PoMn) utad HH1 C.tovoc — V.rtagspostamt ?021 Ktag.ntvrt tThaja w Cetovcu — Er.cheinungsott Ktagenturt Potamemi hvod t.M ii)., mesočna naročnina S Mtingov Pb.b. Letnik XXiX. Ceiovec, petek, 30. avgust 1974 Štev. 35(1674) Oiaioga s Siovenci PROBLEMAHKA sp!oh niso hote!) SPORA O CiPRU Dne JO. 5. 7974 je Ježe/n: g/ttMr Wagner n^s/ov:/ n% s/ovens^e osreJ-nje po//t/čne ;n ^M/tMrne /n Mr: s/ovens^^ teJn/^^ p:sn:o, v ^r:- tere?n /zvnjd, Jd :wr: n^n:en v s?n;s/M svoje v/aJne /zj^ve „z% pospes/tev notMnje-^oroš^eg^ J:J/og^ MreJ/t: neprisi/jeno ^oroš^o ont/zje". V nn-Jn/jev^njn prost — presno razpoš/je ustrezne — za sporoč;7o, če /a/?^o raČKMa s soJe/ov^njen:. Več /z p/sma M: r^zv/Jno. Ker M:;: v v/^tJn: :z;aw, M;';:' pozneje Ježe/n/ g/avar n: jasno poveva/, FaFo s: za?w:'yJja ta „nepr:s:/jen: notranje-^oroš^: Jm/og" ;n ^aj naj F/ F// sw/se/ tega 7;a/oga, sta oFe osreJnj/ s/o-vensF: organ:zac:j: na FoorJ;nac;jsF; sej: Jne 25. 6. 7974 sF/en:/:, Ja za pr/tner, Ja se Ježe/n: g/avar prej ne :zjata F tem vprašanjem, prej Jo-Fončno oJ/oč:tv:jo g/eJe soJe/ovanja v svojem oJgovora Jcže/nega g/a-varja zaprosita za tozaJevna pojasnJa. 7*o n: samo Jcmo^rattčna prav:'ca vsakega, F: se ga vajn' na neF J:'a-/og, marveč povsem raz::m/j:vo, Fer naj F: s/o pr: ForošFen: om:zja venJar za „Mepr:s:/jeMo" astanovo. Vse pa F%že, Ja oJgovora s/ovensF;F organizacij z :zjemo KFzl sp/oF niFče n: natančno preFra/, Fajti sicer je nerazam/j:va trJ:tev, Ja smo F/o-vene: soJe/ovanje oJF/oni/i, Fer v oJgovora samem n: niti FeseJice o oJF/onitvi soJe/ovanja, marveč je ce/o izražena nače/na priprav/jenost za takojšnje razgovore s ForošFo Ježe/no v/aJo in strankam: v Ježe/:, kateri/: pristojnost in kompetence so jasne in neJvoamne. 7*oJa snova/cem „koroskega omizja", katerega zamite/ rek/amira se-Jaj preJseJnik OVP PacFer za svojo stranko, očitno sp/ok ni s/o za soJe/ovanje koroskik ^/ovencev/ Faj ki sicer venJar /akko oJgovori/i na stav/jena vprašanja a/i pa ki vaki/i kar krez preJkoJnega vpraševanja, /n končno zakaj vprašanje, če ni Jovo/jeno oJgovoriti Jragače, kakor so s: to zamiš/ja/:? Ok znani reakciji na naš oJgovor je vsekakor jasno eno.' vsi so že/e/i, Ja ki .S/ovenci oJk/oni/i soJe/ovanje in so tema primerno kar po svoje to/mači/i oJgovor, ker ki sicer priš/i v neprijeten po/ožaj, Ja ki mora/i priznati svojo nemoč in svojo Jejansko oJvisnost oj nemškik naciona/istov v KFFD. Zato Ježe/ni g/avar kar raje ni oJgovor;/ na naša vprašanja ter se namesto oJgovora zateke/ z izjavo tiska v javnost, Ja smo S/ovenci krivi, Ja ni priš/o Jo koroškega Jia/oga in smo s tem zapravi/:' pri/ožnost, ki se nam je kaje naJi/a. 7n takoj so se ma priJraži/i vsi, taJi tisti, ki sicer nikJar in nikakor niso njegovega g/eJanja in mnenja/ 7*o v zgoJovini Koroške ni nič novega. Če koroški 5/ovenci iz poznanja svojik razmer in po svojik težkik izkašnjak ne sprejmejo v vpra-šanjik, ki jik zaJevajo, rešitve, kakor si jo zamiš/jajo nemški naciona/isti, so krivi, Ja ne priJe Jo rešitve/ 7o smo Jožive/i ok pogajanjik za ka/-tarno avtonomijo v prvi repak/iki,- isto smo Jožive/i za časa stanovske Jr-žave, ko je š/o za reševanje našik vprašanj,- in ce/o nacisti so .S/ovencem samim naprti/i krivJo za njikovo izse/itev in za poskas njikove jizične iztrekitve. V vsek primerik pa so ki/e v ozajja iste si/e v nekJanjem ,,7/ei-matJiensta" in v njegovem nas/eJnika „77eimatkanJa". Na ža/ost taji Janes ni Jragače. KJor je s/iša/ govor Jr. Fe/Jnerja v DoFr/i vasi in njegovo zaJnjo izjavo v raJia, češ Ja na Koroškem ni rešitve manjšinskega vprašanja, če /e-ta ne oJgovarja preJstavam K77D, tisti mora spoznati „Ja smo se spet vrni/i v čase, ko je preJstav/ja/ KF/D „v/aJo v v/aJi", v ko/ikor gre za vprašanja s/ovenske manjšine na Koroškem. Mimo njega ne sme nikče, mimo njega ni mogoče rešiti vprašanje Jvojezičnik napisov, mimo njega ni mogoč Jia/og z manjšino, mimo njega se ne Mpa nikče, posekno ne prej vo/itvami/ Še več.