61. Številka. Ljubljana, v sredo 15. marca 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ivečar, izimai nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gld 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 11 gld., za Četrt leta i gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po :Vj kr za Četrt leta. - Za tuje delale toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne »poSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tinka, po 6 kr., te ae dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoje na Kongresnem trga 5t. 12. Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnoga trga St. 12. T<;U>loii hi. 3-4. Nesreča grofa Thuna. Zmaga obstrukcije v ogerakem parlamentu, vsled katere je prišel na krmilo stari so vratnik avstrijskih Slovanov, Kolo-man Szell, upliva na cislitvanske razmere toliko bolj, ker je valed tega nastala potreba, da poskusi naša vlada Se jedenkrat, resiti nagodbo parlamentarnim potom. Parlamentarno razpravljanje o nagodbi je pa nemogoče, dokler Nemci ne odnehajo od obstrukcije, — in je to vzrok, da si je grof Thun natrosil pepela na Celo, in da prav kakor spokorjen grešnik išče milosti nemških strank. Vlada se je odločila, da kapitulira pred nemško obstrukcijo, samo da bi ta odjenjala od svojega nasprotovanja vsakemu rednemu in uspešnemu delovanju driavnega zbora. V to svrho je sestavila načrt jezikovnega zakona, in sicer na pod-lagi onih istih načel, katere so nemški zaupniki sami določili. Vlada se je odločila, da uredi jezikovno vprašanje na Češkem točno tako, kakor to zahteva načrt nemških narodno-političnih postulatov in povrh zakonskim potom in ne potom naredb. Vladni načrt ni našel milosti pri Čehih in ni je našel niti pri Nemcih. Čehi imajo proti temu načrtu vse polno ugovorov, saj je v direktnem nasprotju z njihovimi načeli o uredbi narodnostnega, in jezikovnega vprašanja na Češkem, in je danes že prav resno dvomiti, da bodo Čehi brez boja pripustili uveljavljenje vladnega načrta. Popolno jasnost dobimo tekom zasedanja češkega deželnega zbora. Ali z ozirom na stališče, katero so zavzele nemške stranke na Češkem napram Thunovemu načrtu, nima mnenje čeških zastopnikov posebnega realnega pomena. Nemci so namreč z vso odločnostjo odklonili Thunov načrt jezikovnega zakona, in se odločili za nadaljevanje dosedanje taktike. Proti vsebini Thunovega načrta nimajo Nemci ugovorov. Kako tudi! Saj je vender grof Thun napravil svoj načrt natančno po njihovih lastnih postulatih. Ali zadovoljni ž njim niso, ker jim sploh ni za LISTEK. Alojzij Repič. (Najnovejša dala našega kiparja.) Slovenska tla so kaj neugodna za umetnika-kiparja. Temu so vzrok slabe materijalne razmere pa tudi okolnost, da se niti naši višji sloji ne zanimajo dovolj za kiparstvo, ali da je imajo za nekak nepotreben luksus. Nedavno se je izrazil neki gospod, ki zavzema v naši domovini zelo ugledno mesto, mlademu, po popolni izobrazbi stremečemu umetniku, naj bo le zadovoljen s tem, kar je dosegel, zakaj nam Slovencem Že zadostuje, kar imamo: da bi pa prekosil celo y-a, za tem mu vendar ni treba stremiti. In še tisto malo dela, koje bi lahko dobil domači umetnik, dobe večkrat tujci, ki pa izvrše, drže" se dunajske parole: „fttr die Krainer ist al les gut", svoja dela vnebovpijoče slabo. Naj si le ogleda kdo delo nemških kiparjev pred deželno vladno palačo, kipa .moč" in „pravica", ki se držita, kakor bi se hotela norce delati iz avstrijske državne misli I Ni torej čuda, če obrnejo slovenski umetniki hrbet avoji za« spravo, ampak jedino le za to, da dobe zopet državno krmilo v roke. Nemškoliberalni veleposestniki iz Češke so proglasili Thunov namen za „veliko nevarnost" in izrekli, da smatrajo sploh vsak Thunov spravni poskus za popolnoma brezupno početje, da je le po premembi sistema misliti na narodno spravo, dočim bi se situvacija še poslabšala, ako bi grof Thun svoj namen izvršil. Tako so govorili ne morda kričači WoIfovega in Schonerer-jevega kalibra, ampak tisti »zmerni", .državniški" politiki, na katerih podporo je grof Thun vedno upal, in pa tisti nemško liberalni meščanski zastopniki, ki so na glasu kot najmehkejši izmej nemških kolovodij. Nemci so grofu Thunu brez ovinkov povedali, da njemu ničesar ne dovolijo, drugi vladi pa vse, seveda ako bo ta druga vlada gospodovala po navodilu nemških politikov. Vladni načrt je torej naletel na odpor z obeh stranij, in v očigled temu je težko verjeti, da ga vlada vender uveljavi, kakor prorokujejo oficijozni listi. Zaželje-nega uspeha ž njim na noben način ne doseže. To je že sedaj jasno. Ali bodo merodajni krogi končno spo znali, da Nemcev sploh ni „pomiriti", in da se je treba odločiti za energičen korak ? Kdo bi mogel na to vprašanje določno odgovoriti ? Kamarila se peha in trudi na vso moč, da odstrani sedanje ministerstvo, in podpirajo jo tisti dvorni krogi, kateri se odlikujejo po svojem sovraštvu proti Slovanom. Položaj je vsled tega jako resen, in morajo biti slovanski narodi pripravljeni na vse eventuvalnosti, tudi na eventuval-nosti, da se bodo morali posluževati tistega orožja, s katerim se bore sedaj s tolikim uspehom nemške stranke. V 1J ubijani. 15. marca. K položaju. „Wiener Abendpost" piše, da so vsa izvajanja čeških in nemških listov glede jezikovnega Thunovega zakona napačna, ker jim niso znani detajli tega programa. * slepljeni domovini, da si služijo svoj kruh na tujem. Tako zgubimo tudi skoraj gotovo Al. Kepica, ki je nedvomno naš največji mlajši talent na polju kiparstva. Alojzij RepiČ je dunajskim umetniškim krogom znana oseba. Že pred leti je dobil dve prvi darili v akademiji, in celo cesar ga je o priliki razstave osebno pohvalil. Vsi listi, ki so kritikovali njegova dela, se strinjajo v tem, da je vreden učenec velikega svojega mojstra, Hellmerja. Pa tudi nebrižni rojaki so se lahko seznanili z njegovim talentom. V deželnem muzeju sta razstavljena njegova kipa: „Slepi berač in njegov otrok" ter „Bo-reča se dečka". Ocena teh del je cenjenim bralcem že znana; omenim pa naj v ilustracijo naših razmer le, da je bil kustos sila nejevoljen, ko je moral plačati voznino za podarjena kipa, za katere je žel gospod Repič na Dunaju največjo pohvalo . . . V novejšem času je Repič zopet do-gotovil nekaj del, katera zaslužijo, da se seznani ž njimi slovensko občinstvo. Držeč se načela, da se kaže lepota telesa najbolj v borbi ali pri delu, ki sili vso duševno moč, vso dušo v ude, mišice in kite, je vstvaril Repič predlani svoja „boreča se gladi ja to rj a". Izvolil Za nemškim veleposestvom na Češkem se je oglasila proti Thunovim načrtom tudi nemška napredna stranka, katere izvrše -valni odbor je imel te dni v Pragi svojo sejo. V objavljenem komunikeju se povdarja, da nemški poslanci ne pojdejo v deželni zbor, ker je vlada Nemcem sovražna, ker podpira slovaniziranje Avstrije ter ne izpolni niti najnujnejših prošenj nemškega naroda. — Posl. dr. Fort je govoril pred