i rcduiiklltt upravfiMkJ prv
•Uril S0&7 b. Law uda)« a v.
OfflM Sf fUbUcStlea:
2tSf ho. I.*wit<Uk avr,
TolrpUoiir: IhwmUmIv 4035.1 ^——
tetrtak, 29. ju>u»rj« (Jw». 2») 1920. '""ftfc*4-*0 STEV.—NUMBER 24.
MNENJE ^"DEPEŠAH
Angleški učenjaki se rosno bavijo g poročilom Maroonija.
PRAVIJO, DA SO "BRZOJAV KJE" Z MARSA MOGOČA STVAR.
London, 28. jan. — Vsi angle-skfTrfenjaM se resno bavijo s po ročiloro Marconija, ki je bilo ob javljeno te dni, da prihajajo 'mi sterijozne brezžične depeše' na inljo. Nekateri znameniti ve-ščaki so mnenja, da so depeše prav lahko signali z Marsa, ki je najbližji i^anet naši temi ji, medlem ko drugi zavračajo to teorijo.	►
Nadzorovalni inženir Marconi-jeve tvrdke pravi: "Razumna bilja na Marsu so vsekakor fbolj civilizirana kakor mi Brezžični br/ojav jim je morda znan že sto tine let. Ker imajo dobre sprejemne postaje, je možno, da so ujeli katero naših brzojavk z zemlje in ni jo raztolmačili. To ni nič nemogočega. Mi smo tekom vojne vojne raztolmačili tudi najbolj misterijozne 'brzojavke iz Nemčije. Ako so to dosegli, tedaj je skoraj gotovo, da zdaj poakušajo priti v zvezo z nami. To je točka, ki se mora zelo skrbno preiskati, predno se more reči kaj pozitivnega. Mi se do danes nismo dosti zmenili za to stvar tn zato smo prezrli signale.*'
Profesor W. H. Eccles, vodilni telegrafist brezžičnega, sistema v Angliji, je dejal: "Ena stvar lahko dokaže ali pa zavrže teorijo, da prihajali signali z Marsa. Kadar je planet najbližje zemlje, tedaj l>i morale fciti dozdevne depeše 25k rat močnejše,
krat, kadar jenajbol Ako se to enkrat dožene s pazljivo poskušnjo, tedaj je vprašanje reaeno. Neznani glasovi, ki se u-jamejo na brezžičnih postajah, iiiao tuji operatorjem in večkrat pridejo iz bližine zemeljskega površja. Kar se tiče pošiljanja brez-/M-uih brzojavk skozi gornjo plast ozračja, moramo se ozirati na dejstvo, da gornja plast atmosfere «luži kot ščit zemlje, 4asiravno ne rečem, da ni mogoče prodreti te plant i. (»ornje ozračje potiska zračne valove proti zemlji in ob-• iiem čuva zemljo zunanjih fji-ifHiitienih.truščev, vsled česar je možno brezžično brzojavljenje na zemlji."
Frank W. Dyson, astronom na kraljevski zvezdami, je mnenja, da so valovi, ki nosijo brezžične depeše, mogoče tudi z drugih
planetov.
Viljem Marconi je včeraj izjavil: "Misterijoziio vmešavanje v naš sistem brezžičnega brzojava lahko prihaja a Marsa, toda zdaj ne vemo. Signali niso atmosfe-'i(»i in dobimo jih le tedaj, kadar nastavimo posebno valovno d'dgost na naših aparatih, n. pr.
/višamo dolgost valov na sto kilometrov, kar je trikrat več, je potrebno za komereijalne depeše. Večkrat prejmemo tri kratke udarce, ki se lahko sms-1rHJ'» z« črko "S"-v Morsejevem ^legrnfskem alfabetu, toda gla M' i ho, ki značijo tudi druge tr 1<" W-ani so glasovi čudovito mu *ikali.'ni in zdi se, da prihajajo " "Kromne daljava. Lahko se pa «I asovi vzamejo tudi za elek ,n< "" nemire v atmosferi."