* ŠVagnerjeva izjava, Ja ko treka po oJpoveJi s/ovenskik organizacij, Ja ki soJe/ova/e pri koroškem omizja, zavzeti nova sta/išča in se taJi ne zaastaviti prej vprašanjem, a/i oke osreJnji s/ovenski organizaciji sp/ok Je/ata v sog/asja z mnenjem v Ježe/i živeče s/ovenske manjšine, je si/o poJokna tozaJevni Fe/Jnerjevi izjavi v Dokr/i vasi in v tej povezavi prok/ematična temko/j, ker nas neJvoamno konjrontira z Jej-stvom, Ja v manjšinskik vprašanjik spet Jiktira K77D. Koroški š/ovenci pa taJi niso pres/iša/i grožnje s staro po/itiko „Je/i in v/aJaj". F o Ja ta /akko povemo, Ja ko ta poskas Je/itve našega /jaJ-stva, ko gre za njegove živ/jenjske interese, k/jak p/ara/izma mnenj, ki jasno v/aaajo taJi mej S/oveMci, na/ete/ na trJ granit. ZaveJamo se, Ja gre za naše živ/jenjske pravice, zato ne komo k/oni/i nokenema naciona/i-stičnema pritiska in z/asti ne KF/D/ Kakor je razviJno iz našega oJgovora, nikakor nismo akso/atno oJ-k/oni/i soJe/ovanja pri koroškem omizja, marveč smo ki/i priprav/jeni, po razjasnitvi vprašanj, ki smo jik stavi/i Ježe/nema g/avarja, ponovno proačiti vse možnosti in vse viJike za soJe/ovanje ok kakršnemko/i sestava omizja. Po eska/aciji ^koroškega naciona/izma" v zaJnjik Jnek pa sta nam ki/i ta proačitev in oj/očitev prikranjena. NeJvoamno je namreč priš/o Jo izraza, Ja snova/cem ^koroškega omizja" ni š/o za Jia/og s 5/ovenci in za apoznanje njikovik prok/emov in zaktev, marveč eJino/e za konfrontacijo mej KF/D in s/ovenskimi organizacijami, Ja ki se meroJajni, kakor že ponovno v zgoJovini, /akko izogni/i reševanja v zaščito manjšine sprejetik okveznosti in /e-to s pomočjo in pristankom koroškik 5/ovencev prepasti/: nemškonaciona/ističnim si/am v KFFD, ki jim očitno sami niso kos. Fega vese/ja pa koroški 5/ovenci nikomar ne moremo napraviti in ta Ji nočemo za pristojne po kostanj v žerjavico/ Nasprotno; ok spoznanja, kJo na Koroškem spet Jejansko oJ/oča o našik vprašanjik, komo /e še ko/j strnjeno in vztrajno naJa/jeva/i svoje prizaJevanje za čimprejšnjo rešitev našik živ/jenjskik vprašanj. Naše /jaJstvo ni več vo/jno čakati v neJog/eJ, marveč zakteva vse ko/j oJ/očne korake, /n čim ko/j oj/očni koJo, tem ko/j je priprav/jeno s/eJiti svojim organizacijam/ Dr. Franc! Zwitter Le eno uro zalem, ko je ženev$ko konferenca o Cipru doživeia po-iom, so turSke enote z vojaškim pohodom ustvarite ^izhodišče" za morebitne nove pogovore o bodoči usodi Cipra: zasedie so pribtižno eno tretjino otoka, namreč ozemije, ki ga zahtevajo za turški dei ciprskega prebivaistva. Od takrat se vrstijo najraziičnejši poskusi, da bi zapieteni poiožaj okoii Cipra ponovno obravnavati za zeieno mizo, vendar dostej vsi ti poskusi niso rodiii uspeha. Brez otipijivega rezuitata je ostai tudi giav-ni tajnik OZN Waidheim, ki je tako v Mikoziji kakor tudi v Ankari in Atenah skuša) .zbiiiati" nasprotna staiišča. tn vsaj z ene strani — v Turčiji — je bita zavrnjena tudi pobuda Sovjetske zveze, ki se je zavzemata za skiicanje mednarodne konference o Cipru, na kateri bi pod pokroviteijstvom Združenih narodov poskusiti najti pot iz sedanje zagate. Ob takem razvoju dogodkov je nedvomno treba pogiedati tudi za ,kutise" današnje problematike spora okoii Cipra. Resnica je, da sta tako Grčija kot tudi Turčija kršiti svoječasni iondonski sporazum o neodvisnem Cipru. Medtem ko je nova vlada v Grčiji pripravljena to popraviti, pa