SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejemam "télja : Za Mlo Uto predplaian 16 (Id., za pol leta 8 fld., za ôetrt leta 4 (id., meiec 1 (Id.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za tele leto IS fld., sa pol leU « fld., za «etri leta S fld., za j eden V Ljubljani na dom poilljan velja 1 (Id. 20 kr. v«i na leto. PoMmni številke po 7 kr. Id., za j(d*a I I mesec 1 fid. ^ Naročnino ln oinanlla (iaierate) vaprejema apravnlltvo in ek«pediel]a v „JUtel. Tiikarai", Tedalkeve allee it. 3. Rokopisi m ne vraCaje, aefrankovaaa puma ne viprejemajo. Vradnlitre je v Seneiilklk tlieak It. S, I., 17. Izhaja Tsak dan, iavtamii aedelje ia prazaike, ob pol 6 vi pepoldna. 201, V Ljubljani, v sredo 2. septembra 1896. Letiiil* XXIV. Shod volilcev v Idriji. Dae 30. avgusta je priredilo politično društvo „Jednakopravnost" v Idriji javen shod v dvorani Mija Stravsa, kjer se navadno shajajo socijalni de-mokratje. Dvorana je bila natlačena. Na shodu sta poročala deželni poslanec dr. Majaron in 'državni poslanec kurat Anton Koblar. Dr. Danilo Majaron je v prvi polovici svojega govora udrihal po tako imenovani „klerikalni" stranki, skušal jo osmešiti pred občinstvom, češ, da ni dru-zega storila, kakor da je pogrela zastarele predloge o deželni zavarovalnici, o prisilni legalizaciji in o poldnevnem poduku na kmečkih šolah. V nebo pa je povzdigoval svojo narodno stranko in našteval predloge, ki jih je ta stranka stavila. O svojem delovanju za Idrijsko mesto ni vedel druzega povedati, kakor da je podpiral prošnjo nekaterih občin za premestitev mitnice na Colu in prošnjo, da bi se stara Idrijska cesta proglasila za okrajno cesto. Opravičiti se je hotel tudi, zakaj da je narodna stranka stopila v ožjo zvezo z Nemci v deželnem... zboruj hotela je s tem namreč „klerikalce" nekoliko ponižati, ki so neki začetkom deželnega zbora glave posebno po konci nosili. Toda slišati je moral iz srede poslušalcev krepke glasove : Nemškutarji ste I Izjavil je pa slednjič vendar odkritosrčno, da so bili mnogi predlogi jednoglasno, torej tudi z glasovi „klerikal cev" sprejeti. V svoji gorečnosti za povzdigo narodne stranke se je tudi nekoliko zaletel rekoč: „vse stranke so bile jedine pri mnogih predlogih, iz tega lahko razvidite, katera stranka ima prav". K sklepu svojega poiočila je prigovarjal Idrij-čanom, naj zaupajo poslancem in svoji domači orga- nizaciji, katera za Idrijo popolnoma zadostuje, in naj ne iščejo pomoč drugod. Oglasil se je k besedi katehet Oswald. Konsta-tiral je pred vsem, da je dr. Majaron v sklepu svojega govora vendar priznal konservativni stranki, da ima srce za narod, da je podpirala vse koristne predloge, naj so prišli tudi od „narodne" strani. S tem je tako rekoč ovrgel, kar je začetkom govoril proti konservativni stranki. Vprašal je tudi poslanca, kako misli glasovati glede deželne zavarovalnice. Naštel je ob kratkem prednosti in koristi tacih zavarovalnic, kajti dežela bi prihranila lepih novcev, ki romajo drugam. Dr. Majaron je bil v vidni zadregi z odgovorom. Ni se upal reči, da ne bode glasoval za ustanovitev deželne zavarovalnice radi ljudstva, da bode pa za njo glasoval, se pa radi svojih tovarišev v deželnem zboru ni hotel izjaviti. Trdil je, da je to vprašanje silno težavno, da je treba mnogih študij, in če bode spoznal, da bi bila zavarovalnica deželi v korist, potem se ne bode nikakor ustavljal njeni ustanovitvi. Slednjič je pa patetično vskliknil: „Sicer je pa „Slovenec", ko je «prožil ta predlog proffyor. Suklje ¡. 1888, prinašal članke zoper deželno zavarovalnico". Zamolčal pa je, da je tiste članke pisal g. Ivan Hribar; članki so se tiskali, toda s pristavkom, da se uredništvo ne vjema z vsebino. Tedanji „Slovenčev" urednik je članke vsprejel od g. Hribarja, da se to velevažno vprašanje pojasni od vseh stranij ; očevidno pa je pisec člankov obračal vodo na mlin zasebnih zavarovalnic. Prosil je besede še nekdo izmed poslušalcev, ki je hotel to zadevo pojasniti in še posebno ožigosati napade dr. Majarona na „klerikalno" stranko in na višje moči, ki baje vodijo konservativne poslance. Toda radi velicega hrupa, katerega so zlasti gnali razdivjani socijalni demokratje med govorom kateheta Oswalda, ni mogel niti k besedi priti. Ko predsednik slednjič pomiri poslušalce, poroča državni poslanec Anton Koblar o svojem delovanju v državnem zboru, odkar je on njega ud. Posebno poudarja, da ni glasoval za predlog, da naj se znani popust pri zemljiškem davku v znesku 2'/» milijonov razdeli med vse zemljiške posestnike, ne pa samo med manjše kmetovalce. Pri tem pa krepko udriha po slovenskih poslancih iz Hoheu-w»rtovega kluba, ki so za ta predlog glasovali, in pa povedal, kako so glasovali njegovi klubovi tovariši. Prebere tudi resolucije, katere je stavil v korist idrijskih delavcev. K sklepu se obrača na idrijske delavce. Priporoča jim s krepko in vznešeno besedo, naj ostanejo dobri kristijani in zvesti državljani, naj iščejo pomoči, kjer jo v resnici dobiti morejo, naj ne kličejo agitatorjev iz Gradca in drugod, ki pomagati ne morejo in tudi nočejo, ki prihajajo v Idrijo samo v svojo korist, ki delajo samo zdražbe. Za koristi idrijskih delavcev, ki služijo državi, ki ima od Idrije do pol milijona čistega dobička, se hoče kot državni poslanec vselej potegovat!; samo želje naj se mu naznanijo. O nadaljni točki: namen društva „Jednakopravnost" govori znani jurist Kogej. Priporoča v svojem dobro naučenem govoru to društvo, češ, da bode Idrijčanom v največjo srečo. V svojem govoru pov6 tudi svoje želje, da bi se vsi slovenski poslanci združili z drugimi slovanskimi poslanci, ker zveza z Nemci — katerekoli stranke naj so — ni v prid Slovanom, naj si tudi včasih privolijo Slovanom kako drobtinico, ker to delajo le iz koristolovstva. Mahnil je mimogrede po domači narodni inteligenci, češ, da je preveč brezbrižna. LISTE K. H a r u s j a. (Ruski napisal V. ČajSevko. ■- Poslovenil Iv. S tekla s a.) Mala Marusja je ostala sama doma. Njen oče je odšel na delo v rudnik. Nima ona niti bratov, niti sester, mati jej je umrla davno, — tako je ona ostajala vedno sama, kaderkoli je odšel oče na delo. — Nekdaj so oni živeli v vasi. Marusja se rada spominja onega časa, ko je živela z materjo. Ali to je bilo že zdavnej I Ona se komaj spominja mladega, prijaznega lica z velikimi temnimi očmi. Ona se spominja tudi, kako se je to lice, brezkončno dobro, prigibalo k njej, kako so jej mile roke po-ravnavale posteljico in tihi materin glas govoril: „Spančkaj golobica mojal Spančkaj srce moje I" Marsikaj tega, kar je takrat bilo, se je pozabilo, — saj je bila samo štiri leta stara, ko jej je mati umrla, — ali onega čarobnega obraza ni mogel čas izbrisati iz njene duše, ta obraz je ostal globoko vtisnjen v srcu bedne sirotice. Njenemu očetu je bilo ime Maksim. On ni imel zemlje, ker je bil njegov oče še za graščinskega prava v službi pri gospodi, a ni bil poljedelec, zato pa tudi ni dobil zemlje. Ko se je Maksim oženil, ni bila njegova mati živa, pa tudi oče mu je kmalu potem umrl. Ostal je Maksim sam z ženo. Imela sta samo hišico in malo dvorišče okolu nje. — Dokler je živela mati Marusjina, gospodarila sta še nekako ; a ko je ona pet let izza poroke umrla, začelo je gospodarstvo počasi propadati, ker je bilo nemogoče gospodariti brez gospodinje. Maksim se ni hotel v drugič ženiti; izročil je Marusjo svojej sestri, da na njo pazi, a sam je prav dobro pozaprl okna in vrata na rojstni hiši ter se podal na delo v rudnik. Pri teti je živela Marusja štiri leta. Ona smatra ta čas za najvažnejši v svojem življenju. Ona je spoznala pa tudi prav dobro razumela, kakšen je njen položaj v tej rodovini: videla je Marusja dobro, da je ona v tej hiši otrok, kateri je vsprejet le za silo. — Bilo je namreč v tej rodovini že njih šest: štirje otroci, teta in njen mož — a ona je bila še le sedma. Vse je bilo treba hraniti, vse jo bilo treba vsaj nekako obleči. Teta in stric sta delala neutrud-Ijivo, da sta prehranila vso rodovino — pa ni bilo čudno, da sta včasi oponesla Marusji, da ona ni „svoja". Maksim je sicer plačal sestri za hčerko nekoliko grošev. Teta in stric sta znala, da bode teh nekoliko grošev dosti, da se deklica prehrani, ali zdelo se jima je včasi tudi, da je Marusja pri