Posamezna Številka Din 1*50.
Št. 141.
V Ljubljani) v torek 17. junija 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I«
NARODNI DNEVNIK
i
* -i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. * \	Mesečna naročnina:	I
j
i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 I
Neodvisen političen list.
   n----------------------
Uredništvo: Wt»ISova ulica št. 1 /I. — Telefon 213. UpravniStvo: Marijin trg 8. — TeleSon 44.
l Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. { Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
:
V slovo.
V prepričanju, da je neodvisen list Predpogoj političnega napredka naroda, sem sprejel po naročilu svoje stranke glavno uredništvo »Narodnega Dnevnika«. In ker sem bil uverjen, da se no>-bena' velika stvar ne da doseči čez noč, sem za ceno možnosti ustvaritve neodvisnega lista, pripustil marsikak kompromis, ki bi ga sicer odločno odklonil.
Vse te žrtve pa so se izkazale za ^potrebne, ker trenutno prekomočni nasprotniki »Narodnega Dnevnika« so dosegli svoj cilj in Slovenija je od danes naprej brez svojega neodvisnega Usta, ker po višjem nalogu mora »Narodni Dnevnik« z današnjim dnem prenehate izhajati.
Mislim, da mi Bi potrebno povdar-tttk kdo da so ti nasprotniki »Narodnega Dnevnik«*, vsaj so se dovoljno predstavili, še preje je »Narodni Dnevnik« Pričel izltaijati. Zaito prepuščam vse komentarje vsled prenehanja N. D. javnosti sami.
To pa tem bolj, ker se zavedam, da smem mirne vesti polagati javnosti bilanco o izvršenem delu »Narodnega Dnevnika«. Dasiravno v najtežavnejših razmerah, kakor jih dosedaj ni prestal v Sloveniji niti en dnevnik, je vendar »Narodni Dnevnik« zmagovito končal vsako debato in storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je bila javnost pravilno informirana.
S ponosom pa omenjam tudi delo »Narodnega Dnevnika« za zmago nacionalne misli in njegove nastope za neodrešene brate. V tem oziru je bilo delo »Narodnega Dnevnika« tako uspešno, da je bil »Narodni Dnevnik« kljub svojemu kratkemu obstoju najbolj razširjen list v Primorju. In to dejstvo pove največ, zakaj tisti, ki so najidealnejši rodoljubi, imajo tudi pravico do najtehtnejše sodbe.
S prenehanjem »Narodnega Dnevnika« niste zmagali ne resnica in pralca Še težji udarec pa je bil zadan nacionalni napredni misli in sicer tako težak, da je v bodoče tudi samo • 2ovor o napredni koncentraciji brezmiseln.
Niti pol leta ni izhajal »Narodni dnevnik« in vendar si je pridobil dobre in zanesljive prijatelje, katerih šte-vilo je stalno rastlo. Da je bilo to mogoče, je predvsem zasluga vseli so-frudnikov in podpornikov »Narodnega Pnevnika«, katerim bodi na tem mestu ^rečena iskrena zahvala.
Ce že preneha »Narodni Dnevnik*,
s tem seveda še ni rečeno, da bo Slovenija za vedno brez neodvisnega Slasila. Ravno nasprotno! Neizhajanje ‘Narodnega Dnevnika« bo dokazalo vsej javnosti. kaKO je ona zainteresirana na obstoju neodvisnega, samo ^cijonalni in državni misli posveče-neza dnevnika. In zato sem trdno Uverjen, da ne bo dolgo, ko bo javnost *P°8la zopet pozdraviti nov neodvisen ^nevnik in ko bodo morali priznati šepnil triumf ato rji, da je bil »Narodni Ullevnikt ustavljen samo začasno.
h v tem znamenju vsem prijate-tfetn »Narodnega Dnevnika« iskrene Pozdrave, ker boj ni končan, temveč Se nadaljuje.
Železnikar Aleksander. Vsem cenjenim naročnikom »N. D.«
Vse obveznosti »Narodnega Dnev-
!uk®1* dx> pičice natančno izpolnjene.
Preostala naročnina se povrne vsem naročnikom, če se ne posreči v najkrajšem času obnoviti izhajanje »Narodnega Dnevnika«.
V tem slučaju bo tudi ves roman “asega tekočega podlistka »Tarzan«, « le vzbudil toliko pozornosti in zani-jnanja, objavljen čimprej v posebni knjigi.
Unrava »Narodnega Dnevnika«.
Pribifevičevci hočejo v radikalno
stranko.
Beograd, 16. junija. (Z) Pri samostojnih demokratih se je pojavilo nesoglasje glede političnih smernic stranke. Del njenih članov smatra. da ni potreba, da obstojata dve demokratski stranki in mislijo, d a bo večji del pristašev prestopil k radikalom. Današnja k o a 1 i c 1 j a s e m o r e smatrati kot prehodnja faza za prehod samostojnih demokratov k radikalom. D e-finiti v. fuzija obeh strank naj bi se izvršila po volitvah. (!?) (Ce bodo radikali seveda hoteli, kar je veliko vprašanje.)
Beograd, 16. junija. (B) Danes popoldne je g. Pasic konferiral z Ljubo Jovanovičem o situaciji, ki je začela prehajati v drugo smer, odkar so zaceli demokrati spreminjati svojo orijemacijo. Poslednja akcija Radiča je načrt opozicijonalnega bloka precej pokvarila in izzvala pri demokratih veliko nevoljo. G. Ljuba Davidovič je to nevoljo tudi javno pokazal, iz česar sklepata Pašič in Ljuba Jovanovič, da žele demokrati koncentracijsko vlado..
Položaj v Albaniji.
Beograd, 16. junija. (B) Po vesteh iz Tirane situacija v Albaniji še ni stalna. Iz severne Albanije so dospeli v Tirano Redžeb Šaja, Lniggi Curakuči, Hasan beg Prištinac, pričakuje pa se prihod predsednika začasne vlade Fan Nolija, Sulejmana Delvine in Semi bega Vrionija, nakar se bo začela konferenca o sestavi vlade. Toza-
devno obstojata dve kombinaciji: Kombinacija Redžeba Saje. ki zahteva vlado, sestavljeno iz ustaških častnikov in kombinacija Fan Nolija, ki zahteva mešano vlado, sestavljeno iz častnikov in predstavnikov parlamenta. Nova vlada bi imela rešiti finančno vprašanje, ki se nahaja v obupnem stanju, nato pa izvesti volitve.
Razmerje naie države do'Albanlje
in Sriiie.
Atene, 16. junija. (Z) Jugoslo-venski opravnik poslov je izjavil, da beograjska vlada nikakor ne .misli intervenirati v Albaniji. Vendar pa nikakor ne bo mogla mirno gledati pro-tišrbske propagande v Albaniji Taka propaganda se ne more trpeti v Albaniji kakor tudi ne v Bolgarski. Ako pride do intervencije, potem jo bo izvedla jugoslovenska vlada s posredo-
vanjem zveze narodov, na katero se bo obrnila, ker mu pripadajo vse tri sosednje države. Kraljevina Srbov, Hrvatov in SloVgjacev sama ne bo nikdar intervenirala.
Kar se tiče odnošajev do Grčije, je dejal opravnik poslov, da je postalo razmerje po določitvi nevtralne cone v solunski luki ne samo zavezniško, ampak naravnost bratsko.
Političen umor v Sofiji.
S of i j a, 16. junija. (Z) Poslanec Petko Petkov, ki je bil za Stambolijske-ga vlade generalni tajnik v zunanjem ministrstvu, je bil včeraj umorjen na cesti. Neznan storilec, ki je pobegnil po napadu in ga še niso mogli izslediti, je oddal nanj štiri strele iz revolverja, ko je Petkov stopil iz Kazine. Pred par dnevi sta minister za gradbe Stojančev in notranji minister Rusev javno dolžila Petrova, da pripravlja atentat na ministrskega predsednika Cankova:
Sofija, 16. junija. (Z) Morilec Petkova je pobegnil in ga še niso mogli dobiti. CI211 je makedonskega odbora. Zanimivo je, da uradna brzojavna agentura; ničesar ne poroča o umoru in pravi le, da je napravil poslanec Petkov samomor zaradi neozdravljive bolezni.
Beograd, 16. junija. (Z) Zaradi umora Petkova se je polastilo tukajšnjih bolgarskih emigrantov veliko ogorčenje. Splošno mislijo, da je ta umor naročila Cankova vlada.
Zadeva Matteottija še ni pojasnjena.
Rim, 16. junija. (T) Preiskovalni sodnik je izdal nalog za aretacijo načelnika tiskovnega urada ministrskega predsedništva Cesara Rossija in ravnatelja fašistovskega lista »Corriera Italiana« Filippellija. Rossi je bil zelo intimen prijatelj Dominija, Filippelli pa je šel Dominiju na roke pri nabavi avtomobila, s katerim je bil odpeljan Mat-teotti. Današnji »Secolo« poroča, da je bil Filippelli aretiran v Bologni, vendar pa se ta vest še ne potrjuje. Rossi je tudi pobegnil iz Rima in ni doslej še aretiran. Vsi ministri so izročili Mussoliniju izjave, da so pripravljeni odstopiti, da bi imel s tem on bolj proste roke glede nadaljnjega postopanja. Mussolini je imel daljši porazgovor s kraljem, ki se je včeraj povrnil v Rim. Poročal mu je o položaju in mu predlagal rekonstrukcijo kabineta. V vladnih krogih se vesti o rd<onstrukciji kabineta še ne potrjujejo. Na drugi strani pa javljajo listi, da bo imenovan bivši guverner na Reki, general Giardino za notranjega ministra.
Rim, 16. junija. (T) Ministrski svet je imel nocoj sejo, na kateri je poročal Mussolini o položaju, ki je nastal po ropu Matteottija. Javil je, da je državni podtajnik Finzi podal ostavko v zvezi z ugrabitvijo Matteottija. Odstavljen je bil rimski prefekt Bertini. Ministrski svet je nadalje sklenil odstaviti glavnega ravnatelja javne varnosti generala De Bona, ker nista mogla dobiti krivce v zadevi Matteottijevi v roke. Na mesto De Bona pride kot glavni ravnatelj javnega varstva tržaški prefekt Francesco Crispo Mon-cada, za čigar naslednika je imenovan Amedeo Moroni.
Rim, 15. junija. (Agenzia Stefani.) Policijski šef za mesio Rim Bertini je svoje službe razrešen. Državno pravd-ništvo je včeraj ob 5. uri popoldne izdali? zaporno povelje proti uredniku lista »Corriere Italianos: Filippelli ju, ker se obvezuje, da je druge osebe nahujskal, da so zakrivile hudodelstvo neopravičenega odvzetja osebne svobode poslanca Matteottija.
PROTEST ZEMI.JORADNIŠKEGA POSLANCA.
Beograd, 16. junija. (B) Danes je dopotoval v Beograd zemljoradniški poslanec dr. llija Šumenkovič iz svojega volilnega okraja (ohridskega), ker so mu politične oblasti onemogočile nameravan shod. Izjavil je, da ga je srezki načelnik izgnal po nalogu velikega župana. Iz Beograda je poslal kralju telegram, v katerem protestira proti takemu postopanju politične oblasti in prosi za avdiienco.
IZJALOVLJENA PROTESTNA STAVKA V ITALIJI.
Rim, 16. junija. (T) Med delavstvom se je pojavilo močno gibanje na proglasitev 24urne stavke, ki bi se imela izvršiti danes. Že v soboto so komunisti razširili po mestu vesti o stavki. Socija-listi pa so nastopili proti stavki, tako da se štrajk danes ni mogel vršiti. Davi so nekateri delavci streljali na cestno železnico. Izvodi milanskega »Avantija«, ki so bili namenjeni za Rim. so bili zaplenjeni.
izjava francoske vlade.
Pariz, 16. junija. (Havas) Kabinetni svet je danes dopoldne izdelal vladino izjavo, ki bo jutri predložena predsedniku republike. Glavne točke te izjave so: V notranji politiki: Splošne amnestija, razve n za vojaške osebe in izdajalce, sprejem odpuščenih železničarjev. opustitev poslanstva pri Vatikanu, točna izvedba kongregacijskega zakona, zmanjšanje vojaških bremen, v kolikor to dopušča varnost države, razveljava zakonskih dekretov, kakor uvedbe monopola glede vžigalic, uvedba vestnega pregleda finančnega položaja), da se zagotovi ravnotežje proračuna!, zasledovanje davčnih prevar, popolna izvedba določb o dohodninskem davku, reforma direktnih davkov, zmanjšanje dtvkv, ki
obremenjujejo konzum, upoštevanje 8> urnega delavnika in koalicijske pravice, izvedba socijalnega zavarovanja, priznanje koalicijske pravice uradnikov in reforma uprave; v zunanji politiki: utrditev miru potom sporazuma med narodi, razširjenje delokroga Zveze narodov, mednarodnega delavskega urada in mednarodnega sodišča^ v Haagu, vpor stavitev normalnih odnošajev z Rusijo, sprejem zvedeniškega poročila brez pridržka, dopustitev zasedbe Porulirja do izročitve zastavnih objektov predvidenih v Dawesovem poročilu, vzpostavitev kontrole nad razorožitvijo Nemčije, rešitev problema varščine, s tem da s« ustvarijo jamstva pod avtoriteto Zveze narodov.
Volitve na vidiku.
Beograd, 16. junija. (B) V dobro poučenih krogih vlada mnenje, da se bodo vršile volitve v zelo kratkem času. Mogoče je, da se reši to vprašanje še tekom tega meseca. To bo odvisno od rbzultatov avdijenc na Bledu. Merodajni krogi računajo na uspeh pri kroni, posebno z ozirom na poslednjo akcijo Radiča.
ODHOD DR. NINČIČA NA BLED.
Zagreb, 16. junija. (Z) Včeraj je dospel semkaj v spremstvu prosvetnega ministra Pribičeviča zunanji minister dr. Ninčič. ki potuje na Bled h kralju v av-dijenco. Pribičevič se je peljal v Vojnik, kjer se je udeležil shoda samostojne demokratske stranke, kateri je prisostvovalo okoli 40 ljudi.
Beograd, 16. junija. (B) Po dolgi konferenci vlade v soboto zvečer je odpotoval minister zunanjih del dr. Ninčič incognito na Bled, kjer bo kralju obširno poročal o dogodkih v Romuniji in v Albaniji.
PRINC PAVLE SE NASELI V ZA-GREBU.
Zagreb, 16. junija. (Z) Že delj časa se govori, da se namerava v Zagrebu stalno naseliti princ Pavle s soprogo, ki bi prebil po nekaj mesecev vsako leto v tem mestu. Princ Pavle bo naj-brže kupil Prpičevo palačo na Akademskem trgu za dvanajst milijonov dinarjev. Danes so se izselile iz te hiše poslovalnice hrvatske republikanske se-ljačke stranke. Zanimivo je, da stanuje v Prpičevi palači še vedno rodbina Stjepana Radiča.
OBČNI ZBOR SAVEZA 1NDU-STRIJCEV.
Zagreb, 16. junija. (Z) Včeraj se je vršil občni zbor Saveza industrijcev. V imenu trgovinskega ministrstva se je udeležil zborovanja inšpektor inž. Hofman, za centralo industrijskih korporacij g. Gjoka Curčin in dr. Cvetko Gregorič, za Zvezo industrijcev za Slovenijo pa tajnika dr. Adolf Golia in dr. Gorjup. Po sprejetju poročil je bilo odobreno blagajniško poročilo za leti 1923 in 1924, nakar so bili izvoljeni člani nadzorstvenega sveta.
SHOD LJUBE DAVIDOVICA NA SUŠAKU.
Beograd. 16. junija. (B) Demokratski klub je službeno obveščen, da je Ljuba Davidovič imel na Sušaku velik shod. Prejšnji »pristaši dr. Tomislava Tomljenoviča so baje prešli v njegovo skupino. Sprejeta je bila resolucija v duhu jugoslovenstva ter državnega in narodnega edinstva. Od tam je Davidovič odpotoval v Split.
RAZKOL MED RADlCEVCI?
Beograd, 16. junija. (B) V opozi-cijonalnih krogih s? vzdržuje vest, da pride skoro gotovo do razkola v Radičevi stranki, ker so nekateri poslanci in sedanji voditelji HRSS energično proti taki politiki Radiča in žele novega predsednika.
OTVORITEV ZAGREBŠKE UNIVERZE.
Zagreb, 16. junija. (Z) Danes Je bila zopet otvorjena univerza, ki se je zaprla dne 5. t. m. radi znanih izgredov. Rektor vseučilišča je objavil, da se danes zopet začno predavanja. Brez njegovega dovoljenja se ne sme? jo v vestibulu univerze nabijati nikake objave. Ako pride do novih izgredov, sc bo univerza zopet zatvorila in dijakom se semester ne bo priznal, krivci pa bodo relegirani. Akademski senat se sestane po končani preiskavi o izgredih in bo storil potrebne sklepe.
OPOZICIJA PRIPRAVLJA PETICIJO NA KRALJA.
Beograd, 16. junija. (B) V na* rodni skupščini je bilo danes nekaj poslancev, ki so se Vsi obupani vtjiili u agitacije, češ, da jim je vsled akcije državnih oblasti in Srnao onemogočeno vsako delo med narodom. Pripravljajo peticije na kralja.
NASE POSOJILO V ANGLIJL
London, 16. junija. (Z) Med Jugo slavijo in Anglijo je prišlo do zaključka posojila v znesku 300 milijonov funtov. Posojilo je Jugoslaviji zagotovljeno Obrestna mera bo znašala 9%.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 16. junija. (K) Napoved w 17. junij. Jasno in hladno.
Borzna poročila.
Beograjska borza je b8a da* nes zaradi praznika zaprta.
Zagreb, 16. junija. Devize. Dunaj 0.1171—0.1191, Budimpešta 0.09—0.11, Italija, izplačilo 361.40—364.40, ček 362.75— 365.75, London, izplačilo 361.25—364.25, ček 361.50—364.50. New York, ček 8320— 84.20. Pariz 461.80-466.80, Praga 245— 248, Švica 1478-1488, ček 1475—1485. Valute. Dolarji 82.20—83.20, avstrijske krone 0.1170—0.1190. češkoslovaške krone 243— 246, lire 356.50—359.50.
• Trst, 16. junija. Devize. Zagret 27.40 —27.80, Francija 127.50—128.50, London 100.20—100.60. New York 23.15—23.35. Švica 408—412, Praga 68.20—68.60, Dunaj 0.03225—0.03325. Valute. Dinarji 27.40—
27.80, dolarji 23.05—23.30, avstrijske krone
0.0320—0.0330, funti 100.10—100.45.
C u r i h, 16. junija. Beograd 6.70, New York 566.25, London 24.45, Pariz 30.30, Milan 24.30, Praga 16.65, Budimpešta 62, Bukarešta 2.50, Soiija 4, Dunal 79.625.
Berlin, 16. junija. Beograd 4.99, Dunaj 589, Milan 18.10, Praga 12.27, Parit 23.34, London 18.105. New York 419, Cuitti
73.81.
Praga, 16. junija. Beograd 40.75, Dunaj 478, Berlin 815.25, Rim 148.75, avstrijske krone 478, italijanske Ure 14925. Budimpešta 3.75, Pariz 190.75, London 164.80, New York 34. Curih 602.50.
