254. številk«:
Ujibljasa, ? ponedeljek 6. novembra 1905.
XXXVIII. leto.
imfcmja **n avador, labali aeamlje ta atamatka, Ur vmljm po poitl
iti S4 K,^n pa! leta lt K, mm 3etrt !«tm I X, n n aesaa 3 K. Kdor h*4t ima panj, mlm&m £a .ar#5be brn nrtedobnm Tm«šiljmtT« nmrm&iiam «*» nm »mirm. — Km oznanila      alaftaje et tt) y« bml6 frmskmvmti. — Bmkopfsi m o« vrmčmim. — Uredništvo to uprmvnlmtvo to m KamUavja
„glovenskl Narod" telefon St. 34.
vat toto ti K, aa pat lata iS K, mm eetrt lata i K SO a, mm aa mamam t K SO a.  Za Ljubljano ■ eeiUjanjemi m ▼mm lata tt K, mm me! lata 11 K, mm Satrt lata 5 K SO m, aa an memme 1 K 00 h. — Zrn tuja daiala tolika to«, kolikor mmmlm poitniam.!
eetlt-vntm pa lt a, Sa aa aa omamo um ttokm enkrat, po 10 k, it ma oVmkrmt, in po 8 k, So m ttmkm trikrat ali  ▼mtkrmt. — Doptol altomk it 6, to oioor areeaJitve o L nadstropja, mpmmištro pa o pritličja. — UprmTniitom naj om blagOToliJ« poliJjati naročnina, rmklmnmeu«, oananilm, L J. mmmtiniatrmtrvmm atomrL
Številke po lO h. ^Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Sijajna manifestacija slovenskega ljudstva
Kršna Gorenjska je veljala de zadnjega Časa kot izključna domena klerikalne stranke, kot pokrajina, kjer ni tal za svobodnejše, naprednejše gibanje. In res je bila zavita v nepredorno meglo in temo in Če je vzpriČo požrtvovalnega trnda svobodomiselnih elementov zasinil na temnem svodn svetal žarek in za hip razsvetlil temno obzorje, bil je liki žareč meteor, ki šine raz nebesni obok, razsvetli ozračje s čarobno svojo lučjo nato pa ugasne hipoma brez sledu.
Tako je bilo do nedavnega Časa!
A sedaj je jela pokati zora tudi na Gorenjskem; ▼ okaliei ljubljanski sami, ki najgloblje tiči v klerikalnem jarmu, ge je jelo svitati, se je pričelo Živahno gibanje med ljudstvom samim, ki je jelo Čutiti na svojem telesu hlapčevske spone, v katere je je uklenila takozvana katoliška stranka, ki se hoče sedaj otresti teh verig ter se osvoboditi klerikalnega varuštva.
Led ljudske nerazsodnosti je prebit, ljudstvu so se odprle oči, spregledovati je jelo in misliti s svojo glavo in pametjo in sicer, naglašamo to s posebnim poudarkom, po zaslugi vrhovnega voditelja in neomejenega vladarja tiste stranke, ki je imela doslej to ljudstvo v popolni svoji oblasti.
Po zaslugi dr. Antona Bonaventura Jegliča, ki hoče baje naše ljudstvo preporoditi v božjem strahu in ga pripeljati nazaj h Kristusu-kralju, a ga s svojo brezmejno nerodnostjo in glupostjo, ki ji je zaman iskati primere, goni in tira iz cerkve, je priredila včeraj popoldne ob treh uarodno-napredna stranka v Sori shod, velik in impozanten, ka kršnih je malo zabeleženih v analih narodno-napredne stranke.
Dasi je bil shod sklican takorekoč šele v zadnjem hipu, da se ni mogel niti primerno javno razglasiti, vendar je prihitelo iz sorske župnije in okolice, od blizu m daleč toliko ljudi, da je bila Starmanova hiša — vse sobe in
veža — pretesna in da je ljadstvo stalo
še zunaj pred hišo in na dvorišču.
Dobrih 500 razsodnih mož in mla-deničev, zavednih žena in deklet — otrok se načelno ni pripuščalo na shod — je bilo zbranih na zborovališču.
Vsa ta množica je bila mirna in dasi se ji je videlo, da jo vzpriČo krvavih dogodkov, ki jih je pretekli teden izzval v Sori škof Anton Bonaventura v senci c. kr. bajonetov, navdaja najskrajnejše ogorčenje, vendar je brzdala svoja čustva in ko so korakali orožniki po dva in dva mimo gredoč ščitit — kaplana Brajca, je ljudstvo z dostojanstvenim preziranjem motrilo ta zna Čila i dogodek, le semtertja se je grozeče dvignila pest in slišale oo se pridušene besede: „Ali smo roparji in tolovaji, da se pošilja na nas orožniško silo?! Ker se potegujemo za svojega, po krivici preganjanega župnika, pa pošilja škof na nas bajonete!-
Vlado je na shodu zastopal vladni koncipist g. S ima. Shod je otvoril g. dr. Konrad Vodnšek, kije zboroval-cero predstavil vladnega zastopnika in predlagal, da se izvoli za predsednika posestnik g. Šusteršič, Čemur so vsi navzoči navdušeno pritrdili.
G. Šusteršič je prevzel predsedstvo in se nakratko zahvalil svojim sožupljanom na mnogobrojnem obisku ter v iskrenih besedah pozdravil g. dr. Tavčarja in dr. Voduška, zahvaljuje se jima, da sta se odzvala vabilu ia došla na shod kot govornika.
Ko je g. Šusteršič omenil Tavčarjevo ime, so zagrmeli viharni , Živio"-klici z vseh strani in navdušenje se kar ni hotelo poleči.
D p- Tavčarjev govor.
Nato je dal predsednik besedo g. dež. in drž. poslancu dr. Ivanu Tavčarju, ki je znova navdušeno aklami-ran, govoril približno tako-le:
Cenjeni možje in mladeniči, spoštovane žene in dekleta! Z veseljem sem se odzval Vašemu vabilu in prevzel nalogo, da govorim na današnjem tako
ogobrojno obiskanem shodu o delo- I iju, ali bolje rečeno — o nedelovanja
mnoj vanju,
našega dež. zbora, to je o obstrukeiji klerikalne stranke, ki že vso volilno dobo v največjo škodo vsega prebivalstva, v prvi vrsti pa kmetskega, zavira redno delovanje in poslovanje našega deželnega parlamenta.
Kranjska naša dežela je v zadnjem času zaslovela širom sveta. Klerikalna obstrukcija in Škof Anton Bonaventura Jeglič, o katerem pa ne maram raziz-kovati, ako sodi na škofovsko stolioo ljubljansko in ako ima potrebne sposobnosti za to odgovorno in vzvišeno dostojanstvo, (klici: Ali je to dober nad-pastir, ki seje razdor med pastirjem in njemu izročeno čredo? ProČ s takim škofom !) to sta oni dve znamenitosti, zaradi katerih slovi sedaj kranjska dežela preko ožjih meja naše domovine slovenske.
Dotakniti se hočem najprvo pro-ilule obstrukcije, ki jo je uvedel v del zbornico pokorni sluga Antona Bona-venture dr. Šusteršič, (klici: da, hlapec, škofov suženj je), in razložiti, kaj je obstrukcija.
Ako ima kdo delo, ki bi |ga imel izvršiti, a ga odloži in se ga neČe dotakniti, je to obstrukcija, kakor je obstrukcija tudi to, da navedem najložje pojmljiv zgled, ako kmet ukaž^ svojemu klapeu, naj zorje njivo, hlapec pa tega neče storiti. (Viharno pritrjevanje in klici: Tako je !)
Klerikalni poslanci so pričeli ob-strukcijo na škofov ukaz, torej v znamenju vere.
Narodna napredna stranka pa smatra vero za tako sveto, da bi se je ne smelo izkoriščati v politične namene še manj pa, da bi se z vero delala politika. (Tako je!)
Klerikalci pa delajo baš nasprotno in škof sam zapovedije, da naj bo vera dekla politike. (Klici: Lep škof to!)
Klerikalna stranka stoji na stališču, da se mora vera mešati v politiko in škof sam je proglasil to načelo za veljavno.
Ker še klerikalci nimajo večine v dež. zbornici, delajo z vsemi silami na to, da si jo pridobe; to pa mislijo najložje doseči z obstrukcijo to je s tem, da nič ne delajo. (Denar pa le jem ljejo!) in pa tudi drugim ne puste delati.
Dež. zbor je pa vendar za to, da dela in vse njegovo delovanje je namenjeno v prvi vrsti za kmeta, saj se pretežna večina tega, o čemer se raz pravlja v zbornici, tiče koristi slovenskega kmeta; in prav je to, saj je kmetski stan temelj in podlaga vsemu socijalnemu redu. (Klici: Tako je! Živio dr. Tavčar!)
Narodna napredna stranka je bila pripravljena dovoliti, da se pomnoži število kmetskih poslancev, kakor bo to zahtevali klerikalci. Letos gospodje niso več zadovoljni s tem in nadaljujejo svojo brezvestno obstrukcijo. Posledica tega je, da miruju vse delo v zbornici in da le ne more ničesar ukreniti v perečih gospodarskih vprašanjih, ki se v prvi vrsti tičejo kmeta. Vse to pa zato, ker to zahtevata škof in Šusteršič. (Klici: Sramota, lumparija!)
V dež. zbornici je med drugim tudi na dnevnem redu uravnava Sure. ki je pereča zlasti za to okolico. Dežela in država sta pripravljeni dati svoje prispevke, da se reka Sora Čim naj-preje regulira. Včeraj je pa dr. Šusteršič izjavil, da bo njegova stranka ob-struirala, ako se njemu ne ugodi, ako treba tudi 20 let in ne bo preje odnehala, dokler se ne bodo razmere v dež. zboru zasukale tako, da bodo po volji klerikalcem. Ako bo pa pri tem brezvestnem početju neizmerno trpela dežela, v prvi vrsti pa kmetski stan, za to se ti ljudje prav Čisto nič ne brigajo. To obstrukcijo bodo torej čutili na svoji koži najbolj kmeti, ki jo bodo plačevali s svojimi žulji. In taki ljudje te potem drznejo naglašati, da so prijatelji naroda, bojevniki za koristi našega kmeta. (Klici: To so lepi naši prijatelji!)
Visoko spoštujem   duhovnika, ki
oznanja vzvišene verske resnice, ki temelje v načelih bratske ljubezni, znos-ljivosti in medsebojnega miru, prav zbog tega pa moram odkrito izpovedati, da sedanji naš Škof ni na mesti, ker seje mesto bratstva in ljubezni med ljudstvo sama seme sovraštva in raz-pora. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.)
Ako bi škof le mignil s svojim prstom, bi se povrnil mir v našo deželo in dr. Šusteršič bi kakor polit, kužek zlezel pod klop, da bi bil takoj konec razporu, ki zavira sedaj plodonosno delovanje dež. zbora. Toda škof tega neČe, ker mu je sejanje sovraštva in razpora postala življenska njegova naloga. (Burno ploskanje in klici: Tako je!)
Zato vtika svoj nos v vse, kar ga ne briga, da, vmešati se celo hoče v Vaše obč. volitve. Škof hoče, naj vam Župani oče S m o v c. (Klici: Ta krev-ljač, ta krompirjevec!) Vprašam Vas sedaj, ali mora biti pri Vas župan oče Smovc, ali se je treba zavzemati za tako osebo škofu? Klic: Seveda, saj je pri njem jedel pehtranove štruklje!)
In da bi tem ložje obdržal na županskem stolu očeta Smovea, je hotel odstraniti tudi Vašega župnika, ker se le ta ni podvrgel njegovi volji, da bi agitiral za Škofovega kandidata — očeta Smovca.
Sedaj Vas pa vprašam, ali je prav, ali je lepo, da se žrtvuje občespošto-vanega Župnika taki zloglasni osebi, kakor je župan Smovc? (Razburjeni klici: Sramota je to, kakor je ne pozna svet!)
Da, sramota je to, ki je Še tem večja, ker Župnik ni ničesar storil, da bi zaslužil takšne kazni. (Klici: Nič ni zakrivil; nedolžen je, zato ga preganjajo !)
Ali ni oznanjeval med Vami bla-govestja miru in ljubezni, ali ni izvrševal dela krščanskega usmiljenja? (Vsi zborovalci v koru: Vedno in vselej!) Ali Vas ni ljubil kot svojo v varstvo mu izročeno čredo, ali Vam ni odpuščal kot Vaš duhovni oče grehov?
LISTEK.
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B.
(Dalje.)
NajgrŠe narodno izdajstvo pa je zakrivil za Soboto župnik B., doma od Sv. Jurja v Slov. Goricah, ki je umrl v Soboti leta 1849. Kakor piše Božidar R a i ć v svojem potopisu v „Novicah" leta 1860 (^Potnikove misli in opazke hode iz Maribora po ovinkih v Maribor") je bila Sobota nekaj desetletij poprej še vsa slovenska; imenovani župnik B. je že kot kaplan v Marenbergu največ pripomogel, da se je ta trg ponemčil. Iz lastnega nagiba je začel nekatere tržane učiti nemško brati in pisati ter položil tako podlago nemški šoli. Prišedši za župnika v Soboto, je našel cerkev še napol slovensko, t. j. po dve pridigi v mesecu sta bili slovenski, dve pa nemški, dočim je bil krščanski nauk Še večinoma slovenski. Tudi spovedovali so se skoraj še *si župljani slovensko. Da bi ustregel nemškim glažutarjem, je začel B. samo iemško pridigovati. Raič k temu vz-
klika: „Jeli se to pravi po načelu Kristusove vere ovčice pasti, za njih dušno srečo skrbeti, ne vorjamem." Sicer pa je Raič naletel lo na dva dečka, ki nista hotela razumeti slovensko, vsi drugi „radi po domače osu-jejo" f oh o vati = ondotni izraz za pogovarjati se, meniti se). Jaz sem naletel le na nekega starega pastirja, ki je rad slovensko govoril, četudi v grozni mešanici, vendar je še izgovarjal z za g, kakor v Dravberzi za v Dravbergu.
Dandanes je slovenščina v Soboti le še čestitljiv pomnik. V dobrih 30 letih se nele ne bo več razumela, temuč tudi ne več slišala slovenska beseda. Po zatrjevanju sedanjega žup-nega upravitelja, g. Jos. K o s t a-njevca, razume še ena tretjina — starejši ljudje — slovensko. Govori pa se menda v nobeni hiši več slovenščina. G. Kostanjevec je navdušen rodoljub, a žal nima v narodnem ozirn kaj več reševati. Sicer pa se nekdaj orjaškemu možu tudi pozna, da mu je gorski zrak preoster ali pa ima prehudo domotožje po vinorodni, solčni „Prlekoviniu.