Utuionak* " DaiJy News" pl-M d« "morda že stojimo na prt «» - likega odkritja, proti kate-J*' bilo Kolumbovo odkritje AiM-rike prava malenkost"
jih prikazal, da so naravne, nap! .... «...	. v. - «
Sohke knjig«
Nemčiji.
11 r'i" — Naučili minister je ' 1,1 da we tiakajo nove šolske Vse Htare knjige, ki vse '"'".i" «Uv<mpevs brvšemu kaj "J" 'i nemškim dinastijam ■ ho vri*ne med staro šaro. r i<* izjavil, da v novih piskih knjignk n« um4 i,iti niš. . 1r W vzgajalo numsrhistične "'•J« v niisdini. t . .rjM
INPLUENOA jffp AMERIŠKI MI ČBTAJD V 8IBIRIJI.
Washington. D. C. — Vojni department poroča, da je pričela \ začetku tega meseca razsajati in fluenca med ameriškimi vojaki \ v Sibiriji. Po zadnjem poročilu jc med vojaštvom 65 slučajev te bolezni.
KLOFUTA SPIRITISTIC NIM SLEPARJEM.
PET TISOČ NAGRADE ČAKA NA PEAVI MEDU.
Podvreči se mora preizkušnji preo znanstveniki.
New York, N. Y. — V starem ii srednjem veku so ljudje verjeli \ razne vraže in stvari izven na rave. Seveda se tudi še dandanet najdejo taki ljudje, ki jih navi huni aleparji izkoriščajo na raaliČ ne načine. V prejšnjih stoletjih j» bila sleparija bolj neotesana, ai rova, tako da jo je lahko spozna že navaden človek s povprečni izobrazbo. Sedaj se taki sleparji ki špekulirajo na človeško ne umnost, poslužujejo tudi znanst venih sredstev, da premotijo svoj« žrtve. V zadnjih letih se je preee, razširil špiritizem in zagovornik tega najnovejšega humbugs, st skušali špiritizem obleči v znanstveni jopič, da so ložje lovili pri padnike tega nesmiselnega na uka, ki nič druzegs kot dualizen v novem fraku.
Zdaj je Joseph R. ftinn, bivš\ član Družbe za psihične preiskave ki je pomagal razkrinkati Palladi-na in ki je skozi več let razkriva takozvaue čeznaravne stvari li
TRETJA PRIDE KMALU.
Demokratje tele pridobiti zopet zaupanje farmarjev.
dobi družba, sir Oliver Lodge katera druga oseba, ki preskrb*' tak medij, da dokaže pod znanstvenimi pogoji najmanjši dokaz < zvezah s svetom duhov ali kateri mi čeznaravnimi bitji.
Mr. Binn je izjavil nadalje, dr priloži še pet tisoč dolarjev, h pspodje špiritisti ali drugi ljudj« doprinesejo najmanjši dokaz, di postoji svet duhoy. Rekel je, d* tudi on lahko pošlje sir Lodgu kolikor sporočil hoče od njegove ga sina iz sveta duhov, ker tak judje, kot je on, najrajše sede j* sleparjem na limanice.
Ko je predaval o sle|>arjih, ki st poslužujejo špiritizrna, je predel, stopilo več poslušalcev, ki so mt pripovedovali, kaj so videli ne svoje oči", toda Rlrin je tein ljudem v lahko razumljivi bcaedi razložil kako so bili prevsrani.
Špiritisti potrebujejo sevedrf tudi denar, ker niso uašli taki* zvez, da bi- jim duhovi prinašali« hrano, pijačo, obleko in zanje pla-Ševali stanarino torej je zanje kol nalašč prišla pagrsds patih tisoč dolarjev, ki jih je razpisal mr Rinn, da sežejo po nji. Preden k svojim predavsnji in demonstra eijami "zaslužijo" pet tisoč dolar jev, se morajo truditi že eno leto ali pa še več. Sedaj je ugodne pri lika zanje, da zaslužijo denar in š< niso slepsrji, ki se boje znsnstve ne preiskušn jc, jo ne bodo zsmu dili, ksjti tske prilike so zele redke.