Dunaj, 16. junija. Devize. Beograd 836-^4°. Berlin 16.80-17.10, Budimpešta 2-7J—0.83, Bukarešta 315—317, London 307.100-308.100. Milan 3079-3086, New York 70.935-71.185, Pariz 3962—3978, Praga 2089—2099, Sofija 506-510, Curih 12.510 —12.600. Valute. Dolarji 70.460—70.860. bolgarski levi 490—498, nemške marke 16.30—16.70, angleški iuntl 305.300—306.900, francoski franki 3945—3975, Italijanske lire 3070—3090. jugoslovanski dinarji 833—839. romunski leji 308—312, švicarski franki 12.480—12360, češkoslovaške krone 2273— 2288, madžarske krone 0.74—0.80.
G* G» G»G»GbG
Gospodarsko pismo.
Cltam v časopisih iz domovine, da jletc&nja žetev bogato obeta; že desetletja baje ni bila tako dobra. — Vseh pridelkov bo torej v izobilju in — lakote ‘se ni bati!
Ali danes smo po svetovni vojni že Itako daleč, da nam more zadoščati v uvodu zapisana tolažba. Ni nam dovoli zagotovilo, da boste imeli doma dovolj ‘jedače in pijače, marveč jako važno postaja vprašanje: ali boste mogii vse preostanke pridelkov spraviti na zunanji trg, da pride denar v deželo, s katerim boljšate trgovsko bilanco.
Dosedanje izkušnje, grebi zadnjih let, ki ste jih delali vsi vprek, brezmejna domišljavost, kakor da ste edini, ki morete nasititi lačne želodce svojih sosedov — vse to in še marsikaj je vzrok, da grozi izvozu poljskih pridelkov iz Jugoslavije resna nevarnost. Nikar misliti, da ste edini, ki kaj imate za prodaj!
0 ne, mnogo jih je, ki nevarno tekmujejo z vami, in ti se čedalje bolje orga-nizujejo, da vas docela Izpodrinejo!!
Z ozirom na to, da so Ogrska. Poljska, Rumunija, Bolgarija agrarne države in da se marsikje poljedelstvo raci-jonelneje izvaja, — dalje da so pridelki iz Amerike dandanes preplavili že vse trge, in vzpričo primitivne trgovine iz Jugoslavije, ki jo ovirajo še carine in visoki železniški tarifi, — morem z vso j gotovostjo trditi, da so postavljene proti izvozu iz Jugoslavije nebotične težave, ki jih bo težko premagati.
AH naj povem en sam primer, ki bo zadoščal tudi tistim gobezdačem v ne-jkem mladinskem tedniku, češ: kaj bo ta beraška Avstrija — mi imamo dovolj živil, ki jih raje drugam prodamo, pa postane majčkena! Evo:
»Srpsko trgovačko društvo« v Beogradu, v katerem so prvi bogataši, ima v svojih dunajskih skladiščih že od decembra 49 vagonov moke, ki je ne mo-ire prodati. Izguba bo velika. In kako bo zanaprej? Ogrska, Rumunija. Amerika in celo — Italija delajo vašim žitnim pridelkom usodno konkurenco. »S.
, t. d.« ima na Donavi do Regensburga lastno plovbo, a ne more tekmovati z
— Ameriko?! To govori cele knjige o perspektivi za bodočnost!!
Nesporno je, da za mnoge pridelke danes nimate drugega trga nego je Avstrija. Kolikor ga še imate tupatam v Evropi, vas izpodrine konkurenca z istim uspehom, ki ga opažamo v Avstriji. Visoke izvozne carine in železniške tarife so sistefnatiški ubijale vaš izvoz. Že pred tremi in štirimi leti sem pisal v Ijublj. listu, da Avstrijci in Nemci pq teh pogojih Še kupujejo pri vas, ali škripajo z zobmi in se rotč, da vas puste na cedilu takoj, ko bo mogoče. In ta osveta se uresničuje. Treba se bo resno potruditi, da popravite dosedanje pogreške!
Pred vsem vam. morem z vso res-; nostjo zatrditi, da tudi nova carinska tarifa ne bo še zadosti pomagala vašemu izvozu. Časi so prešli, ko je država imela velike dohodke od carine na — vsakdanji kruh! Carine na poljske pridelke boste morali popolnoma odpraviti, sicer ne prodaste nič ali le prav malo, le slučajno na kako tako mesto, ki se razume na trgovino kakor zajec na boben!
— Dalje boste morali revidirati železniške tarife za svoj izvoz. Tako teme-: ljito ste v tem oziru »reguiisali« tarife
1 po svetovni pariteti! — Bili so časi, ko
Na Dunaju, 14, jtmu
so države razpisovale premije za izvoz in dajale izdatne refakcije na železnicah. -Ali menite, da je to slaba gospodarska politika? Kar država izda na ta način, dobi dvojnato pogrnjeno na razne na-čincf
Ali tudi kvalitativno treba izboljšati pridelke in njih izdelke. Ako n. pr. ponudim komu moko 00 (doppelnuh) pro-venijence Beograd, mi odgovorč:	»le
obdržite si jo, imamo boljšega blaga dovolj; po čem je Pančevo »doppelgrif-fig«. — Kaj to znači? Da bo treba mlet-, je moke izboljšati.
Dalje: Vzorci vaše koruze, pšenice in sploh vsega žita so percentuelno precej slabši nego do vojne, — in slabši nego vzorci iz Ogrske in Rumunije. Zakaj? Nekaj je vzrok povojna malomarnost v sejanju in obdelovanju! Ali velik vzrok je tudi, da so izginila razna veleposestva, kjer je gospodarstvo ra-cijonalno, industrijsko, kjer so izbirali najboljša semena in obsejali ogromne komplekse z istim semenom. — Zdaj pa je mnogo zemlje razkosane, gospodarji teh malih posestev ne razumejo dovolj svojega novega posla in pa: sejejo vsake vrste po malo— in preostanke nad lastno potrebo šele prodajajo. To so novi križi za trgovino in izvoz. Cesto je v enem samem vagonu blago raznega izvora in razne dobrote. Kdor pa kupi n. pr. 500 vagonov pšenice, hoče, da je vsaj približno vsa enako dobra.
Dunaj sam ima nad 2 milijona želodcev, ki hočejo biti vsak dan polni. Ogromno blaga potrebuje torej samo Dunaj, ki je vendar prvi sosed jugoslovanskemu poljedelcu. — Tu so torej vsi predpogoji za prav živahno in trajno trgovsko zvezo. Ali nikar misliti, da bo Dunaj plačeval take cene, ki jih menite vzdržati Še nadalje v Jugoslaviji. Nikar, po sedanjih cenah bo kupčija nemogoča! Sprijazniti se morate s cenami konkurence, potem si z ozirom na prvo sosedstvo zagotovite dunajski trg, drugače ne!
Ali tudi v načinu trgovine treba napredovati po razmerah časa. Italijani so se že naučili. Opazujem jih posebno na tuk. Naschmarktu, kjer je poleg de-tajlistov tudi veliko grosistov vseh vrst. N. pr. zgodnji krompir! Ako greste skozi dve ulici Naschmarkta, vidite na levi in desni v vseh barakah visoke kupe krompirja v vrečah, ki so vse enake. Zastopniki liferantov so tu na trgu samem, vsak dan prodajajo došle vagone blaga in ga dajejo celo v — komisijo. Tekma s takimi ljudmi je težavna! Ali kje je Italija in kje Dunaj? Ali ni n. pr. južna Štajerska mnogo, mnogo bližja? Zakaj bi ta ne mogla tekmovati z Italijo? —- Laška banka ima podružnico poleg trga in zastopniki njeni so ves dopoldne okoli veletržcev na trgu, da sprejemajo naročila za plačevanje kupnin v lirah. Popoldne v banki izvršijo in z večerno pošto je vse urejeno!! Učimo se, sicer nas bolj izučeni, bolj spretni in bolj podjetni — potisnejo popolnoma v stran!	A.	G.
Radičev politični samomor.
SODBA ČEŠKOSLOVAŠKIH 2EM.JEOELCEV.
Kar Vi hočete
to jo EPaftuid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug. Feller, Stubica, Donta Elzatrg 357, Hrvatska.
Moskva, 12. junija. (U. R.) Stjepan Radič, voditelj hr- J vatske seljačke republikanske stranke v Jugoslaviji jfe prispel v Moskvo in v pogovoru z zastopniki sovjetskega tiska izjavil, da ie uvidel, da razmere v SSSR presegajo vse njegovo pričakovanja. Narodnim manjšinam v SSSR ni samo zajamčen svobodni razvoj, temveč jih država celo vzpodbuja h kulturnemu ta narodnemu razvoju. Sovjetska vlada se je pošteno in odkritosrčno približala kmetom. Kmetijsko vprašanje v SSSR se je z delom sovjetske vlade približalo svoji rešitvi. Radič je dalje sporočil,, da vptopa hrvatska seljačka stranka v zemljedelsko internadjomalo v Moskvi (zemljedelska sekcija
III. internacijonale).
Ko ie dobil Radič pred kratkim migljaj, naj do gotovega roka zapusti Dunaj ic Avstrijo, katero je hotel narediti za nekak iredentistični centrum predvsem proti svoji domovini, kraljevini SHS in proti češkoslovaški republiki, je bilo- težko si misliti, kam se preseli ta nemirni in naivni zapeljivec hrvatskih kmetov s svojimi nemogočimi idejami in tezami. Njegovo miselno ta politično žongierstvo se je vedno bolj izprevračalo v nekt vrste politično zrce-šanost in Radič ie Kakor Don Ouibote neprestano iskal novih bojev, da bi zadovoljil z njimi svojo Dulcinejo — svojo megalomanijo ta slavobiepnost.
Doma že ni bil več mogoč. Tudi vezi, s katerimi je bil spojen z domačim vodstvom hrvatske seljačke republikanske stranke, so se od dne do dne bolj sumljivo rahljale in tekom zadnje jugoslovanske parlamentarne in vladne krize je bilo že jasno vidno, da se cilji in nameni domačega voditelja Radičeve stranke dr. Mačka že ujemajo z blaznimi načrti Radičevimi. O metodah niti ne govorimo. Ker se je v Londonu in na Dunaju tako diskreditiral, se v evropsko tujino ni mogel napotiti. Nobena država bi ne trpela, da bi na njenih tleh "ustanavljal zarotne, iredentistične zveze »zatiranih srednjeevropskih narodnosti«. Preostalo mu je samo: vreči se v naročje Moskvi.
Imel je upanje, da bo tam kot sejalec nesloge podpirateii nereda vljudno sprejet. Ali to njegovo zatočišče pomenja njegovo definitivno politično smrt doma, nujni razkol s stranko, s hrvatskim narodom, katerega je skozi pet let svobode omamljal s svojimi radikalnimi govori.
Radič ie mogoče za to vedel, mogoče Se je tega tudi. zavedal, ali v Moskvo je vseeno šel, ker že ni bilo drugega izhoda.
In tako smo sedaj priče paradoksnega pojava: reprezentant zemljedelske narodne stranke, oznanjevalec »človečanske mi-rotvorne republike« se klanja predstavnikom komunističnega terorja m poje hvalo njihovim uredbam, njihovi svobodi! Ne more seveda drugače, ker bi v nasprotnem slučaju v Moskvi niti en dan ne mogel ostati.
Je to uničujoč, ali nujen konec političnega fanfarona, ki ni hotel nikdar računati z resničnostio, kateri se ni nikdar oziral na druge, temveč se smatral za os sveta.	^
Bilo bi malo previdno, če bi današnji vladni režim v Jugoslaviji uveljavil proti seljački republikanski stranki kot ka2en za Radičev korak, zakon za zaščito države in jo kot komunističnofilsko organizacijo razpustil. Je. mislimo, čisto jasno, da za ta zadnji Radičev eksces niso odgovorni hr-vatski kmetje in da se zanj ne postavi niti njegova stara kohorta hrvatska bur-žuazija in inteligenca. Da bi Radič to, kar govori in dela v Moskvi, vršil z odobre-niem in vednostjo stranke, moramo smatrati za izključeno in je edino pravilen izhod iz situacije, mirno počakati na izjavo stranke. Ako v tej smeri ne pride k prenagljenosti od vladne in k blaznim dejanjem posameznikov od druge strani, bi mogli Radičevo potovanje v Moskvo celo pozdraviti kot oznamlo zboljšanja jugoslovanskih razmer, ker je zblazneli Radič umrl, izdlhnivši s prvimi besedami, s katerimi je zapel obvezno slavo Moskvi.
Mož, ki se klanja prononsiranim tlačiteljem kmetskega ljudstva, ne bo mogel več sanjati o tem, da bo vodil hrvatske Seljake. Ako so bili do danes oslepljeni od njegovih praznih gesel, spregledajo gotovo po tej njegovi avanturi in pojdejo svojo pot. Radičeva bo zasluga, da ie zbudil v hrvatskih kmetih njih pravo čustvo, zavest, da so zemljedelri, in da je prispeval k niihovom povratku iz začaranega kroga njegovih sofizmov na pot, edino možno za kmeta, — k agrarlzmu.
Jugoslovanski vladi se ponuja sedaj morda edina priložnost, da zbriše z Radičeve stranke ono protidržavno prevlakoi, ki jo je Radič tako podčrtoval, in da jo pridobi, oziroma njeno zemljedelsko večino, za jugoslovansko državno idejo. Seveda je treba, da se vlada poprime rešitve tega vprašanja v resnici s pogledom na vsedržavni in ne samo na interes vladajoče stranke.
Ta objektivna sodba glasila češkoslovaške agrarne stranke, praškega »Venko-va« naj ne bi ostala pri na-s neopažena.
Paritetni spor na4 Industrijo in lemlJedeilsttroni vSaikesSovaJki.
V češkoslovaški koaliciji se je pojavil med republikansko stranko zemljedelskcga ljudstva na eni in socialno-demokratsko ter čsl. socialistično stranko na drugi strani oster principialni konflikt rad? uvedbe zaščitne carine za zemljedelske produkte, ki jo zahteva republikanska stranka. O tej stvari je objavil »Venkov«, glasilo češkoslo-slovaške rep. stranke, članek, v katerem zahteva od socialistov jasen odgovor na svoje zahteve.
Dosedanja diskusija o pariteti med zem-ljedelstvom in industrijo, piše »Vshkov«, ima že ta uspeh, da so vse stranke morale priznati, da je dosega paritete temeljna točka koalicijskega programa in da ima republikanska stranka pravico zahtevati, da se izpolni. -t
Na kakšen način se da doseči pariteta med industrijo in zemljedelstvom? Na dva načina!
Prva pot vodi k zaščitni zemlje/dolski carinL Formula se glasi: Ako so poskrbeli socialisti skupno z industrijalci za zaščitno industrijsko carino, morajo tudi dopustiti zemljedelsko carino.
Druga pot vodi k popolnoma prosti trgovini. Formula se glasi: Zemljedelsrvo nima na glavne svoje izdelke nobene carine, in če obstojd v kakšni njegovi stroki, je radi svoje malenkosti brezpomembna. — Na enak način se bo sedaj postopalo pri industrijski produkciji. Odpravila se bo vsaka carina na najvažnejše industrijske izdelke, na vse stroje, železo, blago, tkanine vseh vrst, obleko, na vse zemljedelske potrebščine, orodje, verige, milo, sveče itd.
Za eno ali drugo pot se morajo socialisti odločiti.
Socialni demokratje In čsl. socialisti so v svojih glasilih odklonili uvedbo zemljedelske carine, niso se pa obenem izrekli za prosto trgovino, temveč priznavajo v »PrA-vu Lidu« samo, da je industrijska carina previsoka.
Brez carine se lahko uvaža v Češkoslovaško pšenica, rž, ječmen, oves, ko-, ruza, fižol, grah, leča, riž, * kruh, mleko, jajca In mast. Na maslo in umetno maslo je uvozna carina neznatna. Na živino se je carina 2višala samo trikrat, tako da se je na pr. v stari Avstriji plačalo od vola C0
Štev. til
predvojnih kron, danes se pa plača 180 fiat
kron. Rumunija nasprotno pobira od dorasle živine 1000 do 1400 čsl. kron izvozne pri?
stojbine.
Nasproti temu je vpeljana na Češkoslovaškem dvajsetkratna do tridesetkratna carina na vse tekstilne izdelke. V bivši Avstriji se je plačalo od enega pleterskega centa volnenega blaga 262 kron, danes Pa 6550 Kč. Od goveje kože se je plačalo preje za meterskl cent 30 kron, danes 900 Kč.
Carina na železo je dvanajstkrat do dvajsetkrat višja kakor pred vojno: okensko steklo je obremenjeno z dvajsetkrat-no carino, cement s petnajstkratno. Larina na zemljedelske stroje je petindvajsetkrat, na električna dinama celo tridesetkrat višja kot pred vojno. Od voz, šivalnih in drugih domačih strojev se mora plačati dvaj-šetkratna uvozna carina.
Socialni demokratje sedaj sami priznavajo, da so težko grešili nad zemljedelstvom, ko so izpeljali te visoke industrijske carinske postavke, ko so njihovi delavci z deputacijami zahtevali še višjo carino (na avtomobile in motorje), ko so njihovi ostavski voditelji grozili z revolto, ako se meja hermetično ne zapre proti uvozu železa in premoga iz Nemčije itd.!
Socialni demokratje in čsl. socialisti pišejo sedaj tako, kakor bi hoteli nastopiti drugo pot k dosegi paritete med zemljedei-stvom in industrijo, v resnici pa ne bodfl imeli nikdar poguma, da bi nastopili zi odpravo industrijske carine. Pišejo in govore vedno le o »postopnem rušenju« Industrijske carine in učinku tega »rušenja«, Z nenadnim krikom o visoki industrijski carini, katero je treba znižati, se hočejo socialisti izogniti koalicijski obveznosti o pariteti. Tako pa stvar ne pojde. Vaš govor mora biti jasen.
Vprašamo vas: ali podpišete vi sod* alni demokrati in čsl. socialisti skupaj t republikanskimi poslanci nujni skupni predlog, naj se popolnoma odpravi vsaka carina, naj se odpro meje za prost nvoz vseh Izdelkov, tako industrijskih kakor zemljedelstcib?
Ako hočete v resnici nastopiti drugo pot k rešitvi paritetnega vprašanja, morate odgovoriti: podpišemo! V tem slučaju bo celo paritetno vprašanje gladko ta hitro odpravljeno. Naš klub pripravi nujni predlog o odpravi vse carine in oba socialistična kluba ga podpišeta.
Drugega izhoda ni. Na otročje obljube, da bo carina »polagoma«, »postopoma« zni-ževana, to je, da se bo le sem fn tam znižala za brezpomemben odstotek, se zemlje« delci ne morejo zanašati!
Pismo is Kočevja«
Nacijonalne strasti v našem okraju se vidoma polegajo. Enako tudi partijske, ako abstrahiramo od delovanja do-lenjevaškega župnika in posl. Škulja. Resno se razmotriva, če naj se ne postavi za predstoječe občinske volitve skupna lista vseh volilcev, pri čimer naj bi Slovencem in Nemcem pripadli mandati v razmerju števila volilcev. Glavno delo se koncentrira za gospodarsko bodočnost okraja; v ospredju stoji to-dustrijalizacija, domača obrt in železniška zveza i morjem.