Družba sv. Mohorja fcp» mcd Uad" stvom še enega naročnika, kmeta Goloba, po domače Vrhovnika. Sploh bo imena posestnikov lepa slovenska, ki
Še edina pričajo, da župnija ni prava nemška, temuč ponemČena. Tako se imenujejo boljši posestniki: Trtinek, Medved, Čuhnik, Pušnik, Pečovnik, Rovnik, Rožič, Bogatee itd. Otroci teh gospodarjev pa že ne znajo več slovenski. Saj je šola že nad 50 let popolnoma nemška, dasi pripoveduje Raič, da so se leta 1860 še nekateri učenci slovenski brati in krščanski nauk učili. Sedanji učitelj je, kakor že povedano, Nemee iz Slezije po imenu Amand Nietsch. Ustanovljena je bila šola leta 1844. Takrat je še vsekakor bila večina slovenska, ker je pri otvoritvi imel takratni „vikši šolski ogleda", kanonik Anton Martin Slomšek najprej slovensko in potem šele nemško pridigo. Dandanes je v župni cerkvi slovenska pridiga le na dan Župnega patrona sv. Jakoba, a še takrat le zaradi tujih romarjev. Tudi pri podružnici Sv. Lenart na Zambihlu je iz istega namena slovenska pridiga velikonočni ponedeljek.
Velike zgodovinske važnosti je spominska knjiga, ki jo je ustanovil pri podružnici Sv. Lenarta bogati fužinariz Mute, Gustav pl. Jaeger, leta 1843. Sedaj se hrani knjiga v župnišču, a je skoraj popolnoma pozabljena, odkar v poiemčeno Soboto ne prihajajo
več Slovenci. Knjiga hrani toliko zgodovinskih, proroških beležk slavnih slovenskih mož, da bi bilo škoda, ako bi se pozabile.
Leta 1847. je bil od 1. do 4. septembra v Soboti realčni prefesor iz Gradca dr. Jos. MurŠec, ki je zapisal v knjigo: „Sim pohodil svojega dragega prijatelja (župnika Fr. Breznika, umrl 1848) in sošolarja, s katerim sva se ne več videla od njegove s prve maše Bogu darovane 22. Augusta 1831 ino sem ga najdel nepremenjenega v njegovem blagem sercn sem so začudil čres velike basnovite premembe in poprave, ktere je on k blagostanju svojih vernih farmanov ino duhovnih naslednikov izpelal — ali žalibože, tudi spoznal, da bode vendar črez nekih 10—20 let slovenska Sobota vsa nemška.
20. novembra 1848 je pisal v knjigo vnet llirec, „Johan Ivan Strah" sledeče: „Bivši oskrbitelj županije (?) Sv. Jakoba na Sobotah. — Dolazio jest na ovo izbrano, u sveh okolnostih glasovito Županijo 1 vaga mesca mlat nika (?), jest uživao sladkosti kao i britkosti ove okolice do SOtega listnika 1848 (Letnice se ne strinjajo !). Spomin te nekedaj Čisto slovenske, sad pako žalibože u nem (?)
ponemčene Županije mi ostane duboko u saree zasadjen. Z Bogom. — Za Sobotom dodje nedela, za svetim Jakopom dodje sveta Ana." (Menda je prišel k Sv. Ani na Krembergu.)
SO. avgusta 1856. najdemo zabeleženo: -Jože Šuman, od Sv. Ane v slovenskih goricah, modroslovec v filo-logiČkem delu obiskaje svojega botra tukej župnika, visoke Časti vrednega gosp. Jožefa Divjaka. — Trknem jako s ČaŠekom (?) in iskreno kričim (?) Bog vas živi in ohrani vsem dobrem (?) dragi stric."
Dne 27. novembra 1856. pa beremo : „ Davorin Kramberger, pod-Župnik na Muti. Težavno prikimal v Soboto, težek dva centa in 26 funtov. (Umevno!)
Dne 10. julija 1860. najdemo vpisano :Raičev Božidar, duhovnik in učnik v Mariboru — pregleduje mejo slovenskega in nemškega jezika. (S cirilico): Pogrenilo moje lice iže dom i rod zatirat se. (Z latinico): Sobota! Slovenska si bila, pa n e m č e • vavna skrb sekovske vladiko-vine te je Že skoro vso potu j i 1 a, le napete žilice gorečih slovenskih duhovnikov ŠČe te morejo It strašne rakovo bolezni rešiti.-(Dalje prih.)
(Vsi t koru: Rad je nas imel in mi imo ga imeli radi!) Ali Vam ni bil dober dnini pastir? (Vsi t koru: Dober pastir, ki nas ljubi.)
Zakaj ga torej hoče odstraniti škof'? (Klic: Ker je Judež Ifikarijot!) Samo zaradi tega, da obdrži na krmilu •Četa Smovca in s tem posredno podpre počenjanje svojega sluge dr. Šu-steršiča v dež. zboru.
Dr. ŠuŠterŠič pravi, da ljudstvo zahteva splošno in enako volilno pravico, in da se on zaradi tega navdušuje in bori zanjo. To je prav lepol Nehote pa se človeku vsiljuje vprašanje: Ako je katoliška stranka tako navdušena za splošno volilno pravico, zakaj pa ne da dobrega zgleda in je najprvo me uvede v cerkvi ? i
Svoje dni so verniki sami volili svojega župnika. Toda cerkev, katerih ponižni sluge so tudi oni klerikalni poslanci, ki se sedaj navdušujejo za splošno in enako volilno pravico, je odpravila vse te pravice in jih odtegnila ljudstvu in danes smo prišli že tako daleč, da nasledniki apostolov — Škofje s silo trgajo župnike iz srede njihovih župljanov!
No, pa slabi Škofje so bili po-vsodi in v vseh časih, a narod in cerkev nista poginila.
Ko končujem ta svoj govor, kipi mi iz srca ena molitev do neba, da bi radi tega slabega našega Škofa, ki ga je vrgla usoda med nas, ne trpel naš narod, in da bi ne trpela Škode tudi vera in cerkev.
Ko je dr. Tavčar končal svoj govor, so iz sto in sto grl zagrmeli navdušeni živio klici, vse je ploskalo in pritrjevalo in šele po dolgem času se je poleglo navdušenje toliko, da je dr. Tavčar lahko prečital to-le
resolucijo s
Na shodu v Sori dne 5. novembra 1905. L zbrano slovensko ljudstvo obsoja kar najodločneje brezglavno in nesmiselno obstrukcijo klerikalnih poslancev v Kranjskem dež. zboru, obsoja te poslance zlasti radi tega, ker povzročajo s tem brezvestnim postopa n j e m vsi dežejii in njenemu prebivalstvu neizmerno škodo. Vse, kar navajajo ti kler. poslanci v zagovor svoje pogubne o b struke ij e, j e g o 1 a i n čista neresnica, ker jim ni prav čisto nič 1 eze č e na splošni in enaki volilni pravici, marveč samo na gospodarstvu v dež. zboru, ki je hočejo doseči s sleparskim svojim hujskanjem.
Ta resolucija je bila navdušeno med viharnim odobravanjem soglasno sprejeta in zborovalci so priredili drju. Tavčarju presrčno ovacijo.
Ko se je navdušenje poleglo, je dal predsednik Š u s te r š i č besedo g. drju. Konradu Vodušku.
Govor dr. K. Vodnika.
0 političnem položaju na Kranj skem je govoril dr. V o dušek takole: Velecenjeni poslušalci!
Današnji naš shod so povzročili izvanredni dogodki. Vsa dežela in vse njeno prebivalstvo strmi še danes nad žalostnimi, za naše politične razmere preznačilnimi prizori, ki so se izvršili na tem mesta, na tem kraja, kjer smo se danes zbrali k resni besedi. Kakor smo se sicer v sedanjih naših časih privadili boji, vsestranskemu in najhujšemu boja, ki se od dae do dne ostri, vkljub tema vendar nihče med nami ni pričakoval take žaloigre, kakor se je prigodila minoli teden v vaši vasi Sori.
Naloga mi je, da naj vam govorim in naslikam politični položaj na Kranjskem. Po moji sodbi se političnega položaja na Kranjskem danes ne da boljše in lepše popisati, nego da se z vso silo poudari in opomni nevoljno sloven sko javnost, daje dne 3 0. oktobra 1. 1905 po Kristovem rojstvu tekla v Sori slovenska kri, (Vihar) tekla kri obče spoštovanega slovenskega in napredne ga moža, ki ga je zabodel c. kr. bajonet na komando slovenskega škofainkneza dr. Antona Jegliča! (Klici: Fej! Sram ga bodi! Proč ž njim!)
Dragi mi poslušalci! S temi besedami je povedano vse, prav vse! To se pravi, naš politični boj se je začel s tem dnevom in s tem trenutkom v znamenju slovenske krvi, ki jo je naše ljudstvo prelilo za svojega spoštovanega župnika, braneč ga pred neusmiljenim ljubljanskim in slovenskim škofom Bonaventuro !
Res je, da pri nas še nikdar noben govornik na nobenem shodu ni bil v tem položaju, da bi svoj govor začenjal s takim uvodom, s takim krvavim argumentom. Ali kakor se vsak ogenj razvnema in širi, če mu neprenehoma prikladaš kuriva in če pihaš na vse pretege vanj, tako so tudi v našem političnem boju vsled teh žalostnih in vsega pomilovanja vrednih dogodkov švignili plameni vse višje in nihče izmed nas si danes ne more misliti, da sploh kdaj ponehajo ti plameni najhujše razburjenosti, da se sploh kdaj ta ogenj našega političnega boja uteši in poleže, dokler se sedanje razmere v naši deželi v vsakem oziru korenito od konca do kraja ne izpremene.
Velikokrat se čuje in čita pri nas, da sedanji politični boj na Kranjskem ni čisto prav nič drugega nego farška gonja. Tako je tudi zadnjič, če se ne motim, dr. Šusteršič zdihoval, ko je klesal in klepal »nujnost" splošne in enake volilne pravice v kranjskem deželnem zboru! In zopet se najdejo tudi v naprednih vrstah obČutneži, ki prav radi zdihujejo nad strogim postopanjem, brezobzirnostjo, s katero včasih udarimo tega ali onega klerika po rokah in po hrbtu! Kdaj in kako se to zgodi, vam je vse in dobro znano, ker mi teh naših nastopov prav nič ne zakrivamo, ker — kakor bi vam lahko vaš sosed župnik Brence (klic: Poma-rančar) — razložil, ne poznamo nobenega pardona, nobene milosti, če se pokaže potreba spraviti v red in v pravi tir marsikak nevaren in pregre-
šen jezik. Od tega svojega ravnanja pa tudi nočemo nikdar odstopiti, marveč ravnati se hočemo po besedah dr. Kreka, ki je dejal včeraj v deželnem zbora, da ni treba postiti farške gonje. To pa radi tega, ker smo prepričani, da je to naše delo prepotrebno; ker smo prepričani, da je ta naša stroga kontrola naravnost pogoj vseh pogojev, ker smo prepričani, da bi sicer naši duhovni očetje, videč se brez vsakega nadzorstva, svoje dobroznano delovanje, svojo oblast in svoj na tej oblasti sezidani vpliv še vse drugače uporabljali za svoje strankarske, včasih zelo Čudne namene ! Kaj bi se potem še vse godilo po Kranjskem! Kaj bi si upali prebivalci naših farovžev še vse, če bi ne stali mi na straži, pripravljeni vsak čas, prijeti vsakogar, ki zasluži po naši sodbi, da se mu zastavi pot in se ga izroči javni najbrezobzirnejši sodbi.
Zatorej, dr. Krek, le „napredujte" vkljub farški gonji kolikor Vam drago, mi smo in ostanemo na svojem mestu!
Tu imate torej pomen te farške gonje, katero sem moral mimogrede omeniti. Ali danes nam pravzaprav ne gre za to našo še vedno zelo potrebno in pravo farško gonjo. Danes stoji na programu našega shoda sicer tudi farška gonja, toda povsem različna in drugačna faiška gonja. Namreč tista pristna farška gonja, katera se uganja iz ljubljanske škofije same proti katoliškemu župniku Bercetu. (Viharni klici: Bog živi našega župnika !) To je farška gonja, ki si je lepše in vzornejše misliti ne moremo. In o tej farŠki gonji hočemo danes govoriti na vse strani, brez vsakega pomisleka, brez vsakega strahu, ker imamo za svojo besedo vse polno dokazov v rokah in na razpolago 1
Pred vsem morate pomisliti, dragi poslušalci, da takega slučaja in takega dogodka sploh do zdaj še ne pozna avstrijska zgodovina. Naša država je sicer od smrti cesarja Jožefa n. sem že marsikaj doživela, že marsikaj poskusila, kar se tiče in nanaša na duhovsko nasilstvo. Zlasti v času in v dobi konkordata smo bili tako rekoč potisnjeni nazaj v srednjeveške razmere in odnosa je. In bogve, kam bi bila naša drŽava sploh prijadrala, da niso bili kmalu in sicer leta 1870. pokopali ta konkordat žalostnega spomina Ali vendar se z lahko in mirno vestjo trdi, da si je država vendarle ohranila v b e polno spominov na ta konkordat, s pomočjo kojega je katoliška cerkev zadobila skoro nadvlado ali vsaj zelo in preveč proste roke v avstrijski državi!
Vse te rimske razmere bi moral prav pošteno pomesti znani zakon z dne 7. maja 1874., ki so ga škofje in kardinali preklinjali v svojih pastirskih pismih.
Kakor pa Rim te postave ne pri-poznava, in nikdar tudi pripozual ne bode, tako se po drugi strani nobena postava tako malo in tako površno, tako slabo ne uporablja kakor ta postava. Lahko se reče, da ta postava sploh ne
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Tretji del.
(Dalje.)
Menih Dominik se ni potrndil prikrivati svojega preziranja do starega patrijarhovoga legata. Otročja in neumna pripomnja škofa Kukanje je meniha Dominika tako jezila, da bi bil najraje pograbil svoj pergament in ga vrgel škofu ob glavo. Toda premagal je svojo nevoljo in sadnšil ostre besede, ki so ma silile na jezik. Ne iz spoštovanja do škofa, marveč ker je vedel, da ne bo dobil dragega človeka, ki bi hotel biti igrača v njegovih rokah, vedoč dobro, da je mogoče tako zlorabljati samo bitje, ki nima ne razuma, ne srsa, ne dostojnosti, ne samospoštovanja. Dominik se je zadovoljil s tem, da je vnovič naročil škofa, naj se dobro nauči obtoinioe in je potem šel drugam presti niti svoje nad vse drsne spletke.
V samostanu je ie davno vse •pelo. Dcminik je iel tiho po prostornem hodniku, ko začuje sa ne-
kimi vratmi rahlo šušljanje. Zlelo se mu je, da s iei pritajene ženske glasove in zato se je po prt t h približal vratom. Pri ključavnici je videl, da gori v sobi luč in prislušku e je hitro spoznal, da se pogovarjata Jurjeva soproga Hema in sužnja Zulejka.
»Moj mož je dober in plemenit z vsemi ljudmi, samo ne z menoj,« je tožila H.-ma.
»Z Vami ni dober? Saj ste ven dar njegova soproga in njegovega stanu«
»Soproga sem njegova, a pravzaprav le po imenu in vedno sem v strahu, da me odpodi od sebe, saj me ne ljubi«
»Saj me ne ljubi?« Počasi je Zalejka ponovila te besede. »Ah, devinski vladar Vas ne ljubi f«
»No«   Solze so zalile Hemi oči in ihte je dostavila: »Moj mož ljubi drago žensko — lepo in bogato me šianko,   Katarino Zoranovo, netja-kinjo prvega čedadskega konzula.