njih le za nadlogo. Zatorej pa tudi Marusja ni znala v tej rodovini niti za žalovanje, niti za dragovanje. Ni teta posebno milovala celo svojih otrok, ali to so bili svoji: ako jih pokara, potem jih tudi dra-guje. Ali Marusja ni bila „svoja", četudi je bila so-rodnica. Tako je ona slišala od tete — večjidel samo mrmranje — ali dragovanja in žalovanja ni bilo. — Tako Marusja ni znala za dragovanje, za ono materino dragovanje, ko je otroku tako ugodno, tako milo, ko ga mati pogleda, ko ga po glavici pogladi. — A to je bila največja nesreča za bedno sirotico. Največje veselje je bilo za Marusjo, ko je prišel včasi k njej oče, seveda na praznične dni. On je jako ljubil Marusjo, vselej jej je prinesel slaščic, posadil jo na koleno, dokler je bila majhna, ter se tako ž njo razgovarjal. — Samo z očetom se je ona razgovarjala odkritosrčno in samo oče je znal, radi česa se je ona tožila. Iu ko sta jedenkrat tako sedela v vrtu, izbuh-nila je iznenada njena želja in njena tožba : „Vzemi me, vzemi me k sebi, tatek I — Jaz nočem nič več tukaj živeti !" govorila je v joku deklica, stiskaje svojo črnolaso glavico med očetova kolena. „Srce moje, kam te bom jaz vzel? Jaz živim v vojašnici, — tam ti ne moreš živeti," govoril je oče. „Jaz bom tam živela, jiz ti bom pomagala — samo vzemi me!" „Bedače malo I Ti ne veš, kaj je to vojašnica. Tam je tesno, nečisto, tam žive samo veliki ljudje, in otroci tam ne morejo živeti. — Na noben način te, hčerka draga, ne morem vzeti." In zares ni mogel oče vzeti Marusje. y/t i r * Strojevodja Iiabe vnema polnoletne delavce, naj pristopijo političnemu društva „Jednakopravnost", ker bode društvo svoje ude tudi v bolezni podpiralo. Mesto da plačujejo za rudeči križ, misijone, naj branijo raje doma denar. Plačevati je treba po 20 kr. na mesec; ko je plačeval kdo jedno leto, ima pravico do podpore. Dobi namreč skoti deset ted-nov na dan po 20 kr., naslednjih deset tednov po 10 kr., potem redna podpora neha. Da bode pa društvo moglo vspevati, bode treba najmanj 500 udov. Pri točki „slučajnosti" pride k besedi nekdo navzočih, ki se je oglasil koj za poročilom državnega poslanca. Poudarja, da razven uvoda odobrava poročilo njegovo. 2eli pa še zvedeti, kako je glasoval pri tako imenovani sladkorni predlogi, s katero se je letna premija bogatim sladkornim baronom povišala za 4 milijone, tako da bodemo konsumenti in tudi ubogi delavci morali vsak kilogram sladkorja vsaj za 2 kr. dražje plačevati. Ali se je gospod državni poslanec potegnil tukaj za korist svojih volil-cev? Vpraša ga tudi, kako meni postopati in glasovati pri sklepanju nagodbe z Ogersko. Sedaj mora tostranska državna polovica trpeti veliko škodo. Vpraša nadalje, kaj misli o kmetijskih zadrugah, ki so za organizacijo kmetov velikega pomena. Kmetje so sedaj v ravno tacih žalostnih razmerah, kakor delavci. (Med delavci nastane velik hrup. Slišijo se klici: „To ni za nas 1 Kaj so nam kmetje mari 1 Ven ž njim 1") Ko se divje vpitje nekoliko poleže, prosi govornik, naj bi se gospod državni poslanec potegnil tudi za okoliške delavce, katere hoče cesarsko gozdno oskrbništvo v Idriji zatirati. Dosedaj so kupovali les za izdelovanje lesene posode, grabelj itd. v cesarskih gozdovih, ker v kmečkih gozdovih niti primernega lesa dobiti ni mogoče. Delavci v okolici sicer malo zaslužijo s takim delom, vendar vsaj nekaj, da se morejo v dolgi zimi borno preživiti. Cesarsko oskrbništvo, oziroma oskrbništvu podložni logarji, so letos nehali prodajati les takim delavcem, in to samo iz maščevanja, ker je oskrbništvo zgubilo lov v dveh davčnih občinah. Državni poslanec naj se potegne, kadar bode govoril o idrijskih delavskih razmerah, tudi za te najubožneje delavce. Poslanec Koblar reče, da so pri glasovanju o povišanju sladkorne premije poslanci iz Hohenvvar-tovega kluba naprej capljali. Ni pa hotel reči, da on ni glasoval za to vladno predlogo. Cemu tako nejasne odgovore na poštena vprašanja. Vprašanje o kmetijskih zadrugah in o delavcih v okolici idrijski ga nič ne briga, ker je poslanec za mesto Idrijo in ne za okolico. Ko je poslanec kmečkih občin, dr. Ferjančič se potegoval za idrijske delavce, so ga hoteli v zvezde vkovati. Ko pa se poslanec Koblar prosi, naj bi mimogrede opozoril kmetijskega ministra, kake zatirajo njegovi organi okoliške delavce, odgovori Poslopje, kjer so živeli delavci, ki so delali v rudnikih, je bila dolga, tesna in zamazana zidana hiša. V njej so živeli delavci in spali vsi v redu na podu, ki se je potezal skoz vso hišo. Ta hiša je bila tako ozka, da je med ležiščem in zidom bilo komaj toliko prostora, da je mogel človek iti in leči. Tukaj se ni moglo živeti z rodo-vino — in zato tudi oče ni mogel Marusje k sebi vzeti. Ali solze njene so ganile njegovo srce in ou začne misliti, kako bi naredil, da bode hčerki bolje. On je mislil na vse svoje in hčerine sorodnike ter razmišljal, kateri izmej njih bi bil najbolji Marusji, da jo kje da, ko jo bode odvzel sestri. — Ali on ni nič pomislil. Takih sorodnikov ni bilo: bilo je seveda tudi dobrih ljudij, ali kdo bi vedel, bode li Marusji vender le dobro. — Saj je mislil, da jej bode tudi pri sestri dobro, pa vender ni. — Pa še tudi to: „Kaj si bode sestra mislila, ako jej vzame Marusjo, pa jo da drugemu ?" Kar si domisli: a, kaj bi bilo, ko bi on zares poslušal Marusjo, pa jo vzel k sebi, da živi pri njem ? — Samo ne v vojašnici, nego v zemljanki (hiša nabita od zemlje). Kajti delavci v rudnikih niso živeli samo v vojašnici, nego tudi v hišicah od nabite zemlje, katere so zvali zemljanke. Take zemljanke so dajali samo onim delavcem, ki so imeli rodovi no. — A kaj, ko bi on sebi zares izprosil pri upravitelju zemljanko ? — Mogoče, da mu je celo ne da, ali naj že bo, kar hoCe, — on bo prosil. med glasnim pritrjevanjem okoliških delavcev, da ga to nič ne briga. Sedaj pa naj reši kdo Bocijalno vprašanje! Vsak bi rad vse sam imel, drugim pa nič ne privoščil. Ako delavski stanovi ne bodo delovali v jedinosti, aka ne bodo podpirali teženj drug druzega, potem je prazno upanje, da nam bode prišla kmalu pomoč. Poročevalec je spoznal pri tem sbodu, da zlasti socijalnodemokratični delavci prezirajo težnje kmetov, da kmeta tako rekoč zaničujejo. Med ljudstvo! Iz celj. volil, okraja, 31. avg. Po svojih zaupnih možeh so se izrekli spod-nještajerski Slovenci na zborovanju „Slov. društva" v Mariboru odločno za-to, da tudi prihodnji poslanci ne gredo v Gradec, dokler se ne ugodi vsaj našim najvažnejšim zahtevam. Tako stopamo letos v volilno borbo v znamenju abstinence. Pri volitvah treba bo pa sedaj i dejanski pokazati, da do cela odobravamo program svojih slov. kandidatov. In za-to moramo skrbeti, da se izvrše uprav letošnje volitve sijajno, da bodo oddali vsi volilni možje svoje glasove našim kandidatom, tako da bo njih izvolitev jednoglasna. Brezdvomno bodo naši rodoljubi po deželi zastavili zopet vse svoje moči, da bodo uspehi pri letošnjih deželnozborskih volitvah zares sijajni. Toda tem četovodjam po deželi, ki se imajo boriti večkrat z velikimi težavami in zaprekami, bi morali povsodi prihiteti i naši kandidatje radovoljno na pomoč. Ze o pravem času bi morali priti med ljudstvo. Kako zelo bi s tem olajšali sicer dolgotrajno in mučno agitacijo 1 Kako trdno bi privezali z volilnimi shodi ljudstvo na svoj program ! Tudi samo z jednim shodom se vdahne v dotičnem okraju celemu volilnemu gibanju nekaka višja gibalna in vodilna moč. Popolnoma umestna je prošnja našega vrlega „Slov. Gosp." do gg. deželnozborskih kandidatov: „Ako hočete, da boste dne 21. septembra sijajno izvoljeni za deželne zastopnike slov. ljudstva na Štajerskem, blagovolite se tudi nekaj potruditi, priredite v kratkem na važnejših mestih vol. shode 1 Naše ljudstvo Vas želi slišati in videti". Da, ljudstvo želi slišati in videti svoje kandidate, za-to pa le med ljudstvo! Nobena 6ast ni, če ta ali oni narodnjak sprejme kandidaturo, ampak Čast je, če ga narod proglasi zastopnikom svojih pravic in teženj. Sicer bodo v nekaterih krajih že ta teden prvotne volitve, a to naj ne zadržuje kandidatov pogovoriti se z ljudstvom. Tudi za 21. sept. še bo treba agitacije in stroge discipline v našem taboru. In še jeden razlog bi naveli. Tudi zaradi tega naj gredo kandidatje med ljudstvo, da