svojimi volilci o Thunovem jezikovnem zakonu, ki ni še nikomur v celoti znan, ter se — na podlagi dosedanjih informacij o vsebini Thunovega zakona — izrekel proti njemu. Ako oživotvori res svoj zakon s § 14, ne da bi bil prej vprašal Čehov, se pretrga zveza s Čehi takoj. Volilci so sprejeli resolucijo, s katero se naroča poslancem, naj od dosedanjih pridobitev na jezikovno političnem polju ne puste ničesar odtrgati. — „Pešter LIoyd" se bavi z narodnostnimi boji v Avstriji ter piše: Treba je začeti s konstrukcijo narodnega ravnotežja; češtvo, slovenstvo in nemštvo se mora spremeniti v avstrijstvo. To se ne doseže nič težje kakor vsaka druga državna potreba. Noben imenovanih rodov ni moge1 pridobiti si trajnih dobičkov, pač pa je vsak državni jednoti že precej škodil. Že utrujenost strank od boja in velike materijalne izgube, katere trpe vsi avstrijski rodovi radi narodnih prepirov, bi morale donesti zaže-ljeno spremembo. Ali se bo mogla doseči pri tem potrebna harmonija? Gotovo, ako bodo Cehi in Nemci v interesu celokupnosti in v svojem lastnem interesu pametno zmerni, ako se ne bodo preveč ozirali na nevarna gesla ekstremnih kril, ter ako bode porabila vlada pri lanskih ponesrečenih spravnih konferencah dobljene izkušinje. — „Grazer Tagblatt" poroča znova, da v6 iz najzanesljivejšega vira, da bode grof Thun po zasedanju deželnih zborov odstopil Ogerake finance. Vogerskem državnem zboru se je začela razprava o državnem proračunu. Zanimive so besede, katere je izustil pri tej priliki generalni poročevalec, posl. Hegediis. Dejal je, da je mogel finančni minister 25 si je odločilen trenutek, ko ima sicer zmagovalec svojega nasprotnika že na tleh, a ta, ne še popolnoma premagan, ker še ne leži na hrbtu, zbira vse sile, da bi ga vrgel raz sebe. Ves silni napor, vsa pretka-nost, s katero skuša vporabititi vsak nepremišljen gibljaj svojega nasprotnika, se jasno izraža v vsem telesu obeh borilcev. Posebno izvrstno je pogodil umetnik muskulaturo na rokah in r.ogah ter izraz v obrazih; zmagovalčev obraz kaže samozavest in gotovost, da bo zmaga njegova; iz obraza njegovega nasprotnika se Čita jeza in napor človeka, ki je blizu obupa. Kip, ki je bil v jeseni razstavljen v obrtni šoli, je kupila kranjska hranilnica, da ga podari muzeju. Lani je dogotovil Repič krasen alegoričen kip „Č a s, ki ugrabi mladost". Na zemeljski obli stoji lepa mladenka v najlepših letih, kojo hoče potegniti raz oblo krepak, oduren starec. Obupna prošnja se čita iz obraza mladenke, in s svojimi nežnimi rokami se skuša zaman ubraniti grabečega jo starca. Starec pa, kojega obdajajo mogočne peruti, in katerega obran izraža trdo neizprosno voljo, jo je že zgrabil s svojimi jeklenimi rokami, da odleti K njo. milijonov goldinarjev porabiti za investi. cijske namene pri drž. železnicah, ne da bi pri tem kakorkoli omajal blagajnično gotovino. Ta izjava Hegedusova je prav dobrodošla, saj razkriva lažnjivost ogerskih veljakov, ki trdijo, da Ogerska ne prenese povišanja kvote niti za 2 ali 3 milijone. Da so ogerske finance toli izvrstne, je naša zasluga, ki smo plačevali k skupnim državnim stroškom 70°,'„. Macedonija. Kako resno smatrajo v Carigradu gibanje v Macedoniji, kaže dejstvo, da so izročili poveljstvena mesta pri III. koru najboljšim generalom turške armade. Generali, ki so se odlikovali v grško-turški vojni, Menduh paša, Hadji Hairi paša in Imbrahim paša, imajo najvažnejše postojanke v Solunskem vojaškem okrožju. Konferenca za razoroževanje. Za to konferenco, ki se bo vršila bodoči mesec v Haagu, so doslej oglašeni: ruski poslanik pl. Staal, angleški poslanik Panucefotte, nemško državo bo zastopal baron pl. Marschal, Francijo Courcel, Italijo Visconti-Venosta, Belgijo Beernaert in Švico Lachenal. Konferenca bo trajala 6 mesecev. Nestalnost v mišljenju Viljema II. Pred tremi leti je Viljem II. brzojavno čestital transvalskemu predsedniku Krii-gerju, da se je posrečilo pognati Cecila Rhodesa in njegove jezdece preko meje. Oficijozno časopisje je nazivljalo takrat Rhodesa in njegove ljudi lopove in roparje, ki so napadli delavno ljudstvo. Danes pa sprejema nemški cesar z vso častjo Cecila Rhodesa v avdijenci ter razpravlja ž njim vprašanje o železnici mej Kairo in Capstadtom! Angleški listi smatrajo Rhodesov sprejem na berolinskem dvoru za dokaz popolne sprave mej Anglijo in Nemčijo. Napravila se bode pogodba, ki bo obsegala vse afri-čansko vprašanje ter načrt za skupno postopanje obeh vlastij v Afriki. Zlasti se tiče to skupno postopanje portugalskih kolonij na afričanski vzhodni in zahodni obali. Drugo delo, katero je Repič lani dogotovil, sta a n g e 1 j a na pročelni strani „hiše mestnega bolnišničnega zaklada", kojih prvi se vabeče smehlja, drugi blagoslavlja, — delo, ki jasno dokazuje, da je smrten greh, če dobi tujec-kipar na Slovenskem kaj dela Še neizgotovljena dela Repiča so „Tihotapca" in „Utrujen". Prvo delo nam predstavlja dva tihotapca v trenutku, ko zapazita preganja-joče ju stražo, drugo krepkega moža, ki si odpočiva od dela. Repič se peča tudi s študijo našega Prešerna, in za gotovo je upati, da ga izvrstno pogodi.*) Že ta kratki pregled nam kaže veliko marljivost našega umetnika, Repiča, čegar izredno nadarjenost priznava vsakdo, ki je videl njegova dela. Ponosno smemo zreti nanj in upati, da proslavi slovensko ime na polju kiparstva. M. *) Pri tej priliki naj izrazim v umetniških krogih žo več časa ventilirana vprašanja: kdaj li razpise odbor za Presirnov spomenik natečaje za najboljšo modele tega spomenika? Ali bi ne bilo umestno, da se udeleže tokmovanja vsi jugoslovanski kiparji? Nikakor pa se izvršitev Prešernovega spomenika ne sme naročiti komu pod roko I Dopisi. Iz Gradca 13. marca Vesela čustva se bodi v naših srodi, če gledamo lepeza pomladanskega dne bujno cveteča eVavepffe vzbujajoča nado, da bodo rodila obilo sadu. Kako M še pa le vzradostirao, ako opazimo mej njimi »tam častitljivo drevo, nad katerim so vršelo ra/lične burje in nevihte, a mu niso mogle nahuditi. odelo seje zopet, kot že tolikrat. ■ praznično obleko — z bujnim cvetjem. Ta primera se nam je ne hote usiljevala. ko smo zrli v svoji sredini 79!etnega, v delu za naš narod osivelega, pre/aslužnega, a Še vedno mladeniško navdušenega narodnjaka, g. Frana Hrašovioa, c. kr. sodnika v pokoju, kateremu je priredilo akad tehn. društvo „Triglav" v Gradcu dne 11. t. m. slavnostni večer v hotelu „zur Stadt Triesf. V prelepih, jedrnatih besedah nam je orisal delovanje in zasluge našega slavljenea predsednik gosp. iur. R. Pustoslen.