V to harmonično sodelovanje obeh narodnosti je posegel te dni z grobo roko znani kočevski dekan Erker ter popolnoma po nepotrebnem razburkal strasti. Slovenci in Nemci smo enakomerno prispevali za cerkvene zvonove, « ki jih je vzela vojna. G. dekan je sestavil nekak odbor za nabavo zvonov in nihče se ni razburjal, da sede v njem sami Nemci. Te dni so pa zvonovi priSll toda s samo In Izključno nemškimi na*
■■■..........................    .n	■«!»
4.. T.
Stric Franc.
(List iz kronike smrkavca.)
Mama je dobila pismo od strica Franca, ki je bil upokojen major. Pismo je bilo zelo iveselo, kakor je rekla zato, ker ie stric pisal, da hoče na vsak način napraviti iz mene poštenega človeka in najsi ga stane osemdeset goldinarjev na mesec. Poslali so me v mesto, kjer je stric stanoval. Zelo žalostno je bilo. Čez štiri stopnjišča sem moral hoditi vsak dan in okrog in okrog so bile same visoke hiše, pa nobenega vrta.
Igrati se nisem smel nikoli, sploh pa nikogar nisem imel, da bi se bil igral z njim. Samo stric Franc pa teta Ana sta bila v hiši. In ta dva sta se pečala ves dan s tem, da sta hodila okrog mene in pazila name. In stric je bil silno strog z menoj, koder me je dobil pred oči, ie rekel:
»Le počakaj, smrkavec, te bom že še dobil!«
Z okna nisem mogel drugega kakor pljuvati doli na cesto. Če sem pa komu pljunil na klobuk ali suknjo, se je ta iezno obrnil gori in me neverjetno sirovo zmerjal. Jaz ; nisem mogel drugega kakor da sem se mu smejal; vendar pa vse take štorije niso biie kaj prida zabavne ...
Profesor v šoli me absolutno ni mogel trpeti, češ da sem slab glas prinesel seboj v šolo.
To p« ni bilo nič res, zakaj slabo izpričevalo sem imel samo zato, ker sem vrgel ravnatelji vi gospe šumeči prašek v uml-. valnik.
Tega je bilo pa že dolgo in profesorju me zato gotovo ni bilo treba še posebej mučiti. Stric Franc ga je dobro poznal in ga je često obiskal.
In nekoč sta se zmetala, kako me bosta zasačila.
Ko sera prišel Iz šole, »em se moral takoj zopet vsesti in pisati naloge.
Stric je vedno imel eno oko zame in je rekel:
»Ali zopet pišeš neumnosti namesto nalog? Čaj, te bom že dobil!«
Enkrat sem moral delati aritmetične naloge, Ene nisem mogel rešiti ta tako sem
prosil strica za pomoč, ker mi je mati često rekla, naj se vedpo nanj obrnem za pomoč. Tudi teta je rekla, da je stric zelo izkušen človek, od katerega se lahko marsikaj naučim.
Zato sem ga prosil, naj mi pomaga rešiti nalogo. Prečital je nalogo in rekel:
»Ali zopet ničesar ne znaš, smrkavec tl poredni? Sai je to vendar čisto lahko!«
Potem se je vsedel in poizkusil, šlo mu pa ni lahko od rok. Račun II je vse popoldne in ko sem ga vprašal, ali bo kmalu gotov, je začel zmerjati kakor pravi neoli-kanec.
Šele pred večerjo enkrat ral je prinesel svoje račune in rekel:
»Prepiši sedaj tole. Naloga je bila povsem lahka, toda jaz sem imel še druge opravke, ti tepec, zato ti naloge nisem že prej vrnil.«
Prepisal sem nalogo in io drugo jutro oddal profesorju. V četrtek smo dobili naloge nazaj in bil sem trdno prepričan, da bom dobi! eno. Pisal pa sem štiri, ves zvezek je bil rdeče počečkan in profesor je reke!:
»Tako strašno neumnost napiše lahko samo osel, ne pa Človek.«
»To je bil moj stric,« sem rekel, »on ie napravil nalogo, jaz sem jo shmo prepisal.«
Ves razred je bušknil v gromovit smeh, profesor pa je postal rdeč kakor kuhan rak.
»Vi ste ml nesramen lažnivec,« je dejal, »in prerokujem vam, da boste končali v poboljševalnici.* Potem me je 2aprl za dve uri.
Stric me je doma že čakal, da me pretepe, kar je storil vsakikrat, če sem prišel šele ob dveh domov namesto opoldne. Ko ie dvignil palico, sem zavpil, da sem bil zaprt zato, ker je bila njegova naloga tako zanič, da je rekel profesoT, da more kaj takšnega napisati le osel ne pa Človek.
Pretepel me je huje kot sicer, potem pa Je odšel. Moj sošolec Hinko ga je videl potem na cesti govoriti s profesorjem, kateremu je stric nekaj z zelo razburjenimi' kretnjami dokazoval.
Drugi dan me je profesor poklica] in je dejal: VVašo nalogo sem sedaj prečital še enkrat. Sicer je pravilna/toda po start me-
todi, ki je ni več. Škodilo vam pa to ne bo, če ste dve url sedeli, lcer ste nalogo napačno prepisali.
To sta se bila izgovorila, zakaj koj, ko sem prišel domov, je rekel stric: »Govoril sem s tvojim profesorjem. Naloga ie bila pravilna, le da je tl, smrkavec nemarni, msx prav prepisal.«
O, pazil sem že, pazil...
In potem mi je še mati pisala, da ji je stric pisal, da mi ne more več pomagati, ker ne znam pravilno prepisati niti najenostavnejše aritmetične naloge ta ker spravim potem še njega v zadrego.
Stric je podel človek.
Z eno besedo, selil sem se domov In z aritmetičnimi nalogami se mi ni več treba mučiti. Blažene počitnice!
Moderna slika.
Zdi se, da so časi vsak dan nanovo množečih se — izumov za nami. Psihoza okrog svetovne vojne je kakor v histeričnem krču porodovala. Dvoje glavnih modernih smeri smo ločili tiste čase: nemški — lahko rečemo ekspresionizem ta tud! lahko rečemo francoski kubizem, dvoje otrok abstraktne moderne psihe ta vendar tako različne, da zija med duhom enega in drugega nepremestljiv prepad:	Ekspresionisti
so kakor umetniki zgodnjega srednjega veka iskali subjektivnega duševnega Izraza v obliki, ki se Je povsem oddaljila od naravne In se približala nematerijelnlm formam vl-zionarne ideje. (Ali ni nemška umetnost že od prvih pričetkov dalje kazala te tendence, ki je triumfirala v DOrerju, GrOnivaldu?) Drugj pol svetovne umetnosti polpretekle dobe tvorijo »kubistična« stremljenja, ki so se posebno Izživljala na francoskem za-padu. Bistvo teh stremljenj tvori, kakor moremo presojati danes, objekivni determini-
zem, kot se udejstvuje le na formi predmetov in nima prav nobenih mističnih ali duševnostnih ambicij kakor so jih skušali tem umetninam vmisliti k duševnostni plati v umetnosti usmerjeni Nemci. Je to umetnost, katero gibljejo Iste sile, ki so vodile Einsteinovo reformo v znanosti našega časa, neizprosno logiko Picassovih konstrukcij, vzhodnoazijske umetnosti, je to umetnost objektivne forme.
To sta oba pola, okrog katerih so se gibala stremljenja v umetnosti pretekle dobe, v kolikor ju moramo iz kaosa dogajanja, do katerega še nimamo za presojo potrebne xčasovne distance, izluščiti. Pola istega telesa, pa diametralno nasproti si stoječa: za vojne, v kateri sta trčita skupaj Nemec ta Francoz, ti dve glavni kulturni gibali moderne Evrope, je kazala i umetnost obeh Polov največjo notranjo različnost.
Danes se zdi, da se diskrepontni dualizem evropske psihične usmerjenosti blaži, premešča, da se disporatnl elementi vežejo v enoto, ustvarja se neka sinteza v svetovnem nazoru časa in moderna slika je teh stremljenj adekvaten izraz.
Pred menoj leži novejša številka ugledne francoske revije L’Art et les Artistes, ki posveča ravnotoliko pažnjo sodobnim umetnostn. stremljenjem, kakor stari umetnosti. Med drugim objavlja načrt za De-bussyjev spomenik v Parizu od arhitekta Burgthtaerja ta bratov kiparjev Martel.
Renesančen vodnjak, tipa Jacopa della Oueroia v Sieni iz XV. stoletja, četvero-koten ograjen basin, v katerega teče voda s spomenika, ki je četverokoten, geometrično formiran, v sredi relief, ob strani dvoje kipov. Na reliefu taktično, plitvo oblikovane forme v antičnih kontropostacijah,
stilizacija spominja na Mestroviča ali Bour* dellesa. Stil v bistvu najbolj soroden ItaU* jansko-renesančnemu v XV. stoletju, le * razliko: povdarek duševnostne in čustven^ vsebine.
Revija objavlja dalje več slik francoskega slikarja Thčoph. Roberta. Fetntne couchče spominja na Glorgionovo Venero torej zavedno naslanjanje na renesanso — glavno je taktično objektivna obdelava les ta prostora ter kompozicija, rešena na način kubistov v smislu ravnotežne po**” vitve ploskve — torej zopet renesansa-, Forme gladko izlizane kakor od Šuhajev* dalje običajno, barve živahne, ubrane kot forme v statično kompozicijo. Najbolj SP0' minjajo ti portreti na italijanske kvatroceo-tlstične, oddaleč na »izlizane« biedermei°r* ske. —
Revija objavlja I pregled sodobata
umetnostnih stremljenj na Angleškem. P°" vsod isto: dediščina velikega Picassa v fot*
mooblikovalnem in kompozicijonalnem oziru, pa neflektiven, alegoričen, ali čustven0 idiličen moment kot druga sestavina naše moderne, vse to združeno v sintezo. Neki Leon Underwood Je naslikal Prizor s poM** ki mrgoli taktičnih form kakor kaka Gozza-lijeva slika, Collin Gill Slika alegorije v istem stilu, kakor slika pri nas recita® Pilon. Iz vseh teh modernih stremi]eni o* ni tromba, kakor pred dvesto leti Roussojev Retirons d la nature... Toda forme te M ture so šle skozi očiščevalno vodo d eter nističnih, objektivnih stremljenj in 90 e 'duševnost nemškega ekspresionizma!
To je tip moderne slikfc, nova nost, ki ima v sebi kal zdravja ta i® cija sodobne psihe.
Maribor, 11. junija.
5totrfiLVe^trat smo 04 tem n,estu naglašali i^tnid ?^°™e n orodne politike ob naši se-meji, izgieda pa, da merodajni i&Van'1	Potrebnega	smisla	za obrav-
0bmeinih problemov in dovolj velike ^ Dr'1 ureievanju in odločnosti pri in upravljanju. Meja je vse bolj kakor notranjost in tu postane ne-W!f«Jnars^atera stvar, ki je drugod brez ^ Pomena.
času se je v naši državi bila nai'k Pr°ti inozemskim zaposlencem ^Podjetjih. V zaledju ima ta borba
    P -
Id*, Socfelno obiležje, ki izhaja iz ško-\tujy J^trpe brezposelni domačini, katerim joetnj^dajo kruh. Vendar pa v narodnem 'drogom ^emci v Zagrebu, Ljubljani in ■	‘	niso	zdaleka	tako	ne-
■iJer	Pri, nas ob meji. Tu, v krajih,
kj6r	še ni dovolj narodno zavedno,
j^Pene*0	tudi še nemčurje in Nemce, ki
t5a	preko, so taki inozemski na-
lil ^Uaravnost apostoli protinarodnega lif^/^tržavnega dela in tista vez, ki ne-tej/T0 druži inozemske naše naprstnike z
'«ut
Mariboru samem smo že večkrat go-
«. -» Opozoriti pa hočemo danes na raz proti Apačam. Gradnja je v
sami meji. V Št. liju se gradi nova rokah, delovodja pa je Nemec,
rosan, a&tovodja pa je Nemec, Sr0 ,a ^oaemcc, ki ne zna besede sloven-fjj. so tako vsi delavci primorani go-vo-»tjtJ1'®5 v tujem jeziku. Kako to vpliva Wakj zavedne naše ljudi, menda ni j^hagiašati. Mesto, da bi se tem ljudem da v naši državi nemščina nima ^ *>hžr VC’ Se ** na ta uaoin prepričuje, da *,fd’ v Jugoslaviji lahko samo, »emško. To je eno.
&Se	^t. liju, kjar bi bilo treba napeti
Set ?iJ?. % s* naša narodna in državna mi-
utrdl, izvršuje obrt mehanika ,	s	ne®oteno Nemec, inozemec! Ne-
da se bo vršila stroga re-StSj	vjJ1 koncesij in da se bodo inozem-
Zakaj se tega Nemca pušča v m anetn St. liju kljub tej odredbi?
-«,	—- ljudstvo, ki naroča pri njem
f°Če u,, ^pet, da mora znati nemško, če Nejj^^ati.
Tudi zdravnik je v tem kraju
t državna avtoriteta se ob meji s ^edav!!^Cev nenil°teno ponižuje in ubl-^ zbr	*e v I!iu klerikalni poslanec
rNiJ ,	ljudstvom javno surovo na-
N> zatn n^eKa orožniškega narednika, ^er je tudi napram klerikalcem a Ljud .^^PisaJiem zakonu svojo služilo no_ se je orožniku smejalo ln ^tah Ca- Kako naj si pri takih raz-'bi državna oblast potrebno Orožnik je sicer vložil proti Poslancu ovadbo, toda kaj po-
i "* oi na»e sospod Imun! V takih slu-
K ^Ujsfea'*3mmiteta De Stne,a veWat!- Pfav
h« &hko klerikalci ustmeno in pismeno rHp, cJ?rtvo Proti fnirn finančnim straž-Vesin^asoni ® varnostnim organom, ki Ptotidrj SV°*° ^“žbo to ne trobijo v njl-a,	rog. Avtoriteta se zopet
to državna stvar pa slabi.
«*** je ob naši severni držav-hd'* Po« <^an to v vsakem kraju polno.
to dT^02*1^’ ^ ^ušajo delovati ua-y^6pre jJ avn° so brez moči in brez vsake ;	si m *a^itc s strani državne oblasti,
i	Merit tnitl ^vbenja. Vsak nemškutar
nahujskan posameznik jim d ^ ^e ter ^ toati in prejme potem ; >cetn toihvalo. Tako ne more iti dalje, i	aemčurjem in klerikalnim proti-
vtost6 ^skačem je treba odločim stopiti kri*^ na««* Vseini sredstvi podkrepiti av-v, _ |a toz&a in oblasti. Dokler se to
mei® ne bo trdna in dovolj proti tujim vplivom.
isti premog
dobavlja
^iba Ilirija.
Ljubljana,
Petra »ra 8. Telefon 220.
No tudi na obroka.
L. 13S§ Im 1914.
Beograjska »Politika* priobčuje sledeči zanimiv in važen članek: Počasi toda sigurno se zožuje železni obroč okoli nas. Ustvarila ga je vojna, kar je bilo neizogibno. Ohranil ga je Rim in temu se je bilo morda mogoče izogniti. Sedaj ga Rim stiska. Ta obroč je počil v Sofiji in v Tirani. V Sofiji pod vlado Stambolijskega, v Tirani pod Ahmed Zoguom. Obai je vrgel Rim, ker sta bila naša prijatelja in ker sta sprejela našo politiko nevmešavanja nebalkanskih držav v balkanske zadeve, zdravo politiko za balkanski polotok, za vse balkanske narode. Komu ni šlo to v račune? Rimu in samo Rimu. In Rim je šel na posel, mi pa ne. Padel je Stam-lx>lijski in za njim tudi Ahmed Zogu. Kjer se je železni obroč prekinil, stojita sedaj Cankov s svojo družbo in Redžen Šalja s svojo družbo. Ni potrebno dokazovati, čigavi so ti ljudje, kdo je financiral sofijske prevratnike, kdo je financiral Todora Aleksandrova, kdo je financiral kosovski komite, čigave so puške, čigava je municija, izkrcana v Skadru in Valoni, čigavo orožje je lani umorilo Stambolijskega, čigavo orožje je pregnalo Ahmed Zogu, vsega tega ni potrebno dokazovati. Vse to bi bilo znano, čeprav bi. ne bilo jasnih dokumentov. Rim je torej delal in sicer dobro delal. Rim dela tudi v Beogradu. On je energičen, ne izgublja časa in ni senti-mejitalen. Ko je potreboval Radiča, ga je sprejel, ko je pa potreboval Beograd, je zavrgel Radiča., da ga more jutri zopet sprejeti, ako mu to treba. Današnji Rim je v resnici podoben staremu pto svojih ogromnih zahtevah. Po načinu dela pa je naslednik starih Benetk. Stari Rim je gospodoval bolj z močjo in jnanj z možnostjo. Vedno je bolje, ako se drugi tepejo za tvoj račun nego ti sam. In na Balkanu je bilo vedno dovolj norcev in jih morebiti še dolgo ne bo zmanjkalo;!
Kaj je delal Beograd? Sodeč po rezultatih nič. Toda rezultati ni treba diat so merodajni. Ni treba zmagati v vsaki bitki, toda treba se je boriti. Najslabša je kapitulacija brez borbe. Koliko porazov je morala pretrpeti naša zunanja politika v borbi z Avstro-Ogrsko, in vendar smo zmagali, ker je bil dober njen temelj in ker mora končno zmagati vsaka dobro osnovana politika.
Osnova naše politike napram Turški je bila odpornost in kadar se je moglo, ofenzivni Nismo imeli vedno sreče. Izgubili smo vojno 1. 1876, toda takoj nato smo dobili vojno 1. 1877—1878, dasirav-no ste bili obe vojni izraz ene in iste po-
litike. Toda mi smo bili daleč od vsakega oboroženega sokoba z Italijo. Toda prišlo je do diplomatskega sokoba, v katerem smo bili tepeni. Splošna osnova naše zunanje politike napram Avstro-Ogrski je bila in je morala biti odpornost in po možnosti ofenziva, To jasno osnovo je dal naši politiki Jovan Ristič, dolgoletni nosilec naše zunanje politike. To je storil s svojim znamenitim pismom od 9. oktobra 1. 1880. Takratni ministrski predsednik pravi v tem pismu: v pogajanjih, ki so se pričela z Avstro-Ogrsko o sklepu trgovinske pogodbe, nas je iznenadila zaihteva avstro-ogrske vlade... Vprašali smo se, ako je izgieda, da bo Srbija z zahtevamo koncesijo defenzivno uzadovoljila sosedno monarhijo. V zvezi s prav tem stališčem dobiva to vprašanje vitalno važnost za Srbijo. Sedaj zahtevana koncesija bi bila samo začetek cele vrste koncesij... Izkušnja, ki smo jo dobili po berlinskem kongresu, zadostuje za naše prepričanje, da raste grabežljivost sosedne monarhije napram vzhodu, da mi ne moremo pridobiti njenega prijateljstva. Prej ali pozneje mora Srbija pričeti politiko odpora in obrambe. Ako bi se moralo to zgoditi pozneje, po tolikih nepotrebnih žrtvah, ker bi nam bile vezane roke z našim pristavkom in bi morebiti zgubili tudi pravico na podporo drugih držav, ki bi bile pripravljene nas braniti — potem je pametneje, da Obrenovič IV. zakliče svojim vernim Srbom: Ne pustimo se! Branimo se! Niti malo se nam ni treba’ bati, da bi bili v kakem vzhodnem za-pletljaju oškodovani vsled pomanjkanja avstro-ogrskega prijateljstva. Ako najde naš sosed interes, da nam kakorkoli pomagai bo ta njegova podpora draga. Toda kralj Milan je imel svoje račune ter je hotel imeti tudi svojo zunanjo politiko. Našel ni samo pokorne vlade, ampak tudi zelo pokornega zunanjega ministra. Tako je prišlo pod to vlado od kapitulacije do kapitulacije v zunanji politiki in do kaosa v notranjosti države. Kralj Milan je propadel, ni pa propadla ideja Jovana Rističa, ideja odpora napram Avstro-0 grški. To idejo je pozneje prevzel njegov veliki nasprotnik Nikola PašiČ in ta ideja je končno tudi zmagala.