je tolažijo v sedanji nesreči, ko mora gledati vse svoje jesenske pridelke uničene po toči in deževju. Ljudstvo jim bo hvaležno za vsako tolažilno besedo. Zato pa, slov. kandidatje, le marljivo med ljudstvo 1 Tam se nahaja sicer jedna zemljanka — pusta in zares takšna, da ne more gorja biti, ali vender 1 — Takšno mi bo vsaj prej dal. — Da mi je le zadeti pravi čas, ko je upravitelj dobre volje, takrat bi mi jo bržkone dal. — A lepo bi bilo živeti vkup z Marusjo 1 — Neugodno, težko je živeti samemu. — Ako pride Marusja — oh, kako bi to bilo ugodno življenje I . . . In Maksim si je že predstavljal to radostno življenje. V takih mislih se poda Maksim k upravitelju. Morda je zadel pravi čas. „Kaj Ce tebi mala zemljanka?" vpraša upravitelj. „Imam malo hčerko — ne morem živeti v vojašnici," odgovori Maksim. „A zakaj ne živi z materjo ?" „Matere nima, a pri ljudeh, znate tudi sami, kako je, — neugodno in težko. To me tudi sili, da jo vzamem k sebi. — Kaj morem ž njo v vojašnici živeti? — Dozvolite nama, prosim vas, da živiva v tej zemljanki, — saj se bode tako kmalu vsa podrla, ako ne bode kdo v njej, a midva jo bova že držala." „To je res, da se bode podrla," pomisli upravitelj in dozvoli. .Moreš se precej, ako hočeš, preseliti v njo," sklene upravitelj. Maksim se upravitelju globoko pokloni in pohiti v zemljanko. (Dalje sledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 2. septembra. Katoliški shod v Solnogradu. Dne 31. avgusta začel se je četrti katoliški shod v Solnogradu. Mesto je bilo slovesno olepšano in le prav malo hiš je, katere nimajo zastav. Vsi vlaki dovedli so polno udeležnikov shoda. Proti 5. uri začela se je polniti dvorana v starem vseučiliškem poslopju. Navzoče je bilo premnogo gospode duhovskega in svetnega stanu. Tudi veliko dopisovalcev domačih in tujih listov je bilo videti pri mizi stenografov. — Otvoril je osnovalni shod in ž njim IV. katoliški shod groi Ernst Sylva Tarouca v navdušenem govoru, v katerem se je najprej zahvalil grofu Ant. Pergenu, ki je bil pred njim opravljal njegovo mesto in ki je ob času, ko je liberalizem najbolj cvetel, živahno probudil katoliško gibanje. Dalje povdarja, da se shod prej ni mogel sniti zaradi nejedinoeti. A sedaj se, hvala Bogu, vender vrši in vrši se naj na korist cerkvi, cesarju in domovini. — Prof. Al-tenweisel pozdravi na to v imenu lokalnega odbora došle škofe in prelate, pa tudi lajiks, med njimi cesarskega namestnika Thuna, deželnega glavarja in župana. — Potem preide na volitev in predlaga za predsednika shoda kneza Olarya. — Nato prebere cesarski namestnik grof Thun dolg ognjevit nagovor, v katerem pozdraflja katoliški shod kot vesel in to-lažljiv pojav proti materijalizmu, mu želi sreče in vspeha v imenu cesarske vlade, da bi zboroval v prid katoliškim prebivalcem. Njegovim besedam je sledila burna pohvala. — Na to vstane kardinal Haller in vspodbuja zborovalce, naj vedno zastopajo resnico, zlasti pa z vzgledom v življenju. Obema govornikoma se zahvali predsednik knez Glary, kakor tudi deželnemu glavarju in županu mesta Sol-nograd, ki sta v izbranih besedah pozdravila shod. — Zatem so prebrali došle brzojavke, katere so do-poslali mnogi nadškofje in škofje in druge imenitne osebe. Nastopil je še delavec Oton Dis, poprej soc. demokrat, ki je prepričevalno govoril o delavskem vprašanju, katerega rešitev vidi le v katoliški cerkvi. S sklepom, cesarja in papeža brzojavno pozdraviti, končal se je osnovalni shod ob */»8. uri. Dr. Lueger v Budjejevicih. Minulo nedeljo sprejelo je češko mesto Budjejevice v svojo sredino prvega podžupana dunajskega mesta. Vspre-jem na kolodvoru je bil tak, kakoršni so bili ljudje, ki so ga sprejeli. Izmej 300 navzočih oseb je bila gotovo jedna tretjina podkupljene druhali, ki je kričala nad Luegerjem in njegovim spremljevalcem Steineriem, tolkla s pestmi, kolmi in drugimi predmeti ter pljuvala v obraz Luegerju in njegovim spremljevalcem. Mej temi židovsko-liberalnimi podkupljenimi suroveži se je odlikoval neki Kraus, bivši vrednik „Budvveiser Zeitung", že pogostokrat radi jednakih „junaških činov" kaznovan, dalje „vodja" Tašek in rogcvilež učitelj Gans. Srčnosti dunajskih gostov in njihovih ožjih prijateljev, hladnokrvnosti prebivalstva in postopanju vladnega komisarja se je zahvaliti, da se ni pripetilo posebnih nesreč. Mestna policija je seveda mirno gledala ta „zabavni prizor" in je bila v nekem oziru popolno podobna ljubljanski. Se le vladni komisar je storil potrebne korake. Shod se je otvoril malo po 4. uri in trajal do 6. ure. Glavni govornik je bil seveda dr. Lueger, ki je znal takoj pridobiti srca vseh poslušalcev ; ne-mirneže so že poprej odstranili. Navduševal je Cehe in Nemce, naj se otresejo židovskega jarma ter odpošljejo v postavodajalne zastope prave krščanske može. Burno odobravanje je sledilo njegovemu govoru, najboljši znak, da je zadel na pravo struno. Volitveno gibanje. Češki socijalni demokrati in „teoretični" anarhisti se že marljivo pripravljajo za volitev v splošni skupini. Kakor poročajo njihova glasila, nameravajo poslati v državno zbornico nekega čevljarskega pomočnika Kriza, ki se nahaja radi sokrivde pri umoru Rudolfa Mrve v ječi in bode v kratkem prestal večletno kazen. Anarhisti so v to avrho že prirejali shodu, na katerih se je sklenilo objaviti volilen oklic in priporočati Erizovo kandidaturo. Ta kompromis mej socijalnimi demokrati in anarhisti je zelo značilen, ker pokaže socijalno demokracijo v vse drugačni luči, kakor se je kazala do sedaj. S tem korakom so židovski hlapet Bami pokazali, da je rek o „slobodi, jednakosti in bratstvu" sama gola fraza. — „Neumorno delavni" štajerski poslanec Morre je zopet minulo nedeljo romal od kraja do kraja ter skušal volilce prepričati, da ne smejo več poslati v deželni zbor kmeta Ealten-eggerja, marveč njega, ki ima bolj resno voljo, po- \ A magati kmečkemu stanu v gospodarskih, narodnih in čujtel tudi verskih zadevah. Z vso silo si bode prizadeval pospeševati mej prebivalstvom pravo vernost in pobožnost, kot neobhodno potrebni lastnosti pravega nemškega kmeta. Ta pač zna vabiti volilce na svojo stran! Kot zagrizen nemški liberalec se obleče v ovčjo obleko ter prične pridigovati o pospeševanju vere mej kmetskim prebivalstvom, kakor kak redovnik. Mož sicer meni, da je napravil na volilce globok utis in vse pridobil na svojo stran, toda zmotil se je, kajti njegov prednik Kaltenegger gotovo nikdar ni trdil, da sta pobožnost in strah božji neobhodno potrebni lastnosti samo za pravega nemškega — kmeta, kakor je izjavil najnovejši konvertit, marveč za vsakega kristijana. Morre je pač prvokrat govoril o veri, zato se je opekel. Rusko časopisje o klanju v Carigradu. Vsakdo bi menil, da bodo ruski krogi, ako ne obsojali, ostali vsaj nepristranski nasproti krivicam, ki se gode armenskim prebivalcem v Carigradu in njega okolici. Mnenja raznih ruskih listov nam pa kažejo •ravno nasprotno. „Novoje Vremja" piše : Ako bi se nahajali Armenci v Turčiji res v tako žalostnem položaju, kakor trde njihovi prijatelji in zaščitniki, bi gotovo ne bi bilo prišlo do drznega, roparskega napada na otomansko banko. Umevno je, da posledice tega drznega izgreda, naj si bodo še tako žalostne za Carigrajske Armence, ne bodo spremenile naših nazorov, ki slone na znanem orijentalskem rekn : ,Kdor veter seje, bo nevihto žel'. Ako meni armenski odbor, da je s tem korakom onemogočil na-daljno turško postopanje po dosedanjem redu, se zelo moti". Tako pisarenje gotovo ni vredno ruskega naroda, ki je v prvi vrsti pozvan, da zagovarja pravice pod turško silo zdihujočih narodov. Upamo pa, da „Novoje Vremja" ni glasilo vodjev zunanje politike in da se ruski diplomatje ne bodo ravnali po njenih navodilih. Cerkveni letopis. f Dekan Jožef Kogej (Konec.) 5. Dušni pastir. O delovanji ranjkega dekana Kogeja v dušnem pastirstvu mora se reči, da je bil za to stroko ravno tako vnet kakor za pouk mladine. Meseca oktobra leta 1860. prišel je v Tržič, ondi mu pa ni ugajal ostri gorenjski zrak ; dasi je dobil ondi izvrstnega župnika Alojzija Koširja in Ijubeznjivega tovariša v osebi č. g. Franc Wohinca, sedanjega zlatomašnika in župnika v Križih pri Tržiču, vendar se je oglasil, naj bi ga premestili, in res že o sv. Jurji 1. 