se je Turčija z izgovorom, češ da gre za varstvo njene manjšine na Cipru, zatekla k politiki agresije ter je — kakor že uvodoma povedano — z oboroženo silo ustvarila povsem nov .status quo" na otoku. Seveda pa pri tem ne gre le za poiitiko Turčije same, marveč igrajo pomebno vlogo tudi drugi interesi. Danes ni več nobene tajnosti, do je v času, ko je v Atenah še vladal protidemokratični vojaški režim, Amerika očitno podpirala Grčijo, ko se je le-ta odločila za strmoglavljenje Makarijevega režima na Cipru. Amerika je računala, da se Turčija zaradi takega .preokre-ta" na Cipru ne bo več razburjala, Atlantski pakt pa bi s tem dobil zaželena oporišča in odskočno desko za svoje načrte proti Sovjetski zvezi. Toda delali so račune brez krčmarja, kajti v Ankari so to podporo Amerike Grčiji oceniti kot izdajo zaveznika. in kaj je napravil Washington? Ameriško zunanje ministrstvo je krmilo svoje diplomacije obrnilo za 180 stopinj in je takoj potem, ko je v Grčiji prevzela oblast demokratična vlada, začelo podpirati Turčijo. Ta podpora je bila zlasti očitna v dneh, ko so turške invazijske čete na Cipru .ustvarjale" izhodišče za bodoča pogajanja; nedvomno na strani Turčije pa je Amerika tudi sedaj, ko je oboroženo borbo zamenjal diplomatski boj. Po 450 !etih KOMČNO DOSEŽENA SVOBODA S sporazumom, ki so ga v začetku tega tedna podpisati portugeiski zunanji minister ter predstavniki republike Gvineje-Bissau, je biio za-kijučeno še eno pogiavje ko-ioniaiizma v Afriki: po 450 ie-tih portugaise obiasti in desetih ietih oboroženega boja za svobodo je afriška dežeia Gvineja-Bissau prenehata biti koionija. Miado afriško repubiiko je dosiej priznaio že več kot sto držav. V tem je veiiko priznanje in zadoščenje ne ie prebi-vaistvu nove neodvisne države, marveč vsem svobodo-ijubnim siiam. Hkrati pa je to tudi spodbuda za dosiedno podporo boju za dokončni poraz koioniaiizma, neokoio-niiizma in imperianiizma kjer-koii na svetu. Tako očiten preokret v Washing-tonu seveda ni mogel ostati brez posledic. Razočarana Grčija je obrnila hrbet ne le Ameriki, marveč sploh atlantskemu paktu, katerega južno krilo je tako ostalo brez važnega zaveznika. Grčija obtožuje danes Ameriko kot glavnega krivca, da so na Cipru strmoglavili zakonito vlado predsednika Makari-ja, pa tudi za zadnje dogodke na Cipru. V tem smislu se je posebno odločno Izjavil znani grški politik Andreas Papandreu, ki je dejal, da mora grška vlada vztrajati pri tem, da Washington pusti Grčijo pri miru 'in da se umakne iz vseh svojih vojaških oporišč v tej državi; v nasprotnem primeru bi Grčija za vedno ostala pod ameriškim nadzorstvom. Papandreu je namreč mnenja, da za neodvisen in samostojen razvoj Grčije ni dovolj le izstop iz Atlantskega pakta, kajti .Amerika bo, dokler bodo ameriške vojaške sile v Grčiji, nenehno pritiskata na to državo in se vmešavala v njene notranje zadeve". Ob vsem tem pa je vprašanje Cipra danes bolj kot kdajkoli zapleteno in na najboljši poti, da se razraste v pravo žarišče akutne vojne nevarnosti. .Neodvisnost, suverenost in ozemeljska nedotakljivost republike Ciper so v nevarnosti," piše moskovska Pravda ter ugotavlja, da se .jamstvo" držav članic NATO za Ciper kaže samo kot zavesa, za katero se skrivajo namere vrhov tega agresivnega bloka, da bi ta otok spremenil v vojaško oporišče v vzhodnem Sredozemlju. Amerika vsekakor zastovlja ves svoj vpliv, da bi .spodnesla" pobudo Sovjetske zveze, ki se je zavzemala za sklicanje konference o Cipru pod okriljem Združenih narodov. Ali je s tem tudi uspela, bo pokazala bližnja prihodnost, kajti Grčija napoveduje, da bo Ciper, če bi se sovjetski načrt izjaiovil, na vsak