»Ah!« se je Zulejki izvilo is prsi.
»Videla   sem   jo danes prvič.
Lepa je v resnici in ponosno je sedela poleg goriškega grofa in vse se ji je klanjalo, medtem ko sem jas le po milosti grofa M»juharda dobila skromen sedež pri slavnosti.«
Z žareči mi pogledi in zadržuje sapo je Zulejka poslušala Hemo T njenem srcu pa se je rasvila strastna ljubosumnost. Oošlo jo je divje so rafitvo do Jurjeve ljubice in iskreno usmiljenje do Jurjeve soproge. Sama je spoznala, da b* ae tiho in ponižno vdala ▼ svojo usodo, ako bi Juri ljubil svojo ženo in priznala s* je, da bi se nikdsr ne drznila, povzdigniti svojih pogledov do devinskega vladarja. Ali ljubico Jurjevo je smatrala aa sebi ravno, ne osiraje se na njen stan. Ni si sioer domišljala, da si pridobi Jurjevo Ijobesen, ali vsaj iz podriniti in odstraniti je hotela svojo tekmovalko in pridobiti Hemi njenega soproga. Sanjala je, da bo to triumf njenega sovraštva, če srna gajo legitimne pravice Jurjeve soproge in že bo lepa in bogata Katarina ravno tako nesrečno ljubila Jurja Devinskega, kakor temnopolta uboga sužnja.
prihaja de veljave, kakor tsdi v tej postavi obljubljene naredbe in ravne tako potrebne nadaljae in podrobne postave še de danes niso zagledale luč sveta, vkljub temu, da je preteklo že več nego 30 let od leto 1874. Ta postava je pač uboga pastorka in nihče se je noče usmiliti, da bi se jej pokrile in popravile mnogoštevilne „ praznote-, ki se jih pri vsaki priliki občuti, ki bi se morale že davno izpolniti, ako bi jih ne zadržavalo v blaženi naši Avatriji tiste nevidne moči, Katerih se nik j er ne vidi, pa prav povsod čati! seveda na polju duhovskih plač pa vlada, kakor vsi veste, od nekdaj sem najživahnejše zakonodajno Življenje in gibanje, ker se pač smatra to poglavja »cerkvenih" postav za najbolj važno! Za druga vprašanja, za druge točke pa ae ne zmeni živ krst in tako nam pač manjka vse polno postavnih določb glede razmerja med državo in cerkvijo v Avstriji.
VzpriČo takih razmer se tedaj nihče ne sme čuditi, da vladajo pri nas dandanes glede teh vprašanj — namesto jasnih postavnih določil — tema in megla, ki se da v nujnih in kritičnih trenotkih imenitno izkoristiti od ene ali druge oblasti ali pa od obeh zaeno! In to sem vam moral poudariti radi tega, da bodete mogli razumeti .vprašanje" naprednih poslancev do gospoda deželnega predsednika v dežel, zboru, ki pravi, da je ljubljanski glavar nastopal s tako nerodnostjo in tako ne-spretnostjo, da «e stvari niso mogle drugače razviti, nego so se razvile, in da boste razumeli tudi, zakaj da je ljubljanski škof soodgovoren za vse žalostne dogodke v Sori, kakor je včeraj poudarjal g. dr. Tavčar v deželnem zboru! —
Prav na to „meglo in temo" se je zanašal ravno pobožni naš Škof dr. Jeglič v Žalostni zadevi vašega župnika Berceta. In le radi tega je bilo sploh mogoče, da ima vsa ta gonja zoper župnika Berceta samo politične vzroke, da se je vsa ta gonja zoper tega duhovnika uprizorila samo v namene in v svrho katoliške politike na Kranjskem, ki po včerajšnjih besedah zgovornega dr. Kreka kar naenkrat nima prav nobene zveze s cerkvijo in njeno oblastjo. Blagor tistim, ki verjamejo takim besedam ! To je pač malo prehud „pesek", ker mi vsi prav dobro vemo in dobro čutimo, da se ima na predna stranka boriti s katoliško stranko in pa v prvi in glavni vrsti s katoliško cerkveno oblastjo in močjo. Te oblasti pa ima na Kranjskem edin Škof dr. Jeglič, s katerim so vsi katoliški politiki — in tudi dr. Krek— toliko zvezani, da morajo ubogati na vsak migljaji na vsako besedo.
In ts pri tem momentu se začne cerkvena žaloigra v „SlovenČevih* skoz in skoz lažnjivih poročilih imeuovana afera Berce. (Klici: Bog ga živi!) Župnik Berce seje Škofa dr. Jegliču in njegovi volji klanjal vedno in v vsakem oziru. Le v eni točki je ostal trdovraten in stanoviten, to je v točki
»Zakaj, milostiva gospa, se skr vate pred svojim soprogom? Rekli ste mi, da Vas je danes prvič videl.«
»Ker vem, da me sovraži in da me neče poanati «
»Tako si ne pridobite nikdar njegove ljubezni.« je zatrjevala Zulejka. »Skrbite, da Vas bo mnogokrat videl, bodite vedno veseli in ljubeznivi; glejte, da bodete vedno lepi in lapeljivi. Ako hočete, Vas naučim, česar tukajšnje dame ne vedo, jaz vem, kako se dobe sijajne oči in ovetože obličje, ko biseri lepi zobje in ko rože bojne ustne.«
Dominik se je, čuvši to besede, nasmehnil. Tak pogovor ga ni mogel zanimati in sato je odšel
Zulejka pa je oatala še dolgo pri H«mi in jo je učila, kako ae mora lepotižiti in kako se mora vesti, da vzbudi v srou svojega moža ljubezen. Vročekrvna Arabka seveda ni pojmila, da bi Hema morda po njenih navodilih mogla v Jurju vzbuditi hipno ljubesensko poželjenje, ne pa trajne in resnične ljubezni. fDalje prih.)
farevške politike, katere se je ves čas svojega službovanja ogibal in katero je vsikdar obsejal. Sam škof Jeglič mm je v znanih pismih velikakrat zabi čeval, češ on želi, ad njega in tudi odločno zaktova in pričakuje, da bo pri tsh ali onih volitvah delal po njsgovsm škofovem navodilu.
Torej pri volitvah je zahteval škof Jeglič brezpogojne pokorščine od župnika Berceta. Iu ker se le-ta v nikako volitve ni hotel vmešavati, zato je raotel greben dr. Jegliča in izrastel popolnoma, ko so se približale občinske volitve v Medvodah, ki bi ae morale vršiti že januarja meseca t. 1., a še danes 5. novembra niti razpisane niso.
Tu smo sedaj na studencu, iz katerega izvira vsa jeza dr. Jegliča na župnika Brceta. In kaj se je sedaj vse zgodilo temu župniku, ki je z vso odločnostjo vztrajal  na svojem stališča, da se ne poda v noben politični boj, da si hoče ohraniti srca vseh svojih Župljanov broz vsake politične razlike, za katerih edino-le dušni blagor je sklenil skrbeti! Z dekretom v dne 30. novembra 1. 1903 št. 5220 je kanonično instaliran v župniji Sori. Zoper to instalacijo,  zoper   njegovo nameščenje se od nobene strani  dvignili nikaki ugovori. Bil je  tedaj  po  vseh postavnih predpisih pravomočno inštaliran župnik v Sori celo leto do 31. oktobra 1904, ko ga zadel zopet nov škofov dekret kakor strela z jasnega neba in mu naznanil, da odsedaj ni več župnik, a m pak le župni upravitelj za prav kratek čas, dokler škof ne nastavi novega župnika. To pa  radi tega, ker Župnik Brce ni  rojen Ljubljančan ali Kranjčan in ker imajo edino le taki pro-sitelji pravico   do   tega župnijskega mesta. S kratkimi besedami: Škof Jeglič je   na   ta   nepostaven način Župnika Brceta meni in tebi nič hotel postaviti pred prag! To pa ne glede na to, da je ta pogoj  popolnoma napačno — bodisi vede  ali nevede — tolmačil, kar velja le za slučaj, da se prilikim oddaje Vaše žnpnije  v Son sploh  oglase   prosilci,   rojeni v Ljubljani ali Kranju, v katerem slučaj« imajo prednost in jim mora ljubljanski škof župnijo Soro podeliti pred vsa kim  drugim prosilcem!  Iu tudi to ni bilo Škofu  prav  nič   mar, da je bil, kakor rečeno,  Župnik Brce že eno celo leto kot pravomoćno instaliran Župnik služboval v Sori. Drugega razloga škoi dr. Jeglič ni navedel v tem svojem proti postavnem dekretu, iz Česar moramo sklepati z vso gotovostjo,  da župnik po čisto cerkvenih postavah in duhovniških predpisih ni zakrivil najmanjše    kažnjive pregrehe (Klici: Tako je!)  Da je on to storil, ah, kako bi bil zavihtel dr. Jeglič svoj v tem oziru neizprosni bič in kar deževalo bi različnih kazni napregrešno Ker cetovo glavo! Toda Brceta je bilo treba spraviti v stran ! In naj bi veljalo kar hoče1 Sila kola lomi, sije Škof dr. Jeglič si je izmislil omenjeni dekret, ki pa nima nobene postavne podlage. Radi tega se je žapnik Brce tudi pritožil in sicer na ministrstvo za uk in bogoČastje in ua papeža v Rim. Obe pritožbi je vloiil zadnje dni v novembru  lanskega lota. Pritožbo na Dunaj je moral umakniti, ker se mu je iz Kima baje, vsaj kakor mu je sporočil dr. Jeglič, zagrozilo, da se ga izobči iz rimskokatoliške cerkve, ako te zelo nevarne pritožbe ne umakne. Dragesvoje pritožbe napa pež a, pa Župnik Brce ui n i k-umaknil. In kor še do danes ni   sprejel   nobene rešitvi te   svoje   pritožbe,  trdim vsema početju škofa dr. Jegliča nasproti, da je  sploh  tla  vedno župnik Brce  pravi Vat* župnik po avstrijskih in cerkvenih postavah I  V „Slovencu- se je sicer namigavalo, da je Rim odloČil za Škofa in zoper župnika Brceta. Mogoče! Ali ravno tako se nam je na jako verodostojnih mestih pravilo, da  se glasi rimska odločba za župnika Brceta in da je bil tisti famozni JegliČev dekret, s katerim je Brceta kar Čez noč spremenil v župnega upravitelja i* pravilno instaliranega Župnika, v Rima, od papeževe  roke uničen! Položaj
Dali« v prilogi. *fjH
Priloga »Slovenskemu Narodu" Št. 254, dne 6. novembra 1905.
je pač tak, da niti Brce niti vi predragi Sorani ne veste, pri čem da ste, dokler škof dr. Jeglič ne privleče ua svi tlo tiste rešitve, katero pravi, da je prejel iz Rima. Kadar zagledamo ta odlok „Črno na belem" iu se s tem prepričamo, da je res Rim odloČil se za dr. Jcgličev nepostavni dekret, potem hočemo verjeti svojim lastnim očem, tedaj bodemo govorili drugače. Danes pa je končno tudi mogoče, da škof dr. Jeglič sploh Še nima uikake rešitve in da je vse, kar je ukrenil brez te rešitve, in naj bo tisočkrat dobrotnik Urcetov tega ali onega načina, storil na svojo roku in ua svojo lastno odgovornost!
Da do odstopa ekscelence barona lleina iz Rima. ni prišla nikaka rešitev, za to imamo najsijajnejši dokaz v tem, da mu je baron llein odrekel vsako pomoč pri njegovem početju. In lahko se reče, dokler je bil ekscelenca baron llein v deželi, dotlej je bil Brce na varnem, ker je ravno v fleinu imel »poroka" za postavno postopanje v svoji zadevi!
Ali barona Heina je pomedla klerikalna sapa iz naše dežele. In velik trinuif je vstal med našimi klerikalci in velik vriše, hrušč in hrup so zagnali naši katoliški politiki.
Odtlej pa je tudi škof Jeglič začel prosteje dihati v ateru Brcetovi. Se en denkrat si je vzel pogum, da svojo voljo skozi spravi zid. Sedaj, ko je novi deželni predsednik prišel v povsem tuje mu razmere, mislil si je paČ blagi Škof ljubljanski: kar od lleina nisi dobil, ti bode pa Schwarz dal. Sklicevati se je morda začel na to, da je Brce svojo pritožbo na ministrtvo za uk in bo-gočastje umaknil, katero umaknitev je ravno on porej s pomočjo Rima in z grožnjo izobčenja od njega izsilil. Klici: Tudi takšne lumparije, so pri njem mogoče!) Mogoče je, da je porabil tudi kakšna dmga sredstva za ta svoj namen, mi tega ne veme.
Žalostno dejstvo pa je, da se je dne 30. oktobra I. 1905. po Kristovem rojstvu pripeljal v Poro škofov namestnik kaaonik Sušnik, ki je po prvih nam znanih dogodkih na Čelu oboroženih orožnikov in ra strani ljubljanskega glavarja g. CroDa prikorakal v Sorol
Kaj se potem vse zgodilo, je Vam in vesoljni slovenski javnosti prav dobro zuauo iu ostane zapisano s Črnimi črkami največje tuge in žalosti v slovenski naši zgodovini. (Klici: Res je to.)
Mi pi ho'enao daoes le povadig
svoj gi^s m javno na vsa usta vprašamo škofa in kneza g. dr Jegliča, more li on s cerkvenega svojega s'a-1'šoa opravič: i to svoje krvavo početje napram župniku Breetu. Kje bo razlogi, kje so cerkvene postave, ki dovoljujejo katoliškemu škofu, da
-oroženo silo, z orožniki in bajoneti pride preganjat katoliškega župnika, ki ni ničesar pregrešil, ki se je soper necerkveno, saroo-Is&tno škfovo odstavitev pritožil na papeža in še danes n ma rešitve te s?oje pritožbe v rokah.
Iu še bolj imenitno je za nas vprašanje, kako da more posvetna : blast, (braccbium seculare), vzpriČo takJh okoliščin pr skočiti takemu škofa pri tem početju na pomoč. Na to zadnje vprašanje ima sicor odgo voriti g. dbžeini predsednik v dežel nem zbo?u in r&dovedni snoo l^hko, kaj da mm bode povedal v bvoj ali v zagovor gosp. glavarja C:ona! Na § 19. postave z dne 7. mija 1874 se niti škcf niti deželni prtdsedmk ne more sklicevat', ker ta paragraf izključuje vsako silo v csrkvenvm poslovanju. In še težje nam bode deželni predsednik sam razlagal po stopanje ljubljanskega glavarja vzpriČo določil § 27. črka a post z dne 7. maja 1905, ki pravi, da se v svrho odstranitve posameznih oseb od eer kvenih služb cerkvenemu predstojniku sicer sme od strani posvetne oblssti pomagati 8 primernimi k raki in ukrepi, da pa o tej in takej prošnji cerkvenega pred* itojni&tva vedno odločuje deželni predsednik, ki sme tej proanji ugodit?, le koli« kor je potrebno in če se cerkveni odlok opira na »••dno in pravilno postopanje
in če tu cerkveni odlok na nasprotuje državnim iskonom in cerkvenim predpisom, veljavnim v naii avstrijski državi.