1861. pride kot duhovni pomočnik na Vrhniko, kjer je ostal skoraj 12 let. V dan 5. novembra 1872 pripeljal se je kot mestni župnik in dekan v svojo rojstno mesto Idrijo, kjer je blagonosno deloval do trenotka, ko ga je Gospod pozval: „Pridi zvesti in modri hlapec, v malem si bil zvest, za to te bom čez mnogo postavil". Banji gospod dekan je čez vse ljubil mir, starih tradicij in navad se je zvesto držal, duh novega časa bil mu je ptuj. Ko je prišel v Idrijo, bil je ondi kapelan g. Jakob Gross, čez par mesecev se je preselil kot župnik v Zagorje ob Savi. Dva dni po prihodu dekanovem, t. j. 7. dan meseca novembra leta 1872 prišel je kapelan Franc Onušič, ta je še sedaj na tem mestu. Leta 1874. prišel je drugi kapelan č. g. Janez Svetina; a ta bil je le eno leto tu, potem se je podal na graško vseučilišče. Katehčti so bili za časa dekanove vlade ti: Janez Juvan že dve leti prej katehet ostal je do septembra leta 1889.; odšel je za župnika k Fari, kjer še sedaj blagonosno deluje; njegov naslednik je bil č. g. Leopold Picigas, ki je bil tu katehet do lanskega leta, potem je odšel na Dunaj kot prefekt v c. kr. Terezino akademijo; njemu je sledil č. g. Franc Oswald. Iz tega se razvidi, da je bilo v Idriji skoz 24 let malo premembe med duhovniki, ker ranjki gospod dekan ni pustil rad od sebe onega, katerega je ljubil. 6. Bolezen in smrt. Lepe kreposti dičile so značaj pokojnega g. dekana; krotkost, prijaznost in prava Janez Evangelistova potrpežljivost odlikovala ga je v prvi vrsti, rajše je sam vse pretrpel in marsikatero grenko zavžil, kakor da-bi bližnjemu le najmanjšo reč očital; po smrti svojega brata, katerega je kap na prižnici zadela, bil je toliko bolj previden in se izogibal vsake pregoreče vneme; na tihem, globoko v blagem srcu ga je pa silno peklo, ko je videl, da se njegova očetovska ljubezen grdo zlorablja. Gospod ga je postavil na hudo poskušnjo, tudi nad njim so se 6polnovale besede: „Kakor zlato v peči jih poskuša Gospod, in kakor žgavni dar jih sprejme, in ob svojem času se bode na nje ozrl". Sap. III. 6. Bridki so bili zadnji tedni njegovega življenja, neizrekljive muke je trpel, večkrat po-krepčan se svetimi zakramenti si je želel razvezan biti spon, ki ga vežejo na ta svet, se in s Kristusom združiti. Orjaška bila je njegova oseba, misliti je bilo, da bode včakal svojih 80 let in še čez — toda vedno tičanje v sobi in sedenje pri pisalni mizi po-kazilo mu je notranje nežne organe. Smrt je zmagala nad telesnimi močmi. Naj v miru počiva, srečno je dokončal oni tek, po katerem hodi vsako človeško bitje, kakor že Horacij v svoji odi popeva: Omnes eodem cogimur Ornnium versatur urna: Serius, otius. Paganu je konec življenja bodisi da pride serius, bodisi otius, tudi konec bitja; kristjanu ne ; nam zaostalim daje sv. vera to presladko tolažilo : Če izgubiš, kar ti najljubše bilo O ne obupaj, bridkih solz ne toči; Tam združenje te bo razveselilo, Kjer ni krivice, solza lie ne moči: Tam je resnica, sreča, mir doma, Tam duša se od duše več ne loči! Stritar. 7. Pogreb. V petek, dne 28. avgusta vzdig- • nilo se je truplo njegovo v župnišču, da je poneso v mestno farno cerkev sv. Barbare, s katero je bil le 2 meseca in 10 dnij manj nego celih 24 let zaročen 1 Zadnjo čast skazali so blagemu pokojniku rudniški, gozdarski, sodni in davčni uradniki, mestna občina poklonila je lep venec, šolska mladina in mnogo pobožnih vernikov. Krsto nosili so možje katoliške delavske družbe, nje mladeniči, oddelek cesarskih paznikov in meščani so svetili z gorečimi svečami. Tako se je premikal žalni sprevod, katerega je vodil prifarski župnik preč. g. Janez Juvan v spremstvu 16 duhovnikov in dveh bogoslovcev v cerkev sv. Barbare. Po dokončanih molitvah stopil je na prižnico akademiški prefekt č. g. Leopold Picigas in se z ganljivimi besedami poslovil v svojem in imenu vseh vernikov od ljubljenega gospoda dekana. Idrijčani so res ljubili svojega rojaka dekana in to v dan pogreba prelepo pokazali. Na grobu zapeli so mu združeni idrijski pevci v slovo dve ža-lostinki. Žalostnega srca poslovili smo se od novega groba, prepričani, da smo vanj položili moža bistrega uma in žlahtnega srca, ki je, sam vzoren duhovnik, rojake svoje vodil po poti edino prave časne in večne sreče. Naj v miru počiva 1 L. P. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V L j u b 1 j an i, 1. sept. Današnje redne seje občinskega sveta se je vde-ležilo 21 odbornikov. Po otvoritvi naznani župan, da je v ime mestnega sveta čestital fzm. bar. Rein-liinderju povodom petdesetletnice njegovega službovanja, za kar se je ta pismeno zahvalil. Dalje predlaga župan, naj se v smislu sklepa mestnega sveta pismeno izreče zahvala načelniku dunajskega pomožnega odbora, dvornemu svetniku Račiču za veliko požrtvovalno delo od dobe, ko je zadela Kranjsko potresna katastrofa, pa do 1. julija, ko je pomožni odbor ostavil nadaljnje poslovanje. Rtvno tako naj se izreče zahvala osnovatelju tega odbora, občinskemu svetniku Krisperju. Poleg tega se pa tudi ne sme prezreti velikega napora, katerega je imel v tej dobi občinski svet sam, in zasluži vsled tega pohvalno priznanje. Občinstvo sicer ve ceniti to naporno delo, kar je posebno pokazalo pri zadnjih volitvah, mej vsemi pa oni, kateri so uživali neposredno kakoršno koli podporo, vendar ni to priznanje toliko, kakoršno je obč. svet v resnici zaslužil. Posebno sta se odlikovala odbornika dr. Tavčar, ki je oskrboval s svojim osobjem vsa pisarniška dela pomožnega odbora, in pa notar Gogola, ki je strankam brezplačno izdeloval vse zemljeknjižne izpiske. Ker toraj od drugod ni nikakega priznanja, naj mestni svet izreče tema dvema odbornikoma svojo zahvalo. Se sprejme. Pred prehodom k tretji točki dnevnega reda, stavita odbornika Klein in dr. Majaron dva nujna predloga. Odbornik Klein poroča, da namerava dunajska tovarna za izdelovanje čevljev v Miidlingu, v Ljubljani otvoriti filijalko in išče v to svrho primernega prostora v mestu. Ker so pa izdelki te tovarne dovolj znani radi slabe kakovosti in bi bilo vsled tega ob- činstvo zelo oškodovano, poleg tega bi pa dobili tukajšnji obrtniki z njo novega, zelo nevaruega konkurenta, bi bila ta filijalka za Ljubljano veliko zlo. Poročevalec vsled tega predlaga, naj magistrat prepreči naselitev te filijalke v Ljubljani. Odbornik dr. Majaron predlaga, naj mestni svet stori potrebne korake, da ali še nadalje vozi mej postajama Ljubljana-Lesce tako zvani potresni vlak, ki se namerava sedaj opustiti, ali pa se uvede nov osobni vlak, ki bi prihajal v Ljubljano ob 8. uri zjutraj in odhajal v Lesce ob 7. uri zvečer. Oba predloga se sprejmeta. Nato poroča župan o predlogu obč. svet. dr. Gregoriča, katerega je stavil v seji dne 27. junija t. 1. in ki meri na to, da se uvede potratni davek na konje za jezdarenje in vožnjo za zabavo ter poviša pasja taksa. Povišanja pasjega davka, pravi poročevalec, ni priporočati, ker tudi v drugih mestih ne znaša nad 4 gld., še manj pa davka na jahače in kočije, ker je v Ljubljani, kakor se je poročevalec prepričal, le 6 rodbin, ki rabijo konje le v zabavo, in bi bil toraj ta dohodek preneznaten. Ta zahteva je sicer važna za demagoge, ki se hočejo povspenjati, toda je pa zelo škodljiva za obrtnike in kmetovalce, ker bi marsikateri raje prodal svojega konja, kakor da bi moral plačevati davek, in bi toraj znatno padle cene poljskim pridelkom, vzlasti ovsu. Pa tudi konjereja bi vsled tega mnogo trpela. Poročevalec se toraj nikakor ne more strinjati s tem predlogom. To poročilo se vzame na znanje brez debate. Vkuratorij za višjo d e k 1. šolo, v katerega morajo poslati poleg mestne občine po jed-nega člana deželna vlada, knezoškoiijski ordinarijat in deželni odbor, poslednji pa še le tedaj, ako obljubi prispevati letnih 500 gld., se izvolijo nastopni gospodje: ravnatelj Senekovič, načelnik, dr. vitez Bleiwei8 - Trsteniški, ravnatelj Subic, dr. Krisper, Dimnik, ravnatelj Hubad in prof. Orožen, udje. Na to sledd poročila finančnega odseka. Odbornik Senekovič pravi, da rabi mestna občina, kadar hoče dobiti kako posojilo, natančen inventar in je torej ta zadeva zelo važna. Mestno knjigovodstvo je sicer že izdelalo inventar, vendar je treba, da se ta še jedenkrat temeljito pregleda in potem trajno nadzoruje. V to nadzorstvo