Ali se hoče naša država obvarovati pred kapitulacijo v zunanji politiki in pred neredom doma? Ali ji je morebiti usojeno kot Srbiji 80 let, da bo morala doživeti eno in drugo? Ali res prihajamo v dobo zgodovine, v kateri je bčla Srbija 1. 1188 in kdo bo kriv tega...
IV. državni invalidski kongres v Ljubljani
Od 15. do 17. lunlia 1924.
Začetek kongresa.
V nedeljo dne 15. junija ob 9. uri do-podne so napolnili delegati poedinih pokrajinskih invalidskih organizacij iz cele kraljevine veliko kazinsko dvorano v »Zvezdi«. Razpoloženje med delegati je bilo tako, da je vsakdo lahko sklepal, da ti nesrečni pohabljenci brez rok, brez nog in brez oči pričakujejo, da bo kongres v Ljubljani obrodil za njih take sadove, kakršnih se nadejajo.
Predsednik SrediSnjega odbora Udruže-ženja Ratnih Invalidov dr. Voje Mladenovič otvori kongres z uvodnim govorom, v, katerem naglaša, da je misel na kongresu zbranih delegatov v prvi vrsti posvečena onim, ki so žrtvovali vse za domovino in so našli svoj grob na bojnih poljanah. Radi tega poziva kongres, da jim zakliče: Slava! In po dvorani se je razleklo: »Slava jim!« Nadalje pravi predsednik, da je potrebno, da se o priliki kongresa spomnimo prvega našega vojnega druga Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki se vseskozi po očetovsko zanima za invalide. Predlaga, da se pošlje Nj. Vel. na Bled brzojavni pozdrav, na kar prečita kongresu besedilo brzojavke. Kongres z navdušenjem sprejme brzojavni pozdrav s klici: »Živijo kralj!« Nadalje predlaga predsednik, da se istotako odpošljejo brzojavni, pozdravi kongresa Nj. Visočanstvu kraljeviču Djordju, ki je poklonil 1 milijon dinarjev za zgradbo invalidskega doma in beograjskemu Trgovcu Dimitriju Miiojeviču, ki je odstopil invalidom svojo krasno palačo v Beogradu, katera je vredna 14 milijonov dinarjev. Oba pozdrava svojim velikim dobrotnikom kongres s hvaležnostjo sprejme.
Nato- pojasnjuje predsednik dr. Mladenovič pomen IV. rednega državnega kongresa
invalidov. Invalidi nadaljujejo v miru svoje delo za narod in edinstvo z isto požrtvovalnostjo, kakor v vojni. Rad bi govoril o tem, kako se udejstvujejo invalidi v obrambi narodnega edinstva, toda delo je treba posvetiti v prvi vrsti invalidskemu vprašanju, ki do danes še ni rešeno. Naša država je edina med v vojni udeležinimi državami, ki tega vprašanja še ni rešila. Invalidi se nahajajo v največji bedi, kar je nacijonalna in državna sramota. Na tem kongresu pa hočemo posvetiti vse svoje delo obrambi svojih projektov in ne bomo dopustili, da bi delo tega kongresa kdo izkoriščal v svoje osebne namene. Zato opozarja delegate naj se ne dajo zapeljati lepim frazam in praznim obljubam. Kongres naj ostane na oni višini, kakor smo si ga zamišljali, ko smo odpotovali v Ljubljano.
Koncem svojega uvodnega govora pozdravi predsednik navzočega generala Dr. Stojanoviča, vel. župana dr. Baltiča, načelnika v ministrstvu za socijalno politiko g. Duš ana Nikoliča, načelnika invalidskega odseka^ dr. Mraka, višjega sodnega svetnika dr. Skaberneta, komisarja mestne občine dr. Krejčija, predsed. udruženja rez. oficirjev to. bojevnikov, velikega vojvoda Ilijo Trifunovič - Birčanina, predsednika udruženja do-brovoljcev dr. Marušiča in Jevrema 2iva-noviča.
Konstituiranje predsedstva.
Na predlog Voje. Mladenoviča se je poverilo predsedstvo Ljubljančanom iz ozira na dejstvo, da so ljubljanski invalidi dali inici-jativo za kongres v Ljubljani. Enoglasno je bil tedaj Izvoljen za predsednika kongresa dr. Turk, ki je takoj zavzel svoje mesto, se zahvali za izkazano mu zaupanje in naglašal, da morala invalidi na tem kongresu glasno 1
manifestirati za svoje pravice in zahtevati od države zakon, v katerem bodi rešeno invalidsko vprašanje. Država je zgrajena na :aših kosteh in je vsled tega dolžna, da nam pomaga. Govornik konča z besedami»Živela invalidska zavest!« Nato sta bila izvoljena 2 podpredsednika in sicer , Spaso Dimi-trijevič in Blaž Svetič, a za dva tajnika Mi-hajlo Gavrič in Jov. Stepanovič, overovate-Ija zapisnika -Krsto Vosič, Arsa Semijevič in Krkovič. V verifikacijski odbor: Jovan Dimič, Aleks. Babič, Nikola Buriza, Matko Štele in N. Kontič, Odbor za. prošnje, pritožbe iri predloge: Zdravko Radovič, Sava Živkovič, Grkič, Milan Miloševič in Božo Velič. Za tem prečita predsednik Turk pozdravno depešo ruskih invalidov iz Beograda, ki pozdravljajo kongres in mu žele kar največ uspeha.
Besedo povzame vojvoda Uija Trifunovič - Blrčanin, ki pozdravlja kongres imenom udruženja rez. oficirjev in bojevnikov ter predlaga naj bi se z ozirom na akcijo za rešitev invalidskega vprašanja osnoval skupen Savez invalidov in rezervnih oficirjev in bojevnikov. Na čelo tega Saveza naj bi se postavila kaka markantna vojaška osebnost, ki bi nepristransko, a uspešno zagovarjala težnje invalidov.
Imenom dobrovoljcev govori dr. Marušič, ki izraža globoko obžalovanje nad tem da invalidsko vprašanje v naši državi še do danes ni rešeno. To pomeni za državo kulturni in nacijonalni škandal. Invalidsko vprašanje se mora rešiti, če ne drugače s silo. (Burno odobravanje.)
Tajnik Središnjega odbora Miljutin Mr-vajevič čita obširno
poročilo o delovanju upravnega odbora.
Poročilo vsebuje razne intervencije, interpelacije pri vladi glede Invalidskega zakona, o vladni krizi, o plačevanju invalidskih dodatkov, o specijalnih preglednih komisijah, o angažiranju Nj. Vel. kralja v Invalidskem vprašanju, o redukciji invalidov, uradnikov, o brezplačnem zdravljenju, o invalidski zadrugi, invalidskem zavodu v Zemunu, o Milojevičevi ustanovi itd. V tem poročilu je najvažnejša točka ustanova Milivoja Dimitrija Milojeviča, beograjskega trgovca, ki odstopi po svoji smrti svojo 14 milijonov dinarjev vredno palačo v Beogradu udruženju invalidov. Radi te ustanove je postal Miloje-vič eden največjih dobrotnikov invalidov. Ta ustanova pa bi bila povečana še na ta način, ako bi udruženje invalidov izdalo Miiojeviču na njegov predlog posojilo v znesku 600.000 Din za nakup nekih zemljišč,' kjer bi Miloje-vič gradil še nove stavbe, katere pa bi po njegovi smrti prav tako prešle v last invalidov. Udruženje tega posojila dosedaj še ni izdalo in se bo o tem odločilo na kongresu. Dokler pa bi bili vsi ti prostori z ono palačo vred v posesti Milojeviča, bi udruženje invalidov prejemalo 25 odstotkov od vseh koristi.
Sledi poročilo nadzornega odbora, ki izjavlja, da je našel delo upravnega odbora v popolnem redu. Poročilo o budžetu je podal predsednik nadzornega odbora Vojislav Reljič.
Medtem so prispele kongresu brzojavke od nekaterih pokrajinskih organizacij. Pozdrave sprejme kongres na znanje.
Ker je bilo medtem delo verifikacijskega odbora končano, je član verifikacijskega odbora Matko Štefe naznanil kongresu, da je verificiranih 94 polnomočij delegatom, a 5 polnomočij je spornih. Glede teh spornfh polnomočij se vname živahna, mestoma jako burna debata. Med to debato je prišlo med predsednikom kongresa dr. Turkom in predsednikom Središnjega odbora dr. Mladenovičem do spora, ker je dr. Turk vzel besedo Mladenoviču, ki je hotel dati pojasnilo o spornih polnomočjih. K temu se je priglasilo več govornikov, ki so bili glede spornih mandatov zelo različnega mnenja. Središnji odbor je v znak protesta zapustil zborovanje. Predsednik dr. Turk predlaga naj se zborovanje prekine in se bo o tem razpravljalo popoldne ob 3. uri. Sklene se tudi, da se to nesporazumljenje poravna popoldne in da se Središnji odbor brezpogojno povabi nazaj.
Popoldne ob 3. uri otvori dr. Turk zborovanje. K besedi se oglasi kot prvi predsednik Središnjega odbora dr. Voja Mladenovič, ki zahteva, da mu da dr. Turk z ozirom na nekorektni nastop dopoldne satlsfak-cijo. Dr. Turk nato izjavlja, da ne čuti potrebe, da bi dajal komu satisfakcijo, ker se čuti nekrivega in da si je Mladenovič sam inogel priti do sporazuma in poravnave, se odvzel besedo. Ker med obema nikakor ni je dr. Turk zahvalil za izkazano mu zaupanje ter izjavil, da ne more več predsedovati kongresu, na kar se je odstranil. Predsedstvo kongresa prevzame prvi podpredsednik Spasoje Dimitrijevič, ki poziva dr. Turka in dr. Mladenoviča nazaj na njihova mesta. Vendar dr. Turk vztraja pri svoji demisijl Kongresu predseduje tedaj Dimitrijevič, ki otvori
debato o poročilu.
K besedi se prijav’ Šumadinec Pero Lazarevič, ki naglaša, da naj bodo poročila uprav, in nadzornega odseka v bodoče krajša, točna In popolnejša. Nato se bavi z invalidskim vprašanjem v splošnem in pravi, da mora biti to vprašanje rešeno takoj in ne šele čez 10 ali več let, ko bo invalidov sploh že zmanjkalo. Glede ustanove Milojevičeve meni, da ta ustanova ne predstavlja predhodno za invalide pravzaprav nobene dobrote, kajti gospod Mik>-jevič in njegova soproga sta oba še čvrsta in čila in ni pričakovati, da bi obljubljena palača prišla tako kmalu v last invalidov. Je pa tu še neka oruga stvar, o kateri bi zamogli dati pojasnho popi cerkve sv Marka, pri katerih je g. Milojevič iskal tudi neke vrste posojilo pod kombinacijami, k! se nanašajo na to palačo. Tudi cerkvi sv. Marka ie namreč g. Milojevič obljubil gotov delež na tel svoji palači. Nato razpravlja o novoustanovljeni Invalidski zadrugi in vpraša, kako so se invalidi zavarovali, da ne postane ta zadruga navadna kapitalistična družba. Dotakne se tudi invalidskega zakona, o katerem pravi, da je bolje, da ga še ni, kajti če bi bi! tu, bi invalidi ne mogli ničesar več zahtevati, tako pa imajo vsaj pravico, da zahtevajo 200 milijonov dinarjev, katere dolguje država invalidom na odškodnini. Država se namreč vedno Izgovarja, da nima denarja, a če pogledamo višek v državnem budžetu, vidimo. da to ne drži Država torej ima denar, a invalidi stradajo. Zakaj invalidsko vprašanje še ni rešeno? Zato, ker ie naša sredina slaba. Naša moč bi morala biti tam kjer je naša slabost in to je v organizaciji. Mislim namreč, kako razmeroma malo je organiziranih invalidov. Organiziranih je namreč le ena petina Invalidov, a ostali, ki tvorijo ogromno večino, prepuščajo enostavno vse delo tej petini.
Za niim govori delegat Nednič iz Beograda, ki pravi, da se že dve leti vodijo kombnacije za uničenje invalidske moči. 14 krat so bili že invalidi postavljeni pred pregledno komisijo, na kar je sledila redukcija invalidov. Od 120.000 so na pravili 69.000 vojnih pohabljencev. In to so storili tisti, ki imajo najmanj zaslug za državo. Invalidi ne bomo iskali zaščite pri političnih strankah. Menjavale so se razne stranke na vladi, a invalidsko vprašanje je ostalo mrtva točka. Če bo šlo na ta način naprej, se o našem vprašanju ne bo govorilo še eno leto. V teh časih korupcije pa je težko pričakovati povoljne rešitve. Qek> želja izražena z najvišjega mesta, ni uspela. Svoj temperamentni govor je zaključil z besedami: »Kdor hoče živeti, naj se bori!«
Pozdrav kralja.
V tem prekine predsednik debato in prečita kongresu brzojavko Nj. Vel, kralja, ki pozdravlja kongres takole:
»Zahvaljujem se za pozdrav, katerega ml pošiljate s kongresa invalidskega ndru-ženia. Vedno mi je bila na srcu usoda naj-hrabrejših naših sinov, ki so s svojo krvjo dokazali ljubezen do domovine. Želim kongresu kar najboljši uspeh in pošiljam vsem delegatom svoj pozdrav, — Aleksander.«
Pozdrav kralja je bil sprejet z navdušenimi »Živijo« klici!
K besedi se prijavi Dušan Ilič, ki pojasnjuje, kako se del« z invalidi, katere pošiljajo na komisijski pregled. Invalidi, katerih kormsija ne prizna, se morajo kot navadni vojni obvezane! predstaviti naknadno nabornim kom kilam, kjer so seveda ponovno spoznani za vojaško službo nesposobni moTajo pa plačati vojno takso. Na ta način država izkorišča one. katerim bi morala pomagati. Obrnien proti načelni« ministrstva za socijalno politiko Dušanu Nikoliču pravi: »Povejte vašemu ministru, da jaz velikb več verujem vsakemu navadnemu invalidu, kakoT njemu. Vi niste sicer krivi, ker niste ničesar delali, kriv je vaš minister, keT vam dela ni dal.«
Delegat govori, da se le invalidske vprašanje reševalo v zvezi s strankarsko agitacijo in nabiranjem glasov za volitve Vladi je treba staviti terminlrane predloge, a ne kakor dosedaj. ko smo morali samo čakati in čakati, a nismo dočakali ničesar.
Delegat Karalič pravi, da je država dolžna, da z zakonom materijal.no zaščiti Invalide. Invalidsko vprašanje i 'ne predstavlja nikakršnega kapitala za bodisi katerokoli stranko. Da se to naše vprašanje rešuje tako, smo krivi tudi sami, ker simo s kroglicami pomagali onim. ki bi to vprašanje morali rešiti Ker smo se za svoja lastna vprašanja premalo energično zavzemali, so nam bili odvzeti Še tisti privilegiji, kateri so nam bili svoj čas priznani Tako n. pr. prosta vožnja za železnice.
Predsednik kongresa predlaga, da se z ozirom na odmerjeni čas in na ogromno delo, ki ga namerava kongres rešiti govori poedinih govornikov skrajšajo ta da ta predlog na glasovanje. Kongres se Izjavi, da se mora pustiti vsakemu govorniku, da govori, kakor dolgo hoče.
Govorili so nato delegat Grublč iz Zagreba, ki je polaga! veliko važnost na dober invalidski zakon in na osebe, ki pridejo v upravi invalidskega udruženja na Vodilna mesta Nato sta govorila delegata ljubljanske podružnice Mlekuž to Krušlč.
Delegat Krušlč je kritiziral nepravilno taktiko, katero je zavzemal kongres v Splitu. Na tem kongTesu bi moralo priti namreč do rešitve raznih zadev, ki se tičejo zlasti nekaterih slovenskih invalidov, radi katerih je bila ministrstvu za socijalno politiko poslana prošnja, da se jim v polnem obsegu priznajo njihove pravice, kar se pa ni zgodilo. Tako n. pr. dolguje država slovenskim Invalidom, posebno onim iz Prekmurja, Štajerske in Koroške, celoletno pokojnina Pravtako so bili ob času uradniške redukcije reducirani nekateri državni uradnlkl-in-validi, kf imajo zakonito pravico prednosti. Ker je morala potem država te reducirane invalide sprejeti v razne invalidske domove, kjer jih vzdržuje na svoje lastne stroške, a nima od njih one koristi, kakor bi io Imela sicer, ako bi jih pustila na njihovih prejšnjih mestih, je s tem državni budžet še bolj obremenjen. Ker se je odvzelo nakazovanje pokojnin invalidskemu odseku, ki je posloval skoraj brezhibno ter se je to nakazovanje preneslo na sodišča, katera ne razpolagajo z dovoljniini tehničnimi močmi in nimajo kreditov, je s tem nastal v nakazovanju pokojnin pravi kaos. Da se ministrstvo ni brigalo za želje invalidov, je dokaz tudi v tem, da je minister dr. Peleš pozabil, da je obljubil invalidom za njihovo zadrugo stroje, katerih tukajšnja državna protezna delavnica ne rabi.
Zborovanje je bilo zaključeno ob 6. uri. Sklenjeno ie bilo, da se delo nadaljuje drugi dan ob 8. uri zjutraj.
V nedeljo zvečer je bila v Operi vpri-zorjena na čast delegatom invalidskega kongresa opera »Pikova dama«.