še k V duhu smo mu sledili v ono dobo. ko je vladalo v naši književnosti še mrtvilo, in je bila narodna ideja še v povojih. Iskra, tleča v rodoljubnih srcih, pa je splamtela v mogočen zubelj — napočila je doba Ilirskega pokreta, v ka-taro spada najvspešnejše delovanje slavljene« v o, ona, doba. o kateri so navdušeno peli pesniki: »Dve svietli zvezdi Stala, u jedan plamen sjat. Kad' desnicu si daše Slovenac i Hrvat." Po slavnostnem govoru izročila je tukajšnja izvenakad. podružnica sv. Cirila in Metoda slavljeneu adreso po svojem predsedniku, g. dru. Fran Žižeku, ki je orisal zasluge. k«>je ima za probujo narodnosti mej graškimi Slovenci v obče in one za podružnico. Ob milo se glasečih pesmih slov. akademikov, mej katerimi gre posebno omeniti pevovodjo, g. iur. Zemljica, in tenorsolsita, g. dra. med. Kuneja, in ba-ritonsolista, g. dra. med Strašeka, in čarobno đonečih zvokih vrlih tamburaše v bratskega akađ. društva „Hrvatske4 so nam le prehitro minevale vesele urice. Kako mil in drag je slavljenee vsem in kako raznovrstne so zasluge njegove, pričala je pač najbolje mnogobrojua udeležba tukajšnjih narodnih rodbin; častno zastopana bila so tudi vsa tukajšnja slovanska akad. društva, imeli pa smo tudi čast, pozdraviti v svoji sredini može znane širom naše domovine, tako stvaritelja slov. opere, g. dra. Benj. Ipaveca. in slov. pisatelja, g. Vatroslava Holza. Po oficijalnem delu vodil je kaj spretno slavnostni komerz g. drd. med. Oražen. Uprav pri tej priliki se je jasno pokazalo, kako gorko simpatizujejo ostali Slovani z nami. da je „naša radost i njih radost, a naša bol i njih bol". Mej mnogobrojni mi napitnicami omenimo le one g. stud. phil. Majcena slavljencu, g. dra. Frlana narodnemu ženstvu. g iur. Meha Hrvatom, g. dra. Kerleta Srbom, g. iur. Krmavnarja Bolgarom in g. drd. med. Oražna Poljakom. Množica brzojavov širom sveta kazala je da ve ceniti narod zasluge osivelega narodnjaka, omenimo le one bratskega akad. društva „Slovenije" na Dunaju in ljubljanskega župana, g. Ivana Hribarja. Ulomki. (Spisal S e v n i Ć a n.) Naša doba. Kakor bika rudeča barva in vlačugo Čistost in krepost poštene žene, prav tako razkači našo dobo značajen in blago-miseln človek. Prijateljstvo. Pogoj vsakega pravega prijateljstva je jednakost duševnih sredstev. Značaj. Le tak mož je značajen, ki je vsaki trenotek pripravljen žrtvovati za svoje prepričanje prostost in življenje. Koliko je tacih ? Domoljubje in šovinizem. Crta, katera meji domoljubje od šovinizma, je tako nejasna, kakor ona, katera deli pravo ljubezen od slepe. Diplomacija. 1. Refren vse diplomacije od časa Ezava in Jakoba do današnjega dne se glasi: „Največi slepar je zmagovalec!" o Kadar diplomatje zavozijo državni voz v blato, da ne more ne nazaj, ne naprej, takrat začnejo prati svoje umazano perilo in je izobesijo po časnikih. Ginjenega srca zahvaljeval se je preblagi g. Fran Hrašovec in navduševal mladino, da bodi neustrašena, kadar je braniti čast in slavo „vdove tožne zapuščene". Da, in rosa blesteča se v njegovih očeh, kako živo je govorila k srcu vseh! Goreče želje so se obujale v naših ljubečih srcih, naj nam ga mila Srvarnica ohrani še mnogo, mnogo let, in naj ga teši veselo prepričanje, da seme sejano po njegovi roki, je padlo na rodovita tla, in da se množe vrste mož, boreči h se za svete pravice milega nam naroda. A. M. Položaj štajerskih učiteljev. (Dalje.) A kakšna izprememba se je izvršila z mladim učiteljem? Njegova živahnost je izginila. So!a ga nič več ne veseli, priprave za pouk so vedno krajše in povrsnejše, nič se mu prav ne ljubi. Mej ljudi ne zahaja mnogo, saj to stane denar, učiteljskemu društvu, kateremu je prvi mesec s tolikim navdušenjem pristopil, se je izneveril, saj nima ne denarja, ne kredita. Najraje sedi v kakem kotu ter računa in računa, kdaj bode že te bede konec, a vedn<> jeden in tisti zaključek, najbrž nikoli. Zdvojen sara s seboj in s svojim poklicem preklinja svojo usodo, z nevoljo se spominja onih, ki so mu učiteljski stan hvalili in ko,-likor toliko zakrivili, da se mu je i on posvetil. Ves svet zdi se mu lažnjiv. Večkrat je že pogledal v zbirko zakonov, če je tisti famozni § 55. res notri, ali so si ga samo gg. profesorji izmislili. Toraj velja tudi deželni upravi židovsko načelo: Skrbi in izžemaj kjer in kogar moral Toraj ne kreposten, naobražen človek, ampak oni je prvi, ki ve svoje koristi povsod varovati. Kaj pa naj u'"i Ott? Je li naj navdušuje otroke za idejale, jim li ne provzroči ž njimi največjo nesrečo ? Res pomilovanja vreden človek! In v tem stanu, v tem pomanjkanju, v tem dvomu pripravljati se mu je za drugi i.tpit. Hočeš, nočeš, napraviti moraš zopet nV>vi dolg pri knjiga rju. Zopet se oglasi zima s svojimi večjimi potrebami in dolg zopet raste. To ga zdrami, da se učenja rnarljiveje poprime, saj se mu po izpitu plača izboljša. Za izpit pa treba zopet 25—30 gld. na posodo vzeti. Trgovec mu jih da, a shrani plačilno polo. da si osigura obljubljene obroke. Sedaj pošilja trgovec v davkarijo po učiteljevo plačo, in d.i učitelju kolikor mogoče malo. Gospoda moja, takšen je začetek službovanja pri večini slovenskih učiteljev, ki si ne morejo dobiti postranskih zaslužkov. A kakšen zaslužek pa naj dobi učitelj na kmetih? V trgih in mestih potrebujejo vsaj tu in tam hišnega učitelja in Če druzega ni, najde se vsaj dobrosrčen advokat ali notar, pri katerem se vsaj včasih s prepisovanjem kaj zasluži. Poznam advokata, dobrega moža, ki je učitelju tako delo jako dobro plačeval. Milostinje mu vendar ni upal ponuditi. A učitelju godi se samo na videz boljši. Stradati mu ni treba, oblači se še tudi, a omaguje pod duševnim in telesnim naporom. Oslabelost, bolezen ste gotovi posledici. Tako življenje je smrt idejalom, ono umori vsako vzvišeno misel in tudi najboljši talenti se tern načinom uničijo. Učitelj, ki bi moral biti zmiraj prijazen in vedrega lica, postane črneren, posiljeno, kakor mašina opravlja svoj posel in vedno bolj zanemarja svoje dolžnosti. On, ki bi se naj družabno naobrazil, ki bi moral natančno poznati tudi življenje drugih slojev, se odteguje človeški družbi, ki njega, reveža prezira. Zavist do srečnejših stanov mu polni dušo. Ni se Čuditi, če se marsikateri, ki si je ohranil še kaj eneržije odpove svojim raladeniškim sanjam in se posveti drugemu poklicu, ki „svojega moža" bolje redi, ni se čuditi, če mora nekateri večkrat poskusiti z izpitom in ni se čuditi, če je duševno in telesno kretanje marsikaterega učitelja precej neokretno. — Toda pojdimo dalje in pogledimo k učitelju-očetu. 10 let po prestanem drugem izpitu, ali če nima pretrdega tilnika tudi malo poprej prileze učitelj na drugi klin naše triklinaste lestvice, on postane tako-imenovani definitivni učitelj, popred je bil samo podučitelj in odkaže se mu mesečnih 50 gold. Ko bi človek ostal sam, bi se že še izhajalo. A .človekuni dobro samemu biti*, rekel je Bog ie v paradiži, in izkusil je marsikateri učitelj, ki je užival hrano raznih kuharic, ali pa si moral sam kuhati. Izbere si toraj družico, in ustanovi si domače ognjišče. če je pripeljala žena kaj pohišja seboj in prinesla kaj dote, se nekaj Časa še izhaja, sicer se pa bedno življenje kar nadaljuje. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. marca. — Osebne veati. Kanoelist pri okr. sodišču v Ajdovščini g. Fran Čibej je imenovan oficijalom pri okrožnem sodišču v Gorici. — Trnovo naše. Poraz klerikalne stranke pri občinskih volitvah v Trnovem pri Ilirski Bistrici je „Slovencu" tako sapo zaprl, da od sobote do včerajšnjega dne ni vedel kaj bi rekel. Šele včeraj je v tolažbo svojih pristašev poskusil nekoliko polepšati trnovski poraz. Povedal jim je, da so „de-nar, vino, šnops (iz katoliške šnopsarije v Starem trgu?), podpor«", vlade in nekatere slučajnosti lokalnega pomena" premagale „katoličko idejo" in duhovniško stranko Da, nekatere slučajnosti lokalnega pomena" so provzročile ta poraz, ki je prava katastrofa za klerikalno str nko v Trnovem. Te slučajnosti so: pogubno delovanje „katoliške gospodarske organizacije", ki spravlja ljudi na beraško palico in nedostojno, uprav divje IČUVanje duhovščine proti vsem, ki se jim ne uklonijo. Pnčenjanje duhovščine je ljudem odprlo oči in jih je napotilo, da so se s studom in zaničevanjem odvrnili od onih, za katerimi .so rej hodili čez drn in strn. Trnovo je bilo prava klerikalna trdnjava, in da je ta trdnjava padla ter zopet prišla v narodne roke, to BVSdoČi, da se je na Notranjskem začelo daniti. V očigled temu veselemu pojavu lahko preziramo lažnjivo „Slovenčevo" blebetanje o sredstvih, s katerimi je delala narodna stranka. Ta je delala z zakonito dopustnimi in poštenimi sredstvi, klerikalna stranka pa s takimi sredstvi ni delovala, kar svedoči na drugem mestu priobčeno poročilo. To kaže, kako je o klerikalnih sredstvih v tem boju govorilo — sodišče. — Ljubljanska realka. „Tagespošta" je izven sebe radi realčnega zakona, kateri pride v tekočem zasedanju deželnega zbora na vrsto. S tem zakonom se določi, da se poleg popolnoma nemških razredov usta nove z«a slovenske dijake v nižjih razredih slovenske paralelke in da se bodo dijaki v prihodnje le izjemoma opraščali učenja dru-ZSga deželnega jezika. To je „Tagespošti* dovolj, da krčevito vpije o atentatu na nemški značaj ljubljanske realke. Tu se zopet vidi, kako prepotentne zahteve imajo nekateri Nemci. Niti tega nečejo dovoliti, da bi bil slovenski deželi namenjeni, s slovenskimi prispevki vzdrževani zavod tako urejen, da bi razven nemški mladini ustrezal vsaj nekoliko časni potrebi in omogočil vzgojo domačih tehnikov. Na srečo ne bo okolu „Tagespošte" zbranih patronov nihče nič vprašal. Kako poguben in obče-nevaren je bil upliv „nemškega značaja" ljubljanske realke za vso mladino, o tem izvemo v kratkem kaj več. Razmeram, občnim in jezikovnim, kakršne vladajo sedaj na realki, se naredi na vsak način konec — ali z realčnirn zakonom ali pa drugače. — Repertoir slovenskega gledališča. Na čast gostom iz Kamnika in okolice, ki se pripeljejo s posebnim vlakom k predstavi, se bodo igrali jutri, 10. t m., četrtikrat in zadnjič v tej sezoni „Rokov-njači", kateri so postali v najkrajšem času popularni ter zanimajo no le kranjske, nego tudi Slovence sosednjih dežel. Že danes je gledališče napol razprodano, oglašajo pa se rojaki za vstopnice iz skoraj vseh slovenskih krajev. Jutri bode torej naše gledališče zares — deželno. Naj bi došli k predstavi „Rokovnjačev" tudi iz Ljubljane in okolice rodoljubi, katerim je pri srcu naše gledališče in naša domača umetnost! — V soboto, dne 18. t. ra., bo zadnja operna predstava in zajedno Raško-videv častni večer. Peli se bodeta Parmova „Ksenija" in Mascagnijeva „Cavalleria rusticana". — Dne 20. t, m. bode gle- dališka predstava na korist Prešernovemu spomeniku. Igrale se bodo izvirne jednodejanjke, oziroma trije dramatični prizori Prešerna, Stritarja in Aškerca — Slovenako gledališče. Sinoči smo pozdravili na slovenskem odru redkega, a tem ljubšega in dražjega gosta, gospoda Ignacija Borštnika iz Zagreba. Nastopil je v ulogi Filipa Derblaya v Ohnetovi drami „Fužinar\ ki se ji jasno pozna da ji je vzel Ohnet snov iz svojega romana Prvo dejanje se nam zdi, kakor bi nam brali na odru prve strani iz knjige. Zato je dolgočasno in utrudljivo za poslušalce in igralce. Zlasti zadnji morajo napeti vse sile in uporabiti vso spretnost fine, recimo fran coske konverzacije, ki mora teči gladko kot studenec v izprani, oglajeni strugi, da ustva rijo celoto. To je pri nas seveda težko, ker niso vajeni takih iger. A priznati moramo, da je teklo prvo dejanje dosti gladko, in da je bil splošni vtisk povoljen, ko bi ga ne pokvaril do skrajnosti nerodni sluga, ki je imel menda zamašena ušesa Taka ma lenkost je fini igri to, kar črna pega novim belim rokovicam. Začetek drugega dejanji je takisto dolgočasen, proti koncu ga šele prešine dramatiško življenje. Tretje dejanje prihaja zanimivejše, prav efekten mu je konec. Prvi del zadnjega dejanja je vreden vse igre, zadnji del je romantičen, a za Iju bežen Clairino značilen, torej potreben. Sicei pa „Fužinar" ni tujec na slovenskem odru a tako skrbno uprizorjenega, v tako okusnih in elegantnih toaletah ter tako dobro igrfinega še nismo videli. Splošni vtisk je bil ta, da se je vse osebje resno in uspešn potrudilo, kar mu bodi v čast in nam . dokaz, da je tudi za take drame mesto na našem odru. Vsa pozornost mnogobrojnega občinstva je bila seveda konceutrovana na gospoda Borštnika, ki ga je pri prvem na stopu burno pozdravilo ter mu poklonil' dva ogromna venca s trakovi. G. Borštnik je umetnik v polnem pomenu te besede, a on je velik umetnik. Igral je Derbtava, ki sicer ni uloga, da bi mogel pokazati vso svojo igralsko umetnost, igral je z imponu jočo mirnostjo in eleganco, z živo realistiko v vseh prizorih, ko je skrival duševno bol in ko mu je prlklpela v simpatični, z vsemi barvami razjarjenih, prevaranih čustev na-pojeni glas. V prizorih s Clairo je igral kol nedosežen umetnik, katerega duh se raz-globi v vse skrivnosti duha njegove uloge Žal nam je samo, da ga nismo videli v kaki drugi ulogi, ki jih je igral za svojega bivanja v Zagrebu s pravim triumfalnim uspehom. Občinstvo je odličnega umetnik i ves večer hrupno odlikovalo z neprestanim ploskanjem. Precej za njim moramo ome niti gdč. Slavčevo, ki je igrala Clain ves večer nam je prav posebno ugajala nje vznosita in premišljena igra. Izborno je igrala posebno v tretjem dejanju v prizoru z Athenaiso (gospa Polakova) in v aad njem dejanju v prizoru z gosp. Borštnikom Vsa čast in hvala! Gospa Danilova je izborna igralka. Tudi včeraj je igrala mar kizo pl. Beaulieu z nji lastno eleganco in dostojnostjo. Gdč. Ogrinčeva je bila prav dobra v svoji ulogi, dasi je bila tu in tam nekoliko ra/.mišljena. Pohvalno moramo omeniti gospo Polakovo, ki je dosegla lep uspeh. Prav ljubko je igrala gdč. Vrač ko 'Suzanno i. Pozna se ji seveda, da je Se za četnica, a sčasoma bo slovenski drami Se Čvrsta opora. V spodbudo bil ji jo vročen i/, občinstva lop šopek. Izmej ostalih ulog nam je najbolj ugajal g. Danilo, ki mu sodi za mirno in dostojanstveno igranje vse pri znanje. Jako smo bili zadovoljni z gosp Verovškom, ki je imel imenitno masko, z gosp. Lovšinom, ki je izvrstno pogodil simpatičnega Octava, g. Ho u so, ki je bil prav dober interpret petičnega, „pečenega gospoda" Moulineta in z g. Oreh kom, ki bi mu pa ne škodilo malo več salonskega tona. Druge uloge so neznatne. Igrali so jih gg. Inemann in Deyl ter gdčna. Biten Če v a. — Za družbo sv. Cirila in Metoda pčdružnice za Zatičino, Višnjogoro, Št. Vid in Krko so izvoljeni sledeči gg.: Kovač Fran, nadučitelj v Za Ličini, predsednik; MihelČič Ivan, župni administrator v Zati-čini, podpredsednik; Škerbinec Janko, nadučitelj v Višnjigori, tajnik; Kunstek Anton, trgovec v Št. Vidu, namestnik tajnikov; Škufca Josip, posestnik v Višnjigori, blagajnik; Tihle Fortunat, o. kr. poštar na Krki, namestnik blagajnika. Za glavno skupščino sta izvoljena: Č. g. Lavne* Josip, kaplan v Višnjigori, in g. Kunstek Anton, trgovec v št. Vido. — Razpis častnih nagrad. Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi „Matica" močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeSi razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor „ Slovenske Matice" iznova po določilih „Jurčič-Tomsi-čeve ustanove" 2 00 gol d. častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj lO tiskovnih pol. Ko bi pa ne doSla nobena takšna povest, se razpisujeta tudi dve častni nagradi po i00 gold. dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 6 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa eni povesti in eni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini vstrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti vobče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prej m d vrhu tega za svoja dela še navadno pisateljsko nagrado, katero plačuje „Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je pošiljati odboru „Slovenske Matice" do 1. prosinca 1000. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini „Matičinih" udov ter jim v rok« podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki — primerno odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani, dne 15. sušea 1899. — Fr. Leve o, predsednik; E. Lah, tajnik. — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi v nedeljo, dne 19. t m , v restavracijskih prostorih „ Narodnega doma" pevski večer na Čast vsem Pepoam in Pepčkom z zanimivim vzporedom, kateri se pravočasno objavi. Iz posebne prijaznosti sodelujejo g. režiser luemann ter tamburaši bratje Hrvati. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 30 kr. — Za Kunšičev spomenik. Piše se nam: Dne 16. m. m. umrl je na Dunaju stud. phil. Ivan Kuušič. Njegovi tovariši mu žele napraviti primeren nagrobni spomenik, in se tem potom obračajo do pokojnikovih prijateliev, naj bi pripomogli do dostojnega spomenika. Prispevki naj se pošiljajo gosp. Antonu Zupanu, cand. phil. na Dunaju (univerza.; — Žveplen dež. Iz Lipice poročajo, da je tamkaj v noči od sobote na nedeljo padel na četrt ure daljave žveplen dež. Opazilo se je to v nedeljo zjutraj ponajveč na zelenih mizah in na zelenem drevesnem peresju. — Izpred sodišča. Pri današnji obravnavi pri deželnem sodišču je bil bivši gledališki brivski pomagač Viljem Svoboda, o katerem smo svoječasno poročali, da je v gledališču raznim igralcem ukradel večje ali manjše zneske, obsojen na tri mesece strogega zapora, poostrenega s postom vsacih 14 dnij. — Vodovod v Vrhovljah pri Brdu, ki je veljal 5500 gld., in za čigar napravo sta drŽava in dežela dovolila znatne prispevke, je bil 5. t. ra. slovesno blagoslovljen. — Nesreča. V litijski predilnici je prišel vajenec Muzga pod stroj, kateri ga je težko poškodoval. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od G. do 11. marca kaže, da je bilo novorojencev 23 (= 34-15°/oo). umrlih 23 (=34-15 °/00). mej njimi so umrli: za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 3, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 9 (=34-7°/0), iz zavodov 13 (=56.5°/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 2, za trachomora 1 oseba * Morilka otroka obaojena na smrt. Ano Adamek so dunajski porotniki obsodili radi umora šest mesecev starega sina na smrt na vešalih. Adamek je stara 22 let. Od 15. leta živi mej tujimi ljudmi ter je bila poštena deklica do nedavnega časa. Brat gospodinje, pri kateri je služila, pa je dekleta šiloma onečastil ter se dalje ni brigal niti za njo niti za dete. StariSi in bratje niso hoteli več poznati je; vse jo je zaničevalo. Adamek je zašla v veliko bedo in revščino, v tej stiski je obupala, zadušila otroka ter ga v vreči skrila v kleti. Porotniki so izrekli svojo obsodbo jednoglasno. * Živ skelet so našli nedavno v Hajdu-Bussi >rraenyju. Raznesla se je govorica, da je v jedni tamošnjih hiš zaprt mlad mož že Sest let. Preiskava oblastev je dokazala, da je ta govorica resnična. V majhni stranski sobi neke hiše so res našli moža voščenobledega obraza, udrtih očij ter z dolgimi in zmršenimi lasmi in dolgo brado. Bil je že popolnoma podivjan. Govoril je brez vsake zveze; ko so ga pripeljali na prosto, je skakal kakor blazen okrog ter se mahoma onesvestil. Kdo je moža zaprl v sobo, do sedaj še ni znano. * Prestop v grško-vztočno vero. V Bekeš Csabi je prostopilo 850 Sokcev iz katoliške vere v grško-vztočno vero. Pri tem so se vršile velike slavnosti. Prisostvovalo je 15 srbskih duhovnikov. * Soproga sežgala. V Pragi je bila te dni obsojena rudokopova žena 301etna Ana Ocowsky iz Naceradeca. ki je 30. okt minolega leta polila svojega pijanega moža, ko je ležal v postelji, s petrolejem ter ga zažgala. To je storila po naročilu svojega ljubimca, 20Ietnega rudokopa Ivana Si-manka, ki je pri nji stanoval. Oba sta bila obsojena: žena na smrt na vešalih, Širnanek pa v 201et.no ječo. * 30 let v moški obleki. Ana Drexels berger pred mnogimi leti ni mogla na vsem Dunaju dobiti ženske službe, zato je oblekla moško obleko ter dobila službo sluge pri neki trgovini. Celih 30 let je opravljala to službo, končno pa je policija zvedela za to ter jo obsodila radi napačne prijave na 8dnevni zapor Po časopisih se je razvedel ta dogodek, in razne dame so se oglasile ter nudile Ani Drexelsberger pri sebi službo Drexelsberger je sprejela mesto spretnije valke pri neki stari gospej, ki je zimovala na Rivieri. V hiši, kjer je nekdaj služila za slugo, se je zaljubila va njo lepa deklica, ki je — ko je zvedela, da je njen „vzor" ženska — duševno obolela. Stara gospa je kmalu umrla ter zapustila svoji spremljevalki 50.000 gld. Drexelsberger je živela v Londonu več let. Na svoji smrtni postelji pa je zapustila vse svoje premoženje dunajski deklici. V oporoki je zapisala: „Da Oškodujem siromašno dekle, katero sem vodila za nos, ji zapuščam 30.000 gld." Rodbina Drexelsberger je dolgo pobijala veljavnost te oporoke, a sedaj je sodišče razsodilo, da je oporoka veljavna. * Morilki. V vasi Jezerce v Bosni prijeli so kmetici Pašo Saraljič in njeno hčer Iso Avdagic. Obe sta hoteli zastrupiti zeta oziroma moža llašima