predlaga odbornika Ravniharja, dr. Stare-ta in Velkavrha. Se odobri. O drugi točki poroča župan in predlaga, da se ostanek mestnega dolga pri mestnem loterijskem posojilu v znesku 129.834 gld. 17 kr. sicer odpiše, vendar pa ostane vknjižen kot svota, ki se je izplačala mestni občini za razne investicije. Zupan tu pripomni, da je ta zadeva provzročila mnogo nepotrebnih nasprotovanj ter vsled ovadbe napotila celo vlado, da je zahtevala natančnih pojasnil. O opustitvi vojašničnega amortizačnega zaklada, ki znaša 35.520 gld. 21 V« kr., poroča odbornik Senekovič ter predlaga, naj se ta svota porabi v občinske namene, ker ne kaže zbirati zaklada za potomce do leta 1929, ki imajo itak lepa posestva, vendar naj se pa pričenši z letom 1897 zopet jame nabirati tak zaklad. Skupilo za prodana zemljišča podturnske graščine se po poročilu odbornika dr. Stare-ta tako razdeli, da se odloči 30.000 gld. za uporabo blagaj-ničnih nedostatkov, katera svota pa se mora koncem vsacega leta zopet doplačati. Drugo pa naj se porabi za pomnožitev regulačnega zaklada. Vsa svota se torej realizuje s 1. januvarijem 1897. Odbornik R a v n i h a r poroča o računskih sklepih mestne blagajne in v njenej upravi stoječih fondov ter predlaga, da se ti odobri, za nekatere ustanove nakupi papirnih rent po 1000 kron in jedna ustanova zniža za 7 gld., katere mora sedaj občina doplačevati. Vsi ti predlogi se vsprejmo. O regulačnem in razširjevalnem načrtu poroča oobornik dr. Požar. Deželna vlada je zahtevala, da se prvotnemu načrtu pridene še splošni načrt za način zazidanja prostorov. Deli se v strnjeni in odprti stavbinski zistem. Tu se določi, da se ta načrt javno razglasi in po preteku šestih tednov pretresava z eventuelnimi ugovori vred. Konečno se še določi, da se iz zdravstvenih ozirov vsaj 30 metrov od pokopališčnega zidovja ne sme zidati. Predlogu podžupana, naj se pri ti priliki tudi za Vodmat določi odprti stavbinski zistem, se ne more pritrditi, ker še ni potrjen zakon o priklopljenju jed-nega dela Vodmata k ljubljanski občini. Spomenica posestnikov ozemlja mej Prečnimi in Kolodvorskimi ulicami ter Resljevo in Sv. Petra cesto gledtš obvarovanja vrtov pred zazidanjem posebno z objekti v obrtne svrbe se vzame na znanje in se mestnemu svetu naroča, naj kolikor možno vpliva na to, da se varujejo koristi posestnikov. Konečno poroča odbornik dr. Stare o odobritvi parcelačnega načrta posestva K. Stocklinger-jevega ob Tržaški cesti ter predlaga, naj se določi manj stavbišč, da bodo imeli posestniki dovolj prostora za potrebne vrtove. Ob jednem se pa tudi določi, da se ob cesti zidajo vsaj jednonadstropne hiše, sicer pa lahko tudi samo pritlične. Sprejeto. Ostale točke dnevnega reda so se odložile na jutrišnjo sejo. Odbornik Gogola interpeluje župana, kaj je s 3odstotnim posojilom za hišne posestnike ljubljanski*, ki bi radi poravnali svoje račune, a še sedaj ne vedo, kako in kaj. Župan odgovarja, da je dobil od deželnega glavarja zagotovilo, da je zadeva že rešena, vendar se bode še pismeno obrnil do dež. odbora. Odbornik Gogola izraža konečno mnenje, da sedaj vložene prošnje ne ustrezajo namenu, ker so zaznamovane pogostokrat visoke svote, na katere se ne bo mogoče ozirati, ter želi, da se pozovejo dotičniki še jedenkrat, da vložd nove prošnje. Primeren predlog stavi v prihodnji seji. Odbornik Kozak se pritožuje nad velikim neredom na Sadjarskem trgu in zahteva odpomoči. Škodo trpe največ prebivalci sami, ker ne morejo ničesar kupiti iz prve roke, ker branjevke s silo odkupijo vse od zunanjih ljudij. Odbornik dr. M a j a r o n se pritožuje nad oviranjem prometa v Gospodskih ulicah radi podiranja knežjega dvorca. Župan obljubi, da bo storil v tem oziru potrebne korake. Konec ob uri zvečer. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. septembra. (Za župnika v Stari Loki) je imenovan č. gospod Frančišek K u m m e r, dekan na Vrhniki. (Dnevni red) izredni seji občinskega sveta ljubljanskega, v sredo, 2. dan septembra 1896 ob 7. uri zvečer v mestni dvorani. I. Stavbinskega odseka poročili : a) o ugovoru deželne vlade proti načinu zazidanja posestev S. Bavdeka in A. Supevčeve ob Karlovski cesti; b) o upeljavi centralne kurjave za mestno dvorano. II. Občinskega svetovalca Ivana Go-gole samostalni predlog glede prošenj za 3°/0 posojilo. III. Šolskega odseka poročilo o računih za porabo dotacije okr. učit. knjižice v znesku 50 gld. za 1. 1895. IV. Pravnega in personalnega odseka poročilo o prošnji mest. knjigovodje Jos. Paternostra za dopust. V. Stavbinskega odseka poročilo o hono-rovanju splošnih regulačnih načrtov, katere so nekateri arhitekti mestni občini dali ba razpolaganje. VI. Direktorija mest. užitninskega zakupa poročili: a) o uspehih mest. užit. zakupa v I. polletju 1896 1. b) o izdanju pooblastila za ravnatelja mest. užit. zakupa. VII. Regulačnega odseka poročila: a) o odkupu hiše grofa Ludovika Blagaj-Ursinija na Sv. Jakoba trgu št. 10; b) o odkupu zemljišč: Filipa Schreyerja v Spitalski ulici št. 9 ; Karola Roma na Polj. nasipu 14; Jere Pretnar v Kolodvorski ulici 12; Andreja in Ane Vesel ravnotam 6 ter Ivana Pod-lesnika na Starem trgu 18 ; c) o regulaciji Sv. Petra ceste; č) o otvoritvi podaljšanih Poljskih ulic. (Novo vladno poslopje.) Za novo vladno 'poslopje, katero ima do 1. avgusta 1898 biti dogotov-ljeno, razpisana so zidarska dela v znesku 200.000 gld. Načrti in pripomočki k oferti kakor tudi formularji so od 9. septembra do vštetega 30. septembra na razpolago pri stavbinskem oddelka c. kr. deželne vlade. (Spominska plošča slikarjema Janeza in Jarijn Sobica v Poljanah.) Za odkritje dne 8. septembra je določen naslednji vspored: 1. Prihod na škofjeloški kolodvor z ljubljanskim, oziroma gorenjskim vlakom ob 7. uri 25 minut in ob 7. uri 52 minut zjutraj. Ob 81/, uri odhod na pripravljenih vozeh. 2. Pozdrav v Poljanah po gospodu župann Valent. Tavčarju. 3. Sveta maša v farni cerkvi ob 10'/, uri, slavnostni govor č. gospoda državnega poslanca Ant. Koblarja, odkritje in blagoslovljenje spominka po domačem gospodu župniku. 4. Po cerkvenem opravilu obisk rojstne hiše umetnikov in ogledovanje njihovih del. 5. Banket v gostilni gospe L. Cadeževe ob 1. uri popoludne. 6. Caj pri gospej dr. Fran Tavčarjevi na Visokem ob 5. uri popoludne. 6. Odhod z Visokega na škofjeloški kolodvor ob 6. uri zvečer. — Petje oskrbi iz posebne prijaznosti slavno akademično društvo „Sava". — Kdor reilektuje na voz in banket — kuvert stane 1 gld. — naj se do vštetega 4. septembra zglasi pri gospodu c. kr. ravnatelju Ivanu Subicu v Skoiji Loki. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. — Gena za vožnjo bode neznatna. Odbor slovenskega pisateljskega društva. (Zgubil se je) pred 14 dnevi vdovi-posestnici v Sent-Vidu njen jedini sin France Kremžar, odraščen mladenič. Imenovani je bil že več let bož jasten, poslednji čas ga je vrglo trikrat na dan, tako da je bil včasih kar ves zmešan. Pravijo, da so ga videli iti proti Savi, kjer so ga že skrbno iskali — a zaman! Mati je v velikih skrbeh. t.