V pondeljek dne 16. t. m. se je zborovanje nadaljevalo od pol 9, ure naprej. Takoj ob začetku se protivi ljubljanski delegat Meznarič, da bi se začelo zborovati brez neprisotnosti nekaterih delegatov, nakar odgovarja predsednik Dimitrijevič, da kongres obsoja v zapisniku one delegate, ki se na-daljncga zborovanja niso udeležifi. Delegat Kunlčlč opozarja, da je bil povodom odposlane brzojavke kralju storjen pogrešek, ker je predsednik Središnjega odbora v svojem imenu odposlal pozdrave kralju na Bled. Zato je dobil tudi on odgovor, naslovljen na njega, namesto na kongres. Glede zadruge je mnenja, da je kapitalistična. Ce hočemo, da bo invalidsko vprašanje kedaj rešeno, tedaj se ne smemo izogibati niti demonstracijam. Z ozirom na to predlaga, da se neposredno pred zasedanjem narodne skupščine skliče kongres, na katerem narj bi se 12-kljitčno bavilo z Invalidskim zakonom. Delegat Nerandžlč vprašuje, kako se je mogla ustanoviti invalidska zadruga brez kongresa, nakar mu odgovarja dr. Mladenovič, da je zadruga ustanovjena na zakonski podlagi in popolnoma samostojna. Ima svoja pravila, iz katerih je razvidno, da je neodvisna, t, j. da je invalidska. Gedc ustanove Milojevičeve pravi delegat Nerandžič, da se mora ta ustanova sprejeti s hvaležnostjo in ne srae-mo povpraševati, kako je prišel ta ali oni dobrotnik invalidov do imetja. Omenja še, da prejemajo invalidi tri in pol dinarja letne pokojnine.
Delegat maior Nartlč konstatlra v imenu delegatov Bosne In Hercegovine, da kongres v svojem delu ni zavzel nikakega resnega stališča, da se tu operira s samimi frazami in da so nekateri rešili vprašanja, ki bi morala biti rešena samo na kongresu, že v kavarni, da se razpravlja samo o Izvolitvi uprave to drugega ničesar. Pripomniti mora, da je poročilo Središnjega odbora
. En sam val razburjenja gre po Koli med Slovenci nad to nesramnostjo;
’ zvonov je postavil na isti dan in uro kot se vrši Sokolski zlet v Kolu, IS. t. m. Posledica naj pripiše sebi! nekake milosti? Temu se bo odpo-( to se tudi mora odpomoči. Razen -8a je zakrivil gospod dekan Erker lato drug0 netaktnost in neprevidnost: rM-u00 zn‘to na’iti svojo pot tudi v stvareh. Toda stvar ni tako zvonovi so kupljeni tudi s v ^jhskini denarjem, zvonili bodo ta-b • uenceTn ^ot Nemcem ob svečanih ^^tootstiiiji prilikah; ali naj ima Slove-Kočevju vtis, da mu zvone pan-fijSB&pski zvonovi in še to le po sili in
telici6 ^e^an Erker identificirati ka-^ % z Nemštvom, kar je po prevra-Ponovno napravil, sl obodno mu.
Z naš® severne mej®.
POINCARE	HERRIOT
Stara ln nnm Franciia.
f
podpisano In odobreno ravno po tistih, ki ledaj kritizirajo to delo. Govori se o bombah in granatah, medtem, ko so Invalidi Vse to s svojimi kostmi vred že dali za domovino. Iz vsega poročila pa je razvidno, da so posamezni odbori potrošili največ denarja osebno, t j. nepooblaščeni. Z ozirom na redukcijo Invalidov meni, da ]e ta redukcija zlasti v Bosni in Hercegovini znižala stanje invalidov od 60 na 45 odstotkov in se je s tem pokazalo, da je bilo veliko takih, ki »ploh niso bili invalidi.
Zborovanje, ki je bilo zaključeno točno ob 12. uri, se je nadaljevalo popoldne ob 2. uri. Predsednik Središnjega odbora dr. Voja Mladenovič odgovarja na nekatere očitke, ki so nastali povodom debate proti delovanju Središnjega odbora. Imenom nad-eornega odbora govori nato dr. Uroš Sta-116, ki v zelo stvarnetn in podučnem govoru riše pomen zadruge, v kateri bodo invalidi naili rešitev svojega ekonomskega vprašanja. Naglasil je tudi med drugim, da beleži objektivno kritiko poTočil in celokupnega delovanja odbora kot uspeh.
Priglasili so se še nekateri govorniki, ki so po večini obravnavali interne zadeve organizacije. Povodom teh obravnavanj je nastalo veliko prerekanje, tako da se je motalo zborovanje prekiniti. Po zopetni otvoritvi zborovanja je kongres sprejel poročilo upravnega odbora in blagajniško poročilo, ni pa sprejel poročilo nadzornega odbora ter podelil absolutorlj upravnemu odbora. Pri poimenskem glasovanju pa je kongres sprejel z večino glasov (69 + 24) tud! poročilo nadzornega odbora. Po glasovanju so odšli člani Središnjega odbora med frenetičnim ploskanjem zborovalcev. Nato je delegat Nedič v daljšem govoru očrtal Velike zasluge prot Ačimoviča in dr. Ježa za neumorno delovanje v prid invalidskega VjRalanJa, nakar sta bila izvoljena za častna (lana Invalidskega udruženja,
Obflnike volitve na Kranjskem.
Kakor v starih predvojnih časih, tako so mogli včeraj Ljubljančani zopet enkrat spoenati naše časopisje, V posebni izdaji je oznanjal »Slovenec« sijajno anago SLS, par ur kasneje pa je javljal »Slovenski Narod« sijajno zmago JDS.
Da izpolnimo to sliko o zmagah, naj nam bo dovoljena Še sledeča statistika-.
SKS Je dobil« glasov: Pri skupščinskih volitvah 1. 1923 in pri občinskih volitvah L 1929:
L 1923
•NARODNI DNEVNIK«, 17. junija 1924
Dolska
Grosuplje Horjul Preserje Zg. Šiška Šmartno
Želimlje
Brezovica
45
54
73
42
48
35
75
68
l 1924
60
59
104
99
55
62
119
110
Mislimo, da smo s tem jasno doteu-zall potrebo neodvisnega Usta.
Politične vesti.
■» Osiješki radikali prot] koaliciji. V nedeljo Je bilo v Osijeku zborovanje Narodne radikalne stranke, ki so se ga udeležile ortaabsaclje fe treh okrožij osiješke oblasti. Sprejete 90 bile tri resolucije. V prvi se energično protestira proti izmeni osiješkega velikega Župana Za breka, kakor tudi drugih velikih županov, ker so tl možje s svojim resnim in tihim delovanjem uspeli pomiriti strasti med prebivalstvom in dvigniti ugled ta avtoriteto oftlastev na dostojno višino. V drufi resoluciji se prosi, da se opusti koalicija med radikalno In samostojno demokratsko stranko, ki bi utegnila dovesti do razkola v radikalni stranki sami In do raz-■ora t hrvatsklm in slovenskim delom naroda ter bi sa ta način preprečila vsako nadaljnje sodelovanje v bodoči. Tretja resolucija se bavl t nadaljnjo akcijo proti samo-stofrjftn demokratom.
llllll
N
l
r
it.
%
Puškin Ob 125 letnici njesoveaa rojstva.
Dnovn* mstl.
Kam plovemo!
Bilanca zadnje mariborske nedelje se glasi: 27 letni spremljevalec vagonov. Ro-stiliar, ki ga je zaklal njegov svak, je umrl. Pri gostilni »Pri treh ribnikih« pri Mariboru' so natšli 18 letno kmečko dekle zakol j eno. Ta dan so tudi našli v gozdu nad Krčevino 35 letno žensko s prerezanim vratom.
En dan tri umori v mariborski okolici!
Brez dvoma je, dat je alkohol glavni krivec. Toda, ali morejo reči tisti, ki jim je poverjena nravna vzgoja Ijud-stvav da so brez greha! Ali ne uvide-vajo, da je bilo hujskanje še več ko zadosti? Ali se res ne bodo spametovali in se vprašali vest?
— internacionalni poštni kongres v Stockholmu, Začetkom meseca julija bo v Stockholmu mednarodni poštni kongres. Naše ministrstvo za pošto in telegraf je imenovalo 4 strokovnjake, ki bodo na kongresu zastopali interese naše države.
Ljubljana, 16. junija.
'	— Razvrstitev uradnlštva. Državni
Savet je prejel ogromno Število pritožb državnih nameščencev proti razvrstitvi. Da bo državni Savet lažje ta hitreje rešil zelo številne pritožbe so v njegovem okrilju ustanovljene sekcije, ki bodo reševale pritožbe.
— Oriopedični zavod v Zagrebu. Ministrstvo za narodno zdravje je votiraio potrebne kredite za razširjenje ortopedskega zavoda v Zagrebu.
— Razpis inženirskih služb. Ministrstvo financ je osnovalo na Bledu carinski oddelek, katerega naloga je pregledati prtljago inozemcev, ki posetijo Bled.
Nov madžarski Ust. Iz Osijeka poročajo, da nameravajo hrvatski madžaroni izdajati v Osijeku svoj tednik.
—• Inozemci v Vojvodini Vojvodinske policijske oblasti Izvršujejo revizijo Ino-zemcev, ki bivajo v Vojvodini. Tekom tega tedna bodo policijske oblasti izgnale iz države večje število madžarskih podanikov, ki nimajo dovoljenja za bivanje v Vojvodini. Ministrstvo notranjih zadev ie naročilo policijskim oblastem v Vojvodini, da izt.rajo vse one iz države, ki nimajo dovoljenja za bivanje pri nas od ministrstva za notranje zadeve.
— Napaden odvetnik, V soboto se je vršila v Zagrebu razprava proti Milanu Pejnoviču, katerega je državno pravdni-štvo tožilo rad; javnega nasilja. Pri razpravi je bil navzoč tudi kapetan Dragotin
Prosveta.
Ljubljanska opera. Pikova dama. Opera v treh dejanjih oziroma sedmih slikah. Besedilo po Puškinovi noveli zložil Modest Čajkovski!, uglasbil Peter Iljič Cajkovskii, inženirski častnik Herman opazuje hazard-ae Igre svojih prijateljev. Za karte prijeti ga ne mika, ker ni premožen in svojih skromnih dohodkov noče Izgubiti. Ko pa Izve zgodbo o tajnosti neke grofice, kateri Je v plačilo za njeno ljubezen neki hazardist označil tri karte za brez dvoma srečonosne In je ž njimi svojega poznejšega ljubčka rešila propada, se Herman polakomnl bogastva in bi rad od grofice Izvedel tajnost treh kart. Zaljubi se v grofičino varovanko krasno Lizo, ki mu dovoli sestanek ponoči v svoji sobi, kamor je mogoče priti le skozi troJSilno spalnico. Herman se ponoči priplazi tja in zahteva od starke, da mu izda svojo skrivnost. Grofica se preplašena zgrudi na tla, zadela Jo je kap, ne da bi izdala skrivnost srečorosnih kart. Polblaznemu Hermanu se par dni pozneje prikaže starkln duh In mu razodene zaželjene karte: tri, sedem In as. Herman takoj poskusi svojo srečo; dve karti držita, tretja pa (as) se Izpre-cnenl v pikovo damo, ki |e podobna umorjeni grofici. Herman zblazni, Liza pa se poroči. — Tako pripoveduje v svoji noveli Puškin. Libretist Je sujet za opero v glavnem posnel po noveli, dejanje se razlikuje edino v par momentih. Liza. zameri Hermanu usmrtitev grofice, ga povabi na nočni sestanek ob prekopu, kjer jo ljubimec pahne profi od sebe in zato obupana skoči v valove, Herman pa se v Igralnici, kjer je zaman poskuša svojo srečo, sam zabode. — Tragična drama fantasta pisatelja Puškina je našla v fantastu Caikovskem sorodnega uruetnika-glasbcnlka. Oba sta ustvarila s d lkovo damo« kongenljalno operno delo Izrazito slovanskega značaja, polno dramatič-
nih momentov ln najr?zličneiših občutij. Daši le/l težišče Čajkovskega glasbene večine v nfegovlh simfoniških sKladbah, vendar je
v "vpjlh operah močna pot*>Ka kot Izvrsten muzikalni risar mlljela in občutja. Motivično Sloni gasba »Pikove dame« na značilnih motivih treh kart, stare grofice in ljubezenskem motivu Hermana In Lize. Glasba sama na sebi je po večini mehka, otožno sanjava, docela ruska, razven v Mozartovemu štilu komponiranega vložka v tretji sliki. V orke-' Str&lnem partu Je nagromadcnih ogromno
glasbenih lepot, ki zahtevajo izvrstnega orkestra, da pridejo dč> veljave. Partitura kaže pa tudi v spevih, dvospevih In zborih bogato zakladnico plodov ženljalne muze Čajkovskega. — »Pikovo damo« so v ljubljanski operi zadnjič peli leta 1919 z gdč. Richterjevo, gg, Wuršerjem in Levarjem v glavnih vlogah. Dosegla je takTat opetovane ponovitve in velik uspeh. Po petih letih je prišla baš koncem letošnje sezone zopet na oder. V glavnem je bila dobro pripravljena in vestno naštudirana. Levji del zasluge na dobrem uspehu je nosil na svojih ramah orkester, kateremu bi želeli v prihodnji sezoni le še ojačenja v godalih. Z opernim zborom smo lahko zadovoljni, ker ima najboljši glasovni materijal menda med vsemi jugo-, slovenskimi gledališči. Pevci in pevke so pridni ln pojo z zanimanjem, trudijo se, da bi tudi igrali ln prinesli živahno življenje na oder. Par jih je pa vmes, ki znajo bore malo besedila in katerim ritem dela strašne preglavice. V »Pikovi dami« se je zbor dobro odrezal, posebno v tretji, peti in zlasti v zadnji sliki. Prvi zbori začetkom opere so bili pa odmahanl brez zanimanja, ležerno, brez označbe dokaj težkih vstopov, zato je zbor plaval kot za stavo. — Režila g. Se-vastjanova, ki delo vendar dobro pozna In ki ga je videl, morda tudi režiral v Rusiji neštetokrat, ni bil^ prvovrstna, tako slaba pa tudi ne, da bi j™ morali pobijati s kolom. Kar se Je pri prvih predstavah ponesrečilo, naj se začetkom prihodnje sezone popravi, da ne bo vika in krika v Izraelu. Med solisti je bil Izvrsten v petju In tudi v igri g. Šimenc, Njegov Herman je bila dobro premišljena kreacija, katere pevska partija je zelo naporna, utrudljiva. G. Šimenc jo je zmagal. Pel je čustveno, vzneseno, da nam je z eno svojih novih, reprezentativnih vlog le še cgrenil njegovo slovo od našega odra. Ga. Levandovska se nam je predstavila v vlogi Lize zadovoljivo, skoro pohvalno. Vrla in pridna pevka se gre šolat v Italijo, kjer bo njen glas gotovo pridobil. Mnogo sreče in na svidenje! — G. C v e j I č je tekom zadnje sezone zelo napredoval. Kot Tomskij je bil simpatičen: glas se mu razvija, v igri kaže samostojnost. Krasno je pel kneza Jeleckega gosp. Popov, pevec in igralec neprecenljivih zmožnosti, ki nas baje tudi zapušča. Vseskozi odlična je bila topot ga. Borova v vlogi stare groiicc, kateri se ie nje temno barvani zamolkli alt sijajno prilegal. Pesem
»Je crains de lul parler le nuit« iz Gretryje-ve opere »Rihard Levosrčni«, kot vložek v četrti sliki je učinkovala z globokim doj-mom. Vsi ostali, gdč. Sfiligojeva, gdč. Korenjakovt, gdč. Jeromova, g. Mohorič, g. Pugelj 'so sodelovali v manjših vlogah v našo popolno zadovoljnost. Gdč, Sfiligojeva je posebno lepo zapela žalostno pesem v drugi sliki. — Glasbeni part »Pikove dame« je vodil g. ravnatelj opere Friderik Rukavina.
Publika — večino poslušalcev so tvorili gostje invalidi, ki so prihiteli v Ljubljano na svoj kongres — je sprejela opero z živahnim, mestoma navdušenim priznanjem. Akla-mirala je posebno go. Levandovsko, g. Šimenca, g. Popova in go. Borovo. Bilo je mnogo cvetja in mnogo šopkov, deloma v priznanje, deloma v slovo odhajajočim. — Ker so bile posamezne pavze med slikami neznosno dolge, je predstava trajala do pol polnoči.
»Pikova dama« je častno končala letošnjo operno sezono, o kateri nameravamo tekom počitnic obširneje razpravljati.
Tretja javna produkcija dramatične šole »Udruženja gled. Igralcev«. Občinstvo opozarjamo, da se vrši v sredo 18. t m. zvečer ob osmi url v dramskem gledališču tretja in zadnja javna produkcija gojencev dramatične šola V spored je prekrasen in najvestnejše naštudiran od g. režiserja šesta, Ze pri prvih dveh produkcijah je imelo občinstvo priliko prepričati se o resnem stremljenju vodstva dramatične šole vzgojiti kar najboljši naraščaj našemu gledališču. Dramatična šola deluje brez vsake materijelne podpore in zato je njeno delo zelo otežkočeno. Apeliramo na vse ljubitelje gledališke umetnosti, da v čim večjem številu posetijo produkcijo in na ta način dokažejo, da vedo ceniti nesebično požrtvovalnost učiteljstva in s tem tudi odpomo-rejo, da vodstvo dramatične šole ne bo za ves svoj trud plačevalo še deficit. Cene so tako nizke, da ie obisk produkcije vsakemu omogočen.
Turneja ljubljanske drame. Člani ljubljanskega Narodnega gledališča gostujejo v torek dne 17. t. m. v Celju, kjer vprl-20re »Vraga«. V sredo dns 18. junija gostujejo v Vranskem kjer vprizore »Tata«. V četrtek de« J 9. t. m. gostujejo v Kaplji, kjer vprizore »Vraga«, V petek, dne 20. Junija gostujejo v Krškem, kjer vprizore »Vraga« in v; soboto dne 21. t m, »Tita*,
Šesto, ki se je prldružU obtožbi. Obtoženca je zagovarjal dr. Miško Radoševič. Po kratkem zasliševanju je predsednik senata odgodil razpravo na poznejši čas. Ko so zagovornici zapuščali sodno dvorano, je kapetan Šesto hotel napasti obtoženčevega zagovornika dr. Radoševiča, kar je izzvalo pretep, pri katerem je udaril dr. Radoševič napadalca po glavi. Dr. Radoševič je v obrambo potegnil tudi revolver.
Uisblfana.
— Pogreb gospe Veselove. V ponedeljek dopoldne se je vršil Izpred glasnega kolodvora pogreb gospe Karmele Veselove, rojene Krmpotičeve. Dasl je bil pogreb napovedan za nedeljo popoldne, pa je bfl preložen za drugi dan dopoldne, ker se je prevoz zemskih ostankov blage pokojnice v Ljubljano zakasnil na meji, se je zbraio vseeno še precej prijateljev in znancev tako težko prizadete rodbine. Krsta je bila popolnoma pokrita s svetjem in venci. Žalujočemu soprogu g. dr. Gjorgju Veselu, odvetniku v Trstu in očetu prerano umrle in tako srčno dobre pokojnice, gospodu Krmpotiču, ki mu je usoda prizadela na predvečer njegoveoa življenja udarec za udarcem, kakor tudt vsem ostalim sorodnikom naše najgloblje sožalje, pokojnici pa večni mir in pokoj v svobodni zemlji domači!
— »Požar (. Nekje na dolenjskem predmestju je nekdo nenaznanjeno zažgal smeti. Na _ lice mesta je prišla na neznan poziv (policija?) požarna bramba, ki se je pa vrnila, ko je videla, da ni nič. Ko je prišla požarna bramba z avtomobilom 7. »akcije« v Mestni dom nazaj, je stražnik na Gradu s topovskim strelom naznanil požar. Pika.