Avdagiča. Dali sta mu jesti kruha, v katerega sta vmesili glavice žveplenih klinčkov Mož je hudobni naklep ljubez nivih sorodnic pravočasno zapazil. * Vpliv godbe. Francoska biologa Binet in Courtier poročata: Dur- in moll-akordi kakor tudi disharmonični glasovi so povzročili živahnejše človeško dihanje; melodije, resne in vesele so povspešile delovanje srca, in sicer je bil vpliv živahnih melodij najočividnejši. V poštev je prišla tudi vsebina napeva. Vpliv godbe na človeka je znan tudi iz vsakdanjega Življenja; znani so slučaji, da je človek izgubil zobobol ali pa glavobol, ko so mu zadoneli na uho glasovi vojaške godbe. Pogostno slušanje muzike pa draži živce in vodi k nervoz-nosti. * Nezasluženo klofuto je dobil te dni v budimpeštanskem gledališču neki gospod. Mej tretjim in Četrtim dejanjem je vstal gost z dežele s svojega sedeža v parterju ter se šel na hodnik hladit. Vrnivši se, je sedel, a padel na tla. Sedež se je bil namreč sam zaprl, ko je vstal, a pri povratku ga je pozabil odpreti. Gost z dežele je torej sedel trdo na tla, neki gospod za njim pa se je vsled tega na vso moč zasmejal. Razkačeni gost z dežele je mislil, da mu je stol spodmaknil gospod, zato je planil nanj ter ga oklofutal. Šele na policiji so prepro steza podučili, da se v gledališču stoli sami zapirajo, in da je dobil oni gospod klofuto po nedolžnem. * Žganjepitje na Francoskem se grozno širi. Absinth je postal prava francoska narodna pijača. Številke, ki jih beremo v nekem francoskem listu, napolnujejo človeka s strahom. Statistika pravi, da je na Francoskem več kakor 450.000 krčem in žganjarnic. Francoski narod zavzema danes v Evropi prvo mesto, kar se tiče žganjepitja, ker na vsacega človeka pride na leto povprečno štirinajst litrov čistega alkohola (Še pred dvema letoma je zavzemala Francoska v tem oziru s 408 litrov sedmo mesto, a Danska z 8 85 litrov prvo mesto mej državami ) Zlasti se kažejo v bolnišnicah posledice žganjepitja. Pred dvajsetimi leti sicer ni bil alkoholizem nič nenavadnega, toda oni, ki so se mu udajali, so bili vsaj telesno čvrsti. Danes [ta trdijo zdravniki, da so 16 do 17Ietn m mladeničem vsled uživanja absintha živci popolnoma obnemogli. Izmej 100 bolnikov, ki se zdravijo v pariški bolnišnici, je 70 žganjepivcev. * Praktična naredba. Kraljica Taitu, žena abesinskega neguša Menelika II., ima baje zopet velik upliv na svojega moža. V zadnjem času je pregovorila kralja, da zabrani ženstvu kititi se z dragocenimi biseri ter z imitacijami raznih dragulj. Za sedanje prestopke pa imajo abesinske žene delati v mesecu štiri dni pokore, v katerih morajo moliti, same sebe bičati ter prinesti vse svoje nakitje v — kraljevo blagajno. Književnost. — F. S. Vilharjeva izvirna hrvatska opera ,, Smiljana", ki se je v Zagrebu pela s prav lepim uspehom, in katero je francoski znameniti glasbeni kritik A. L. Vin-cent tako laskavo ocenil v „Revue inter-nationale de mu i^ue", o kateri oceni smo ob svojem času govorili tudi v našem listu, utegne iziti v tisku, ako se priglasi zadostno število naročnikov. Delo bode obsegalo 39 pol kvartove oblike, in bode veljalo 5 gld. Obširneji poziv objavimo v kratkem. Želeti bi bilo, da se nadarjenemu našemu skladatelju posreči njegova namera, ter da spravi v tisku mej svet svojo opero, ki se bode vredno pridružila tolikim drugim nje govim glasbenim delom. — Zbornik za narodni život in običaje. Urednik dr. A. Radi >; v Zagreba na znanja, da se „Zbornik" ne pošilja več po povzetju, nego samo, ako se denar v naprej pošlje. Cena 2 gld.. a pošto 2 gld. ±7 kr. Telefonična in brzojavna poročila. Kaplan Rudolf zopet obsojen. Ilirska Bistrica 15. marca. Zloglasni kaplan Rudolf v Trnovem je bil danes radi častikraje in n e -postavne agitacije obsojen na 150 gld. globe, oziroma 30 dnij zapora! Deželnozborska volitev v Istri. Pazin 15. marca. Pri današnji dežel-nozborski volitvi za mestno skupino P az in-Lab i n-P 1 o m i n je bil po ljutem boju izvoljen kandidat laške stranke dr. Con-stantini s 155 glasi. Hrvatski kandidat župan dr. Kurelid je dobil 140 glasov, propadel je torej samo za 15 glasov. Iz dež. zbora štajerskega. Gradec 15. marca. Klub nemških liberalcev in klub nemških nacijonalcev sta včeraj zvečer izvolila skupno parlamentarno komisijo ter bodeta zopet v narodnih in gospodarskih zadevah skupno postopala. Skupno vojno ministerstvo. Dunaj 15. marca. Oficijozno se razglaša, da so uradno ime vojnega minister-atva ne premeni, da pa se že 10 let v občevanji z ogerskimi oblastvi rabi izraz „skupno vojno ministerstvo" namesto „državno vojno ministerstvo". VVolf na Češkem. Dunaj 15. marca. Vtem ko pristaši nemške napredne stranke in veleposestniki širokoustno odklanjajo spravo, katero jim ponuja Thun, se čedalje bolj kaže, da jih ni več poštovati, ker so postali generali brez vojske. Vodja Nemcev na Češkem je sedaj Wolf. Današnja „0std. Rundschau" priobčuje popis zadnjega Wolfovega popotovanja po Češkem. Po tem popisu je bilo to potovanje podobno triumfalnemu sprevodu kacega potentata. Dedič Banffvjevega mandata. Budimpešta 15. marca. V volilnem okraju, kateri je zastopal Bantt'y, kandiduje Ugron. Protikandidata ni. Aretovan falsifikator. Budimpešta 15. marca. V Bečke-reku je policija aretovala notarskega kon-cipijenta Szamathvja, kateri je falsiflciral absolutorij, spričevala o državnih skušnjah in doktorski diplom ter s pomočjo teh listin dobil službo. Iztiran žurnalist. Budimpešta 15. marca. Iz Zemuna se poroča, da je ondotni mestni svet sklenil, iz tirati žurnalista Bresnitza, publicističnega zastopnika razkralja Milana. Vojaška predloga v nemškem drž. zboru. Bero lin 15. marca. Poslanska zbornica je z 209 proti 141 glasom odklonila zahtevano pomnožitev stalne vojske. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) »Premislite še enkrat dobro," je rekel s tresočim glasom, „ta korak je za Vas težaven. Kar se tiče mene, rne že blago Vaše srce stori presrečnega, me sprijazni z mojo usodo! Saj za Vas sem danes — Vaše vrste!" „0, še več ko to," radovala se je, „Vi ste mož, katerega ljubim, h kateremu gledam kvišku! Premišljeno je že vse dovolj! Takoj Vas popeljem k očetu!" Prijela ga je za roko ter hitro odprla vrata v očetevo sobo, a ravno tako hitro vsa prestrašena odskočila. Tu na divanu je ležala Roza kakor mrtva, obraz zakrit z rokami; Jsodni predsednik pa je stal, se opiraje na svojo pisalno mizo, kjer so vsi raztreseni ležali akti, smrtnobled in ves potrt. Mladega tujca menda niti videl ni. „0če — Roza — kaj se je zgodilo?" je vsa preplašena vprašala Štefanija. Nobenega odgovora. Komi in Štefanija te pogledata, stisneta roke in mladi mož odide. Štefanija pa zavpije: „Kaj je, kaj se je zgodilo — oče — Kozika — govorita vender !u „Grozna nesreča nas je zadela," je zami Iklo reke! stari sodnik. rIzveš jo še dosti hitro, otrok moj! Ne muči Roze z vprašanp — brigaj se rajši za malega dečka!" Štefanija je ostrmela. Kaka nesreča se je prigodila in od kod je prišla? Nihče ni vstopil pri očetu, da bi mu bil prinesel kako poročilo; ni pisma, ni brzojava ni bilo videti s kako strašno novico. „Povej mi samo." prosila je, „ali se je Henriku kaj pripetilo?" rNe — ničesar!" To je bilo vender čudno. Kdo bi za-mogel to ra zumeti P A nekaj spoznala je Š'afanija z grozno jasnostjo: da ne sme očetu priti z svojim ljubavnim romanom — ni sedaj in morda še dolgo ne! (Dalje prih.) Darila. Deseti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Daruvali so nadalje: Občine: Žalina SO gld; Zgornje Vreme 15 gld; Dolenjavas pri Ribnici 20 gld.; Hotedrlica 90 gld.;žuiemperk 25 gld.; g. dr. Fran Kogoj, v Kranjski gori BI gld.: (nabranih pri slavljenji odlikovanja župana Bu-dinka v. končno občini Cerkno na Goriškem in Radeče pri Zidanem mostu vsaka po 20 gld. Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaju so poslali: Državni poslanec g. Viljem Pfeifer je kakor vže več let, tudi letos mej gg. slovenskimi državnimi poslanci nabral 160 kron, k temu so darovali po 10 kron: gg. Josip Pogačnik, Viljem Pfeifer, Jos Žičkar, dr. Lavoslav Gregorec, Josip Knšar, Ivan Rubič, dr. Ign. Žitnik, Fran Povše, Vek. Spinčič. grof Alfred Coronini-Cronberg, dr. Andrej Ferjančič, Lambert Einspieler, Fran Šuklje, Ivan Vencajz, dr. Antun Gregorčič. — Dalje so darovali: Slavna posojilnica v Ljutomeru 30 K. Po 20 K. so darovali: okrajna posojilnica v Litiji, neimenovan duhovnik na Dunaju, Fran Guze\j, vikar v Lugah, Alojzij Kremžar, magistr. svetnik na Dunaju. Po 10 K. so darovali: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, dr. Janko Babnik, c. kr. sodni tajnik na Dunaju, Excelenca baron Jos. Sch\vegl, državni poslanec na Dunaju, dr. Henrik Thuma, deželni poslannc v Gorici, Žiga Sežun, c. kr. liquidator na Dunaju, Maks Pleteršnik. e. kr. profesor v Ljubljani, dr. Miha Magolič, župnik v Stiellriedu, Matilda Šebenikar, posestnica na Rakeku, dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu, Lovrenc Se-rajnik, pro5t v Tinjah, Josip Martinak, o. kr. dež. sodni svetnik v Ljubljani, čitalnica v Ljutomeru, Jakob Zupančič, c. kr. gimn. suplent v Ljubljani, Jakob Janežič, posestnik v Grižah pri Celju, dr. Matija Murko na Dunaju, Anton Sevnik, župnik v Ločah, Stanko Pirnat, c. kr. notar v Mokronogu, dr. N. Štempihar, odvetnik v Kranju, Josip Dralko, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, posojilnica v Radgoni, Julija Rudež, posestnica v Tolstem Vrbu, dr. Josip Pajek, kanonik v Mariboru, Ivan ToporiS, c. kr. sodni pristav Črnomlju. (Dalje prih) Slovenci In Slovenke 1 Ne zabite družbe av. Cirila in Metoda 1 Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in "hranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega .,Moll-»T«*fca N«*idlit7.-prH*ka'\ ki se dobi za nizko reno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja Originalna Skatljica l gld. a. v. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, cea in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 0 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLI.-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot dve Skatljui se no pošlje naravnost. 1 (59—4) V visokih in najvišjih krogih pijejo se čaji znane tvnlke „Thee Messner" (ces. kralj, dvorni založnik Choicest Lapsang Souchong leta 18».»8 i p »i Lrr v zavojčku a 75 kr.) in carski čaj a 1 gld.) se posebno priporočata občinstvu — Dobivata se pri Ant. Stacul-u, Dati Ivana Luckmann-a (1975-3) 10O.000 kron, 25.000 kron in 10.000 kron so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije. Svoje p. n. čitatelje opozarjamo, da se bodo ti dobitki tudi v gotovini z tO*/* odbitkom izplačali in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marca 1899. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev 72. Dr. pr. 934. Na čast gostom iz kamniškega okraja. V četrtek, dne 16. marca 1899. Rokovnjači. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, po Jurčič-Kersnikovem romanu, dramatizoval Fr. < Jovekar. Godbo zložil V. Parma. Režiser g Rud. Inemann. Kapelnik g. H. Benišek Izvirne vložke pojo: gospa I. Polakova. g M. Fe-dyczkowski. g. VI. Housa. Sodeluje moški in ženski operni zbor. SliMjnif* se -"i[>r- ob i. tri. — '.»■ »i« ok •/■!■ "i. — Kn« ak 10. vi. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. ped. polka Leopold II. it. V. V soboto, dne 18. marca: častni večer gospoda Iv. Raškovica: „Ksenijau in nCavalleria r ust icana *. Umrli so v Ljubljani: 11. marca: Antonija Stempihar, delavčeva hči. 2. mes.. Gradišče št. 8, črevesni katar. 12. marca: Jožef Jankovio. delavčev sin, 14 dni. Karolinška zemlja št. 33, življenska slaboBt] — Jožefa Pfeifer, gostilničarjeva žena, 49 let, Slomškove ulice 5t. 11, jetika. — Terezija Kljun kuharica. 60 let, Stan trg št. 19, vodenica. — Ivan Freingrošen, pnsiljenec, 51 let, Poljanski nasip Štev. 50, pljučnica. V deželni bolnici: 10. marca: Jakob Koščak. krojač, 26 let, jetika. - Marjana Volčini, kajžarjeva žena, 29 let, jetika. — Matija Honigman, posestnik, 45 let, blaznost. Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 30B*'i m. Srednji /.ra. ni tlau 730 » mm. »Glasbena Matica" Čas opazovanja Stanje barometra Bi » i 1 Vetrovi Nebo 14. 9. zvečer 744 (5 60 sr. aever j jasno 15. 7. zjutraj 745 1 , 2. popol. 743 5 —0'5 si. j vzhod 15 8 si. jug ! 11 jasno = jasno i Srednja včerajšnja temperatura 83°, nor-male: 3'8#. Sio.23.a.js3sa. borza dne 15. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v Brebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" 0. . Ogerska zlata renta 4*'0. . . . Ogerska kronBka renta 4° 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C kr. cekini........ 101 gld. 10 kr 100 , 85 119 , 95 M 101 . 10 ft 119 , 70 97 , 80 ■ 910 , B) 368 , 40 v 120 , 45 a) 58 , 97'/ S n H - 79 9 n 55' t n 44 „ 25 5 „ 67 — Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Srećke na mesečne obroke po 3 in 5 gld. Vsled zahteve ros p. Pavla Lozarja in 21 drugih članov „Glasbene Matice" ae v smislu 7 odst. 2 društvenih pravil sklicuje izredni občni zbor na sredo, dn6 29. marca 1.1. zvečer ob polu 7. uri v društveni pevski dvorani z nastopno predpisanim dnevnim ra>dcxn: „1. Izreče se odbornikom, ki so sklepali pri seji dne" 17. svečana 1899 o pogojni odpovedi gosp. profesorja Mateja Hubada, nezaupnica, in se omenjeni sklep razveljavi. 2. Preraemba društvenih pravil. 3. Prememba „Uredbe za učiteljsko osebje .Glasbene Matice1." 4. Eventualna izvolitev novih odbornikov". Ljubljana, dne 15. marca 1899. Odbor „6IisIhm Mitiar. Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 195 1 elegantna ura s Striletnim jamstvom in goldin verižico, 1 Čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s sunili brilantom. 