Washington, D. 0. — Spremembe, ki so bile izvršene zdaj v kabinetu in tiste, ki tem slede, ima)* namen pridobiti demokrat ičnii it ran ki zopet simpatije med ljud <tvoui.
Predsednik je obvestil senat, da poljedelski tajnik Houston pre<t vzame mesto zakladniškega tajni ka Olassa, ki je bil imenovan se latorjem v Virginiji, K. T. Mere-lit h iz Des Moinesa, la., pa postale poljedeljski tajnik.
V političnih krogih pričak ie eno spremembo v kabinetu. <ijo se glasovi, da se želi umakniti ajnjk za notranjo zadeve Lane hi la bo na njegovo mesto imenovan lekdo drugi, ki dozdaj še ni iz bran.
0 Houstonu govore v političnih krogih, da ni bil nikdar priljub, jen med farmarji. Nekateri voditelji demokratične stranke so al belili glave, kako si pomagajo ti e 'zagate, kajti farmarji, prav '.sprav farmarske organizacije so tritizirale vedno njegovo delo. O iioustonu pravijo, da je strokov ujak, toda on je teoretik in ne praktičar.
Houston in J. W. Alexander, trgovski tajnik, prihajata iz <Jri* /e Missouri. Demokratje u la to državo pri predseduišk
00SKI LBTALOI SOBI j ORGANIZIRALI V UNIJI
' Pari«, 28. jan. — Francoski avi-Jatiki ao se orgauiairaii in aklenili so, da ae izvoli posebni odsek, ki ima seataviti minimalno iriačiliio lestvico za letalce. Antoine Marshal je predaeduik letalske unije.
mm VOJNEGA M0-■ LOHA SE PADAJO.
itvah zopet iztrgajo republikau
eem.
Če poda tudi tajnik Lane nvigo jstavko, tedaj ostanejo le ša štirje
MEHIŠKI POSLANIK JE PO DAL REnONAOIJO.
Washington, D. 0. — Henry P. Fletcher je i»odsl ostsvko kot ameriški poslsnik v Mehiki, ki po •Une pravomočna v nekaj tednih V diplomat ičn i službi je bil o*>m na jat let. V poW»'nih «e slišali glasovi pred več m«"'1 da se Fletcher ne strinja n prrd gadnikovo politiko v Mehiki. Ko w ^ vprašali, če je ksj rf«n^ »s t«h govoriesh, je mr Fletcher *s-nikal resničninit takih govori«-
ilrf tajnik Daniels, delavski ta^rik Wilson in gl. poštar Burleson. Ne-cateri demokratični voditelji šele, le reztgniifc tudi gl. poštar, da iemokratična stranka pridobi napet simpatije strokovno organiziranega delavstva.
V delavskih krogih pravijo, da ipremembe v kabinetu ne bodo dosti vplivale na mišljenje delavcev, pa tudi ue na mišljenje far-narjev, organiziranih v Nestrankarski ligi, kajti delavci in farmarji so prišli do prepričanja, da >dloča program Ntranke in ne osebe.' Stari stranki sta zgrajeni na osebah in ne na programih, dasiravno imata obe iu vsaka svoj program. Stranki nista še nikdar tega izvedli, ka sta obljubilt^4e-lavcem iu farmarjem, bilo je ved-119 le polovičarsko delo, ki je vedno bolj koristilo privatnim vele-bizniškim interesom kot pa delavcem in farmarjem. Zavedni delav. ci so se organizirali v svoji politični st rsnki, tako so storili tudi farmarji na utpadn, ki eo .prišli prepričanja, če si ne bodo esmi pomagali, da jim ne bo nihčf pomagal. Tako zdaj stoje stvari. Zavedni delavci in farmarji pojdejo pri predsedniških volitvah svojo pot in se ne bodo ozirali tis drob-tine, ki jih njim poiiujeta stari stranki.