— Policijske prijave. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na poicijo sledeče ovadbe: 3 kaljenja nočnega miru, 1 pijanost, 6 prestopkov cestno policijskega reda, 2 prekoračenja policijske ure, 2 prestopka pasjega kontumaca, 2 telesni poškodbi, 1 poškodbo tuje lastnine, 3 nedostojno vedenje.
— Vandalizem. Josip Teran, branjevec je naznanil, da mu je bilo od neznanih storilcev v nedeljo dne 15. t. m. s kamenjem pobitih 8 šip v oknih njegovega stanovanja.
— Kopališče v hotelu »Slon« Ljubljana.
Cene za letno 'dobo od 16. junija dalje so sledeče: Parna kopel s perilom Din 15:—, kadna kopel I. raz. s per, 15.—, kadna kopel II. razr s per. 12.—, prsna kopel s per.
—. kopel za noge s per. 5.—. Kopališče je odprto vsak dan Tazen pondeljka in nedelje popcJldne od pol S. ure zjutraj pa do 7. ure zvečer. Pršna kopel vsak popoldne od 5. do 7, ure zvečer. Priporoča se! Uprava.
— Državna dvorazredna trogvska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1924-25 se vrši vsak dan med 11. hi 12. uro v pisarni ravnateljstva šole na Zrinjskega trgu l.-I. V 1. letnik se sprejemajo učenci (učenke), ki so dovršili 4. razred srednje ali 4., oziroma 3. Tazred meščanske šole. Vnanjim učencem je možna priglasitev tudi pismenim potom, ako pošljejo hkrati^ zadnje šolsko izpričevalo in rojstni (krstni) list in sicer najkasneje do 30. junija t. 1. Vnanjim prijavam naj bo priložena frankirana kuverta s točnim naslovom odpošiljatelja.
Maribor.
Nečista obrt. V prisilno žensko delavnico v Begunjah so bile poslane štiri žen-ki so se klatile po Mariboru in se preživljale na nepošten način..
Proslava BedHha Smetane. V nedeljo \ dopoldne je\ priredila mariborska Glasbena Matica v Goteovi dvorani proslavo 100-letnice rojstva češkega skladatelja Bedfiha Smetane. Proslave se je udeležil tudi če--škodovaški generalni konzul v Ljubljani g. dr. Beneš. Predsednik Matice ravnatelj g. Tominšek je v svojem govoru razlagal pomen Smetane za češko in slovansko glasbeno umetnost, nakar je sledilo proizvajanje raznih Smetanovih del v zboru, orkestru in v solih. Proslave so se udeležili člani tukajšnje jugoslovensko češkoslovaške lige in številno občinstvo.
Gledališče, V torek, 17. junija: »C&r-men«. Red A.
Celje.
— Nova zvonova. V nedeljo je Jožefova cerkev nad Celjem dobila dva nova zvona, katera so zjutraj z godbo in med pokanjem možnarjev slovesno prepeljali Iz celjskega kolodvora na Jožefov hrib, kjer so jih po blagoslavljanju potegnili v zvonik,
— Kosovo kavam« v Prešernovi ulici je vzel kavarn ar g. Janko Vučak Iz Ptuja v najem ln jo bo vodil dalje pod imenom Kavarna Central, kakor se je že šiVoječas* no ta kavarna imenovala.
Prijava od kadrovske službe oproščenih vojaških obveznikov letnikov 1S99-1903. Glasom razglasa mestnega magistrata se morajo letos ob priliki nabora predstaviti naborni komisiji vsi vojaški obvezniki letnikov 1899-1903, kateri so bili doslej oproščeni kot družinski očetje ali pa iz kakega druzega vzroka kadrovske službe. Nabor se vrši letos dne 21. junija in se morajo vsi ti istega dne s potrebnimi dokumenti prijaviti zjutraj ob 7. in en četrt v sobi št. 6 na mestnem magistratu.
Slavnost češke .Sole. V prostorih češke šole v Cankarjevi ulici se. je v nedeljo dopoldne vršila zaključna slavnost tekočega šolskega leta. Učenci so nastopili z zelo dobrim uspehom. Prisoten je bil češkoslovaški generalni konzul g. dr. Beneš, sta riši, učiteljstvo in lepo število občinstva.
—   . „      ...
Mariborska porota.
SMRTNA OBSODBA.
Posestnik Simon Hircer v Selnici ob Muri se je meseca maja 1923 poročil z Marijo Stanlko. Ker je bil Hircer zapravljiv ln delomržen ter udan pijači, so nastali v hiši kmalu prepiri. Okrog 9. februarja so sosedje opazili, da Je Hircerjeva žena izginila. Mislili so, da je odšla k svojim staršem. Hircer-jev slaboumni brat Ivan, ki je stanoval z njim v hiši, pa je začel povpraševati pri sosedih in tako tudi pri Stanjkovih, kam je odšla bratova žena. Ko »o vse poizvedbe po tej ostale brezuspešne, so začeli ljudje sumiti, da jo je Hircer umoril. Zupan je liir-cerja zaslišal, nato pa stvar ovadil orožni-štvu, ki je prekopalo zemljo okoli hiše ter našlo približno 50 korakov od hiše v zemlji zakopano truplo umorjene žene, kateri je bila zdrobljena lobanja. Hircer, ki je bil kmalu nato aretiran, priznava dejanje in trdi, da je svojo ženo dne 7. februarja t 1. v prepiru ubil s sekiro, truplo pa zakopal. Porotniki so potrdili glavno vprašanje na umor, vsled česar je bil Hircer obsojen na trnu
§tev. Mf*
Spori.
FINALE ZA PRVENSTVO SLOVBfflJ*<
Ilirija prvak LNP za leto 19M.
S. K. Uhlja : S. S. K. Maribor S : 0, (3 .\tJ<
V nedeljo se je vršil finale za o®*®} metno prvenstvo Slovenije in sIcCT Ilirijo kot prvakom Ljubljane in S. K. ribor, zmagovalcem semifinala. Kot *e V pričakovalo je zmagala Ilirija, ne da bl #*' segla niti svoje povprečno-dobre forme..*^ v pričetku in na koncu igre je zadov«Jr vala. Nesigurna je bila obramba. uaM j* topot precej odpovedal. Hus je bil dooetf zadnje četrt ure. Napad 111 predveded SVM* običajne igre. Ugajal je edino mladi berlet. Maribor, dasi ni pokazal nh-dobre igre, ni zaslužil tako visokega F1 raza. Njegova najboljša stran, je pač g gova odporna sila, elan in po žrtvovalo^ s katero se bori od konca pa do kraja, tern pogledu zapustil najboljši vtis. U" gače se poslužuje zelo primitivne igr* prodore. Najboljši del moštva je obfa®"? dasi ima vratar najmanj en gol na V krilski vrsti je rgajal Marussig. V j* padalni pa Vogrinec in Vodeb, ki raivu lagata. z dosti ostrim strelom.
Tekma, ki je na momentih nudila go užitka, je bila igrana v ostrem tewP* vendar fair.	..
Ob veliki premoči domačinov, d0*?.* Doberlet že v 4. minuti prvi gol.
Ob veliki premoči domačinov, jerlet že v 4. minuti prvi gol. Pr?®« Ilirije traja dalje in ne dolgo nato sedi *. drugi gol v mreži gostov. Strelec Je Oman. Od tu dalje Ilirija popusti to bor se tako znajde, da postane Igra Pr|^e odprta ter valovi iz polja v polje-proti koncu polčasa pade po tretji gol. Po pavzi je zopet Ilirija V I* rnoči vendar doseže Lado iz večje odd**® nosti šele v 20, min. četrti gol. Igra &
pet o tvori in Maribor prehaja V pade vendar ima Izrazito smolo. Tli. *** najsigumejše šance ostanejo neizrabW Proti koncu šele se Ilirija, ki je igTala zelo raztrganj zopet malo in hudo napada. Sedaj doseže slednji* ' maj er iz čistega offsida peti gol. O-maršič kot sodnik je imel najboljši voditi tekmo dobro, vendar se mu topo*,. posrečilo. Publike zelo malo. Po izročil dr. Kropivnik v roke insp. tiču kot načelniku nogom. sekcije Iliru* imenu LNP prvaku pod s a veza lep kipec vratarja in lavorjev venec. “ fii. sta nastopili v sledeči postavi: Illrli*Vi!3iJ klavčič —- Pogačar, Beltram, — HuS, Gfi Z., Lado Z., — Zupančič I., Doberlet, Oman, Vidmajer. — Maribor: Geutf . Vagner, Zunkovič — Marussig, HxeW»L, Sajovic — bkrobar, Spitzer, Vogrio*c> * deb, Simončič.
OSTALE TEKME.
LASK : Slavija 4 : I, (3 : 0).
stvena tekma II. razreda. Lask Je J* vedel v prvi polovici prav lepo IgK>' vij a se je borila z veliko požrtvoval®^, V drugi polovici je bila Igra precej Gol za Slavijo Je bil avtogol Laska-g. Fink nič kaj dobro.
Primorje, junior. : Svoboda 6 : I* MS igra primorskega naraščaja.
Lask, rez. .- Slovan, rez. 7 : 2. stvena tekma. Čedna, toda preostrn
HI. IZBIRNA OLIMPIJSKA KOL.
DIRKA ZAGREB - CELJE —
LJANA.
I.	Sovič (Gradjanski), II. Kosmatin ^	_
Na 184 km dolgi in ne prav dob^S gl Zagreb—Zidani most—Celje—L)0*"?)*« se je vršila v nedeljo dopoldan tretif, ja sifikacijska dirka za olimpijado. Difjititf-prisostvovali tudi predsednik Jug.
save-za, VVeiller, tajnik. Lončar ta Zelo dobro je funkcijonirala izvest**?^-služba tukajšnjega kolesarskega za. /e v zgodnjih jutranjih urah so »^»IC širani po mestu lepaki, ki so javljal1 rf p
* w	Skl	Ju jv*'
dirke jn placement dta-kačev. Start L-j,. vršil v Zagrebu ob 4.36 zjutraj. je osem dirkačev: šolar, Goltes (II“EiTLtei, Kosmatin (Primorje L.), Prošek 'R fo Ježica), Šolar. Šoštarko (Gradipf* greb), Truban, Kranjc (Ora», Zagr^jj^al
Lisro&lavllfi DtikaimviA vsled
s
vak Jugoslavije Dukanovič vsled ni startal. Do 60 kilometrov so dirkači v eni skuptai. Tu sta se Sovič« j, smatra odtrgala ter Voziila sama. hiefi knel Sovič pred Zidanim mostom fjooi1 vozi Kosmatin prvi ter paska Zldso^j p in Celje. Sovič ga dohiti pod Trofra0^?#«1 ko pade Kosmatin navzdol grede n* klancu vsled odpovedi zavore,
Sovič vodstvo in ga drži do cil£- , ut® smolo je imel Šolar. 2e takoj od starta je imel defekt In pri	P
gu mu je zadala usoda kraock-aut Lj V& tako nesreči«) s Šoštarkora, da si j* p razdrobil kolo.
V Ljubljani Je vladalo za <&!• t>U8 ~	url	JS.
veliko zanimanje. Že ob 10. na lepo, naravnost »olimpijsko« ®fScev, ^ cilju zbrana velika množica c*Šev; je nestrpno pričakovala prihoda “ nTtv0£* Ob 10 : 59.15 in v času 6 :	^ čili;
Sovič burno pozdravljen kot pr^1 ie ime‘ Ob 11:6.26.2 prispe Kosmatin. na Ježici defekt, kot drugi. Sle« K®' kot tretji. Prošek četrti in Trub«1 Lgtar£f smatin je dosegel čas 6:33J?6<
6:44.37, Prošek 6:46.29.2 in Trttbafl
S. K. JADRAN V MARJB°RlJ', &),
S. V. Rapld : S. K. Jadran S ’	v,
Jadran, ki je gostoval v ” 8V'iso^ Mariboru, Je doživel nezaslu*^ tef poraz. Dasl je imel večino ^^uvorn nf» dlktlTal tempo ni mogel pod VP£ rajvi‘£ odločnega in pristranskega •?®rn«kat*v1 svoje moči. Publika ie vsleirt>testiral*' sodnikovih odločb tako	kI
da je sodnik prekinil Igro. poleg teI zabil gol za Jadrana je ^KlrsiS\ pl Prl* še tri, ki jih pa sodnik *•
2 2) KOMB. TEAM : ILIRIJA 3 : 3'J3Qrafrn
Kombinirani,- JančigaJ & (Jkj*'
(H), Pečnik (J) - Pokorn j^fVp). 2*ffi sili (H), Jamnik (J) — ?r? n) pev#*«* Ijak, Pleš II. (H). Martlnak
(I)	ReJtTfcfl1'
’ Ilirija: Miklavčič -	Bxet*u
Doberlet. <Učak,ZOm#n. Vidmajer.
V svrho sestave	M*r£
tance, ki igra v četrtek fibora,
boru proti reprezentanci ^gnima **a,.
vršila včeraj tekma med na zek) nap«t' rnoma. V prav lepU žlV.iJ1{(>m|i!riiranci igri so zasluženo zmagal', ,Kv7 povrnemo- _ Ilirijo. K tekmi se o
- Turistom IB. ^“‘^vori v sr^ koča na Veiem Poli«	odbor
dne 18. junija 192i, - 0--------------------
Gospodarstvo.
Jadransko*Podimavska Banka.
Toda tudi Jadranska banka sama je bila po svoji konstelaciji kot širokogrudna nacijonalna institucija navezana na to, da zbere v svoji sredi tudi srbski »apital poleg hrvatskega in slovenskega (domačega in emigracijskega) kapitela, ki je bil v njej zastopan v impo-s&ntni sili in Je sedaj samo vprašanje J tem, katera srbska ustanova bi mogla 0 "iti« s katero bi — v normalnih razmerah — imela Jadranska banka in-leres, da se druži?
S kako majhno ustanovo ta njena ^®ia grupacije nacijonalnega jugoslo-,^skega kapitala (z Jadransko banko Sravitacijskim središčem) ne bi bila ^na. Morala bi šele absorbirati celo !*?to manjših institucij, da tako po “*Msera delu stvori harmonijo enako-ht»Lno razdeljenih interesov i srbskih i i slovenskih sil. b ^ velikih ustanov bi pa Jadranska i.n£a brez dvoma hotela tako, ki se ne »l teritorijalno omejila na Donavo in ®Vo> temveč ki bi imela enako raz-®evapje tudi za one prekosavske in Jad Vske kraje naše domovine. £*}* banka je torej iskala po mož-»ti Paritetnega zaveznika, ki bi mogel ®ako ljubeznijo obseči interese Dal-TQCiJe’ kakor tudi interese Slovenije. n«5®,7 tem slučaju ni niti majhno, niti vprašanje; kajti Dalmacija po-val? V življenju Jadranske banke zelo kov 0113 P°meni več kot 50 odstot-n n'en interes, interes primorskega ir^ega elementa na instituciji Ja-oa J ^anke ni samo tak, polovičen, *n,ti nadpolovičen, njega sploh ni fiksirati s številkami, ker Je ta elem!n; Odransko banko stvoril. Ta času t/ J.e imel Primemo zavest tudi v UajMs. fe preživljala Jadranska banka v fe/h m°mente svoje zgodovine in je sto r-itiČnem Času svoje akcije čvr-
, V	CUJU	o	V	V	J	~ ’ *
,z3l in nikjer nisem čul, da bi se da'riJf ^a PaPif v masah- To pa pomeni, Oio .ičarji Jadranske banke niso sa-j, njeni finančni interesenti, pomeni, l» J? oni istočasno tudi njeni vdani pri-i zavod pa, ki ima temelj v za-more vzdržati tudi težke čase.
(Nadaljevanje.)
Toda Beograd nima tako močne bančne institucije, ki bi se s svojimi silami mogla meriti z Jadransko banko in radi tega Jadranska banka v samem Beogradu ni mogla najti paritetnega zaveznika. Tudi najmočnejša čaršijska ustanova, Izvozna Banka, tudi ona je sedaj po vsem tem, kar je preživela Jadranska banka, še vedno manjša od te, morda za dve tretjini. Zopet se je Jadranski banki posrečilo rešiti to vprašanje srečno, mogoče srečnejše, kakor se je to tudi nameravalo in to zlasti z ozirom na toliko povdarjane interese Dalmacije. Jadranska banka je dosegla, da se združi s srbskim kapitalom solidne kvalitete, močne obsežnosti in najboljših perspektiv z največjo srbsko denarno institucijo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, z institucijo, ki je enako doma tako v Beogradu, kakor v Zagrebu in Dalmaciji, pa če- hočete tudi sredi Sarajeva.
V zadnjem poročilu Jadransk • 1 ”i-ke čitam: »kampanja je prizadej; ■!* ničarjem nemalo škodo, toda e kampanje niso imeli koristi niti oni, ki so kampanjo vodili, temveč edino tretji. Toda čeravno so delničarji momentano oškodovani v kurzni vrednosti svodih akcij, bodo s prihodnjostjo zopet zadovoljni, ker vidijo Jadransko banko ojačeno in obnovljeno.
Potemtakem je imel nrž, ki je bi! namerjen v organizem Jad*anske banke, popolnoma negativen učinek, on ne samo, da ni uspel, da izpodreže korenine tej par eksalans nac?jonalnix instituciji, temveč je s tem samo provociral pospešeno koncentracijo nacijonalnih sil jugoslovenskega kapitala v obsegu, ki je za naše razmere grandijozen, v katerem, kakor sem že poprej dejal, predstavlja sedanja formacija Jadrati-sko-Podunavske Banke Šele začetek.
Po zadnji bilanci z dne 31. decembra 1923 se prezentira-moč ujedinjene institucije Jadranske banke in Podonavskega Trgovačkega Akcijonarskega Društva v sledečih številkah:
Dinarska veljava (v tisočih)
Delniška glavnica ....
®Mervni fondi....................
hranilne vloge .....
p°v*rilci ......
^•nUni krediti...................
kontokorentni in razni krediti
efekti...................
"•VMte garantne obveze .
"eMemičntae......................
®ot9Vina.........................
U,«i iisti dobiček ....
v 15311 meseci sem na tem mestu *avi o odnošajih Prve Hrvatske
Jadranska bunka Beograd	Podunavslto Trg. flkc. DruStVO Recarad	Jadransko Podunavska Banka Beonrad
00,000.000-0	20,000 000 0 G, 146.792 4	80.000.000-0 88,660.792.4
?00,187 294-4 174,488,051 3 103.154.282 0 194 554.545-5 95,586 503 4 48 159 173-3 59,591.820 1	4,589 03H-2 48,245.019-4 30 069 532 9 42 955.S02 6 3,753.846-3 9,920 0779 1 853 929-0	204 77« 827 6 222,728 070.7 133 223 814-9 237 510.448-1 99 840.349-7 58 079.2M-2 61.445.74S-1
10.497 165-2 5,10 i.006-2	8,325 507-0 8,289 677-0	13,822.662-8 6,o90.684-3
l^tonice in Hrvatske Eskomptne ban-Vnstatiral, da «eno ostane kot dej-to je, da se pojavljajo v iugo-*ruP&M etn bankarstvu nove sile, nove Slo $2 velikega kapitala in da bo pri-io Q.?red koncem tega decenija pri nas ^acije ne formacije v redu in klasifi-o jnJeh sil*. Pri tej priliki, ko govorim Uci]'i Jadransko - Podunavske ’ morem prednje samo podčrtati.
iavlja kk°sti delniškega kapitala se po-sv sedaj Jadransko - Podunavska 4rw v iujoslovenskem bankarstvu na bjojjjT®1 »testu, po Hrvatski Eskomptni 110 jakosti izkazanih lastnih ka-5®3edno tretja po vrsti,' za Hr-
^	n DamI/a	Hr.