Na to postavo se tedaj pad deželni predsednik ne more sklioavati v tem 1>-zetovem slučaja, predno nam ne pokaže škofovega in papeže vega odloka. Ce pa je res, da je ljubljanski glavar postopal brez njegove vednosti, potem je krivda obeh dvakrat večja, potem je njegovo postopanje sploh nerazumljivo in potem zahtevamo s vso pravico najskrajnejše posledice brez vsak« ga ozira, in videti hočemo, ali velja v Avstriji &e kaka postava ali pa se lahko res že dela vse, kur se hoče — brez vsake kasni!
Tiko tedaj vidite, dragi posla šalc;, da si z avstrijskimi postavnimi določili ne moremo razlagati vseh teh dogodkov v Sori! Mogoče nas bode g. deželni predsednik S ah w ar z naučil kaj novega. (Kl<e : Živio! Prijeti bi moral škofa sa ušesa!) Ali »udi aanj mora biti to vprašanje precej trd oreh, sioer bi bil pač takoj odgovoril in pojasnil ta elegantni in kombinirani nastop škofa Jegliča in glavarja Crona. Tako pa še danes nimamo nobenega od govora!
O vsem tem bi, predragi poslušalo', rad in prav lahko še dolgo govoril. Ali, kakor vidimo, konec te oerkvene žaloigre je pač ta, da bo ne glede na vse to lupnik Brce sedaj moral zapustiti župnijo Soro in se um k; iti krvavim e. kr. bajo netem.
In v tem trenotkuje dosegel škof, kar je hotel doseči z vso svojo gonjo zoper Brceta. Sedaj občinske volitve v Medvodah — po njegovem prepričanju — niso več v nevarnosti, ker Brceta ni več v Sori, ki se ni hotel ukloniti tem političnim poveljem škofovim. Sedaj bode treba udariti Že po nekaterih drugih osebah, treba bode pregnati Še nekaj posvetnih Brcetov — pa bode Bosna mirna in katoliška zmaga, ki je bila v taki nevarnosti, bode gotova.
In kadar in če bode zmagala ka toliŠka stranka pri volitvah, tedaj bodo začeli zopet kričati: ljudstvo je govorilo, to je prava ljudska vol.a.
Mi vas pa vprašamo, kakšna ljudska volja! Več kakor eno leto so se volitve zavlačevale, iz kakih razlogov in s kakim dovoljenjem, nihče izmed nas ne ve, da-si si lahko mislimo vse mogoče stvari. Med tem so Vam izgaali župnika, ki se je na vsak način moral in moral umakniti občinskim volitvam v Medvodah. Le te so njegov grob in edini dr. Jeglič v
argument.
In še  le po teh žalostnih zmagah
nad župnikom Brcetom in nad posameznimi naprednjaki, po teh sramotah, se šele upajo lotiti občinskih volitev v Medvodah, ki pa danes, hvala Bogu, še niso končane.
Taka je dandanes katoliška politika, in tako so dandanes razmere na Kranjskem v obče, k j e r hočejo splošno in enako voli vno pravico vpeljati. In pri takih razmerah vpije dr. Krek s smehljajočim obrazom v deželnem zboru, da se katoliški politiki ne brigajo za škofa in da po drugi strani škof v katoliški politiki nima nobene besede in nobenega posla. (Silno krohotanje med zborovalci.)
Kdor mu verjame, naj bode radi mene zveličan. Ali toliko si zapomnimo, da je afera Brce najžalostneje spričevalo za tega ljubljanskega škofa pa tudi najzanesljivejši dokaz za to, da je škof Jeglič sam najbolj strasten politik v kranjski deželi, ki zahteva od svojih žopnikov, da natanko tako plešejo, kakor jim on žvižga na svojo katoliško in škofovsko piščal, in da vsakega, kdor se njegovi politiki ustavlja in neče pokoriti, spo močjo cerkvene oblasti prisili k temu ali pa pohodi.
Ta „afera Brce" je pa tudi bodrilo za napredno stranko da mora svoje delo podvojiti in da mora svoj boj v kranjski deželi poostriti zoper tiste elemente, ki zlorabljajo svojo oblast v politične strankarske, najgrše namene. Proč tedaj z vsako slogo, proč z vsa-
ko prijazno besedo, proč z vsako ponudboin vsakospravo do tistega časa, dokler se skof dr. Jeglič In njegovi hlapci ne umaknejo s pozo risea in dokler se katoliška stranka ne odreče vsem tistim nepoštenim sredstvom, s katerimi hujska in ščuje slovenskega kmeta, zoper stranko, ki . mu ves Čas svojega obstanka ni toliko Škode napravila kakor katoliška stranka v jednem letu s svojo brezsmiselno prokleto obstrukcijo. (Viharni Živio klici).
In Vi, predragi Sorani, stojite in vztrajajte na strani svojega ljubljenega župnika Brceta! (Klici: Vztrajali bodemo do konca!) Kaj Vas ne straši ljubljanski Škof s svojimi bajoneti, naj Vas ne plašijo grožnje, s katerimi se Vas bode sedaj začelo obdelovati. Pomislite, da je svojčas menda škof Jeglič izrekel krilate besede: Župnija Sora je največja rana za njegovo škofovo srce. Tačas, koje dr. Jeglič te besede izrekel, so bile povsem neopravičene in neresnične. Ali danes, predragi Sorani, ko Vam je Škof dr. Jeglič z bajoneti iztrgal dne 30. oktobra 1905 Vašega župnika iz VaŠe srede in Vaše fare (klici: Sram bodi škofa! Fej nasilnež!) in se je dogodilo prvikrat v veaoljii Avstriji — da so župljani prelili kri za svojega ljub ljenega Župnika, danes lahko mi temu Škofu njegove lastne be sede pozovemo v spomin ter mu za kličemo: da ni ta župnija dan danes največja, ampak tudi krvava rana v srcu bojevitega škofa dr. Jegliča, ki mu je nobeno zdravilo in soben zdravnik ne zaceli in ne ozdravi!
Ko je govornik izgovoril besedi »krvava rana«, je nastal velik hrup med zborovalci, gromovito ploskanje se je začulo, in urnebesni živio-klici so pretresali ozračje.
Vihar navdušenja se je polegel šele, ko se je oglasil za besedo
g. župnik Brce,
Grobna tišina je mahoma zavladala in vseh oči so se obrnile na govornika.
Današnjega shoda sem, tako je prilično govoril g. župnik, dvakrat vesel; prvič semjvesel, ker je g. dr. Tavčar govoril na tem shodu in se v svojem govoru dotaknil tudi gospodarskih vprašanj, ki se tičejo tudi Sore in nje bližnje okolice, ter obljubil, da bo kot pravi ljudski prijatelj z vsemi močmi pospeševal koristi tukajšnjega kmet-skega ljudstva.
Drugič pa sem tega shoda vesel, ker mi je ž njim dana priložnost, da lahko govorim s svojimi župljani. Vsi veste, da so se sovražniki dvignili proti meni in da me preganjajo. Toda Bog sam v nebesih mi je priča, da nisem storil ničesar, kar bi mi očitala vest, saj sem vselej in povsodi oznanjeval zgolj evangelij, mir in ljubezen.
Sedaj me hočejo izgnati iz moje župnije, prepovedati so mi celo, da ne smem več brati maše ne v Sori, ne v njeni bližnji okolici in trda škofova roka me je pahnila zopet nazaj v Boštanj.
Škof je poslal name bajonete in zaradi mene je tekla nedolžna ljudska kri.
Srce se mi je takrat krčilo od tuge in bolesti in silno sem trpel videč, da se žrtvujejo zame moji župljani in da radevoljno trpe zame.
Dragi moji župljani, ki Vas vse objemam v gorki ljubezni, rotim Vas in zakhnjam, da se vzdržite vsakega nepremišljenega koraka, ki bi Vam mogel škodovati, vzdržujte se vseh žrtev meni v korist, zakaj za ničesar na svetu bi ne mogel več videti, da bi za-me tekla kri. Naj pride že, karkoli hoče, rad bom vse pretrpel, tem rajši, ako bom vedel, da radi mene ne trpite Vi, dragi moji župljani!
In naj odloči usode vihar, kakorkoli hoče, vedno bodemo ostali prijatelji in na vekov veke nas bo družila nerazrušna vez medsebojne ljubezni.
Ko je župnik Berce jel zborovalce rotiti, da se naj ne izpostavljajo zanj in |jih zagotavljati svoje ljubezni, je glasno ihtenje napolnilo vso sobo. Pri letne ženske in mladenke so jokale kakor mali otroci, mladenci so si skrivaj
brisali solze iz oči in marsikateremu možu je svetla solza iskrenega ginjeoja orosila bledo lice. Bil je to nepozaben prizor, poln poezije, ko je vsa občina zdušno jokala za svojega dobrega pastirja, lepa slika ljubezni, ki vlada med pastirjem in čredo.
Vi gospodje, ki se ponosno bijete na prsi, da ste ljubljenci narodovi, tu sem bi prišli, da bi videli, kako ljubi in spoštuje narod take duhovne pastirje, ki so mu res oznanjevalci miru in ljubezni !
G. dr. V o dušek je nato p recital
to le
resolucijo:
Na shodu vSori zbrano slovensko ljudstvo obsoja postopanje ljubljanskega škofa dr. An t. Bonavent. Jegliča v obče, kakor zlasti z ozirom na njegovo ravnanje z župnikomBer-cetom. Kar je škof storil našemu priljubljenemu in ob čes poštovanomu župniku, to je krivica, ki kriči do neba. S tem, da ga je s c. kr. bajoneti iztrgal iz sredine njegovih župljanov, je zakrivil javno nasil stvo, kije prepovedano po vseh cerkvenih in posvetnih avstrijskih zlasti kazenskih zakonih.
Ljudstvo v Sori je z veseljem prelilo kri za svojega župnika in upa, da se bode župniku s strani cerkvene in posvetne oblasti storjena krivica maščevala na njegovih sovražnikih in preganjancih.
Ta resolucija je bila sprejeta soglasno z viharnim odobravanjem.
Pred zaključkom shoda se je še vnovič oglasil dr. Iv. Tavčar za be sedo. Mi nismo, je rekel govornik, sovražniki duhovnikov, kakor se nam zlobno podtika. Visoko spoštujemo duhovnike, toda samo take, ki so na svojem mestu in ki res žive svojemu vzvišenemu poklicu. Takih duhovnikov se naj nam da, to zahtevamo vedno in vedno. Takšen pošten duhovnik je g. župnik Berce. Dal Bog, da bi imeli mnogo takih duhovnikov, kakor je g. Berce, ki je danes govoril tako lepo, da sem tudi jaz ginjen do solz.
Taki bi naj bili vsi duhovniki, potem bi pa ponehali med nami vsaki prepiri. Zato naj takšne duhovnike Bog poživi!
Znova so zadoneli burni živio klici, ko je pa predsednik g. Šusteršič pozval zborovalce, da naj gg. govornikoma v zahvalo zakličejo trikrat živio, se je ozračje kar treslo od navdušenih klicev. S tem je bil končan ta velepomenljivi shod, ki znači novo ero v analih narodno napredne stranke.
Pripomniti nam je, da je vladal na shodu uzoren mir in red, s Čimer je ljudstvo pokazalo samo svojo politično zrelost. Iu na tako ljudstvu je poslal škof c. kr. bajonete! Res je, kakor se pravi v resoluciji, tako postopanje kriči do neba ! _
Deželni zbori.
Gradec, 5. novembra. Poslanec dr. Hofmann-\Vellenhof je v včerajšnji seji utemeljeval svoj predlog sa Železniško zvezo ti le is-dorf-Hartberg, posl. Stiger pa glede železnioe Maribor-Ze-leni travnik (želeanioo po Sulp-ski dolini). V vinorejski odsek so bih izmed slovenskih poslancev izvoljeni: dr. J u r t e 1 a , Kofievar in Ročk ar. — Posl. F tirat je poročal o računskem zaključku sa leto 1904. in o proračunu za leto 1906. za učiteljski pokojninski zaklad. Priman,kljaj znaša 52 909 K. — Poslanca Resel in dr. Schaoherl sta predlagala strogi zakon glede olajšave pri Šolskem obisku. — Poslanca Waatian in Stieg sta predlagala večjo podporo kmetijski družbi za povsdigo reje peiutaine — Posl Lenko je predlagal ustanovitev deželne bolnišnice v Slovenski Bistrici.
Lice o, 4 novembra. Deželnemu odboru se je naročilo, naj posreduje pri vladi, da ae nasUvi državna preizkuševalna komisija aa stenografijo naarednjihin meščanskih šolah.
L v o v , 5. novembra. Poljski klub je sprejel resolucijo, da je pa-trijotiČna dolžnost, ohraniti poljska posestva v poljskih rokah, in da ni v narodnem interesu, da sa večja zemljišča razkoBavajo.
Vladna izjava o volilni reformi.
Dunaj, 5. novembra. Vladno glasilo »Wiener Abendpost« je prineslo izjavo o sedanjem gibanju za volilno reformo. Izjava pravi, da ae le iz debat v zadnjem saeediuju državnega zbora pokazalo, da sa je prvotno načelno nasprotje proti razširjenju volilne pravioe znatno ublažilo, in da sta danes parla mant, kakor tudi večina javnosti mnogo bolj naklonjena reformi. Vlada ni mogla teh dejstev prezreti, temuč se je morala tembolj temeljito baviti s tem vprašanjem, čim večji so pomisleki iu ovire, ki se stavijo na pot praktični izvedbi zahteve po direktni, splošni in entki volilni pravici v Avstriji. Ns sme pa se prezreti, da so te želje in zahteve dobile oporo po dogodkih v dru* ar i h državah. V Avstriji pa se ne da uporabiti enostavna ob iia, t?muč je treba upoštevati najrazl-c-ne|ie okolnosti, da ne bo prthtd spojen a prevelikimi politiČG mi pretresi. Z* to pa je treba mirnega in vsestranskega razmišljanja. Za tako delo pa je pred vsem potreben mir 7javnem življenju. Med strast-d m ljudskim gibanjem takega dela ni mogoče izvršiti. Ako m i u i i vlada na izpolnitev zahteve glede času primerne spremembe volilne pravice, ima tudi dolžnost, da z&radi bodoče spremembe javne prav ce ne pusti motiti javnega reda. V tozadevnem gibanju ce mora razločevati politični moment od nasilstva in nezakonitosti. Političnemu ribanju nebovlada stavila zaprek, bodisi da so o trm raz pravija v Časopisju ali na shodih. Politična agitacija z\ volilne reformo se naj nemoteno razvija v zakonitih mejah. Toda zgoditi se ne sme ničesar, kar bi provzročalo nemire ali punte. — Viada potemtakem obeta volilno reformo, ako bodo ulice mirne. D/ugo vprašanje pa je, ako bo moglo svojo obljubo izpolniti a sedanjim parlamentom.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 5. novembra. Viada izjavlja, da je trditev koalicije, če?, da vsi komitati vztrajajo v pasivni rezistenci, neresnična, zakaj iz-rred 63 komitatov jih stoji 34 na zakonitih tleh. Pa tudi v ostalih komi-tatskih odborih j« povsod po nekoliko vladi prijaznih mož, ki ali nasprotujejo nezakonitim sklepr m Večine, ali pa sploh k sejam ne zahajajo. — Minister notranjih zadev Kristoffv je izjavil, da se vUda niti nebrigazasklepeupor-nih komitatov, češ, da ne bodo pustili namestiti in zapriseči novih v- likov županov. NadtJje je povedtl minister, da bo vlada 19. decembra predložila parlamentu zakoniki n«črt o splošni in tajni volilni p r a v i o i.