Še jedua opomnja k Gregor Riharjevi stoletnici.) Brez dvoma je marsikdo, ko je prečital v sobotni številki „Slovenca" (št. 198.) prof. Kržiča govor v proslavo Gregorja R'harja, rekel sam pri sebi: „Prav z jezika mi je vzel te misli!" Da res: „Ri harjeve pesmi niso ostale v cerkvi, temveč ljudstvo jih je neslo na dom. In kakor je tista pridiga najbolj koristaa, katera ne ostane v cerkvi, marveč se še nadaljuje doma, tako je gotovo tista sveta pesem najbolj koristna, katera se še doma prepeva I In take so bile Ri harjeve po vrsti." — Res je, da se Riharjeve pesmi še zdaj najraje prepevajo križem slovenske domovine, le žal, da ljudje ne znajo več celotnega teksta k dotičnim napevom. Marsikje znajo pač še ta ali oni napev, a od cele, morda dolge in lepe pesmi, jim je ostala v spominu le še prva, k večjemu tudi druga kitica. Prej ali slej se tudi ta pozabi, gotovo v kvar našemu pobožnemu narodu. Zakaj Slovenci radi pojo; če ne dobi poštenih pes-mij, pa zakrožijo tudi kako „okroglo," ali, da rečem naravnost „klatarsko," ki je več ali manj izpodtak-ljiva, pohujšljiva. Že Slomšek je svoje dni tožil nad tem in zato nekaterim okroglim napevom zložil primeren tekst z vspodbudno ali vsaj ne nevarno vsebino. Dandanašuji pa, ko se pozabljajo lepe Riharjeve pesmi, slišijo se tem pogosto izpodtakljive popevke. Gospodje duhovniki na kmetih mi bodo gotovo to potrdili. — Zaradi tega usojam si staviti neki predlog. Cul sem, da so nekateri nameravali dati zopet na svetlo izbrane Riharjeve pesmi, a da se je ta misel opustila. — Po mojem mnenju bi družba sv. Mohorja jako ustregla veliki večini svojih udov, ko bi v kratkem dala na svetlo: „Sv^te pesmi," katere so pred več leti deloma izdali v zvezkih Potočnik, Jeran in Volčič, seveda pomnožene z drugimi, obče znanimi, zlasti Marijinimi. Zakaj bi letošnji posvetni pesmarici ne sledila še druga nabožna pesmarica „Riharjeva" ? Oj, s koliko hvaležnostjo bi jo vsprejelo naše dobro ljudstvo, s kakim veseljem bi se zopet prepevale te pesmi. Reči moram, da je sedaj že zadnji čts, da se taka „Riharjeva pesmarica" dd na svetlo, ker sedaj ljudje vsaj po prvi kitici še znajo napeve; ko pa mladi zarod tudi prvo kitico pozabi, pozabil se bo tudi napev. Sedaj ima semtertje le še kak mo-litvenik kot nameček par znanih pesmij, a to je premalo. Naj torej slavna družba sv. Mohorja da na svetlo vse znane svete pesmi, Marijine in svetniške, z Riharjevimi in še drugimi, v njegovem duhu zloženimi napevi, n. pr. napeve Blaža Potočnika, Be-larja, Čveka itd. Za priprosto ljudstvo bi skoro zadostovalo, ako se tekstu dostavi napev samo za sopran in alt. Taka pesmarica bo imela med narodom mnogo več zanimanja in vspeha, nego ga je imela nekdanja Foersterjeva. Ona je bila za učene pevce, ta bo pa za priprosto ljudstvo. Prepričan sem, da jih je mnogo, ki s pisateljem teh vrstic to iskreno žele. Non q u i s , sed quid! (Za dražbo sv. Cirila in Metoda) je podaril g. primarij dr. Vincenc Gregorič 10 gld. mesto venca na grob svojemu nečaku Francu Ferjančiču, sinu g. drž. poslanca dr. Ferjančiča. Na shodu katol. delavskega polit čnega društva ljubljanskega v Starem trgu pri Ložu je nabral za družbo č. g. A. Golf 12 gld. 30 kr. (Tujcev) je bilo meseca avgusta v tukajšnih gostilnah in hotelih 1905, torej 185 več, ko minulo leto. — (Iz Zagorja.) Ker hodim pogosto okrog naše cerkve, in „imam brez dvombe veliko časa", naj povem, kako napreduje njeno popravljanje. To storim prav z veseljem že v šestič, četudi trdi nekdo v „Slov. Narodu", da prebira prav marljivo „Slovenca", ničesar ne prezre, a vilic temu še ni čital v njem poročila o popravljanju nale cerkve. Strop je ves gotov razven velike kupole in oboka mej njo in korom. Sedaj belijo zvonik in zunanje stene. Nato pa pobelijo še znotraj, poravnajo tlak in ome-čejo ter pobelijo kupolo in mali obok, pripravijo zunaj nove odtoke za strešnico in stvar je končana. Kar se tiče slik je stvar taka-le: Res je, da se slike niso precej zakrile, ko so prišli tesarji in zidarji. Vsled tega so se le nekoliko oprašile, popolno nič pa poškodovale. Ko so pa jeli monterji delati mo-nier-strop, so slike popolno vse zakrili Ali vkljub temu je prišla voda na slike, ker so morali strop večkrat z vodo mcčiti. Tega mislim, bi tudi „Narodov" poročevalec nikakor ne mogel preprečiti vkljub svoji velikanski gorečnosti za hišo božjo, katero vsaj sedaj nekoliko pogleda znotrej, ko jo popravljajo. Tega ni kriv niti stavbeni odbor niti lamo pred-stojništvo. Tega mislim, bi ne preprečil tudi tisti stavbeni odbor, katerega načelnika „boli srce" in „prešinja sveta jeza", da „so te krasne slike vse uničene". Popolna laž je „da za slike ni več rešitve!" Tacih debelih lažij je zmožen jedino le „Narodov" dopisnik. Ko bi slike tudi popolno nič ne • trpele pri popravljanji stropa, morali bi najeti slikarja, ker so bile poslikane stene od vrha do tal razpokane. Radoveden sem tudi, pri katerih „izvedencih" je dopisnik slišal, da so slike popolno uničene ? Akademično izobražen slikar, ki ima vso stvar v roki, menda vendar lažje sodi o slikarstvu, kakor kak „privandran" Narodov dopisnik? Bog si ga vedi, zakaj se naši narodnjaki tako boje imena „liberalec?" Menda za to, ker so se pred nedavnim časom zaročili se socijaldemokrati. Gotovo je tamkej bolj prijetno kakor pri nas, kajti mi nismo navajeni svojih dobrotnikov, podpornikov in pristašev na ramah nositi. Da se je dopisniku izlil žolč zaradi zadnjih volitev, je samo po sebi umevno, to se mu zgodi še večkrat, posebno če bodo volitve ovržene, kar že dolgo čakamo. (Nesreče.) Dne 28. avgusta je utonil v potoku pri Gor. Logatcu dveletni sin Marije Petrovčič. — Predvčeraj popoludne so na Tržaški cesti povozili 68 letnega kovača I. Lotriča; ranjenca so prenesli v dež. bolnico. (Poročil) se bode ta mesec v Madridu grof Gilbert Hohenvvart-Gerlachstein, c. in kr. ministerski rezident v Tangru, sin državnega poslanca in predsednika najvišjega računskega dvora Karola grofa Hohenwarta, z dono Mercedes de Mon-talvo. (Židovska nesramnost.) Pod tem naslovom piše „Edinost" : Tukajšnje liberalno trobilo spodtika se na okolnosti, da se bode v stolni cerkvi pri sv. Justu vršilo slavnostno venčanje kipa Matere Božje baš na dan 2 0. s e p t e m b r a. Ta dan namreč, opozarja dotični židovski list, je narodni praznik (XX. settembre) naše zavezne države, blažene Italije, ki slavi ta dan konec svetne države papeževe. V italijanskem liberalnem Trstu pa naj bi se isti dan vršila „papistiška demonstracija!?" To je vendar nezaslišano ! — Nato skrajno nesramno židovsko podtikanje politiških tendencij cerkveni slovesnosti bodi odgovorjeno na kratko, da je dne 20. septembra po katoliškem koledarju praznik žalostne Matere Božje. Tega židje seveda ne znajo. V ostalem pa se ta najnovejša židovskoliberalna nesramnost obsoja sama po sebi. (Šesti shod avstrijskih gostilničarjev) se vrši dn6 21., 22., 23. in 24. septembra 1896 leta v Išlu. Med 19 točkami vzporeda omenjamo: a) prireditev razstave za kuharsko umetnost na Dunaju 1. 1897. ; b) poročilo o ureditvi zaloge mešanega blaga in trgovine s pivom v steklenicah; c) povik-šanje davka na pivo; d) ureditev meroskustva (sodo-merstva); e) postopanje društva potujočih trgovcev. Prijave je do 15. septembra poslati na osrednjo pisarno zavezo avstrijskih gostilničarjev na Dunaju I., Naglergasse 1. Vzpored in prijavnica se lahko pogledata v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Odstop reškega guvernerja.) Dunajski in pe- v štanski listi javljajo, da je reški guverner grof Lju-devit Batthyany predložil ogerskemu ministerskemu predsedniku svojo ostavko. Listi trdijo, da je to storil vsled nesporazumljenja z ogerskimi ministri, oso-bito s trgovinskim ministrom. „Bud. Tagblatt" piše: „V političnih krogih vzbuja vest o odstopu grofa Batthjanjja veliko iznenadenje. Značilno je, da se najodličnej&i člani vladne stranke umikaj» s političnega polja." Reški mestni načelnik je guvernerju, ki biva v kopališču, odposlal brzojavno prošnjo, naj ostane na svojem mestu. V istem smislu meSčani podpisujejo adreso. Hrvatom je vsejedno, kdo je guverner na Reki, kajti ogerska vlada bode gotovo zopet izbrala moža, ki bode proti jasnemu zakonu tiral mažarsko politiko ter skušal Reko odtrgati od Hrvatske in jo spojiti z Mažarsko. (C. kr. trgovsko ministerstvo) naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se 1. 1897 vrši v Bruselju mednarodna razstava, na kateri se pokažejo proizvodi umetnosti in znanosti ter obrtnije in poljedelstva vseh narodov. Pod pokroviteljstvom belgijskega kralja se razstava otvori dne 24. aprila 1897 in traja najmanje 6 mesecev. Priglase je najpozneje do 1. oktobra 1896 pravilno podpisane in frankovane poslati izvršilnemu odboru »Bruselj, 10, Rue de Congres". Ravno tam se dobe za prijavo predpisani obrazci kakor tudi natančni vzporedi raz stave. Poslati in razstaviti je predmete do 15. aprila 1897, sicer se izgubi pripustno dovoljenje in že plačano najemnino za prostor. („Avstrijska monarhija ob petdesetletnici vladanja cesarja Frančiška Jožefa I.") Pod tem naslovom bode v kratkem pričelo izhajati v mesečnih snopičih večje slovstveno delo pod uredništvom ravnatelja Julija Laurenčiča in sodelovanjem raznih pisateljev. Vse delo, ki bode opisavalo vseh 16 kro-novin, izide v 24 snopičih po 50 kr., in sicer v nemškem, češkem, poljskem in italijanskem jeziku. Cisti dohodek je namenjen za jubilejsko ustanovo za one, ki so državi služili 50 let in so podpore potrebni. Društva. (Občni zbori, splošnega ljubljanskega kolesarskega društva) vršil se je predvčeraj jako obilno obiskovan. V odbor izvoljeni so bili sledeči gg. : Iv. Bonač, Jos. Petrič, Fr. Seber, Iv. Trauu, F. Krajgher, E. Speil, F. Teršenič, B. Schmelzer. Dokaz, kako potrebna je bila ustanovitev novega splošnega kolesarskega društva je to, da se je takoj 40 članov vpisalo. Društvo imelo bode jako lepe znake v narodnih barvah z napisom „Ljubljana". Kdor želi pristopiti, naj se blagovoljno zglasi pri t. č. predsedniku J. Bonač-u v Selenburgovih ulicah. — Vpisnina je 1 gld. Članarina 50 kr. na mesec. Odbor. (Pomočno društvo „Rudečega križa") za Kranjsko je tb dni razposlalo poročilo o svojem delovanji v 1. 