Vatskn ^slcomptno Banko in Prvo Hr-rekei « tedionico.Vse to, k sni form«
dana na ta-
Kortiaj po njeni formaciji in pred
S
Vse to, kakor sem že ^ujQ ,	Jeni	form
Detu koncentracijo, ki je *r*eila i ar se izvrši ta da
S
daljna koncen-se bodo zedinile v institu-, ransko - Podunavske Banke na-0Ve* s°iidne On zlasti one »kon-sile, kadar se bodo v njej j- *e neke naše nacijonalne tekovi-^Drezp .danes tudi še samostojno v ^ “tetivni tabeli jugoslovenskega i8, tedaj, v tem momentu bo W Jadransko - Podunavska Banka -av° *0rmo> svoj Jasnejši in do-% ‘ uraz oblike, katere formacija Je ^eta li.maia.
Prvo Hrvatsko Steblo i,. °t eminentno depozitno institu-^kiin-11^4.643’ ki se bo pojavil med *tva .1 institucijami nagega bankar* ^resa»i* moramo Pričakovati zelo tajske 5°, srežanie. To bo srečanje Hr-^Una, i «ptne banke z Jadransko-? ? Ban^o, teh dveh naših naj-^Veh h,	grupacij, srečanje
W valov za prvenstvo v jugoslo-
t6fesam. bankarstvu- To bo važen, in-fifikacic *Pa tudi silen moment v kla-Piji nisna,ših sil tudi v ^doči konste-ratn "aSeJkaPitalistične privrede. Sm?-
bL 11° tega ni ve,č dale2«
8 so m «	01	pa	se nadeiamo — in
^ s« kl°ia oPa/ov^nja pravilna, upam, mogel porazgovoriti o tem s
čitalci »Bankarstva« še pred koncem letošnjega leta.
Poleg tega pa morem že danes 4con-statirati, da predstavlja Jadransko-Po-dunavska Banka, taka, kakršna je sedaj, torej točneje Jadransko - Podunavska Banka od 11. maja 1934, že v svoji forini najjačio grupacijo nacijonalnega jugoslovenskega kapitala, v katerem so istočasno z velikimi kapitali zastopani tako Srbi, kakor tudi Hrvati in Slovenci, torej institucijo, v kateri se manifestira ekonomsko edinstvo in skupni interes jugoslovenskega naroda.
Odlični dalmatinski rodoljub, pokojni Ante Bogdanovič, ki je zavzemal do svoje smrti odličen položaj v direkciji Jadranske banke, mi je nekoč pripovedoval, nekako takoj po tem, ko se je banka vselila v ono svojo intimno palačo v tržaški ulici svetega Nikolaja, — od tedaj morda da je petnajst let, — kako iskreno da želi, da bi ravno Jadranska bank« bolj razširila svoje delo v ozadje, čim dalje v notranjost, v ta naša bogata brda in plemenito zagorje in da bi obdržala i Hrvate i Srbe i Slovence enako budne v interesu za to našo lepo obalo in za ono modro Jadransko morje...
Bilo je to nekje na Molu Santo Car-lo, odkoder smo opazovali nek velik transoceanski parobrod, kako pod avstrijskimi barvami, z avstrijsko komando in hrvatskimi mornarji prevaža ju-goslovensko emigracijo na ono strau Oceana. Naloga velikega kapitala pa je tudi ta, da zbira nacijonalne sile, da podpira in pospešuje nacijonalno privredo in delavnost in da da na naši rodni grudi vsakemu našemu človeku, ki hoče delati polno možnost, zaslužka in tedaj — Je dejal Bogdanovič, — ne bo potrebno, da se izseljujemo preko Oceana.
Od tega časa se Je mnogo spremenilo. Oni parobrod z našo emigracijo Je prispel na ono stran Atlantika; avstrijsko > ogrskih barv ni več, ni več avstrijskega imperija, ni več slovanske institucije Jadranske banke v Trstu, umrl pa je tudi Ante Bogdanovič. Tc tudi v tem novem času, ki priče" nacijo-nalnim ujedinjenjem in se n .stira v
veliki jugoslovenski državi, ideja pokojnega Anteja ni propadla, temveč se je celo ojačila in udejstvila v instituciji Ja-dransko-Podunavske Banke. V instituciji, ki jo je sicer preganjal vnanji in notranji neprijatelj našega nacionalizma, ki se je morala preseliti in ki se je končno umirila v Beogradu, tukaj v nacijo-nalni sredini, da izvrši nacijonalno čista in neokrnjena misijo svojih ustanoviteljev, da zveže in zedini naš nacijonalni interes in naše ekonomske sile od Po-dunavja do Jadrana in od Jadranskega do Sredozemskega morja.
ŽITO.
Budimpešta, 13. junij. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 327 do 332.5, rž 270 do 275, ječmen za k;mo 290 do 300, za pivovarne 315 do 335. oves 320 do 327, koruza 275 do 2S0. otrobi 230 do 235.
Bratislava, 12, junij. (V češkoslovaških kronah.) Pšenica . 130 do 135, ječmen 140 do 150, oves 120 do 125, slovaška okrogla koruza (na slov. nestaji 130, rom. kora z a (na meji) 120, madž. pšen. moka »Ogg« 255. ista »Og. 245 (na postaji Oroz-var), domača pšen moka za kuho 210, pšen. moka za kruh 190, ržena moka »0« 200, ržena moka 190 moka za krmo brutto za netto 1J05, otrobi isto 95, beli fižol 260, Viktoria grah 190 do 350. Promet mrtev.
KOŽE.
Zagreb, 14. junij. Rruponi (inozemsko 90 do 95, (dormči) R5 do 90, džon z okraji I. 65 do 70, II. 55 do 65, vrat 45 do 55, averuni 35 do 45, podplati domači 60 do 65, inozemski 70 do 85, rjava kravina 95 do 110, črna kra\ina 90 do 100, črn telečji tok s domač 22 do 30, inozemski 26 do 38, domači telečji boks 32 do 38, inozemski 35 da 50 dinarjev. Tendenca nežl-vahna. — Kljub padcu dinarja cene niso poskočne.
JAJCA.
Zagreb. 14. junij Nakupna cena 1.20 Din za komad. Izvoz gre predvsem v Nemčijo in Švico, dru?am še ne konveni-ra. Dovozi so zmerni, prodaja dobra.
VINOGRADNIŠKE POTERBŠČINE.
Zagreb, 14. tunii. Modra galica 9.5 do 10.5, žveplo 3.25 do 4.25, natrijev trio-sulfat 7, galun 6, hipermatigan 30, rafija 11 do 12 dinarjev na debelo. Povpraševanje po modri galici, ki se je radi pomanjkanja v inozemstvu podra-ž^a je živahno, dalje po rafiji. Za žveplo zanimanje pojema.
Maribor, 13. Junij. (Sejmsko poročilo.) Dogon 13. t ni. 115 svinj in 1 ovca. cene so bile sledeče; Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komsd po 200 do 225, 7 do 9 tednov 250 do 275, 3 do 4 mesece stari 575 do 650, 5 do 7 mesecev stari 750 do 950, 8 do 10 mesecev stori lioo do 1175 dinarjev. 1 kg žive težr 15 do 17 d:narjev, 1 kg mrtve teže 20 do 23.75 dinarjev. — Ovca 225 do 250 dinarjev — Na sejmu je bilo skoraj vse razprodano, ker so kupci prišli iz Logatca, Guštajna. Prevalia. Toda prodajalcev ni bilo mnogo, ker je zjutraj in predpoldnem deževalo.
X Občni zbor Trboveljske premogo-kopne družbe se je vršil 12. t. m. na Dunaju. Družba izkazuje za leto 1923 čistega dobička 31,867.949.2?. Dividenda 25 Din za
akcijo. ,
X Nazadovanje železniškega prometa v BosnL Bosanske državne železnice so prevozile v aprilu letos 127.162 ton bi asa, aprila 1923 pa 153.399 ton. Dohodki pa so narasli kllub nazadovanju prometa radi zvišanja železn. tarife n 3 milijone Din.
X Velesejm v Budimpešti je doživel popoln fiasko, ker r' Hib kupcev. Vzrok so na.'brže previsoke cene v Madžarski. Ve!ese'mski urad izkazuje sicer znaten su-ficit v svoji blagajni, nasprotno pa so razstavi jalci silno nezadovoljni.
X ČeškosIcvaš!:a-piadzarska trgovska zbornica. V petek sn se vršila v Praši posvetovanja za ustanovitev češkoslovaško-madžaTske trgovske zbornice.
X Ruska žetev bo po nekaterih krajih zelo slaba. Setev je radi sine suše skoro popolnoma uničena, deloma so bili prisiljeni. žito pokositi in ga uporabljajo za krmo. V Ukrajini in v južnovzhodnlh pokrajinah je bilo dovolj padavin, radi česar se tu obeta 2elo dobra žetev.
X Proti danajskemu finančniku Castl-gUonl-iu je bila vložena kazenska ovadba radi poneverbe in goljufije. Ovadbo ]e povzročil pad »Depositenbanke«, kjer Je bil CastiRlioni svoj čas predsednik in je baje porabil velik del dobičkov banke za sebe.
X Velika Insolvencr V Madžarski. Kmetijska delniška družba Litke v Budimpešti je ustavila plačila. Aktiva znašajo samo 563 mil'ionov dinarjev, pasiva pa celih 2250 milijard madž. kron.
X Zmanjšanje borznega davka na Dunaju. Avstrijski finančni minister je znižal davek na obisk borze, ki je znašal do sedaj 100 zlatih kron na mesec za vsakega udeleženca, na 50 zlatih kron. Davek Je bij tako visok, ker so ga smatrali za izrazit ko-njunktumi davek.
X Stanje posetve v naši državi. Po
podatkih poljedelskega ministrstva je stanje posetve v naši dTžavi zelo ugodno. Pričakovati je za 25% večje žetve, kakor je bila lanskoletna, ki pa je bila že sama na sebi zek> izdatna. Položaj bi M seveda še nmo-boljši, če bi ne bilo ogromnih škod, ki ao jih povzročile na posetvi v mnogih krajih Poplave.
X Češkoslovaški-avstrijski železni kar* tel hi naša država. Pred nekaj časom so se Pogajale češkoslovaške in avstrijske železne tovarne za sklenitev že lesnega kartela. Povabile so tudi jugoslovenske železne tovarne, naj vstopijo v ta kartel, vendar se to ni zgodilo, ker naše tovarne niso mogle nuditi zadostne kompenzacije.
X Zvišanje obrestne mere na Dunaju. Ker je zvišala avstrijska Narodna banka obrestno meiro. so se vršila tudi med bančnimi zavodi pogajanja za zvišanje obrestne mere, ki so dovedla po binkoStfb do pozitivnega rezultata. Obrestna mera na hranilne vloge je sedaj zvišana od 7 na 9%, pri enomesečnem odpovednem roku na 10%, pri dvomesečnem na 11 to pri tromesečjem odpovednem roku na 13%. V debltu se poveča obrestna mera v splošnem samo na dolžnike efektov in sicer za 3%. Za industrijske in komercijalne kredite se zviša obrestna mera za 1)4%. Določila o zapadlih provizijah esta&tfe aMpr«m«aj*8b
To in ono.
Paril.
Pariz, v začetku junija.
Občinski svet je nagradil s 30.000 franki načrt Leona Jaussely-a za bodočo prezidavo svetovnega mesta.
Načrt temelji na vprašanju: kaj bo Pariz čez petdeset let? Odgovor se g!asi: pravi Pariz bo štel šest milijonov prebivalcev, s predmestji pa devet milijonov. Razni strokovnjaki, n. pr. Bernier pa menijo, da bo celo 14 milijonov prebivalcev.
Kar se tiče notranjega mesta, je zanj samo ena rešitev: Po vzgledu New Yorka se morajo zgraditi hiše z mnogimi nadstropji. število nadstropij se bo moralo na splošno potrojiti. Nova poslopja na Boule-vard Raspail in Boulevard Hausmann Imajo pc 9 nadstropij in se morejo zvišati še za 4 do 5 nadstropij. Že v bližnji bodočnosti se bodo morale graditi hiše s 15 nadstropji.
Bodočnost Pariza kot svetovnega mesta je zasigurana na dva načina: z zgradbo vePkansKe sja kanalnega sistema in z novo regulacijo železniških prog.
Pariz bo že v nekaj letih prvo svetovno pristanišče. Predvideni so trije veliki kanali: Dieppe—Pariz, Angero—Pariz, Borde-aux—Pariz. Omrežje obstoječih kanalov okoli mesta se bo razširilo. Pariške pred-luke bosta Gennevilliers in Acheres. Vsa dela bodo izvršena v 4 do 6 letih. Število ton v Pariz prihajajočih in odhajajočih ladij bo znašalo 30 milijonov (sedaj 14 milijonov).
Glede železnic se bo izvedlo predvsem ojačanje daljših prog in specializacija gotovih linij. Proga Pariz—Brest bo šestotirna in bo služila izključno prekomorskemu prometu. Glede Pariza samega predvideva načrt dvojni krog: »veliko Ceinture« okoli Rambouillet—Etampes — Melun — Pontaine-bleau—Senlis—Chanti1Iy — C reti — Pontoise —Mantes—Rambouillet v zvezi s kanalskim sistemom in morjem. »Malo Ceinture« okoli Gorbeil — Lagny — Saint Cyr, Bržtigny in Corbeil. Vsi pariški kolodvori bodo medsebojno podzemsko zvezani s šestimi tiri. Sedanji kolodvori, izvzemši Montparnasse, bodo ostali, sezidali pa'se bodo še novi. Celokupni promet v Parizu znaša danes 600.000 oseb. V bodoče pa bo znašal promet elektrificiranih železnic okoli enega milijona.
Pariška estetika in zgodovinski razvoj ne bosta trpela. Potrebno pa bo, da se bodo morali razni uradi premestiti v periferijo. Velike tržnice bodo premestili v Villette in mesto njih bodo zgradili trgovsko palačo z velikim permanentnim vzorčnim sejmom. Visoke šole, predvsem Sorbonna. medicinska fakulteta, pravna fakulteta in Collčge de France bodo premeščene v predmestje, v takozvano »citž inte lectuelle*. V načrtu so tudi veliki parki, igrišča, klubi, knjižnice in obedovalnice.
V mestu l)o ostalo le nekaj bolnic. Vsi veliki bolniški zavodi bodo zunaj sredi gozdov In parkov. Zgrajenih bo najmanj šest velikih pokopališč v izmeri 150—200 ha. Lachaise, Montmartre In Montparnasse, kjer ni možno nobeno razširjenje, bodo potem v dvojnem oziru »Necropole«.
Pri ostvaritvi tega velikega načrta bodo finančne težave igrale seveda veliko vlogo. Toda spoznanje, da »tako ne more iti naprej«, Je danes povsod zmagalo. Pariški tlak ie najnevarnejši na svetu. Dnevno se zgodijo stotere velike in manjše nesreče. Herriot je kot lyonski župan uresničil mnogo tu označenih reform. Pariz pričakujft sedaj. da bo kot ministrski predsednik izvedel ta načrt v obliki zakonske predloge, po kateri naj bi vsa država podpirala glavno mes'o	A.	P.
Današnja nemška
iustica.
V kratkem Izide spomenica bivšega nemškega justičnega ministra pod naslovom »Štiri let«> arnor«. Spomenica je mogla iziti le na ta način, ker je bila celotno imunizirana potem interpelacij poslancev. Prvotno je izšla le kot brošira in sicer pod naslovom »Dve leti umorlv Obsegala je popise nekaznovanih umorov od leta 1919 do 1921. Sedanja spomenica pa Je izpopolnjena še s popisi nekaznovanih političnih umorov v letih 1921 do 1923.
Spomenica je strahovita obsodba nemške justlce. Vsi navedeni popisi umorov se opirajo izključno na uradne podatke in se ne da od njih utajiti niti črke. In ti popisi pravijo, da Je bilo tekom štirih let izvršenih 400 političnih umorov, od katerih ni bil niti eden kaznovan, oziroma tako smešno nizko kaznovan, da pomeni kazen najostudnejši posmeh pravici.
štiristo umorjenih, ali na smrt pretepenih političnih žrtev, od brezsrčnih kriminalnih uradnikov »na begu« sredi akoii prsa ustreljenih, oropanih, sesekanih, pokopanih, storilci pa vedno brez kazni. Resnično, ru9kj čeklsti so našli svoje mojstre!
In da je Infamija popolna govori nemško državno pravdništvo o sebi, da se njemu ne more tičesar očitati, da je storilo r polni meri svojo dolžnost. Par izgledov za kolo-salnost laži.
Lajtnant Kruli je umoril Roso Luksemburg in lo oropal Obsojen je bil vsled lahke telesne poškodbe na tri mesece zapora, njegov pomočnik pa na globo 500 papirnatih mark. Morilec Bzewuski Je dobil en mesec zapora zaradi »telesne poškodbe s predmetom, ki more ogroziti življenje« — umoril je namreč Liebknechta. Isti sodniki pa so obsodili pristaše Elsnerja na 5000 let ječe!
Tipičen bavarski slučaj: N. N. je bil tega in tega dne nasiloma odveden iz kroga svoje rodbine in odi nekega oficirja »na begu« ustreljen.« Državni pravdnlk je mesece dolgo umor »vestno« preiskoval in — ustavil vsako preganjanje morilca.
V Monakovem Je bil dne 2. maja 1919 Čehoslovaški državljan urednik Karl Mandel, »ko je ravno govoril hujskaški komunistični govor«, aretiran ta naslednji dan od nadporočnika Kurta Smltza v navzočnosti dveh drugih ofldrlev ustreljen. Kakor pravi spomenica vsled »samoobrambe in nevarnosti pobega«. Morilci so bili popolnoma oproščeni.
In kako obupno žalostno je končal ubogi Giinter Landauer In kako je bila maščevana njegova smrt! Dne 2. maja 1919 je bil Landauer prepeljan v jetnišnlco Stadelheim in na njegovo vprašanje, če ne bo zaslišan, se mu le odgovorilo, da bo drugi dan ustreljen. In zgodilo se je tako.
400 takih umorov je dokumentarično dokazanih v spomenici. In ■ to v deželi, ki se !e tako rada ponašala po svojem redu, po svoji pravicli
Kol pravijo u to naii germanofili!
ženo.
la kratak las.
Kakšna je voda.
Učitelj: Franček, povej mi kakšno lastnost vode!
Franček:	sc- človek z vodo umiva,
postane črna
Neprostovoljno priznanje.