način postavila na dnevni red letošnjega zasedanja glavne skupščine OZN. Volitve v delavske zbornice 29. in 30. septembra po vsej Avstriji Po petih letih bodo v Avstriji spet volitve v delavske zbornice, in sicer v nedejo 29. ter ponedeljek 30. septembra. Za glasove delavcev in nameščencev se v posameznih zveznih deželah poteguje različno število kandidatnih skupin ali list; na Koroškem so štiri: Frakcija socialističnih članov sindikatov (SPO), Avstrijska zveza delavcev in nameščencev (OVP), Svobodnjaški delojemalci (FPG) ter Sindikalni levi blok (KPU). Volilno pravico pri volitvah v delavske zbornice imajo vsi v Avstriji zaposleni, ki so 31. maja letos dopolnili 18. leto starosti in bili zaposleni, so člani zbornice in plačujejo prispevek ter seveda, če so vpisani v volilni imenik. Čeprav gre pri volitvah v delavske zbornice prvenstveno za odločanje med določenimi interesnimi skupinami, so tudi te volitve v gotovi meri nekakšen barometer trenutnega političnega stanja v državi. To kaže že dejstvo, da so skupine, ki se potegujejo za glasove volivcev, skoraj brez izjeme neposredno povezane s posameznimi političnimi strankami. Predvsem pa to potrjuje volilni boj, ki se le precej ob robu bavi z neposrednimi interesi in problemi delojemalcev, v glavnem pa poteka po znanih tirnicah splošnega oblikovanja političnega življenja — v duhu medsebojnega obračunavanja med strankami. Nemalo vlogo igra pri tem „novost" letošnjih volitev, kajti prvič imajo polno volilno pravico tudi tuji delavci, ki so začasno zaposleni v Avstriji. Ravno okoli tega vprašanja se je vnela dokaj ostra polemika med „!evico" in „desnico", še posebej med SPO in OVP: medtem ko so socialisti s svojo večino izbojevali tujim delavcem pravico in možnost, da enakopravno soodločajo pri izbiri svojega interesnega zastopstva, pa so pri OVP zaskrbljeni, da tuji delavci ne bodo dovolj ..sposobni", da bi se pri volitvah odločili ..demokra-tično" in ..pravilno". Kaj se skriva za to ..zaskrbljenostjo" pri OVP, seveda ni težko uganiti. To že dovolj jasno razkrivajo pri omenjeni stranki sami in predvsem v njenem tisku, ki se v bojazni za glasove tako daleč spozablja, da se pri volilni agitaciji zateka celo k hujskanju proti sosedni državi. Morda pa so živčnost pri OVP povzročile tudi ugotovitve zadnje ankete, ki je v očitnem nasprotju z OVP-ievskimi zagotovili in željami prišla do zaključka, da OVP s svojo dosedanjo negativistično opozicijsko politiko prav nič ni pridobila, marveč je nasprotno le še bolj zapravila svoj ugled med avstrijskim ljudstvom. MANJŠINSKI KONGRES V DEŽELI BASKOV AIDCLM ponovno opozarja na nerešena vprašanja koroških Slovencev V dneh od 9. do 11. avgusta je bil v baskovskem mestecu Ustaritze/Ustarit: blizu Bayonne v jugovzhodni Franciji kongres Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kuitur (AIDCLM), ki združuje okoli 60 posameznikov — pripadnikov evropskih in tzvenevropskih narodnih manjšin in okrog 30 manjšinskih organizacij. Predzadnji kongres tega združenja je bii — kakor znano — pred dvema ietoma v Ceiovcu, kjer so se udeieženci srečanja, pripadniki raziičnih evropskih narodnih skupnosti, iahko podrobneje seznaniti s probiematiko koroških Stovencev. Posamezni koroški Siovenci so takrat postaii čiani AiDCLM, dr. Pavie Apovnik pa je bii izvoijen za teritoriainega sekretarja za Avstrijo. AiDCLM, katere nastanek in aktivnost nekako odraža renesanso števitnih evropskih manjšin v zadnjih letih, za raziiko od ,Fede-raiistične unije evropskih narodnih skupin" (FUEV) ne dobiva nobenih javnih podpor. Glavni problem združenja je v tem, da skuša vplivati na javno mnenje in da z intervencijami izvaja