Nemiri na Ruskem. Splošno pomiloščenje.
Zakon o pomiloščenju določa popolno pomiloščeoje le sa politične prestopke. Ostal* kazni so samo znatno snii&jo, in sioer dosmrtna ječa v 151etno, 15letna v 7-Ittno in 4'etae v pregnanstvo.
Položaj v Petrogradu.
Na dan obietnioe, odkar je c&r Nikolaj II. zasedel prestol, se je povrnil v Petrograd mir. Tudi proti-demonstracije monarhidtov so prenehale. Vlak*, so začeli redno voziti, po v*eh tovarnah se dela, lekarne so zopet odprte.
Poročila is provincijo.
Tudi v provincijalnih mest h so se začele strasti polegati, dasi ponekod še vedno razsaja prava anarhija. — V Odesi se n»d-lju,e preganjanje Židov. V soboto je bilo sredi tneata tzropanih in demoliranih več
večjih židovskih trgovin, v predmestja pa so gorele tovarne. Bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci. Konzulate in hotele straži vojaštvo. — Tudi v Nikolajevu so bili v soboto še krvavi izgredi. Židje so se zatekli v sinagogo, a drhal je začela metati v sinagogo bcmbe, ki so se razpo-Čile ter je bilo poslopje hipoma v plamenu. Židje, ki niso bili ubiti pri eksploziji, padli bo v roke krvoločni druhaii, ki je vse brez usmiljenja pobila. — V Kijevu je nastal deloma mir. Vseh mrtvih pri zadnjih izgre dih je več sto. — V O d e s i se še vedno strelja se oken in balkonov na mirne potnike. V vsem mestu ni cele trgovine. — Kišenev imajo še vedro revolucionarji v rokah, tako da se brez njihove volje ne sme nihče odpeljati iz mests. Mesto gori na raznih krajih Žide mečejo v plamen. Revolucijonarji soae polastili celo vojaških p u šek in topov ter Etroljajo na ii dovske hišs. Sploh se baje cela B* sarabija punta.
Vstaja na Finskem.
Iz Revala je odplulo vojno bro dovje v Helsingfors. Obenem sc je po mgfctu raf delila močna vojaška posadka.
Deželni zbor kranjski.
111. seja, dne 4. novembra 1905.
Posl. dr. Tavčar je rekel, da je napravil govor dr. Šasteršiča vsej v enem oziru dober vtisk; kaže se, da se bodo vsaj forme varovale in da je ponehalo tisto hujskanje, ki se je tu b katoliške strani prakticirale, pa nev/mislu dr. Kreka. (Veselosi) Mo predgovornik dr Krek mi e dal dobro spričevalo. Vraćam mu to ljubezen in rečem, da je dr. Krek vzoren du hovnik, in ko bi ne bil duhovnik, b: bil tudi vzoren rodbinski oče (Splo sna veselost) Dr. Krek je omenil dogodek, ki zaćnje dni razburja vst javno mnenje. Zasukal jo je tako, kaker da hočem jaz sorske farant spraviti v sodno preisk&vo in v nesrečo. V tej stvari je eno čisto go tovo, da bi bila namreč duhovska oblast lahko na drug način ubrala v koij? rog ut?cg?g* fajmoštra. Z* ne erečo, ki se je »godila v Sari, je odgovoren knezošscfi ski ordinarijat (Burno pritrjevanje. Dr. Krek: Ni res! Viharni klel: Res je to! Šzcf je odgovoren! Preč s škefnr!) Škofijski ordinarijat je čisto gotovo odgovoren! (Dr. Šusteršič: Zdaj se gre za vohlno pravico! Klici: Ali vam sorska >far& ne diši?) Dr. Krek je v svojem govoru razpravljal o vseh mogočih rečeh in najmanj o volilni pravici, terej imam tudi jaz pravico, d* izprege-verim par besed o Sori. Dr. Krek je napadal sodnike zaradi knež&ške afere. Tudi jaz sam dostikrat nezadovoljen b kako sodbo. Toda dr. Krek sodi rapsčno. Upoštevati mora, da je naš kaienski zakon zastarel, sodnik pa se mora ravnati po tem zakonu. Zato se mu pa nikakor ne sme očitati, da je neiv&at sodnik in ir.to odločno zavračam napade rTr. Kraka na sodnike. In zdaj naj izpregovorim nekaj bes~di o volilni reformi. Splo šna in enaka volilna pravica je ne sicer drugod, pač pa pri nas oa Kranj sfcerjc, izgubila nekaj svoje sgitato-rične sile (Dr. Šasteršič nekaj ugovarja) Dr. Susteršiču je pač maio žal, da je naša stranka sprožila predlog o splošni in enaki volilni pravio. (Veselost. Dr. Šusteršič zopet nekaj 'ugovarja.) Govoril je, da nismo kon sekventni. Krkor ae čuje, je bil nekdaj dr. Šusteršič prav odločen nasprotnik splošne in enake volilne pravice, kakor nekdaj tudi Bismarck, čigar največji obofrevatelj na Kranjskem je danes dr. Šusteršič. (3;lcšca veselost), Dr. Krek je rekel, da njegova etrankr. ne bo odnehala od boja za Bplošno in enako volilno pravico, pa Če bi morala cbstruirati šo 20 let. Zakaj pa dela katohska stranka tu obstruk cijo v deželnem zboru, zakaj je ne dela v državnem ab:>?u. (Ž vahno pritrjevanje.) Državni zbor je tisto mesto, kjer se lahko zadene v vlado in ae jo prisili, da privoli v splošno in enako volilno pravico, ne pa de želni zbor. Vladi je čisto vseeno, če zboruje deželni zbor ali no. L ob strukcijo se vlade v deželnem zboru ne zadene, prizadeto je tu le tisto ljulst^o, za katero pravite, da se ho rite. C* v deželnem »boru zahtevat«3 aplešno in entko volilno pravico, dokler je ni za državni zbor, lahfte-vate nekaj nemegočega, zakaj dokler ne bo take volilne pravice za državni zbor, je čisto gotovo ne bo za dež. zbor (Burno pritrjevanje) inče zaradi tega delate obstrukoijo v deželnem aboru, ae igrajte s tistim blagom, ki ga vsi privoščimo slovenskemu ijud
stvu. (Živahno odobravanje) Lepo je tudi, da je dr. Krek jaano povedal, zakaj se poteguje za splošno in enako volilno pravico, samo zato, ker hoče imeti veČino v zbornici. Stališče narodno napredne stranke glede volilne reforme je težavno. Jaz bom svoje mnenje odkrito povedal. Meni je namreč čisto vseeno, če imam kak mandat, ali čo ga nimam, jaz zanj nikdar nisem prosi!, in v tem je moč m^je osebe. Priznam, da se naša stran':a cfioialno še ni izrekla sa splošno in enako volilno pravico, nego le za splošno volilno pravico, ali Hribar je dokazal, da si ja naša stranka pridobila za razširjenje vo lilre pravice dosti več zaslug, kakor vsaka druga stranka. Klerikalci hočejo splošno in enako volilno pravico šele zadnji čas, in lo ker upajo, da dobe tako večino v deželnem zboru (Klici: Tako je!) Vsaka politična stranka ima dolžnost, se boriti za svoje cilje, in če j*h hoče doseči, mora dobiti večino. To velja za kle-kalee, pa ravno tako tudi sa nas. Ne vem, če je splošna in enaka volilna pravica ravno vrhunec politične mo Prosti. Zdi se mi, da je pricsj mi-stčna 6tvar. Vemo le, da pomeni pravzaprav smrtni udareo za našo stranko. (Ugovori) Ako se upelje splošna in enaka volilna pravica za d želni tbor, izg nila hi do mesta med kmetskim; občaami.Nobeno kranjsko mesto, razen L ubijane, ne bo imelo več svojega poslanca. Spričo temu je pač naravno, da smo imeli neke pomisleke proti splošni in enaki volilni pravici. Mastni vo'ilci nas niso poslali v deželni zbor, da uničujemo njihove pravice. (Ž v*hno pritrjevanje ) Co bi vprašali danes mestne voliloe, kaj nrslijo o splošni in enaki volilni pra vici, bi bil odgovor tak, da bi se ga klerikalci gotovo ne veselili. (Pritrjevanje ) Krek in Šusteršič sta z ve-i ko s io napadala veleposestvo. O Um ni dvoma, da je privilegij vele posestva zastaran, ali tudi o tem ni dvema, da je Kreku in Susteršiču prav malo za veleposestnike. Bolj kakor veleposestvo, jima leži naša stranka v želodcu (Veselost in pri trjevanje ) Z*stopr. ks meščanstva ho čete cbglaviti (Živahno pritrjevanje) in prav ker vem, da bi v Blučaju Bploine in enake volilne pravce iz giniii zastopniki meščanstva, z%to v tistem času, ko sem govoril v drŽav nem zboru, nisem megol biti za tako volilno pravico. Pa če mi vsak dan okna pobijete, ali pa če me obesite — meščanstvo jb vendarle faktor, ki se mora braniti m kot mestni posia d66 sem jaz to storil Ne preklicem ničesar tega, kar sem rekel v držav nem zboru, kajti vee, kar sem po vedal, je odgovarjalo interesom in koristim mojih vohlcev. Ali od tedaj Ee je nekaj zgodilo. Na Ogrskem se poskuša s splošno in en^ko volilno pravico napraviti druge razmere. Ali se bo poskus obaes&l, tega nihče ne ve — ali ker ec je načele splošne in en&ke volilne pravice priposnalo za O^riko, se bo moralo pripozntti tudi pri nas. To je odločilno. Jaz za svojo c Bebo sem za 6ptošno in enako volilno pravico edino zato, ker zna okrepčati s'oven-ki narod, in 3&mo iz tega razloga sem sa vdal i sem pripravljen žrtvovati slov. mešča istvo. (Burne, dolgotrajno pritrjevan ) Ali pogoj je, da ee aplešna in ene a volilna pravica upelje n?jprej ~. dr žavni zbor in šele potem za d želni zbor in za druge korporacije. V prvi vrsti se pa mora zagotovit*, da bodo volitve svobodne in da bodo res izraz ljud ke vcije. (Živahno pritrjevanje.) Na Kranjskem imamo veliko ljudske volje, ali ta je preparirana. (Bu^no odobravanje.) T« ljudska volja je narejena v tisti f *br k:, ki bi jo mi radi zaprli. Dr Krek je neveren Tomaž (Veselost) in misli, da je vse v najlepšem redu A ni tako. Ako so klerikalci odkritosrčno za splošno in enako volilno pravico, morajo b ti za svobodne volitve, da duhovniki ne bodo vlačili kmetov na volišče, kakor teličke v mesnico. Če se kleri kalci sklicujejo na svoje shode, češ, ta~a ae je pokazalo, da hoče ljudstvo splršno in enako volilno pravico, mi to Čisto r-ič ne imponira. To ljudsko mnenje ni d ugega, kakor mnenje duhovnikov. C i bi pustili ljudi, da prosto izrazijo svoje mnenje, če bi jih pustili prosto voliti, da bi duhovnikov ne bilo zraven, ne vem, če bi klerikalci dobili Vcčioo. Zato pa hočemo mi, da se f agotovi volilna svoboda. Mi hočemo takoimenovani kan zelparagraf. Splošna in enaka volilna pravic* je stvar, za katero žftvuje meščanstvo s&mo Bebe — in zato hočemo okrog te napraviti plot v obliki kmzelparagrafa. Glasoval bom zam za nujnost stavljenih predlogov. Sklenili smo že lani, da bomo glasovali za nujnost vsake stvari, ki je klerikalcem pri srcu, ker smo spoznali, da pridemo tako najhitreje naprej. Tudi na opazke dr. Šusteiftioa, uaj tudi delamo za splošno in enako volilno pravico, moram nekoliko cd govoriti Dr. Su^ršič želi, naj ikle-
nemo aveao a klerikalci, pa aamo aa splošno in enako volilno praviao. Vidi se, da je mož previden. (Vestlost) Take zveze bo že bile. Klerikalci bo jih sklenili jako previdno in aato so razpadle. (Pritrjevanje.) Ne delajmo si iluzij. Na Slovenskem bo-deta vsikdar vsaj dve struji — to se ne da ne preprečiti ne premostiti. Ena struja bo klerikalna, druga bo liberalna, in naj ae imenuje že kakorkoli, svobodomiselna bo na vsak način, lo prav je tako in obžalovati bi bilo, ko bi ne bilo tako. (Živahno pritrjevanje.) če bi ne bilo propira, bi bilo pri obeh strankah mnogo manj dela Druga vzpodbuja drugo. Zato pa ni treba takih ivei ponujati, ker so nenaravne. Pridejo pa sami po sebi trenotki, ko ae sicer ne bodo rodile zveze, pač pa od slučaja do slučaja modus vivendi. (Burno odo bravanje in pleskanje.)
Posl. dr. Žitnik je govoril tako nerazumljivo, da ga ni bi'o na galerijo čisto nič razumeti. Tudi v zbor nioi se ga ni razumelo in zato je mnogo poslancev odšlo.
Posl. grof Barbo je dejal, da ga ni jasnejšega dokaza za gOBpod atvaželjnoBt klerikalne stranke, kakor je govor dr. Kreka. Dr. Kreku je vseeno, Če ima človek kaj političnega razuma ali nič, samo da je član organizacije. To je stališče političnega demogoštva Pravica, ki unifiuje stare pravice, je krivica. Krek je kazal na mojega rajnega očeta. Ne vem, če kaže o đobrem ukusu, spravljati take osebne zadeve semkaj, to pa se do stikrat zgodi, da imata oče in sin drugačne politične nazore. Zavračam tudi Krekove besede, češ, da pri splošni in enaki volilni pravici bi bili lahko tudi mi izvoljeni. Ce smo mi izvoljeni, ali če nismo, to nima nič pomena za nas, ker nam se gre it stvar, ne za osebe. Gospod Povše nam je v nekem medkliou indirektno očital, da za ljudstvo ničesar ne sto rimo. Zavračam to z vso odločnostjo (Baron Apfaltrern kliče razburjen na Povšeta: Veleposestvo Bi ne da očitati, da ni ničesar storilo za ljudstvo. Zlasti na gospodarskem polju je storilo v polni meri svojo dolžnost.
Razprava se je nato pretrgala.