Umrljivost .vsled podhrane in bolesni
j NA STOTISOOE OTROK JE PODLSOLO.
t Ženevs, Švica, 28. jan. — Tukaj je vršila te dni konferenca za opnikov iz raznih centralnih iu juiuoev ropskih držav, ki se se ppsvelovaH, kako ziiiiuti strašno uinrljiv ost med otroci, ki umira* jO v stotiaočili zaradi lakote iu raznih bolezni, ki so posledica rajne.
! Muriel Paget, zastopnica iz An-glije, je poročala, da v Oshoslo-kiji umrje letošnjo sii^io stoti-otrok dnevno radi hudega m rain pomanjkanje tople obiske, vsakih 60,000 prebivalcev v Čthoslovskijl pride po eden sd ravnik.
Gdč. Oristič U Srbije je dejala v j svojem poročilu, da 80 odstot-v otrok v Srbiji. Bosni in Her-cegoviui trpi na jetiki. V državi se, nahaja 200,000 otrok, katerim je vojn« pokopale starše in od
a
Jugoslavija ponovno odbila reški načrt.
Belgradska vlada je na tridnevni ultimat odgovorila s ponovnim odklonom Nittijevega kompromisa, predložila pa je svoj kompromis na podlagi Wilso-novega načrta.
AMERIŠKI MILJONAR NAJ BO OGRSKI KRALJI
Parit, 28. jan. — Odgovor Ja-goaiavijs na saveaniški ultimatum glede jadranskega vprašanja jt dospel danes ▼ Paris ta vsebuje odklonitev kompromisa, Id »o ga dali ItaHjani. Odgovor vsebuje nov kompromis na podla|i Wilso novega aftdrta. Prsdlošan te ton ftrend zavetniških poslanikov.
Parit. 28. jan. — 'Mournsl <U s Debata'1 > prejel de|»ešo Is Mcl-grada, da je jugoslovanska vlada ponovno odklonila italijansko-angleško - francoski kompromis glede iM rešitev jadratiskegs jadranskega vprašanja. Ust pravi, da je vest U avtoritativnega vira.
vinni ao mil oils rov iu javne oskr to Hmm> osirotelih dečkov je po/begidto, V gozdove, kjer so podivjali in zdsj izvršujejo tstvios rope
>. Friifk iu teriker sta
rok -v Asrstriji in na Ogrskem, (jer so; t njimi napolnjene vse bolnišaisa.i( Vsled pomtn>ktnjs zdravil, obleke, mi)a in mleka je vsak h>oji proti propadanju mladi nc nessogoč^ Ameriški pomoŠnl odbor na Duntju daje 100,000 o-1 rokom pe eno jed na dan, ali vse to je malo..
Zattopuica flehreibtr iz Nemči-je je izjtvilt. da je tekom vojne umrlo IfiO.000 otsli, večinoma o-trok v Nemčiji zaradi lakota. Ne-ursdaa statistika dokazuje, da je do danes umrlo miljon osel) na Nemškem vsled stradanja. Lakott ustvarja kriminalce.
Maj<jr Ledcrey, ki je govoril o r m/merah v Ukrajini, je rekel: V Ukrajini sploh nisem vidfl dojenčke. Tam ni otrok izpod sedem let starosti. Kar se narodi, tskoj tunrjf."
Vsa poroči Is so ss nanašala na oarfwe preiskave. Delegstjs so mnenja, da je umrljivost i, otrok in bolezni nemogoče ust sviti, s ko n*' pomagata Amerika in Angii-
DEUŽINSKA TEAOEDUA
Fort
Wayne, M. - William goindler je ustrelil ovojo šen«, tri otroke in stbe VzrOk drsmi je nesrečni družinski prepir.
KONFEEENOA O MIROVNI
POOODBI SE VI KONČANA
Obe stranki sto prt vol ji zopet pričeti t razpravami .
Washington, D. 0. — Senator
Hitcheoek je povzročil s svojo grošujo M se niso razbita pogajanja o mirovni pogodbi na konferenci. ker je dejal, da poCens mirovno pogodim zopet v senat, da se tssi o nji rszprsvljs.