Gospa Kobentar: Slino težko le dobiti danes kuharico
Gospa Poreuta: Težko? — Ah kaj Mi smo jih imeli preteklo leto 23.
Iz šole
Učitelj: Povej mi stavek v velilni obliki.
Janezek: Vol vleče voz.
Učitelj: No, sedaJ pa premeni stavek $
velilno obliko!
Janezek: Hiš
Na cesti.
— Kam pa greš, Miha?
»V mesto! Šest tednov moram sedet*
— Zakaj pa?
»Zaradi olajševalnih okotaosti.«
Otroška.
Stari oče: Ali se smem igrati z Vami
indijance?
Pepček: Ne, tebe ne moremo rabiti Si že skalpiran.
Prijatelj.
Potnik Skaza ie včeraj ušel z moto
»Kaj? Jaz pa sem mislil, da je tvoj dober prijatelj,
— To je tudi!
Nespodobno.
Mladenka:	Kaj Je pravzaprav nespo-
dobno?
Druga mladenka: Nespodobno le — Sr kdo vidi.
Zamenjava.
— Gospodična, ali se nisva videla zadnjič v kinu, ko so predstavljali zmaja, ki j« tako silno bruhal ogenj?
»Da! Vedno je teta tako razburjena.«
HERRIOT.
Nedavno Je bodoči francoski ministrski predsednik Herriot je obedoval v nekem telil. Kakor vsi Francozi, ljubi tudi on Izvrstno prirejena jedila. Naročil Je neko jed, poklical kuharja in rekel: Pripravite mi led tako, kakor mi Jo pripravijo doma. Kuhar ga Je vprašal: Odkod ste, gospod? — If Lyona. Moje ime je Herriot Naravno, da « sedaj uslužbenci posvečali veliko pažnjo nenavadnemu gostu. Pripovedoval) so mu o novih zrakoplovih brez motorja, o raznih rekordih itd. O politiki ni padla nobena be« seda. Uganka se je razrešila, ko je Herriot odhajal. Kuhar in natakar sta ga z vellkitt občudovanjem pozdravljala: »Na svidenje gospod Blčriot!«
: Madžarska jnstica. Pred honvedskta sodiščem v Budimpešti se je moral zagovarjati bivši oficirski namestnik Mihael Danics, ki le v Komornu kot vodja vojaške patrulje napadel tri meščane in jih pretep*! do krvi. Danics le bil eden pomočnikov zloglasnega Ivana Hejana. Pri zaslišanju je priznai, da le leta 1919 v Szecedu 50 ujetih komunistov svojeročno obesil. Nato Je dobB od podpolkovnika Prcmaya povelje, da primerno pouči vse. ki nimajo pravo domorodno prepričanje. To povelje le izpolnB in pretepel dotične tri meščane. Nato so bili zaslišani pretepeni meščani, od katerih Je eden od udarcev Danicsa izgubil vid. drugi Pa sluh. Danics Je bil nato obsojen aa 4 tedne poostrenega zapora.
Sah.
: Težita železniška nesreča se je pripetila na Potsdamskem kolodvoru, ki leži * osrčju Berlina. Hz Magdeburga prihajajoči osebni vlak je trčil v predmestni osebni vlak, takotaenovan »bankirski vlak«, ker veže Berlin z vilnlm predmestjem. Dvole oseb je bilo takoj mrtvih, 16 pa težko ranjenih. Vsled udarca je izbruhnil v enem vagonu ogenj, ker se je vnel plin. Ogenj se J* posrečilo sicer pogasiti, toda rešilna dela sa bila zelo težavna. Dosti ponesrečencev i« znorelo.
P
(D
C
&
01
c
m
>M
S
k
„Prl nizki ceni”
Ignac Žargi
Sv. Petra c. St. 3
□udi oenjenim odjem»lcen> P° globoko znižanih cen«h ra*no
damsko, moško in otroško perilo, nalnoveii« biw«. damske obleke, perime. od 140 Din naprei, razne BOB** Vice v vseh barvah, svilene flor-nogavice za damo od 88 Din naprej, dalje velika izbira za gospode in otroke, svilen« In pletene gamoveznlce itd
g
&
sr
0
«rt
a
&
3
1
o
OD
OD
O.D
L E K E NA ROKE
MESTNI TfcCŠ 5
ER NATOV [C
flli sf Slan lupsiOtfBnsliB Matfss ?
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni !n odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tlaka »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
Po končanem delu sta oba nekaj časa posedala na bobnu iz zemlje in poskusila s pomočjo znamenj govoriti.
Že delj časa je vzbujal krasni z dijamanti posuti medaljon na Tarzanovem vratu dekličjo radovednost. Pokazala je nanj s prstom in on ga je takoj snel z vratu in ga ji dal.
Ona je takoj spoznala delo veščega zlatarja in da so imeli dijamanti velik sijaj; iz njihove oblike je sklepala, da so še iz prejšnjih časov.
Tedaj je opazila, da se da medaljon odpreti; v notranjščini sta bili dve minijaturi na slonovi kosti.
Ena je je predstavljala lepo ženo, druga mlajšega moža, ki je bil mlademu, ob njeni strani sedečemu možu zelo podoben.
Tarzan se je sklonil k njej in začuden ogledoval sliki. Očividno jih še ni videl in tudi vedel ni, da je bilo mogoče medaljon odpreti. Vzel ga je zopet v roke in z živim zanimanjem motril podobi.
Jane Porter je preudarjala, kako je pač prišel tak lep kinč v posest tega divjega človeka v neraziskani afriški džungli. Zdelo se ji je še bolj čudno, ker je bil na eni sliki upodobljen brat ali pa najbrže oče tega gozdnega polboga, ki pa tega niti slutil ni.
Tarzan je molče opazoval obe sliki. Potem je snel svoj tul z rame, vzel iz njega puščice in privlekel končno na dan majhen zavoj, zavitega v mehko listje in povezanega s travo.
Previdno ga je odprl in odstranil list za listom, dokler se ni pokazala majhna fotografija.
Pokazal je s prstom na miniaturno sliko in dal Jani Porter sliko.
Ona je na prvi pogled spoznala, da predstavljati obe sliki eno in isto lice.
Tarzan jo je vprašujoče pogledal. Pokazala je s prstom na fotografijo, potem na miniaturo in končno nanj, hoteč s tem naznačiti njegovo podobnost z obema slikama; on pa je zmajal z glavo in skomignil z ramami. Potem je vzel fotografijo, jo zopet skrbno zavil in položil nazaj v tul.
Par trenutkov je molče sedel poleg nje, oči uprte v tla, dočirn je Jane Porter še zmirom držala medaljon v roki, ga obračala sem in tja in mislila, koga pač ti sliki predstavljati
Končno je aašla zelo priprosto razlago.
Medaljon je bil last lorda Qreystoke in sliki sta predstavljali njega in lady Aliče.
Ta divji človek ga je našel v koči. Kako neumno, da ji ta misel it prej ni razrešila te uganke!
Kar se je pa tikalo čudne podobnosti lorda Greystoke s tem gozdnim bogom — tega si pa nikakor ni znala razlagati. Saj si ni mogla misliti, da bi bil ta goli divjak resničen angleški plemenitaš.
Nekaj časa jo je Tarzan opazoval, kako je motrila medaljon in uganil po izrazu njenega obraza njen interes zanj.
Ona je čutila njegove motreče oči in mislila, da želi svoj kinč nazaj. Zato mu ga je vrnila. On ga je vzel, razprostrl verižico in jo obesil na njen vrat; zraven se je smehljal, ko je videl njeno začudenje nad tem nepričakovanim darom.
Jane Porter je odkimala in hotela sneti zlato verižico, česar pa Tarzan ni dopustil. Prijel jo je za roke in jo trdno držal. Končno se je udala, smehljaje je poljubila okrasje, vstala in napravila Tarzanu poklon.
Tarzan ni prav vedel, kaj hoče s tem; najbrže se zahvaljuje za dar. Zato je vstal tudi on in se
^ Tarzan je stresel z glavo in jo žalostno po-CiedaL
Potem je poskusila govoriti francosko ž njim, (Potem nemško, pa se je morala sama smejati svoji "'■ttoščini.
»Vidim,« je dejala potem angleško, »da ne raz-lonete moje nemščine nič boljše, kakor bi jo v Ber-Bnu.«
Tarzan je že delj časa preudarjal, kako se naj vnaprej obnaša. Mislil je o vsem, kar je bral o odncšajili med možem in ženo v svojih knjigah. Hotel je istotako ravnati, kakor bi ravnal mož, ki je bil opisan v knjigah.
Vstal je, toda predno je odšel, je Jani Porter 2 znamenji dopovedal, da se kmalu vrne. Ona ga Je razumela in se ni več bala.
Zrla pa je hrepeneče tja, kjer je izginil med drevjem. Ko je čula šum, se je pojavil s polnimi rokami listnatih vej.
Potem je še parkrat stekel v džunglo in vsakokrat prinesel kupe trave, velike liste in praprot. 5 tem ji je pripravil mehko ležišče. Velike šope trave je položil na tla in nasadil veje naokrog, da so tvorile streho. Vse skupaj pa je pokril z listjem In zaprl en konec šatoru podobne kolibe.
brez najmanjšega ropota*
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubija"8 =1 ielenburgova ulica 61» (?
Države željeznice Kraljevine Srba, Hrvata ii Slovenaca direkcija Zagreb.
U Zagrebu, dne 2. juna 1924.
Proi 25.050/1-1924.
Oglas.
Jeftlmba
za Izraelu, isporuku te montažu gvozdenih konstrukcija mostova u km 35.9/10, .38.8/9, 42.4/5 i 72.516 pruge Osjek — Našice.
Generalna Direkcija državnih željeznica rešen jem G. D. broj 15694 od 28. maja t. g. po-ništfla je ofertalnu licitaciju, koja je po pred-inetnoj isporuci održana 10. maja 1924. kod pot-pisane direkcije te se stoga na osnovu čl.-86-98 zakona o drž. računovodstvu od 6. marta 1921 i njegovih izmena, ovim raspisuje druga pismena ofertalna licitacija za izradu, isporuku i montažu gvozdenih konstrukcija za mostove u km 35.9/10, 38.8/9, 42.4/5 i 72.5/6 pruge Osijek — Našice u aproksimativnoj ukupnoj težlnl od 850 met centa.
Za izyodjejy£ radnje i isporuka vrediče »Uslovnik ža izgradnju i dobavu gvozdenih konstrukcija za mostove.«
Obrazac ponude te načrte Generalnog projekta mogu se dobiti uz cijenu od 50 Din, kod potpisane direkcije, odelenje I., soba broj 69.
Ponude moraju biti snabdevene taksenom markom od 100 Din te se imadu poslati u za-pečačenom omotu sa vanjskom oznakom:
»Ponuda za Izradu, isporuku i montažu gvozdenih konstrukcija za mostove u km 3S.9/10, 38.8/9, 42.4/5 I 72.5/6 pruge Osijek-Na-5ice, na raspis broj 25050/24 1924 od ponudjača N. N.«
Ponude Imadu biti predane neposredno od ponudjača III njegovih opunomočenika zastup-nika i to izmedju 10 — 11 sati pre podne na dan licitacije 20. jula 1924. na ruke predsednika komisije za licitaciju a mogu se ponude poslati i putem pošte na naslov Direkcije drž. željez-nica u Zagrebu odelenje za održavanje pruge no iste moraju stiči kod potpisane direkcije naj-kasnije do 11 sati pre podne na dan licitacije, jer inače neče se kasnije prispele ponude uzeti u obzir.
Licitacija biti če održana u 11 sati u sobi 69 potpisane Direkcije.
Svaki ponudjač dužan je položiti kauciju od 40.000 Din, odnosno 80.000 Din, ako je strani državljanin i to na blagajni potpisane direkcije, a najkasnije do 10 sati prije podne na dan licitacije, bilo u gotovom novcu ili valjanim vrednosnlm papirima po §§ 88 Zakona o držav-nom računovodstvu. Garantna pisma novčanih zavoda, koja se po tač. 4 §§ 88. gore spome-nutog zakona priznaju kao privreinena kauefja kod licitacije, moraju biti registrovana kod Ge-aeralnog Inšpektorata Ministarstva Finansija.
O položenoj kauciji izdat če blagajna »Re-vers«, koji se inora pokazati predsedniku komisije za licitaciju.
U ponudi treba postaviti cijene tako, da budu stalne (fiksne) obvezatne za svaki slu-iaj porasta cijena, bilo materialu, bilo radne snage.
U raspravu če se uzeti samo one ponude «oje če biti stavljene bez ikakve primetbe.
Nadmetač ima da uruči predsedniku komisije pored svedočbe o svojoj nadrnetačkoj sposobnosti, ispostavljenu po komori, takodje uve-renje da je takav ili slični rad izvršio, te sve-dočbu poreznog ureda, da je platio porez za te* kuče tromjesečje.
Ako se ponudu šal je putem pošte onda se Imaju gore označeni dokumenti priključiti ponudi.
NaroČlto se upozoravaju licitanti. da moraju na dan licitacije potpisati izjavu, da poznaju sve uslove, i da pristaju na nadmetanje pod tim uslovima. — Ako se pak ponuda šalje putem pošte, onda mora ponuda tu izjavu sadr-žati.
Iz Direkcije državnih željeznica Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca.
Najmodernejši
trakovi
svila
Novol
Novo!
Vodovodna inštalacija m kleparstvo
modni nakiti
ravnokar dospelo
v
modni trgovini
T. EGER
Ljubljana Sv. Petra c. 2.
Naš znani skladatelj Viktor Parma je oglatbil pod gornjim naslovom kaplet iz Milčinski-jevaga »Mogočnega prstana". —
V ljubki in originalni obliki nudi vsem prijateljem naie glasbe to najnovejše Parmovo delo
Zvezna knjigarno g Ljubljani
Marijin trs štev. 8. Havhavl cenaDimo— Mijav I
naslov aktuelne, sod-jalno-politične brošure, katero je spisal na podlagi dolgoletne teoretične in prakticn* izkušnje priznan avtor FRAN ERJAVEC
Dobi se kot 27. zvez. „SpI. knji*®1*®'
Inserati v (Narodnem Dnevniku1 imalo velik uspeh.
Mokrota
i kodu Je zdravju, rad) tega tl kupite pravočasno močen, fini In poceni
katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice In vse drugo modno blago. — Naročite cenik.
Cena oglasom do 20 hjsed Din 5'—; vsaka nadallna beseda 25 para s davičtno vred.
(5motno slabejžim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih [
MERAKL
volčje pasme. 2 leti staro prodam za 730 Din ali drugo £ mesec« staro za 260 Din. I'o-izve se pri Rekar Simonu, pod-pregl. fin. kontrole v Radovljici
obstoječe Iz kubi®)* do treh sob, s mirna stranka v tudi kje v periferiji se Išče. p0“ ,.Mirna stranke" °* u"
dobra, absolventlnja „Slovenske trgovske šole" išče mesta v Ljubljeni. Gre za par mesecev brezplačno. Ponudbe pod,,Pisarniška mož" na upravo listu.
bukovo, dobro žgano se v večjih partijah ceno prodal Informacije daje tvrdka Makso Žargi, Kamnik, Majstrova 20.
upokojen, (samec) srednje starosti s tehnično naobrazbo išče službe zastopnika ali upravitelja pri kakem iudustrijalnem, kopališkem, ali večje ekonomskem pod)et]u. Ponudbe se prost pod »Zanesljiv In uporaben« na upravo lista._____________________
se proda. Reflektantl naj pošljejo svoj naslov na upravo lista pod ..Papiga 072*\
dobro ohranjeno kupim. Cenj ponudbe na upravo lista pod ..Plačam takoj".
83 let, želi znanj1 nit ve s gospo dl® primerne staiosti. ■ ,Mlr“ na up***0 1
znamka »Puch« 3 HP se ceno proda. Ogleda se r trgovini Tržaška cesta 4.
posamezne serije In lepe zbirke plača najbolje J. Bradač, Ljub-Ijana, Stari trg 34 |I1.______
verzirana v vseh pisarniških poslih, tudi v stenografiji in strojepisju išče primerne službs. — Ponudbe pod „Vestna" na upravo lista.
netočnih in dragih ^ VOZNIH REDOVI
U ilHl-TB'11'Fll
^ Dobi se
v vseh knjigarnah In trafikah po vsej Sloveni)! najbolj priljubljen
IjflRaznoJP
Urad m &£,
BjSIužbeiBB
(Lehr- und Handbuch) vezana, proda sa ceno Din 180 Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8.____________
eventualno trgovski »ot rudnik, vojaščine prost s dobrimi spričevali išče službe takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista.
absolventinja 2. razr. trgovske šole, zmožna vseh pisarniških del, stenografije in strojepisja, poštena, iz siromašne družine, želi vstopiti kot prodajalka v trgovino z mešanim blagom v mesto ali na dejeii. Ima 1 */, letno pralno • dobrimi referencami.
Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila v leven uradnem času lahko podpora gospodinji. Zajedno bi opravljala vsa pisarniška dela.
Začasno rellektlra samo na oskrbo v hiši. Pozneje po dogovoru.
Ponudbe na ttprsro Usta pod it. „11.001“.
posamezne serije in lepe zbirke plača najbolje J. Bradač, Llub-
U... Ctact	T*	J
dobra, starejša moč, zmožna dvostavnega in amerikanskega knjigovodstva ter tudi vseh ostalih pisarniških del Išče primerne službe z dobrimi referencami. Ponudbe pod šifro »Dobra moč« na upravo lista.
Prijetno mi je nuditi v detajlni ral prodaji krasno zbirko Ev-top*	v	vied-
nosti 800.000 Din. Tudi ta največ je zbiralte lep« prilika. De-"fodnih, mesečnih
obrokih I j« zanimanj« it*
redno. Je V Vašam interesu, da M zglasita takoj osebno ali ptemeno. J. Bradač, Ljubljana,
vseh železu., poštnih in avtomob. prog v Sloveniji s kurzno karto.
Sestavljen po najnovej&tn podatkih
Cena
kakršnokoli stavb« znižani ceni, Ml P1 mene Informacije 1 Korošec, Rsčiea ob
došll. Cena od IW£ Minka Horvat. modi***-ljana.________________—-—
s posebnim vhodom v sredini meBta iščem. Ponudbe na Minka Horvat, modistka, Ljubljana, Stari trg 21.
poštenih stari sev, se eprejme takoj po dogovoru. Hrana In stanovanje v hiši, Pavel Bohinc, čevljarski mojster, Tržič it 128.
Preprodajalci popust kot prt tpdojl Izdaji
majhno, s souporabo kuhinje išče gospodična, — uradnica, po motnosti v sredini mesta. Ponudbe pod MMirna" na upr. Usta.
a am MuSnd UDICKa p°p°tDo;na *»m°*to>en ^
Hilli U UIUVUU UHlfaBUi shltb, »* takoj ali pozneje. — še dobro ohranjena, se ugodno Ponudbe pod ..Pek" na upravo proda. Naslov pri upravi Uata. lista.
WOLFOVA ULICA t
 .......................................................................................... »NARODNI	DNCVN1K«,	17.	junija	1904.	Stev.	14?.
-Tr-*tr-n:	"tutil -n ^ tu______________________________________________________-________-________________________________________________________ -