na vlade neke vrste politični pritisk. Tako so na primer ob procesu proti Marijanu Šturmu AIDCLM in številni njegovi člani poslali avstrijski vladi celo vrsto protestov in s tem bistveno pripomogli k temu, da proces ni ostal notranjeavstrijska zadeva. Letošnji kongres AIDCLM je bi) — kakor že povedano — v deželi Baskov. Baski, o katerih nekateri govore kot o „prepovedanem narodu", žive na jugozahodu Francnije in na severozahodu Španije; v treh baskovskih provincah v Franciji jih živi več kot 150.000, v štirih provincah v Španiji pa okrog milijon. Fašistični režim v Španiji zatira Baske nasilno — odreka jim ne samo osnovne demokratične svoboščine (to vetja za vse prebivalce Španije), ampak tudi Več p!ati Zvezg t/ovens/uA organizacij na Koro-in 7Vgrot/n/ svet MrošM? 5/ovencev stg oJgovori/g MrojAetHK Ježe/nemK g/g-ugrjn Wggnerjn Mg vprgšgnje, g// stg pri-prgv/jrMg sot/e/ovgt/ pri tg/:o imenovanem „^oro%em omizja", pri ^gferem /?/ raz-prgv/jg/Z o TMgHjšins^Z proNeTHgtM na A"o-roš^em. Osrednji organizaciji ^oroš^i^ 5/ovencev v pisma ^oroš^ema rježeinema giavarja pogt/grjgtg, t/g ^i Mo treM spričo ve/i^e a^taa/nosri manjšinske proMmgtiAe na Ko-roškem že pred zgčet^orr: pogovorov čim-ko/j točno Jo/očiti okvir tega notranje koroškega d/g/ogg in njegovo okveznost. Zato že/ita, naj ki koroški tčeže/ni g/avar še preti začetkom pogovorov natančneje pove-dg/. kako si zamiš/ja areJitev .neprisiljenega" koroškega omizja, dg/je, katere stranke, tiraštva in posamezne oseknosti ter s kakšno pravico zastopanja in s kakšnimi kompetencami koJo po/eg okek osretfnjik manjšinskik organizacij povg^/jett/ k razpravi, prav tako pa taJi, v koiiko kotčo Josežki razgovorov s/aži/i koroški Ježe/ni v/aJi kot osnova za reševanje tistik oJprtik manjšinskik vprašanj, ki spadajo v kompetenco deže/e. Osrednji organizaciji koroškik 5/ovencev ok konca t%d/ poatčarjata, tja sta nače/no vedrto priprav/jeni, t/a se s koroško deže/-no v/gdo in s strankami, ki so zastopane v koroškem t/eže/nem zkora, pogajata o možnostik reševanja ot/prtik vprašanj v zvezi z t/o/oči/i o zaščiti s/ovenske narodnostne skapnosti na Tčoroškem in da kon-straktivno prispevata k njikovi rešitvi. /koroški 5/ovenci v odgovora deže/nema g/avarja Wagnerja torej nikakor ne odk/a-njajo kakršnegako/i konstraktivnega poska-sa reševanja manjšinske prok/ematike, ampak zg/?tevgjo samo predkodno pojasni/o nekaterik nejasnosti, predvsem seveda, če-ma /akko takšni pogovori s/ažijo in na kakšnem nivoja ki tek/i. /Ve gre pozakiti, da koroška deže/na v/ada s/ej ko prej stoji na sta/išča. da je za reševanje manjšinske prok/ematike pristojna samo zvezna v/ada, medtem ko deže/ni g/avar kkrati sk/icaje pogovore o tej prok/ematiki, pri katerik pa ki naj sode/ova/ najširši krog, tadi koroški He/MMtdieMtf. Z/asti pa koroški 5/ovenci odk/anjajo v kakršnemko/i okvira, torej tadi v okvira koroškega omizja konfrontacijo s /VeifMgt-dienstom in njema sorodnim organizacijam, ki si samovo/jno /astijo vzdevek .domovini zveste", kar koroške S/ovence že apriori postav/ja v neenakopraven po/ožaj. Zvone Zorko (De)o, Ljubtjana, 25. 8. 