Poslanci Povše in tovariši so vložili v sobotni seji dva samostojna predloga, in sioor se v prvem naroča deželnemu odboru, da nemudoma POBkrhi za popolnitev načrtov sa uravnavo vipavskih voda ter da v prihodnjem zasedanju zanesljivo predloži deželnemu zboru zakoneki načrt v končne sklepanje, v drugem bo pa c. kr. vlada pozivlje, da razveljavi ukaz finančnega ministrstva z dne 21. avgusta 1905 Št. 56 658, b kojim se je kmetovalcem zabranilo kuhanje figovega žganja._
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. novembra. — Osebna vest. Predsed-stveni načelnik mornariškega odseka v vojnem ministrstvu na Dunaju, g. Anton Hans jo imenovan kontraadmiralom. Odlikovaneo je rodom Belokrenjec in svak, in bratranec tukajšnjega državnega pravdnika g. T r e n a a. — Eksoelenca g podmar-aal Anton Angerholzer pl. A 1 m b a r g je odpotoval včeraj z brzo vlakom iz Ljubljane v Lvov, kjer je imenovan komandantom 11. pehotne divivije.
— Varanje javnega mnenja
— to je edina stroka, v kateri bo naši klerikalci mojstri in zato je tudi vse njih delovanje in nebanje temu posvečeno. Kadar jih sapuate moči ali jim zmanjka argumentov in dokazov, tedaj pa Bi pomagajo b predrz-n mi lažmi. Če bi jim kazalo, bi še Boga utajili — brezstidm za to so dovolj. Zdaj se posebno trudijo utajiti dejstvo, da se je dr. Ivan Šuster-š i č dne 29. septembra 1896 v salonu pri Frlincu vehementno izrekel z o p e r splošno in enako volilno pravico. Takrat je bila državnozborska dopolnilna volitev po pokoju m Klunu. Klerikalci bo bili razdeljeni na dva sovražna tabora. Krščanski bo-c i j a 1 o i bo na podlagi svojega programa, sahtevajočega splcšno in enako volilno pravico, kandidirali dr. Gregoriča, in na njih strani je bil tudi dr. Krek. Konservativci pa so kandidirali dr. Š u a t e r š i č a. »Slovenec« je burni shod pri Frlinou odpravil z nekaterimi breapomemb nimi besedami in ni čisto nič omenil, kaj je takrat govoril dr. Suater š č. »Slovenski Narod« pa je prinesel isti dan nekoliko daljše poročilo, čigar resničnost izpričuje dejatvo, da mu »Slovenec« ni prigovarjal niti b e b e d i c e. V tem poro-
čilu je zapisano, da je dr. Šusteršič na shodu izjavil, da ni krščanski a o c i j a 1 i b t in danikdar nebo. Že v tem je obsežen indi rekten dokaz, da sa je dr. ŠasteršiČ tedaj izrektl zoper splošno in enako volilno pravico. A imamo Še boljših. Shod je bil 29. septembra 1896; dne 6. marca 1897, torej leto dni po shodu, so klerikalci v deželnem zboru preprečili direktne in tajne volitve. Ali more človek zdrave pameti misliti, da se je dr. Šusteršič 1. 1896. izrekel za Bplošno in enako volilno pravico, ko je njegova stranka leto pozneje b silo onemogočila celo direktne in tajne volitve? Gatovo ne! Sicer pa imamo res tudi priče in ker »Slovenec« na i i b e -ralne priče nič ne da, mu lahko postrežemo tudi b klerikalnimi pričami. GoBp. dr. Brejc je v ti-Btem boju Btal na Šusteršičevi strani, ali prepričani smo, da bo vzlio temu pričal po vesti in poštenju in bo potrdil, da se je dr. Šusteršič izrekel zoper Bplošno in in enako volilno pravico. To isto mora kot pošten Človek potrditi tudi g. dr Gre goric. Najimenitnejša priča pa bo takratni pristaš dr. Gregoriča g. Iva i Štefe, kateremu lahko z njegovimi lastnoročnimi spisi osvežimo spomin na dogodke pri tistem shodu Ako te priče »Slovencu« ne zadostujejo, mu posvetimo še z drugimi.
— Prešernov spomenik
dela nekater m krogom še vedno mnogo preglavice in srdito bo se znesli nad nami, ker su nečemo baviti b publikacijo, na katero je v stvarnem oziru poklican odgovarjati le odbor za Prešernov spomenik, če se mu zdi to potrebao, s katero se pa mi ša posebno zaradi tega ne ćemo pečati, ker odseva iz nje pač mnogo idealnega prijateljstva, pa tudi krivičnega osebnega nasprotja. Ker se s to publikacjo nečemo baviti, se zlaj predstavlja stvar tako, kakor da se ne upamo, češ, da so Cankar, Zupančič, dr. Prijatelj in drugi zagrozili »Sov. N*rodu« in »Ljublj Zvonu« z bojkotom, da bo zagrozili, da ne bodo napisali niti besedice več »za kako liberalno podjetje«. V imenu »Slov. Naroda« in »Ljubljanskega Zvena« izjavljamo na to, da uredništvoma imenovanih listov ni ničesar znano o taki grožnji in da jima je nihče ni sporočil ne direktno, ne indirektno. Odkrito povemo tuli, da ne verja memo, da bi se Cankar, Zupančič, dr. Prijatelj itd. identificirali z »Na šim L'stom«, nego mislimo, da je »Naš List« le zopet tako storil, kakor dela navadno, ali radi bi vendar imeli avtentičnih pojasnil od tistih gospodov, na katere se sklicuje »Naš List«.
— Nepopisno razočaranje
— to je efekt, ki ga je napravil dr. Krek s sobotnim svojim govorom v deželnem zb3ru. Z mnogoletno re-klamd so klerikalci pripravili dr. Kreka na glas izvrstnega govornika, teme-meljito izobraženega politika in sociologa ter duhovitega debaterja. Sedaj pa ta govor v deželnem zboru! Kar milo se nam je storilo, ko smo poslušali ta ponesrečeni govor in nehote smo se spomnili nemškega izraza »B ersohwdfel«. Dr. Krek je gotovo že več kot stokrat javno govoril, a vendar ni mogel ne enega stavka pravilno zaključiti, in ne ene misli logiško izvesti. Vedno in vedno 89 je ponavljal, neprestano je pobijal samega sebe in se tako zamotal b svojimi izvajanji, da ni mogel ne naprej, ne nazaj. Poslušalcem je bilo dostikrat skrajno mučno, ko bo videli, kako obupno se trudi dr. Krek, da bi se kako izvil is zagate. Denimo, da dr. Krek ni bil disponiran
— vendar tako slabega govora nismo pričakovali. Splošno je provzroČil ta govor nepopisno razočaranje in je pokazal, da Krek ni to, za kar ga je i umetno reklamo napravilo klerikalno časopisje, nego v političnem oziru diletant, v retoriškem oziru pa še manj kot diletant, ča zadnja debata že ne bo imela drugih posledic, to ima, da je apUval po vodi politični in govorniški renomt dr. Kreka.
— Vojaške vesti. Imenovan je o. in kr. poroČ. nam. pri 7. peš polku g Rudolf Zarli iz Tolmina, poročnikom. — Topničarskim akcesistom je imenovan g. M a k b o
Kovač iz Loža
— Slovensko gledališče.
V soboto zvečer se je ponavljala „S a-lorne", opera „Mara" in knez „Sem-berijski", in sicer tako, da se je „Knez Semberijski", kar je tej črtici samo koristilo, igral na prvem mestu, „Sa-lomew pa na zadnjem. V obče se je igralo, kakor pri prvi predstavi. V „Knezu Semberijskem" so vsi igralci prav dobro rešili svojo nalogo, v nSa-lomi" pa sta seveda zopet briljiraha ga. Kreisova in g. Dragutinovi č, dočim je bila večina dragih igralcev na svejem mestu. Glede pred-etavljalcev manjših vlog se nam zdi posebno potrebno nakratko označiti svoje mnenje. Gca. Uribovškova ima gotovo dobro in resno voljo, nima pa skušenj; naj bi se merodajni krogi vsaj potruddi, da bi jo poučili, kako je treba naglašati besede in kako se pravilno — recimo — deklamuje. Pre pričani smo, da bo ta pouk uspešen. Tudi z g. OreŠnikom nismo zado voljni. Njegov nastop je tako lesen in okoren in njegovo govorjenje tako monotono in brezizrazno, da se vsikdar jezimo, ako nam v kaki igri s svojo neokretnoetjo pokvari sicer prijeten vtisk in prijetno iluzijo. Opera „Mara-se je v soboto pela veliko boljše, kakor prvič. Ga. Skalova, ki je bila to pot pri glasu, je pela tako Čuvstveno in z zvonkim glasom, da nas je oča rala. A tudi g. O r ž e 1 s k i seje nspešn« i kosal ž njo tako v igri kakor v petju Da je bil g. Oulednik duber, tega nam pač ni treba še posebe naglašati. Opera je bila v pevskem oziru dobra, samo orkester je bil to pot slab, ker so, ka kor čujemo, spiranje na posameznih instrumentih v zadnjem hipu moral: prevzeti, da se omogoči predstava, ei vilni godci. — Včeraj popoldne se je penovila drama „Mlinar in njegova hči44. Gledališče je bilo polno, pred stava pa kot taka primerna! X.
— Shod  poštnih uradni-kov.   Včeraj popcldne ob štirih je bil v salonu hotela Ilirija shod ljubljanske podružnice društva poštnih uradnikov na Dunaju ob mnogoštevilni udeležbi.  Predsednik g. cfiaial Maver  pozdravi vse navzoče dru štvenike, g. drž posl. J. Plan ta na. g. kontrolorja  Toma žica, g Kališ a iz Št. Petra ter gg Sohiff rerja in SvettiČa iz Tržiča, gosp revidenta Langofa ter zastopnike davčnih, sodnih, pisarniških ter ta bačne režije uradnikov.   30 podruž-nc, je omenil g. predi?dnik, zboruje danes ob istem Času z istim dnevnim redom, saj so težnje povsod iste Poštni prometni uradnik žrtvuje državi zdravje in Čas, zahteva sov« višje, izboljšanja pa ni. S užbo more dobro opravljati aamo dobro plačan uradnik.   K 2  točki glede 35 et: službene dobe je poročal g. Sirnik, ki je z obširnimi statističnimi podatki osvetljeval s'u>bcne r»z<nere in dokazoval potrebo  ponekodi že u šno uvedene 3oletne službene dobe in poudarjal, kako so ravno za poštne prometne  uradnike  hude aluibeir: razmere, kako škodljiva  za zdravje je ta naporna  služba,  ki pa ven v zahteva vsestranskih zmožnosti. Tudi sedaj poštni uradniki z veseljem po zdravljajo   namero   državne uprav, da za vse državne uradnike skrajša službeno dobo na 35 let. Tozadevna resolucija je bila soglasno sprejet Gosp. cfiaial H o ld je k 3 točni ob š rno poročal o službam pragmatik Oblika po kateri se vodijo kvalifika oije, je Še   prav  srednjeveška, praf tak je disciplinarni red,  ki dopušč da je danes državni uradnik edini državljan, ki o njegovi krivdi odi čajo kar lepo v njegofi nenavzoč st*, četudi od take razsodbe za? li pogosto uradmkova eksistenca. P v II prometni uradnik vobče tudi ne pozna nedeljskega  počitka, o kakei. pravilnem dopustu pa niti ni govora, saj je treba zanj pred dopustom in za njim dvojnattga dela. Za službeno pragmatiko je doslej pokazalo neko liko  volje  pač   ministrstvo,  ne pa tako parlament.   Vendar upa urad-ništvo, da mu bodo  stali na atram vsi dobromisleči tuli v parlamentu Re solucija je bila i Odobravaniemsp-ejeta. 4 točka dnevnega [reda je obsega!a avaziranj« poštnih prometnih uradnikov v Avstriji. Poročal je g. tfifli-jal Toma ž in. Dandanes vse toži o slabih časih, in ni čuda, da se tem ljudem pridružuje tudi siromak poštni  uradnik. Z malimi  stroški bi država lahko uredila plače poštnim uradnikom tako, da ne bi čakali po 12 in še več let na avanzma. Raz merje naj se uredi tako, da bo trajala službena doba v 11 rairedu 6, ? 10. razredu 7, v 9 pa 8 let, kar bi bilo vsaj deloma primerno. Kaj pomaga izboljšanje tik pred upokojen lem, živeti mera tudi prej. Na de želi bo razmere prgoato ie bolj 2a-1 jstae. Predznambe uradniških pla
Čiinih pol so tudi žalostna ilustracija k bednim raameram tega uradnistva jo ravnotako vedo marsikaj povedati o postni bedi — sodne razprave. Obiagodarien pa je ta nradavk a raz-piaai iak«snjamit a dolgim delavnim |aaom in vsestranskimi aaktevami. tfa s ase ae zgoditi, da bi ae poli-tiiai krizi pridružila goapodaraka katastrofa. Ustava gotovo nima namena, uničiti prebivalatvo. Nato je bila soglasno sprejeta tozadevna re-•olaoija. G predaednik je nato opra-viiil le zadržanega g. nadkontro-lcrja Stvas'nerja, g. Ati. poalanoa dr. Irana Tavčarja, ki ima danea tudi sam shod v Sori, sporočil pozdrav g tapana in posl Iv Hribarja m podelil besedo g. drž posl Nar.u pl&otanu, ki je govoril približno takole: R*d sem se udele ž J tega vašega shoda in vas vse v svojem in v imenu svojih političnih prijateljev ki vsekdsr z zanimajem zasledujemo vaša težnje, presrčno pozdravljam. Poslanci mest smo vedno na strani uradništva. Razmere poštnih uradnikov ao res neznosne. Disoipl narni red je pravzaprav disciplinarni nered Prava monstroziteta je ras ta disciplinarni red, ki dopušča, da obsojajo ljudi v njih nenaveočnosti. Ni čuda, da se uradniki upirajo tej brezpravnosti. Naravno je, da se trudite la pragmatiko. Vsi mestni poslanci bodo z vesti jem pritegnili tej opravičeni zahtevi. Potrebno je tudi skrajšati službeno dobo na 35 let, gaj to zahteva že naporna, zdravje kvarljiva siužba. Kajpada se mora tud: urediti skrajno počasni avanzme, takisto pa se morajo tudi dreg.m razmeram primerno zvišati plače. Vsi mestni poslanci obljubimo, biti giede vseh teh zahtev na vaši strani, kar se tiče opombe, da parlament nič ne stori, odgovarjam, da nočem sagovarjii razmere drž. zbora, ki bo a&rojuo neredne- Podajajo se dan na dan od različnih strani sami nujni predlogi, potrebno in koristno delo pa zaostaja. Že od leta 1903 imam jaz sam predloženo silno dolgo pereč lo glede volitve v Istri, pa še do danes ni prišlo niti is odseka. Drž. zbor naj bi se bil raje razpustil, ker ne more naprej. Kako dolgo že na primer čakajo izboljšanja razmer avskultanti, toda parlament ne more naprej. Čeprav jaz kot pol; u k: ne morem gUde izpolnitve vseh zahtev poštnega urad-ništva soditi preoptimističao, vendar bom temu uradništvu stal vedno s veseljem na strani in mu želim vso bivČo, v kar pomozi Bog! Navzoči so s ploskanjem pritrdili izvajanjem g govornika. G. predsednik je zahvaljuje se vsem navzočim za udeležbo zaključi &hod z bodrilom: Upajmo in ne obupa m^!