1895. Največ zaslug si je družba v miuolem letu pridobila ob potresni nesreči. Dala je na razpolago deželi za bolnike 27 barak, 25 prevoznih jedilnih zabojev in 5 priprav za kopanje. S tem je prihranila deželi velike žrtve. Deželno društvo pa je ljubljanskim prebivalcem darovalo 1000 gld. in po potresu poškodovanim okrajem na deželi 400 gld. Med invalide in vdove je društvo razdelilo 264 gld. 15 kr., darov je prejelo 505 gld. Koncem leta je društvo štelo 3 častne člane, 210 rednih in 3 podporne člane; premoženja je imelo 13.219 gld. 53 kr, v gotovini in 565 gld. v vrednostnih papirjih; podružnic je bilo 15, podružnici v Ilir. Bistrici in Vipavi sta se razšli. (Vabilo) k tomboli, katero priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Begunjah na vrtu gostilne g. J. Avsenika v nedeljo dne 6. septembra 1896. Vspored: Tombola. Prosta zabava. — Začetek ob 4. uri popoldne. — Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. — Cisti dohodek je namenjen za zgradbo društvenega poslopja. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Mestna hranilnica v Novem Mestu.) V mesecu avgustu 1896 je 54 strank vložilo 2*2 516 gld. 22 kr., 71 strank vzdignilo 17.271 gld. 25 kr., toraj več vložilo 5.244 gld. 97 kr., 21 posojil se je izplačalo 9.040 gold. — kr., stanje vlog 300 945 047, kr., denarni" promet 76.321 gld. 72 kr. Telegrami. Dunaj, 2. septembra. „Pol. Corr." poroča, da je podelil car povodom bivanja na Dunaju 16 funkcijonarjem v zunanjem mini-sterstvu razne redove. Komarno, 2. septembra. Presvetli cesar se je vrnil včeraj popoludne od vojaških vaj in ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno. Danes zjutraj se je podal vladar zopet k manevrom. Nebo se je zjasnilo. Levov, 2. septembra. Vkljub deževju podal se je vladar s spremstvom k vojaškim vajam v bližini Huinieniec-Szezerca. Dunaj, 2. septembra. Kmetijska družba na Dunaju se je posvetovala na včerajšiiem izvanrednem občnem zboru o predlogih osrednjega odbora, kako preprečiti nadaljnje padanje žitnih cen v tuzemlju. Odsek predlaga, naj se prekomorska žitna konkurenca pobija s tem, da se ustanovi centrala za srednjo Evropo na podlagi varstvene carine, ako pa to ni mogoče, naj se določi samostojna carina za Av8tro-0gersko. Konečno je predlagal odsek, naj se uvede dvojna veljava. Poslednji predlog se je odklonil, vsi drugi so obveljali. Opava, 2. septembra. Vsled uvedbe 10-urnega dela v ostravskih in karvinskih pre-mogokopih, kjer je bilo dosedaj osemurno delo, so ustavili delo vsi rudarji. Budimpešta, 2. septembra. Pri kopanju za temelj neke stavbe se je podrl stranski zid in zasul 14 delavcev. Jeden je umrl, 4 so hudo in ostali lahko ranjeni. Pariz, 2. septembra. „Agence Havas" poroča, da je turški zunanji minister Tewfik-paša po dolgotrajni prošnji obljubil poslanikom, da brzojavno zapove vojnemu poveljniku na Kreti, naj prepreči vsako mohame-dansko gibanje. Plovdiv, 2. septembra. Kakor javljajo poročila iz Carigrada, je vrgel nekdo 30. m. m. zvečer v Peri iz neke hiše zavoj, v katerem je bila zavita bomba. Ta vest je pro-vzročila velik strah. Vse armenske prebivalce iste hiše so zaprli. Cele trope prebivalcev vsako starosti vlačijo orožniki v zapor. Poročilo, da znaša število žrtev več tisoč, je nekoliko pretirano, vendar pa presega več sto. Kijev, 2. septembra. Car in carinja sta položila na krsto kneza Lobanova krasne vence. Napovedana mestna razsvetljava se je odložila. Rim, 2. septembra. „Agencia Štefani" poroča, da se vrši cerkvena in civilna poroka neapolskega princa s črnogorsko prin-cezinjo v Eimu. Carigrad, 2. septembra. Včeraj je obhajal sultan obletnico svojega vladanja. V to svrho je bilo mesto razsvetljeno. Poslanike je višji dostojanstvenik osebno naprosil, da razsvetlé stanovanja, ker sicer bi smatral sultan njihovo postopanje za demonstracijo. Mitje vladal po dnevi in po noči. London, 2. septembra. „Keuters Office" poroča iz Washingtona: Parnik „Cincinati" je dobil povelje, da mora takoj odriniti proti Turčiji. Drugi ameriški parniki mu v kratkem slede. K» slalbotne bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vino lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—28) 2 Umrli «to: 1. septembra. Antonija Jamnik, krojačeva hči, 8 mesecev, Cerkvene ulice, baraka II., akutni želodčni katar. Tu)ci. 31. avgusta. Pri Slonu: Montzka, Eder, Malberg z Dunaja. — Busson iz Gradca. — Žužek iz Trnovega. — Winkler iz Mirne. — Jenko iz Podgrada. — Joehmann iz Ajdovščine. — Nemetz, Holzinger iz Gorice. — Neef iz Trsta. — Eadunc iz Preloke. — Zagode iz Žalca. — Lovrenčič iz Sarajeva. — Haas iz Kamnika. — Cazafura iz Rovinja. Pri Maliču: Hartl, Hillmann z Dunaja. — Felle iz Qradca. — Fodransperg iz Litomeric. — Neufeld iz Berolina. — Rauh iz Vevč. — Tyl iz Plzna. — Putschnig iz Kranja. — Stolfa iz Trsta. Pri Lloydu: Štiglic iz Zagreba. — Settak iz Žirov. — Eisele iz Steinekirch-a. — Sožanc iz Špitaliča. — Medved iz Križevega. — Lackner iz Mozelja. Pri Bavarskem dvoru: Ho/erle iz Langenthon-a. — Kusner iz Trsta. — Motseh, Blažič, Stemberger, Mayer, Bobnar iz Novega Mesta. Pri avstrijskem caru: Kantz iz Maribora. — Hafner iz Krope. -- Birk iz Št. Jakoba. a <6 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo šli .M H t» 31 9. zvečer 736-9 13» si. svzh. jasno 1 7. zjutraj 2. popol. 7H6 a 7350 11 9 15-0 si. svzh. si. jzah. sk.jasno oblačno 0-0 Meteorologično porodilo. malom Srednja včerajšnja temperatura 15 0°, za 1-9° pod nor- 605 1-1 Dr. Andrej Ferjančič, e. kr. deželnega sodišča svetnik in državni poslanec javlja v svojem in v imeuu vseh sorodnikov tužno vest o smrti svojega nepozabnega sina Fran Ferjančič-a, gojenca na c. in kr. pomorski akademiji na Reki, kateri je po kratki hudi bolezni dud 1. septembra 1896 ob '/»5- ur' popoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 16. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo položeno je na oder v mrtvaš niči deželne bolnice v Udmatu. Pogreb pojile iz cerkve sv. Krištofa v četrtek, dne 3. sept., ob 5. uri popoldne. V Ljubljani, due 1. sept. 1896. Mesto vsacega posebnega naznanila; venci se hvaležno odklanjajo. Zahvala. 604 1-1 Podpisano predaedništvo dovoljuje si tem potom izreči svojo najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da se je osmo glavno zborovanje „Zaveze slov. učit društev" v avstrijski Nizzi, v divni Opatiji tako sijajno zvršilo. Posebno se pa zahvaljuje: Pripravljalnemu odboru slav. učiteljskega društva kotara Volosko in njega načelnižtvu gospodoma Božo Dubrovič-u in Avg. Rajčič-u za obilni trud, ki so ga imeli za prireditev glavne skupščine. Slav. pevskemu društvu „Lovor" iz Voloske in slav. „dijačkemu istarskomu tamburaškomu zboru" ter kapel-niku g. V. G. Brožu in slav. vojaški godbi pešpolka Jelačič št. 97 za prijazno sodelovanje pri koncertu. Slavnemu društvu „Zora" in gosp. restavraterju Seitru za brezplačno prepustitev prostorov za zborovanje in koncert. Prečast. gosp. kapelanu za daritev sv. maše v hrvatskem jeiiku. In slednjič slav. občinstvu za obilno udeležitev pri koncertu, katero je pokazalo s tem, da ve ceniti delovanje in trud slovenskega učiteljstva. Predsedništvo „Zaveze slov. učit. društev na Goriškem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem". V S t. J ur j i pri Kranji, dne 25. avgusta 1896. Ivan Šega e. r., t. 6. tajnik. Luka Jeleno s. r., t. č. predsednik. Največja hlia v Trebnjem, stoječa na sredi trga, pripravna in ugodna stavba z jednim nadstropjem, zelo pripravna za vsakovrstno obrt, sposobna tudi za urade, obstoječa iz 15 sob, 3 kuhinj, 3 shramb, 5 kletlj. 