74) osnovne narodne pravice; Baski se proti temu zatiranju bore militantno, na terorističen način. Gibanje ETA (Euzkadi Ta Azkatazuna — Domovina Baskov in svoboda) se bori za socialistično baskovsko državo, ki naj bi obsegala vse baskovske province. .Liberalna" Francija jemlje svojim narodnim manjšinam njihove ravice na drug način, ne z nasiljem. Tu lahko izhajajo baskovske knjige in časopisi, vendar pa baskovski jezik ni priznan kot uradni ali učni jezik, s čimer je tud)} francoskim Baskom odvzeta možnost, da bi se normalno razvijali. Vendar pa se tako Francija kot tudi Španija zavedata, da baskovsko vprašanje še zdaleč ni rešeno. Aktualnost baskovskega vprašanja in dejstvo, da številni Baski sodelujejo v AIDCLM, sta nedvomno bila glavna vzroka, da je letošnji kongres združenja zasedal v Ustaritze. Kongresa se je udeležilo okoli 50 članov oziroma delegatov organizacij, ki so včlanjene v AIDCLM. Že zaradi geografske bližine so bile zelo močno zastopane narodne skupnosti, ki žive v Franciji, Španiji in tudi Italiji: Baski, Katalonci, Bretonci, Alzačani, Flamci, Piemontezi, Furlani. Slovence v Italiji sta zastopala Samo Pahor in Boris Pahor. Kongresa se je udeležil tudi predsednik FUEV Jorgenson, pripadnik danske manjšine v Nemčiji. Kongresu so bila predložena poročila o položaju predvsem tistih narodnih skupnosti, ki so zastopane v AIDCLM. Poročilo o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem je pismeno podal kongresu dr. Pavle Apovnik. Kongres je — podobno kot pred dvema letoma v Celovcu — sklenil resolucijo avstrijski vladi, v kateri opozarja na vsa bistvena nerešena vprašanja koroških Slovencev. Udeleženci kongresa so proučevali tudi možnost izdajanja posebnega biltena za člane in prijatelje združenja ter revije, ki naj bi obravnavala problematiko narodnih skupnosti. V tej zvezi je predsednik FUEV Jorgenson menit, da bi bilo možno sodelovanje pri reviji .Europa Ethnica", ki jo izdaja FUEV. Prof. Guy Heraud, izvedenec za vprašanja etničnih skupnosti — o tem problemu je izdal že dve obsežni knjigi in napisal mnogo razprav — pa je kongresu predložil osnutek nekašne .splošne listine" narodnih oziroma etničnih skupnosti. Zborovanje je bilo povezano z občnim zborom AIDCLM, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo združenja. Prof. Salvador Espriu, Katalonec iz Španije, ki se iz političnih vzrokov ni mogel udeležiti kongresa, ostane še naprej predsednik, Jordi Costa, prav tako Katalonec, pa generalni tajnik združenja. Boris Pahor, slovenski pisatelj iz Trsta, ki šteje med prve člane AIDCLM in se je pred dvema letoma uspešno trudil, da je prišlo do kongresa v Celovcu, je bH potrjen kot eden izmed štirih podpredsednikov. Dr. Pavle Apovnik, ki se zaradi bolezni kongresa ni mogel osebno udeležiti, pa ostane teritorialni tajnik za Avstrijo. Baskovska folklorna skupina iz Španije je udeležencem kongresa predstavila baskovsko folkloro, vodstvo združenja pa je za zaključek kongresa priredilo tiskovno konferenco, na kateri je predstavnike tiska seznanila z nalogami in delom AIDCLM. Opozorita in primerjave ki Avstriji niso v čast r r F.r is, s.ibs,- Arlike! 7 des osterreichischen Staatsvertrages Fremdenverkehr. Aber: Brauchen wir die fanatischen „Vo!kstumskampfer"? Wozu haben w!r ihn dann noch, den sogenannten Heimatdienst . . .? Der čsterreichische Staatsvortrag ist BestandteM dar osterreichischen Bundesvorfassung. Daher: Die zweisprachigen Ortstafeln mussen wieder aufgesteHt werden! Der „Karntner Heimatdienst" ist zu verbietent .AVSTRIJA — EUROPA. Evropa je postala moderna, samozavestna celina. Njeni svobodni prebivalci so se že zdavnaj navadil) strpnosti in sožitja. Samo ob seb! jim je razumljivo, če v drugem jeziku naročajo, se v njem pogovarjajo in ga berejo. Navajeni so, da so napisi pogosto dvo- in večjezični, saj so navsezadnje Evropejci, tako kot mi!" Tako je rečeno v letaku Avstrijskega odporniškega gibanja, ki so ga prejšnji teden delili v Celovcu in v turističnih krajih ob koroških jezerih, da bi ponovno opozorili na nerešeno vprašanje dvojezičnih topografskih napisov in označb na Koroškem. Letak v koroških deželnih barvah ugotavlja, da delajo Evropejci tudi primerjave. In navaja