— Občinski svet ima v torek dne 7. t. m. ob 5. popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsed-ništva in poročila : 1. o županovem poročila v zadevi najetja posojila za nakup vojaškega preskrbovališča in garnizijske bolnice; 2. o 40. žrebanju mestnega loterijskega posojila; 3. o prošnji vodstva uršuliuske ljudske in meščanske šole za nakup nekaterih ubožnih knjig;
4. o prošnji „ Avstrijskega društva za odpravo cestnega prahu" za prispevek;
5. o prošnji tvrdke Rella & Neffe za doplačilo pri zgradbi kanala na Martinovi cesti; 6. o mestnega magistrata dopisu v zadevi nasvetovane peticije gltde aprovizacije mest z mesom; 7. o nasvetu mestnega magistrata, da se na-kipi potrebno orodje za preiskovalnico v mestni hiši; 8. o nasvetu mestnega magistrata, da se pomnoži Število redarjev v svrbo zadostnega nadzorovanja vseh ljubljanskih trgov; 9. o delovanju prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v III. Četrtletju; 10. o uporabi dotacije za naknp učil; 11. o ustanovitvi meščanske šole v Ljubljani; 12. o aagistratovem dopisu za odpis nekega ieiztirljivega dolga mestne elektrarne in 1, o oddaji službe otroške vrtnarice -a I. mestnem otroškem vrtca.
— Slovensko gledališče« pisarne  »Dramatičnega društva«
ae nam piše: V torek dne 7. novembra se ponavlja burka. Detektiv iz zavarovalnice zakonske zvestobe. ^a igra je dosegla na prvi predstavi popolen uspeh, je slavno občinstvo izborno sabavala, ter doseže tudi v torek gotovo svoj namen, čmernim in nevoljnim, na jetrih bolnim je predatava obenem oeno zdravilno sredstvo.
— V soboto, dne II. t. m. * brzovlakom ob pol 6. uri »večer pridejo Hrvatie iz Zagreba v LJubljano I Slavno ĐrvaisRo pevsko društvo »Kolo« pribiti s 50 — 60 najodlišnejšimi in izvrstno izvežbanimi pevoi v Ljubljano,
priredi isti večer ob 8. uri v »Narodnem domu« velik koncert. S pevci dojdejo v Ljubljano tudi hrvatski operni pevec g. G a mm a rotta, ki bo v istem konoertu v odlieoih vlogah solistično sodeloval *er dva dirigenta pevskega društva, •lavni g. Nikola Faller, bivši ravnatelj zagrebške opere in mnogo-
zaslužni prvi kapelnik narodnega gledališča ter aaalužni in izvrstni novi skladatelj Hrvatov gosp. Vilko Novak. — Ta veseli glaa, da pridejo Hrvatje v Ljubljano ae je pri naa po pradnaananilih bliakoma razneael in vae vezalo pričakuje prihoda najbližnjih naših slovanskih bratov.
— Zs koncert hrvatskoga pevskega druitva „Kolo" ae
dobivajo se od danea naprej vstop niče v trgovini gospoda J. L o a a r i a na Mestnem trgu. Prepričani amo, da Stovanci hitro posežejo po vatop nioah, kajti tako velikega umetniškega ulitka, kakor ga nam podajo neodličnejši zagrebški pevci, nimamo prapogostokrat v Ljubljani in kul-tmrno atikanje jugoslovanskih narodov med seboj je velike sgevinake pomembnosti za prihodnjost
— „Narodna čitalnica", v Ljubljani priredi svojim Alanom in po njih vpeljanim gostom tekom tega leta Še dva druŽbinska večer«, in si-cer dne 15. 1 m. in dne 5. decembra t. 1. P;i obeh večerih sodeluje »Ljubljanska društvena godba« in drogtga poseti Miklavž s sijajnim spremstvom.
— Namesto venea na krsto šentpetrskega župnika, g. Martina Ma lenška ie daroval glavni blagajnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, g. odvetnik Dr. Ivan Milan Hribar, znesek 20 kron za družbo sv. Cirila in Metoda.
— „Dobava napovedbenih obrazcev za osebno dohod« nino in rentnino . Tobačnim trafikantom v Ljubljani je dovoljeno, napoved bene obrazce za osebno dohodnino in dohodarino (rentnino) kakor sedaj tudi za prihodnje priredbene dobe v zaloge imeti in za ceno 4 vinarjev komad prodajati, na kar se tobačni trafikanti ni davkoplačevali s tem opozorjajo.
— Skrajšanje delavnega časa v delavnicah uprave državnih železnic. Železniško ministrstvo je ugodilo dolgoletni želji dalavstva, ko je odredilo, da se s pričetkom leta 1906 skrajša v vseh delavnicah uprave državnih železnic dnevni delavni čas od 10 na 9*/» ure. Delo se pridne splošno ob 7 uri zjutraj in imajo vsi delavci opoldne poldrugo uro počitka.
— Okrajno sodišče v Brežicah se poslužuje za legalizacije sledeče štanopilijc*. »Pravilnost predstojećega podpisa pisanemu v pis niku G. — se potrdt. Pisarna c kr. okrajne sodnije v Brežicah, dne — 19« Kaj Dravite k t«»nou ?
— Posupovelost. Nemšku-tareki veleposestnik Jeschounigg v Arji vasi pri C-lju ima hlapca J > Žefa Pečarja in nekega Ludvika, ki je znan le pod tem imenem Pretekli četrtek sta imela hlapoa čas in uganjala razne neumnosti. Tu je prišel Ludvik na posebno idejo. Nape ln 1 si je usta s petrolejem, vzel trsko in jo prižgal ter brizgal petrolej č*z gorečo trsko Pečarju v obraz. Pečar je dobil hude opekline po obrazu in vratu. Proti Ludviku se bo kazensko postopalo, ker njegovo dejanje je že vš*k poaurovelosti, kakršna je mogoča le pri nemškutarjih na Štajerskem.
— Poskusen samomor vojatLa. D jmobranec Rihard Hren pri 26. domobranskem polku v Cilju se je vrgel iz dragega nadstropja vojašnice na dvor>šČe, kjer se je težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. Vzrok poskušenega samo mora ni znan.
— Konkurs je napovedal kamnosek Ca mernik v Celju V nemškem časopisju vlada buronsko veselje vsled tega. Kadar pa amrsne •ei kup nemških in nemčurskih firm •efjskih, molči »vahtarioa«, kot bi je zika ne imela.
— Čedne Wm)zntew& na tržaški mestni bolnici Kakor ee poroča »EJinosts«, dobivajo ženske v II. oddelku omenjene bolnico sa hrano popolnoma kislo juho, napol kuhan ječmen in atara smrdljiva jajca! Bolniki plačujejo na dan po 2 K 38 vin. za prihranitev in je dajanje takih pokvarjenih živil naravnost škandalozno!
— Nagla smrt. Včeraj proti jutru je prišla v neko gostilno v Kolodvorskih ulicah Marija Bunčkovm, popravljajka dežnikov, rojena leta 1837 v Šmarju, pristojna v Koseze, in se vsedla za mizo. Med tem, ko je nekaj zahtevala, se je zgrudila in takoj umrla. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Navedenka je bila namenjena iti v deželno bolnišnico, ker je bila, kakor je konštatoval policijski zdravnik g. dr. IUner, jetična te v najvišjem stadiju.
— „Stara hisa" zapet pod ključem Brezposelna služkinja Marjeta Zalokarjeva ima navado, da pride h kaki stranki stanovat, potem ji pa izvabi, če nima prilike, da bi pokradla, kaj obleke ali denarja. Zalokarjeva je to ie čestokrat napravila in bila sato ie kaznovana. Za zadnji slučaj pa se je precej časa skrivala,
a njen kosav dbraz in kriv hrbet, kar je k sreči posebno dobro znamenje, da se aposna »ta zacahnanga«, je zagledal tudi nadatrainik Sianovec in jo aretoval, toda upanja ie ni, da postane boljša.
— Tatvina. Posestnikovemu sina Francetu Breskvarju je bilo včeraj iz odklenjenega hleva v Trnovskih ulicah štev 4 pokradene val obleke. Tat je bil sicer nesnan, a je pri tatvini lagabil svoje posslske bukvice, po katerih se je dognalo, kdo da je.
— Izgubila se je mlada lovska
ps'oa, bele barve, s rjavimi lisami in odsekanim repom. Klor jo ujame, isve sa ustnikov naalov pri policiji in doti tudi nagrado.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 100 Črnogorcev, 86 Hrvatov, 50 Dalmatineev in 2 KoČavarja.
14 Hrvatov je prišlo is Bohinjske Bele, 10 se jih je pa odpeljalo na Prusko. Na Zgornje Avstrijako je odšlo 8 Slovensev. — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 14 Slovenoev m
15 Macedouaev. V Heb je Šlo 2» Hrvatov, v Sahcibbs 19, v Maran 17, v Ljubno 14, v Trst 25, na Jesenice 17, v Hrušioo pa 19. Iz H'uiioe je pa prišlo 47 M*cadoncev in 50 Hrvatov.
— Strelski klub v gostilni pri g. Mraku (»Novi cvet«), si je imel lansko leto svoje večere ob ponedeljkih, je preložil te večere letos na torke in vabi vse Č:aae k jutrišnjemu prvemu streljanju, ki bo ob 8 uri zvečer v gori omenjeni gostilni.
— Izkaz društvene posredovalnice „Slovenskoga trgovskega društva Merkur".
V službo se sprejme: 1 knjigovodja, 1 korespondent, 1 kontoarist, praktikant, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik železnin ke stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 učenci — Službe iščejo: 1 knjigovodja, 7. pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov šoecerijske stroke, 1 pomočnik mešane in ieleaninske stroke, 1 pomoćnik špecerijske in žeiczoi-ške stroke, 5 pomočnikov manufak turne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 1 Dlagajničarka, 3 konto-ristinje.
— Umrl je v Zagrebu nagloma generalni et^bni zdravnik dr. S t e r-ger, star 61 let.   Ztdeia ga je kap.
Najnovejše novice. — Bolgarski knez Ferdinand se je vrnil iz Pariza preko Dunaja domov.
— Vvseh  delavnicah državnih železnic  se uvede z no vim letom mesto 10 urnega 9 V- urni delavnik. Opoldne dobe vsi uslužbenci 1 7-2 uro odmora.
— Turški sultan seje tako ustrašil konstitucije na Ruskem, da je izdal strogo prepoved za turško Časopisje, ki ne sme ničesar omeniti o najnovejših dogodkih na Ruskem.
— Pasivna rezistenca se vsled sklepa železničarske organizacije razširi na državne železnice po celi Češki. Vsled take obstrnkcije je zaostal redni tovorni promet ter je materi alna izguba že dosedaj ogromna.
* švedska posta  V nekate
rib. krajih S /edake, kjer sta poštenje in morala na zelo visoki stopnji, imajo zelo preprost poštni sistem. Ko pride parnik v luko, stopi mornar z listi in Časopisi ter jih stavi v nezaklenjeno omaro. Kdor pričakuje pisma, odpre škrinjo, jo pogleda, ako ni morda zake pošiljatve. V Pariza se nahajajo poštne Skrinjice v pro-dajalnioah, ker se je Že večkrat dogodilo, da so ttje odnesli skrinjice in liste.
* M olike je v spomenik. V
Berolinu so slovesno odkrili te dni mramorni spomenik generalfeldmar-šalu grofu Moltkeju. Svečanosti je prisostoval tudi cesar Viljem, ki je položil na spomenik zlat lovorov venec z napisom: »Največjemu generalu velikega cesarja « Viljem mora že vedeti, da je bil njegov ded velik! Spomenik je najvsiji mramorni spomenik v Barohnu.
Telefonski tu brzojavka poročila.
Videm 6 novembra. Pri zborovanju političnega društva „Sava" bili so navzoči člani ogorčeni radi Koroščevega vsiljevanja. Uvi-del je lahko, da broški volilci niso slepo orodje gotove klike.
Dunaj 6 novembra Državni zbor se skliče najbrže šele na dan 2 8. novembra.
Dunaj 6. novembra. Socijalni demokrat je so včeraj priredili velikansko demonstracijo za splošno in enako volilno pravico. Na stebrih pred parlamentom, kjer  sicer  vise  Čr nor um ene za-
stave, so razobesili rdeče zastave z napisom „ven s splošno in enako volilno pravico. „Udeležilo se je demonstracije kakih 50.000 ljudi, večinoma Čeških delavcev, ki so burno kričali: „Ven z velilno pravico ! Proč s kamarilo! Proč z Gautschem." Policija je ostala med celo manifestacijo popolnoma pasivna. Nekateri delavci so splezali na streho parlamenta in poleg bronastih konj pričvrstili rdeče zastave. Grof Dzieduszycki je o tem prizoru rekel: „Čisto tako kakor v Petrogradu." Pred parlamentom so govorili poslanci Schuhmeier, Seitz in dr. Adler, dalje urednika Bretschneider in Tomažek. Potem so se udeležniki mirno razšli. V „Alserkasern" je bil pripravljen cel polk vojaštva.
Dunaj 6. novembra. Pri vče rajšnji demonstraciji pred parlamentom je Reumann prečital dopis, s katerim se izreka slovensko narodnoradikalno dijaštvo za splošno in enako volilno pravico ter izraža dunajskim socijalnim demokratom svoje simpatije.
Dunaj 6. novembra. Na vseučilišču so bili danes veliki izgredi. Nemški burški so petkrat naskočili rampo, kjer so bili zbrani nenem-ški dijaki, a vselej so bili odbiti. Balustrada se je podrla in več dijakov in redarjev je težko poškodovanih. Nenemški dijaki so potem demonstrirali pred parlamentom, prepevaje „Hej Slovani", marzeljezo in Garibaldijevo himno. Tudi pred tehniko so bile rabuke.
Dunaj 6 novembra. Vseučilišče se je zaprlo; vsa predavanja so sistirana.
Praga 6. novembra Včerajšnja demonstracija za splošno in enako volilno pravico je unela krvav izid. Delavci so se zbrali na Va-clavskem namesti. Cim se je pokazala policija, je množica začela vpiti: „Proč s kozaki! Mi vam že poplačamo včerajšnji dan!" Policija se je umaknila. Demostrantje, katerih je bilo do 50 000, so hodili po mestu, kličoč: „Živela so cialna revolucija! Živela ru3ka revolucija! Ven s splošno in enako volilno pravico!" Spomeniku „če-hije" pred muzejem s d deli na glavo rdečo kapo in v roko rdečo zastavo Dijaki so med obhodom demonstrirali proti profesorju baronu R i e g r u. Gredoč mimo nemške kazine, je začelo leteti ka-menje na kazino in na redarje. Ti so vzeli orožje in začeli raz-garjjati demonstrante. Policija pravi, da se je izmed demonstrantov trikrat ustrelilo na redarje, nakar so redarji z revolverji streljali na množico, ki je strahoma bežala na vse strani Ranjenci so obležali na cesti 161etneiru vajencu Polič ar j u je redar skoro glavo preklal in je dečko v bolnici umrl Tudi več redarjev je bilo težko ranjenih Tudi v Nakazenski ulici so delavci streljali na redarje potem pa pobegnili P.ed starim nemškim gledališčem so delavci metali steklen i ce na redarje in razdrli tlak, da bi napravili barikado. Istotako je bilo na raznih dru ih krajih Končno je prišlo vec bataljonov vojaštva, ki so napravili mir.