2 prostornih zidanih mostoviev, s katerih je imeniten razgled proti železnici in drugim krasnim naravam, dalje 2 velika obokana hleva. Razun drugih potrebnih prostorov je pred hišo velik prostor, kakor tudi veliko dvorišče, '/« orala vrta in '/« orala njive, vse v dobrem stanu, je za 16.000 gld. takoj na prodaj. Več se izve pri Fanl Lierzer v Trebnjem na Dolenjskem. 601 3-1 Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo i\\ čevlje c.kr. Pr'v jr^ŽiV, '«varne, ustanov- 'KESar 'i8ne leta 1832 naDusajl. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrcdnib ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 bi—Si Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih nenie in vrednostlj Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera ndTzr Wien, I. Bezirk, Uljudno naznanjam vsem častitim gostom in obiskovalcem stare krčme „pri Tišlarju" Kolodvorske ulice v Ljubljani, da sem to staroznano hišo z vsemi pritiklinami od prejšnje lastnioe kupil in da bom vodil gostllnlikl obrt, kakor tudi glede prenodliča, po stari šegi, nizki ceni in z izborno postrežbo, ter se s tem za mnogobrojni obisk priporočam. L. Blumauer, krčmar Prečastito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da lem zopet o tvoril krojaški obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu Št. 3 kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal. Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno duhovniško civilno obleko, talarje itd. zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga. Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano. 580 19-2 J. N. Potočnik, krojaški mojster. Na dobro hrano in stanovanje vzameta se dva dijaka. Kje, poizvč se pri administraciji „Slovenca" v Vodnikovih ulicah. 602 3—1 Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna' ▼ Ljubljani. Št. 7098. Oklic. 588 3 -2 Od o. kr. deželnega sodišča v Ljubljani se naznanja: Na prošnjo kranjske finančne prokurature v Ljubljani v sporazumljenii z mestno občino ljubljansko kot zastopnico mestnega občnega zaklada dovoli se prostovoljua sodna dražba sledečih v zapuščino dne 3. avgusta t. 1. umrlega hišnega posestuika in vrvarja Franceta Knerler-ja spada-jočih reči: 1. Vse zaloge vrvarskega blaga, obstoječega iz prešane, snažeae in vezane konoplje, iz več kot sto .klohčiCev fine, in čez dve slo klobčičev klobučarske špage, dalje iz raznovrstnega izdelanega in na pol izdelanega vrvarskega blaga, kakor: vrv za perilo in zvonove, podveznic, ujzd, vajet itd.; 2 zemljišča vlož. št. 41 zemliiščnih knjig katastralne občine Krakovo obstoječega iz hiše v Kladeznih ulicah (Brunngasse) štev. 9 z vrtom za zelenjavo. Prostovoljna sodna dražba vrvarskega blaga vršila se bode v zapustnikovi hiši v Kladeznih ulicah št. 9 dn6 10. septembra 1896 in če bo trebi še prihodnje dni, vsakokrat dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure, in se bodo prodane reči istemu, ki največ ponudi, proti takojšnemu plačilu in odstranitvi oddale. Dražba hišnega posestva vršila se bode dne 14. septembra 1896 dopoldne od 11. do 12. ure v uradni pisarni c. kr. notarja Ivana G o ga 1 a kot sodnega komisarja. To zemljišče se bode za ceno 1685 gld. izklicalo in pri imenovanem roku le za to ali višjo ceno istemu oddalo, ki največ ponudi. Zemljeknjižni izpisek in dražbeni pogoji, po katerih si je c. kr. finančna prokuratura zlasti 14dnevni rok za odobrenje prodaje pridržala, so v uradni pisarni imenovanega gospoda sodnega komisarja med navadnimi uradnimi urami na ogled. Ljubljana, dn6 17. avgusta 1896. \ i SI. občinstvu naznanjamo, da se je pričela z današnjim dnčm 0 yožnja z omnibusi (za osebo 5 kr.) od stajaliiča na Glavnem trgu čez Valvazorjev trg, H Helijevo cesto do južnega kolodvora in nazaj. pjjf Istotako se vrši kot doslej vožnja od stajališča v Zvezdi čez Dunajsko oesto na juž. kolodvor in nazaj. Cena vožnje za osebo S kr. ^Hl Društvo ljubljanskih izvoščekov: •Josip Turlt. 606 3-1 i ♦ ♦i I I i Št 35.443. Razglas. 599 8-2 V smislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873. I. (št. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1897. leto od 31. dne avgusta do 7. dne septembra 1.1. v magistralnem ekspeditu na ogled, ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. Porotniškega posla so oproščeni po § 4 omenjenega zakona: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poki cani k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki, in tako tudi lekarji, ako uradni ali občinski načelnik zdnje potrdi, da jih ni moč utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kol glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po koledarja. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dni 27. avgusta 1896. ^ v T 603 3-1 Razg5] asilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1896/97 dnč 18. septembra s slovesno službo božjo v stolni cerkvi. Ucenci, ki žele na novo vstopiti v prvi razred, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglas6 dnč 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prinesti rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. — V sprejemne skušnje za prvi razred se prično dne 16. septembra ob 8. uri. V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vspre-jemali dni 16. septembra od 9. do 12 ure. Ti naj s seboj prineso fojstveni list, Šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) m ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglasč dnč 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega polletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine. Po naredbi veleslavnega c. kr. deželnega šolskega svžta od dne 28. avgusta 1. 1894, št. 2354, smejo se učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, na tukajšnji gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega svdta. P. n. stariši onih učencev, ki hote tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, opozarjajo se torej, da si je pravočasno po posebni prošnji priskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svčtu. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani, dne 2. septembra 1896. I > ii i i a j s k a borza. Dni 2. septembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska reDta <%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark ............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini ........... 101 gld. 70 kr. 101 75 123 35 101 20 122 35 99 50 958 — 372 — 119 60 58 60 11 73 9 52 44 30 5 ft 44 It Dn6 1. septembra. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5« državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100 gld..... 4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4*. 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko delelno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6* . „ , dolenjskih železnic 4% 143 gld. 75 kr. 156 „ - « 188 . 25 99 , 35 139 , — • 127 „ — 108 „ 25 n 112 . - it 98 . 50 99 „ 45 225 . — 171 , 75 128 , 25 99 „ - it Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 142 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld..............22 . 75 . Salmove srečke, 40 gld................69 „ 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld..............69 , 50 , Waldsteinove srečke, 20 gld......58 . — . Ljnbljanske srečke..................22 , 75 , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 156 . 75 . Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3400 „ — . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 423 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 , 10 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 63 , — , Montanska družba avstr. plan. .... 86 . 75 , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 156 , — „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ — . MdT Hakup ln prodaja ? vsakovrstnih driavnlh papirjev, aredk, denar j «v itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pn izžrebanja najiiianisega dobitku Kalantna izvršitev naročil na boril. mmmmmmmmmmmmmmMmmmmm Menjarnična delniška družba „M KRČU H" follzeili it. 10 Donaj, Miriahilfirstrasu 74 B. S4T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarah, •• potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega \ obrestovanja pn popolni varnosti naloženih glavnic.