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, */■ ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 jako eleganten niklast žepni tintnik z angl. mehanizmom, 1 fina Sćetka za obleko, 1 par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna zapestnica za dame, najzadnja novost, ki se more porabiti tudi kot damska verižica, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavra tniSkih in naprsnih gumbov s patent, zapono, 1 par Jako elegantnih damskih uhanov z simili briljanti, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 komadov, ki ao v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo in vsak riziko popolnoma izključen, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se posije denar naprej i zaloga Ernst Bachbinder Krakau I. M. Postno predalo štev. 25. Ako ae naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepr.i nož z dvemi rezili kot darilo. f435—3) e e Elegantne spomladanske z3 V fiižliiKkem poMlopJii v Ho It I nj m k I Bistrici, katero je last kranjskega reliaijskega zaklada, ae ilnjcjo ar najem, oziroma v k nit up za pet let« od 1. Junija iHtttt. da :*t. maja 19011 ») ilo«•«*•!nuji ajTOMtllniMkl proNtorl pri tleli, >>) aeileui mr hlovanilt moIp ar II. iiu<1*4ropjl. r) k ftiKlnHkemu pOMlopJu pripadajoči Iilnl In d) pri fiižliiMkem poslopji ae naliajoel sadni In mocIviiI vrt In velika njivH. Kdor bi te predmete hotel vzeti v najem, oziroma v zakup, naj svojo pismeno, zapečateno ponudbo, katero, kakor se samo ob sebi razume, najemodajalec lahko vzprejme ali odkloni, vpošlje c. kr. gozdni in domenski upravi v Radovljici, kjer so pogoji najema in zakupa na vpogled, do najdalje sobote 25. marca 1899 točno ob 12. uri opoludne. Ponudbe morajo biti opremljene s kolekom za f»0 novč. in znesek ponuđena letne najemnine oziroma zakupnine mora biti pisan v Številkah in z besedami. Ponudnik mora jih lastnoročno podpisati in navesti ime in priimek, kaj je in kje biva. Ako je ponudnik sicer lastnoročno podpisal ponudbo, a ni sam pisal iste. morata jo podpisati dve priči. V ponudbi mora ponudnik izrecno izjaviti, da so mu znani pogoji za najem ozir. zakup, da se istim podvrže brezpogojno in da se odreče sprejetju svoje ponudbe v obroku, predpisanem v § 802 o. rn. z., ker bi sicer ista ugasla. Prostori, ki se dajejo v najem, se bodo v mesecih april in maj renovirali. C. kr. gozdna in domenska uprava Radovljica dne 18. marca 189'.). Izvod iz voznega reda 1. oktebra laaa. lata. ta LJaMJame jmi. kol. Pre*. Trbii. Ob 12. ari n m. po nofii osobni vlak * Trbit, Beljak, Celovec, Franzsnsfeste. Ljubno; «ez Sel itn al AiiBse, Solaograd; te* Klaia-Reiflint; v St»y r, v Liac, ea Dunaj via Amstetten — Ob 7. uri 6 m. ajotraj osobni vlak v Trbii. Pontabel, Beljak, Celovue, Frao-aensfsst«. Ljubno, Dunaj; tes Selitbal v Solnograd ; tex Amatetteu na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoladn« osobni vlak v Trbit, Beljak, Celovec. Ljubno; ces Sslstbal v Solnograd, Lend-O <»tein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cor h. Oenevo, Pariš, cea Kloni - Reifling v Stejr, Line, Bndejevice, Pisanj, Marijina vare, Heb, Fraacovs vare, Karlova vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Frofja v lova aneeto trn v Koeevje. Blesani vlaki: Ob 6 uri 15 na. sjatraj, ob Iv. ari :>r> m. popoladne, ob 6. uri 90 m svecer. — Prlkod v LJaMjajio j. k. Froeje, ta Trbit*. Ob 6. nri 46. m. sjntraj osobni vlak a Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Praga, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, 1'Lnja, Budejevic, Solno- Itrsdn, Linca, 8teyra, Aussaaa, Ljubna, Celovca, Bs-jska, Fransenifests. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amttetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Planja, Budejevic, Solnograda. Linca, Btejra, Parisa, Gene ve, Carina, Bregsnca, Ino mosta, Zella ob jezeru, Lend • Oaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri A7 m. popoludne osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Sel/thala, Beljaka, Celovca, Frnniensteste. Pontabla. — Ob t*, ari % m. sve C«r osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog* la Meve«* aaeata ta Ke-*ewja. Metani vlaki: Ob 8. ari 1» m. ajotraj, ob 2. uri 32 m. popoladne in ob 8. uri 35 m. svsosr. — OdJsed la IVJaMJas« d. k ▼ nTaaiaHt Ob 7. uri 23 m. ajotraj, ob t. ari 5 m. popoladne, ob a. ari 50 m. — Prlbed v LJabljaao d. k. ta »»lata« Ob 6. uri 56 m. ljutraj, ob 11. » m. dopoladaa, ob 6. ari 10 m. (l) ▼ Celovca, Orlove ulice it 12 ki je pripravna za mesarski, Špecerijski ali enak obrt, (sedaj Špecerijski obrt) se radi odpotovanja pod zelo ugodnimi pogoji (kup 13.000 gld.) . proda. Natančneje se izve pri lastnici hiše Jflarljl Krnile v Mariboru, Jezdar-ske ulice itev. 5. (447—7) STo. prode.j sto. dva stroja za izdelovanje modrecev in žic z vso pripravo za svoto 190 gld., potem nov stroj (priprava) za poniklanje. Stroj ni bil Se nikdaj v rabi, to pa le radi pomanjkanja prostora in časa. Ob jednem priporočata slav. občinstvu svojo glavno zalogo mnogovrstnih (402—1) ir šivalnih strojew kakor tudi amerikanskih dvokoles „Tor", svetovnoznanih „Gritzner", „Record" ■>.s in drugih vrst. Špecerijske stelaže v dobrem stanu se kupijo. Priporoča se z najodličnejSim spoštovanjem tvrdka Saunig & Dekleva v Gorici. za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi ae vzprejme. Kje? pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (483-:{» Prodajalniea ■ jedno sobo, kuhinjo, dvema kletima in vrtom ▼ Semita se odda v najem ali pa ae proda. Hifta je pri farni cerkvi poleg Sole. — Več pove Anton Honigsmann v Semču, hišna itev. 31. Koncipijent, stenograf in solicitator Iščejo se za odvetniško pisarno pod Jako ugodnimi pogoji. Ponudbe pod „Primorsko" upravni Stvu »Slov. Naroda*. (450—2) Najfinejša izCar.uTorDBaMnaDflnaji razno velikonočno blago, bonbone, pinen itd. priporoča (402—4) Rud. Kirbisch slaščičar, Kongresni trg, Ljubljana. Deteljno seme predenice prosto, izakuSena travina semena ter najboljša dunajska in erfurtska vrtna semena prodajata (21—61) 2ew6i6 ds ZaiUes pri „Zlatarogu". Drevesnica Jos. Lenarčiča Da Trhniti oddaja za saditev v leto&nji spomladi sledeče vrste sadnega drevja: 1. ) Viaokodebelnato drevje po 50 kr. komad. a) Jablane : Orlean rejneta, Špital rejneta, Blon- heimska r., Jager r., Kabelska r, Ananas r., Cox-Orange Pepping, Angl. zimska zlata parmena. b) Hruške: Letna dekanka, Zirrmka gosposka, Arnanlis.,1 )ielovka, Družbena dekanka, Hardenpontovka. 2. ) Pritlikovoi v piramidah ter eni ali več etažnih palinetah po 70 kr. do 2 gld. komad. a »Jablane: Cox-Orange Pepping, Bismark, Kas-Belska r., Allanth, Dolenjska voSčenka. b) Hruška: Amanlis, Dvorno svetni&ka, Dtdlovka, Josipina pl. Mecheln, Klappov ljubljenec, Colomasovka. (474—2) Embalaža se računa po lastni primerni ceni. Žrebanje že v soboto! 1. glavni dobitek 100.000 kron^g 2. glavni dobitek 25.000 „ if 3. glavni dobitek 10.000 „ 11 T\ i a vi i aaa 4*v v priporoCa (5240—19) Dunajske srečke a 50 kr. j.c.Mayer v Ljubljani. 1 Izmej najflnejSih ■ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 26 3671 2