Demokratje so odkUmili fx>dgov ultimat glede X člene in Monroe-jeve doktrine In pridrfkov, orirs joči se nenjo
Konference ni razbita. t<»da koliko čase bo trajalo, ds ss ne ras-bije, ps nc more tiibše povedi ti.
obe sleenki vsirejeU še nadalje na svojem Zelišča, tedaj se konferrnes prsv zenesljivo razbije.
POiTAKIOA DI N/BN UUE-0EK P&UETA PO DAUil OON/I.
Itdaja ju jo pitljafa.
Cleveland, O. — Prtljaga je U dala lepo pošurieo 24-le 1110 Irene Klizabeth McAuliff, ki je pobegnila iz Franklin Parka, ftikašfcega predmestja, v druibi svojegt I J«, trika Menil 0. Indss Dolgo ča-se so sledili dvojici poštni sgentje k rišem ZdrKŠeuih dršsv, s po vsod 00 priŠH za fttiri in dvajset ur prekasno. Končno so je posrečilo IMištniifk agentom prijeti ubelno dvojico v Plevelendn, ki se je na ■tsnils v hotela Kuelid. Poštnim n v'ltoin js slnlils prtljage se ka-£il>ot, posebno ps velik črn kov-čeg, kskršnih se poslnlejo potniki ns prek merskem potovanju Prt njima so nsštf Se nekaj denarja, ki je last ulna p<ištne oprave.
•PLOiNO VOJAŠKO IZVEtEA NJE VELIKA FINANČNA BUTANA SA UUDSTVO.
Tako ltlavlja kongresnik
Washinfton, D. 0. — Kongrca-ulk Moudsll, vodja republikanski vediue v kongieani zbornici, pravi da bo splošno vojaško velhauj* Stalo ljudstvo eno mlljtrdo dolar« ' v v prvem letu, potem pa vsako •sdem sto miljonov dolarjev . V* '	"
ni k, splošnega vojaškega velba-uja. V svojem govoru Je povdar jal, da je splošno vojaško vošha-nje veliko finančno breme za ameriško ljudstvo in jc navajal za avoje trditve številke. Dejal Je, dn ljudje tli organizacije, ki pravijo, da bo SploŠuo vojaško vešbanj« stalo na leto Is stu i>et In dvajset miljonov dolarjev, ne poznajo faktov ali pa nalašč podajtjo tske izjtve. Dejsl je, ds zdsj stane vojak na leto dva tiso' dolarje? in 'e bo treba vsako leto vojaško izveŠbtti šest sto IM mledcuj'ev, da lahko vsakdo proralmi t roške U splošno vojaško veibsnje.
OOVOEI SOOIALISTIONIH POSLANCEV SLUŽIJO ZA EVIDENCO.
Albany, N. V. Zastopniki le. gislature, ki vodijo preisksvo proti petim socialističnim pm.lsn-cem, so nredlošill kot evidenco cel
P*
kup Izc^pkov iz govorov omenjc nlh poslanci*v, ki so jih govorili na raznih shodih v volilni ksmps-nji. Omenjeni govori so bili po miteuju teši tel je v nelojslui. Vodstvo zagovorniŠtva |>oslaneev je za/ssuo prevzel Hcymiir Wed man bt Chicags. ker njihov glavni ss« govornik Ifilquit je bolsn,
MOV A ZVEZDA ODKRITA.
Pri volitvah na Ogrskem to ima-
fall monarhisti • sltparUand.
SOCIALISTE 80 IZOI^AU S VOLIS0.
Htm, N\i«.w, 2H.. jan. I* Um dapcAte poročajo, da so pri volu vah v nedeljo In |Miudcljek zmagali monarhisti, ki an izvolili veft. no poslsncev zs narodno skupščino. Ate vilo glasov, ki Jih je spravila skupaj luoiiarhisUčua in klerikalna buršoazlje, znaša % odstotkov vseh oddaoih glasov. Volitve so s« vršile pod obsotinini sts-njem in /mnogih krajih je bilo socialističnim iu drugim naprednim vol licem zaheanjeno Iti us volišča.