konkretne primere dvojezičnih napisov v Švici, v Jugoslaviji in v Itaiiji, medtem ko tozadevno .evropsko zrelost" Avstrije dokumentira s prepričijivlm dokazom — premazanim dvojezičnim napisom iz leta 1972. .Morda izvajajo tudi konsekvence!" meni letak o Evropejcih in potem poudarja: „M) potrebujemo tujski promet. Toda: Al! potrebujemo fanatične .narodnjaške borce ! Čemu ga potem še imamo, fa tako Imenovani Heimatdienst!" No drugi strani letaka je natiskano besedilo člena 7 fer poudarjeno, da je avstrijska državna pogodba sestavni de) avstrijske zvezne ustave. .Zato" — zaključuje letak — : .Dvojezične krajevne napise je treba obnoviti! Koroški Heimatdienst je treba prepovedati!" posmoKemsvmi PEKING. — Dosedanje ocene, da ima Kitajska približno 800 milijonov prebivalcev, je prvič uradno potrdil kitajski predstavnik na svetovni konferenci o prebivalstvu v Bukarešti. Doslej so kitajski tisk in funkcionarji vedno govorili o nekaj več kot 700 milijonih. V svojem posegu na konferenci v Bukarešti pa je kitajski predstavnik izjavil: „Od ustanovitve republike do danes je prebivalstvo SR Kitajske naraslo približno za 60 odstotkov ter poskočilo od 500 milijonov na skoraj 800 milijonov." Kitajski predstavnik je še dodal, da se je v istem času kitajska proizvodnja žitaric več kot podvojila — od 110 na 250 milijonov ton —, proizvodnja tkanin in drugih industrijskih izdelkov pa se je povečala še v večji meri. RIM. — Generalni tajnik italijanske KP Berlinguer se je ponovno zavzel za temeljite spremembe političnega sistema v Italiji. Notranjepolitična in predvsem gospodarska kriza, v kateri se je znašla Italija, je v zadnjem času vzpodbudila široko razpravo o možnostih, ki naj bi privedle iz tega položaja. Vodilni predstavniki KP zahtevajo možnost sooblikovanja političnega življenja, nasprotno pa se desno krilo demokristjanov dosledno upira sleherni pritegnitvi komunistov, medtem ko .levo" krilo stranke kaže določeno zanimanje za neko povezavo s KP, ki je druga najmočnejša stranka v Italiji, kljub temu pa v političnem dogajanju nima neposredne vloge. DUNAJ. — Na jesenskem zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 17. septembra v New Yorku, bo Avstrija zahtevala, naj tudi Dunaju — tako kot New Yorku in Ženevi — priznajo status mesta OZN. Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da je Dunaj sedež dveh znanih agencij Združenih narodov ter da so tam pogosto mednarodni sestanki in posebne konference pod okriljem svetovne organizacije. Pred kratkim je bilo na primer sklenjeno, da bo Dunaj gostitelj druge konference OZN o pomorskem pravu. LIZBONA. — Predstavniki Portugalske in Gvineje-Bissao so v Alžiru podpisali sporazum, ki vsebuje pogoje za neodvisnost nove afriške države Gvineje-Bissao ter za umik portugalskih vojaških sil in upravnih oblasti. Medtem je Portugalska tudi že začela evakuirati svoje čete iz Gvineje-Bissao, kjer je bilo nastanjenih okoli 10.000 portugalskih vojakov. BUKAREŠTA. — V Romuniji so bile velike slavnosti, s katerimi so v navzočnosti delegacij iz številnih tujih držav proslavili 30. obletnico osvoboditve države izpod fašizma. Predsednik Nicolae Ceaucescu je v svojem slavnostnem govoru opozoril na izredno hiter napredek Romunije v povojnem obdobju na industrijskem, gospodarskem, političnem in družbenem področju. Poudaril pa je tudi, da bo Romunija nadaljevala pot miroljubnega sodelovanja in tako prispevala svoj delež popuščanja napetosti v svetu ter krepitvi nove politike mednarodnega sporazumevanja in miru. Pri tem se je izrecno zavzel za ukinitev vojaških blokov in odhod vseh vojaških enot s tujih ozemelj. KOSTANJEVICA. — V Kostanjevici na Krki