Praga 6. novembra Če se ponove izgredi, se razglasi nagla sodba.
Praga 6. novembra. Pri včerajšnjih izgredih je bilo 47 oseb težko in 118 oseb lahko ranjenih, ena oseba ubita, 130 oseb ranje nih Izmed vojakov jih je bilo 16 ranjenih
Cetinje 6 novembra. Knez Nikola je dal Crni gori ustavo.
Zahvala.
Dne 29 oktobra t. I. nabral je gospod Iran Paviek, gostilničar v Lescah v gostilni g. Jožefa Zupana v Zabrezniei vsoto 4 K HO v za tukajšnjo šolsko mladež. Med darovalci se je posebno odlikoval naš Bresniški mladenič Franc Smolej, dal je 2 K. Za ta velikodušni dar se vsem p. n darovalcem v imenu šolske mladine najiskreneje zahvaljuje. y.^ai
Šolsko vodstvo naBrornloi  " "R5 k dne^b. novembra 1«05.   - 433SJ |gS
Joa Atman^šolski vodja.
Meteorologično poročilo.
'Hin.% umđ monui SO«-*     "rmajJi m-a Hmk 7t*o mm
Novemb. ]	Caa opafic-vanjs	Stanje barometra v mm	-&		
4.	9. »v	7403	49	al. j vzhod	de2
5	7. *]. a. i»p	737 3 734 6	50 10 2	al. j zahod al j j vzhod	oblačno del. obla«.
m	9. «v.	7321	71	•r. jug	det
6.	7. a). 9. pop.	7294 727-7	107 10 2	ar. jj zahod «1 JOg	dež obialno
Srednja temperatura sobote 5 2' nor-male: 6-4* in nedelje: 7-4*, norm. 61*. Mo-krma 24 orah: 12 mm in 31 7 mm
Zahvala. 3594
Za vse izkazano eofiutje in so* ž al je povodom bolezni in smrti naSega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, gospoda
Egidija Rojca
kakor tudi za mnogobrojno sprem-stfo k zadnjemu počitku izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem; posebej pa se zahvaljujemo 00. frančiškanom, slav. veteranskemu kora, slav. Društveni godbi za častno spremstvo. Bodi tudi vsem iskrena zahvala za kraane darovane vence
Sp. ŠiSka, 6. novemb. 1915.
Rodbina Roje.
Učenca
išče večja trgovina na Dolenjskem.
Ponudbe pod 9IA. B.11 na uprav.
„Slov. Naroda". 3580—1
Stanovanje
lepo prenovljeno, obstoječe iz 2 sob s pritiklinami, se takoj odda na Tržaški cesti št. 38 za letno najemnino 130 gld.
Natančneje pri A. Gjudii, brivcu, na Kongresnem trgu št. 3. 3592—1
Staroznana, dobro idoča, tik kolodvora stoječa
pil j Pošti"
se odda s 1. januarjem 1906 v najem ali na račun. 3681—1 Natančni pogoji se izvejo pri lastniku Viktorja pl. "VVurzbachu t Gradcu pri Litiji.
V hiši  štev. 20 na Bleivveisovi cesti se odda
stanovanje
s tremi sobami v I. nadstropju in sicer takoj ali pa s 1. februarjem.
Vpraša se pri F. Supančiču na Rimski cesti št. 20. 368*—1
Sprejme se tudi v trgovski stroki izvežbana
gospodična
katera bi si želela nabaviti samostojno trgovino ali pa v družbi z goriomen-jeniin gospodarjem ali pa z namenom resne ženitne ponudbe.
Več se izve ustmeno ali pismeno pri navedenem gospodarju. 3*93—1
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena. 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 modema svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg.
prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec {ustnik- za amoUte iz
jantarja, l elegantna damaka broža, novoet, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. 1 us-njat mo&njiček za denar, 1 žepni no2ek a pripravo, 1 par mansetnih gumbov, S naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s pa te utirani m zaklepom, mičen album 8 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo aa sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje. in se črez 4O0 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 3690        bs denar naprej posije
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch.Jungwirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Slab razvoj mesa In konti pri dojenčkih, ki imajo angleško bolezen, škoteljne, ali dedno okuženje po silili stiki se poboljša, in prebavljanje jedil se uredi, če se daje otroku zraven lečenja s fosforjevim ribjim oljem Kufekejeva otroška moka. Velika množica lahko prebavljajoče beljakovine, ki je v tej moki pospešuje rast mesa in njene rudninske snovi krepe razvoj okostja. Vrhu tega uredi zaužitek Kufekejeve otroške moke neredno telesno odvajanje, in pospešuje na ta način vsprejem brane in ugodni razvitek otrok.
Lbdg
s tremi sobami, pritiklinami in z uporabo vrta «r odda z novembrom aH po pozneje.
Huhnova etesto mt. *«. 3629-3
Stanovanje
z dvema svetlima sobama in pritiklinami se s 1. februarjem odda.   3^91 1 Poizve se pri gospodarju v Sa-lendrovih ulicah 6, III. nadstr.
Mladenič
ki je dovršil trgovsko šolo, išče službe.
Ponudbe na  upravništvo „Slov. Naroda" pad šifro „Knjigovodja".
3587-1
ali inštruktorja se priporoča teh-nih višjega letnika. 3585—1
Pisma na nprav. „SIov. Naroda" pod „INSTRUKTOR".
Stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo se odda.
Kje, — pove upravništvo nSlov. Naroda". 3688—1
Odda se takoj v najem
opravljeno z vsemi v prodajalno spada-joČimi opravami, na primernem kraju v hiši g. Simona Bratoža št. 39 v Št. Vidu pri Vipavi.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
mizarski piči
dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo.
Kje — pove upravništvo „Slov. Narodau. 3463 0
Izprašan spreten
strojnik in kurjač
z dobrimi izpričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, izučen ključavni Carskih in kovaških del ter popravil pri strojih, želi primerne službe v mestu ali zunaj mesta.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3515-5
SO L A 2
edina in najboljša za samouk na citre.
Popolna Bamo S K. Uspeh siguren. Ref.ek-tantom se dajo svedoCbe po dovršenih naukih. Album krasnih In priljubljenih pesmi za eltre, s pride-janim tekstom: a) 85 slovenskih in hrvatskih 4 K., b) 100 nemgkih 3 K 50 vin. S pošto SO vin. več.
Preglede  dopofilje prof. Sorg9   l> u    J    111/4    II a up t-atratiHe lit. 3589
Odda se:
*. i.
lokal
za   pisarno   ali prodajalno   v Sod-nijskih ulicah št. 4;
velik lokal
za pisarno ali prodajalno ravnotam in
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
44
Perfpužnica v CELOVCU.
t4.u|»«Tj«» 11* proilaja
vse vrste rent, zasLavmh pisem, pnjoritet, komunalnih obligacij, arefk, delnic, valut, novcev
in devm
Promese Izdaje k vsakemu žrebanju. ■VaVaVBUnlaii^flHBHBi
Akcijski kapital K 2,000.000'-  Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zaujm li ttskMitid taji mh\m% u minsta pnirii.
izSrebane vrednostne   papirje in    Z»varu> srečjce proti vnovfiuje zapale kupone. kuxxnl lac^-cioi.
Vinkuluja in devinkuluje   vojaške ženitninske kavcije. Eabompt lu liiimo menic   Td fcy   Borama n»r«cll» 7tM
Podružnic« w SPLJETU.
11 en a m«   vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—138
Promet s čeki in nakaznicami.
Dogodki na Ruskem
kakor: nesrečna vojna z Japonci, krvavi nemiri in upori doma ter končni navidezno nenadni uspeh revolucije, so umevni le tistemu, ki pozna ruski narod, težnje in mišljenje raznih strank ter ustroj te ogromne države. O vsem tem se vsak Slovenec labko pouči >♦<  >♦< >♦<    iz objektivno pisanega dela    >*<  >*<  >*< >*<
fta razsvitts
(Ruske Studile)
ki ga je na podstavi temeljitih Študij in lastnega opazovanja napisal
Bogumil Vošnjak, pisec znamenitih ..Zapiskov mladega potnika".
Knjiga ebaezajofa 24 tiskanih pol z izvirno risbo na naslovni strani ovoja, izide v prihodnjih dneh.      Cena broš. K 4*-v po pošti K 4-30.
Založništvo E. Schwcntner v Ejubljani. 23 126
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C kr. ravnateljstvo dri. Železnice v Beljaku.
Izvod Iz voznega zečLa*.
veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta,
ODHOD 12 LJUBLJANE inž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12, uri 14 m penoel osobni vlak v Trbiž, Beljak, Coiovec, Mali Glodnits, Franzensfeste, In o m ost, Monakovo, Ljubno, čea Selsthal * Auast*, Solnograd, fiea Kleui-Reifling v  Stevr,  v Line, na  Dunaj   via Amstetten.
— Ob 7. uri 5 nr sjutr?j osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Moran, Manterndorf, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Aes Sebctha) v Solnograd, inomost, čez Klein-Keifiing v Stejer, v Line, Budejevic«, Pisen, Marijine vare, Heb, Francovc vare, Prago, Lipsko, čea Amstutten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobu ■ vlak 7 Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mah Gločini tz, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curich, Z--reva, Pariz, čez Anstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, dez Klein Beifling v Stevr. Line, Budejmce, Plzen, Marijino vare. Heb, Francove vare, Karlove vaze, Prago, (v Prago direktni vos I. in II. raz: , Lipsko, na Dunaj 5ez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osob. i vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomont, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vos I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Noto  mesto. Stražo,   Toplice,   Kočevje,   ob 1 uri 6  m pop   isto tako.
— Ob 7. uri 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. nri 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo ;Monakovo-Trs: duekt. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste 6olnograd Line, Stevr, Iš!, Aussee, Ljubno, Celovec Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 1. ari 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz I. in II. razreda}. Francove vare, Karlove vare, Heb, Mari i ne vare, Plzen, Budejevice, Line, Stevr, Pari* Ženeva ("uriti, Bregent, Inomost, Zeli ob Jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljub^Oj Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni ▼lak z Dunaja, Ljubna. Selztbala, Beljaka Celovit, Malega Glddnitza, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabia. — Ob 8. ari 06 k zvečer osobni vlak * Dunaja, Ljubna, Beljaka Mnraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifli: g iz Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franoovvih varov, Pragi, Lipskega. — PROGA ti NOVEGA MESTA IN KuCEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ii Sočevja, ob 2. 'ari 32 m popoldne iz Straže. Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotašo. ~ ODHOD IZ LJUBLJANE drž. koL V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m sjutraj, ob z. uri 5 m popoldne, ob 7. oh 10 m zvečer. - Ob 10, ari 4ft m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. aol. 12 KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob >edeljah r pravnikih in le v oktobru. — Srednjeevrooski čas *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubu - i at)7fc
Gospodje
ki od 6. do II. t. m. kupijo blaga za črez 20 gld., dobe   zastonj   dobro   idočo   patentno nikljasto Roskopfovo uro ali budilko.
Kdor kupi en komad blaga za črez 30 gld,, dobi brezplačno elegantno uro na nihalo. 35^__2
Angleško skladišče oblek
0. Bernatouić u Ljubljani, na Mestnem trsu štev. 5.
Dva gospoda se sprejmeta
istaifaiiitai
od 46—48 K mesečno.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega
Naroda".
3591-2
Dvoje lepili stanovanj
obstoječih iz štirih, ozir. petih sob, kopalne sobe in pripadkov, z električno razsvetljavo, se odda v najem za februarjev termin na Resljevi cesti št. 7, I. nadstropje.
Natančneje ravnotam. 3548 —3
se odda na novembrski termia. Pojasnila na Resljevi cesti 22 v gostilni. 364ft—4
Odda se dobro vpeljana
trgovina
mlinskih Izdelkov g LJubljani
na živahnem prostora.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 3B86-1
Št. 37.440
Razglas.
3583-
V smislu § 37. občinskega reda za  deželno stolno mesto Ljubljana se! javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1.1906
1. ) mestnega zaklada;
2. ) mestnega ubožnega zaklada;
3. ) zaklada meščanske imovine;
4. ) ustanovnega zaklada;
5. ) mestne elektrarne;
6. ) mestnega loterijskega zaklada;
7. ) amortizačnega zaklada mestnega lo
terijskega posojila;
8. ) mestnega vodovoda, in
9. ) mestne klavnice
sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni in so od 4. do 19. novembra 1905 na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. novembra 1905. St. 37.267. ■■      m S584-1
Ustanove.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove:
1. ) Jan. Bernardinijevo v znesku.......... 200 K
2. ) Jos. Jak. SchlUiLgovo v znesku.........204 „
3. ) Jurij Thalmeinerjevo v znesku.........194 „
A.) Janez Jo št Weberjevo v znesku.........209 „
do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja.
5. ) Jan. Nikl Kraškovlčevo v znesku........163 „
do katere ima letos pravico uboga nevesta  iz Št. Peterske župnije v Ljubljani.
6. ) Jan. Ant. Fancojevo v znesku..........12S
do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu.
7. ) Jos. Sr. Slmovo v znesku............96 „
katero je podeliti dvema najrevnejšima deklicama iz Ljubljane.
8. ) Mina Pa kič evo v znesku............ 244 „
do katere imajo pravico ubogi obrtniki  meščanskega stanu ali pa njih vdove.
9. ) Jan: Krst. Kovačevo v znesku.......... 302 „
katero je razdeliti med Štiri, v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboŠtva niso sami krivi.
10. ) Marije Kosmačeve v znesku........... 204 „
do katere imajo pravico uboge   uradniške   sirote-ženske iz Ljubljane, ki so lepega vedenja.
11. ) Helene Valentlnljeve v znesku..........168 ..
katero je razdeliti med take, v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo staršev in Še niso 15 let stari.
12.) Ustanovo za onemogle posle v znesku......100 ,
katero je razdeliti med Štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega slovesa.
Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov je vložiti, opremljene i dokazili
do 30. t. m.
pri magistratnem vložnem zapisniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 1. novembra 1905.
3595—l
Anton Sare
v Ljubljani. Sv. Petro cesta it. 8.
• • #
stanovanje
b 5 sobami in pripadki v Kolodvor- | skih ulicah 8t. 32.
Vse podrobno 86 izve pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani, Kolodvorske ulice it. 32. 3441-6
Specialist za opreme nevest.
Veliko znižanje cen!
Ker bom zmanjšal svojo veliko zalogo, bom nastopne predmete popolnoma ra/.prodai: Suknenu In suilnutd Krila, use tkanine, bluze, tnoderce, posamezne namizne prte In seruiete, brisače In platno o kosih, dalje damske srajce, hlode In korzete, tudi posamezne modele domskega perila. I
Jfakup se prav izplačat       prosim poslužite se prilike.J
Udajktelj in odgoTorni mrednik: Dr. Iv.n T.viat.
LartDimt ta tek „Ntrodm tutora«*.
288409
85
C0^C