U tega sledi, dn bo naroduu akupščina aprejelt moiiarlilstlčuu obliko vlsde na Ogrskem iu špekulacije ho mi .ln«'\ nem redu, kdo bo kralj. Nekateri so za najstarejšega sina bivšega avstrlj. Skega ousarjn Karla, drugI predlagajo rsr.nc prince drugih evrop-Irtkinjilf našli no se «m elementi, ki s«» pri volji kronati kakega ameriškega iiilijoiiarja za kralja I
PONOVITA POTOPNA
RUSUS
Sovjetska vlada jt sporodila Angliji, da je pripravljtna razpustiti armade, ako M ikltnt mir.
London^ 2H, Jan, — Poročevalec "Daily BzpresetM brw.javlja Ik Kopenhagiia, du je Itoris |(itvf. nov, sovjcuki Rtatopnlk, N|mročlt % Imenu moskovske vlade /smImii-nikti Anglije, ds Jc sovjetsks Itn-sija pripravljena deinoblliziialt vse svtfje armade in opua||tj sve* lovno propagando, ako /iivc/nikl sprejmejo mir, odpokličejo svoje čete z, ruskih meja in ml pro di«, rek tub trgovino s aovjetsko vlado. Ilnsljt jc dalje pripravljena d
Z
Oamgndge, Masi. —\s hsrvsr-univezltetnein observatoriju so odkrili novo zvezilo. Zvezi Je ni
Mlo op« rit I na fotograflisU, ki se,	^
jih nap rs vili pred aprilom IM7, ko' Pt dol»e seds/, kjerkoli so'v po-
voliti zavexiiUkim vojaškim m Jsm vstop nt svoje ozemlje, <ia »odo nadzor«\»ili denlohiHsti } Moskovakt vlada tudi s|Kiroč«, .ni nc zahteva rfoTicntga priiwneusiija niti diplomatjČnlli stikov s kapi t^listtfnimi državami, pač p« |o||. ds se tiposlevijo trgovski stiki Trgovina z Huaijo je nemogoča, dokler ni njene srmsds demoblll* /irana, ksjti vojaštvo poet bi ako-rs) vsa prometna uredstvt. Krasili, film glsvuih organizatorjev s#»vjetske vlade, Je pripravljen ns Jet i mlade vcščske in učenjake kolikor jih pride v Husijo. jemsll bodo trik rs t v«čjo plačo
ns katerih je videti zvetul«' do sedme velikosti. Na plošči, ki Jc bila Igdelsus V* sprlls 1017 je opsaiti kot zvesds fl.ft velikosti. Do avgusta Istfga leta so Idle ve like svetlobne fluktacije in zveiufc zopet ni Mlo operitl na ploščnh.
Peneči Ui pravi, da se vseh pel novih zvezd, ki so Jih odkrili r zadnjem čaan, nshajs v blišfni llimsk*- ceste.
POLICAJ VODJA EANDITOV
York. N. T.	— Policaj
flnoofte je Ml	olMojen ne pet in dvsjset Ir l Ječe, V or Je k of
CkieifO io okolice, V petek ob- vodja henditske tolpe	Izvršil ve« Je/no In gurko Lakki jnšiii vetrovi. NsjnilJs temperatura v sad njih arak lt.
vlomov Pred soditf* prUU> t«4* Peter Rueger, ki je sodeloval pri rsvoeUti bandltski telpi

»leni.