so prejšnji teden predstavniki hrvat-skega in slovenskega elektrogospodarstva podpisali pogodbo z ameriško firmo Wes-tinghouse Electric Corporation o gradnji in dobavi jedrske elektrarne Krško, prvega objekta te vrste v Jugoslaviji. Jedrsko elektrarno Krško, ki bo imela moč 632 mega-^_vatov, bodo po načrtih začeli graditi že le-<1 tos jeseni, obratovati pa naj bi začela kopneč leta 1978. Predvidoma bo proizvajala 3,5 do 4,4 milijarde kilovatnih ur na leto, odvisno od potreb po električni energiji. Stroški za graditev JE Krško in pridruženih objektov so predvideni v višini nekaj več kot 500 milijonov dolarjev. STOCKHOLM. — Grški politik Andreas Papandreu je obtožil Ameriko kot glavnega krivca, da so na Cipru strmoglavili zakonito vlado predsednika Makariosa, kakor tudi za zadnje dogodke na otoku. Izjavil je, da mora grška vlada vztrajati pri tem, da pusti Amerika Grčijo pri miru in da se umakne iz vseh svojih vojaških oporišč v Grčiji, kajti v nasprotnem primeru bi Grčija za vedno ostala pod ameriškim nadzorstvom. Za prelivanje krvi na Cipru pa je Papandreu neposredno obtožil ameriškega zunanjega ministra Kissingerja. Hkrati je znani grški politik menil, da so oporišča Atlantskega pakta in Amerike na grškem ozemlju nenehen vir nevarnosti za proces kolonizacije Grčije. Razprava o manjšinskih probiemih določenim krogom na Koroškem ni po volji Že v zadnji števiiki je Siovenski vernik poroča) o miadinskem seminarju „Aipe-Jadran". Seminarji te vrste imajo svoj pomen, saj pred-stavtjajo obiiko sodeiovanja miadinskih organizacij v tej regiji. Sode-iovanje med miadinskimi organizacijami bi se mogio še izpopoiniti, vendar bo treba spremeniti formo tega sodeiovanja in konkretno tudi obiiko tega vsakoietnega seminarja. Na preteklem seminarju je jasno prišlo do izraza, da zanimajo mladino te regije podobni problemi. Tako se je pri večini članov italijanske delegacije čutil vpliv nedavne tržaške mednarodne konference o manjšinah. Prav člani delegacije iz Furlanlje-Julijske krajine so predlagali, da bi na prihodnjem mladinskem seminarju, ki naj bi ga organiziral deželni mladinski sekretariat Koroške, obravnavali problem narodnostnih skupnosti. Svoj predlog so Italijan. mladinci še aktualizirali s tem, da so predlagali, da bi vprašanje narodnih skupnosti obravnavati obenem z vprašanjem naraščajočega neofašizma. To jim je verjetno narekoval tudi trenutni politični položaj v Italiji, kjer je n. pr. slovenska narodnostna skupnost tarča napadov neofašističnih sil. Člani slovenske delegacije so podprli predlog italijanskih tovarišev. Med večino članov koroške delegacije po je zavladat neprijeten molk. Tako so se udeleženci seminarja sicer načelno strinjali s tem, da je ta srečanja treba nadaljevati, vendar se niso mogli zediniti o temi prihodnjega seminarja. Na žalost je treba ugotoviti, da so stališča glede slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem prav pri nekaterih članih koroške delegacije okostenela. Pri večini članov koroške delegacije se je občutil tisti nerazumljivi strah, ki narekuje, da se na Koroškem javno o slovenski manjšimi ne govori in že sploh ne na nekem mednarodnem seminarju — če pa se že govori, morata soglašati vsaj socialistična stranka in ljudska stranka. Tako so delegacije tudi niso mogle zediniti na skupno sporočilo. Koroška delegacija, ki je pred-iagala formalno brezvsebinsko sporočilo, ni prodrla s predlogom, ker sta delegaciji iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije vztrajali na tem, da v skupnem sporočilu zasidra tudi zaželena tematika bodočega seminorja — to je tematika 783 mitijonov NEPiSMENiH NA SVETU 5pfCM/:'z/r<:?M org<2;MZ