PsHz, 2H. jaw w U i'arigrade jšvljs>j«, da je tjs doafml uMui gennrsl Denlkin s svojim štet h,in ns sngleškl bojul ladji
VELIKO ' RADIKALCEV" IS-PUiOlNIH 12 ZAPORA
' Now Tort, N. V — Ka Kills lal« ml u so Imeli 42* "rediktlcev" (»ridršeuih, ris jih rfe,M,rtlrtjo v stsri krsj. tM rsdlkslcw j r oets-lo le š« TIH oseb, drugs ao lapu-still >er so poloŠili (»orošt11, 7A d^portacijo |, (jnioiViiiii 1* oaeb, Od katerih Jtfa pHht^TW is Detroit s. dvsjset ow»b ps niso mogli oddan os paruik "llufoH". ki je <M]peljtl m aneriilstov in -r Rusija.
1 m^MM mitom
PROSVE
NAJIODNE PODPORNE JEDNOTE
GLASILO SLOVENS
\KE
8KE
LASTNINA SI.0VEN8KE NARODNK PODPOKNEJEDNOTE
C«n« oglasov po dogovoru. Rokopisi ae no vračajo.
Naročnina: ZadinjofM driave (Itvon Chteofo) in
m pol leta in Uta, $1.4« m tri m«
$400
S2.00 m pol loto in $1.00 za tri umoco; Chicago $6.50 aa loto, $S.T» to tO im^em-tvo $7 00
NsoMpoi
"PROS VETA"
2457 S«. LawadaU Atiiu, CUm|«, IDiaola.
THE ENLIGHTENMENT'
OrfM of H
■ I I 1 1	I ■
Navzlic takim faktom pa vztrajajo velebizniški listi pri izjavi, da je privatna kontrola nad ameriškimi železnicami boljla od državne. V čigavem interesu govore tako velebizniški listi, pa ni težko uganiti, kajti privatni interesi se niso še nikdar brigali sa ljudske koristi, čeprav so poto-čili že marsikatero krokodilovo solzo, povdarjajoč, da pla-kajo v interesu ljudstva.
DOPISI.
Owm4 Wy th» >Uv-h Motto—I fm»fU S-toty
r '_
Advertising n*«^«" nTTT*1'*'
Subscription: UnlUd Stoto« (except Chicago) and Conodo $4
Chicago $5.60, and foreign coantriea $7.00
Datvai v oliUpaaju a. pr. (Jm rmm ia a
▼an «• «uU«i Nat.
p awai» da rmm ja a ta*no, da m
JETN1&KA PROPAGANDA.
Odkar je izbruhnila svetovna vojna pa do današnjega dne nismo slišali in čitali toliko o društvih kot zdaj, ki so si nadeli nalogo, da spremene tujezemske delavce v 100-odstotne Američane. Ta društva nastopajo pod raznimi imeni, toda nobeno pOve, kaj pravzaprav amerika-
mm pomeni.
Naš list je že enkrat povedal, kaj so pred dvajsetimi !: leti učiti tujezemce v večernih šolah, da postanejo dobri državljani ameriške republike. Predvsem so jih seznanili z ameriško formo vlade. Razložili so jim, da Združene države niso monarhija, v kateri vlada kronan vladar, ampak so republika, v kateri ljudstvo izvoli svoje zastopnike v postavodajne zbore, da izdelajo potrebne zakone. Citirali so tudi govore slavnih Američanov kot Washingtona, Jeffersona, Franklina, Lincolna in drugih, ki so pomagali s svojim delom, da se je ameriška republika razvila do krog 10 let. svoje današnje moči. Razlagali so tujezemcem, kakšne trde boje za obstanek so imeli prvi naseljeniki na tem kontinentu za svoj obstanek. Razložili so pomen revolucionarne vojne, proglasa neodvisnosti in državljanske vojne. Tako so preje učili tujezemce v večernih šolah, v katere so tujezemci prav radi pohajali, ki so se zaniriiali za razvoj in blagostanje dežele.
Ali če sodimo po sedanjem kriku, ki ga gonijo velebizniški listi, da je treba tujezemske delavce ajnerikani-zirati, se zdi, kakor da učitelji niso preje vršili svoje dolž-:: nosti in bo tujezemske delavce učiji napačno.
Kakšno amerikanizacijo pa torej razumejo velebiz niški listi, če jim ni taka vfeč, kot so jo učili v večernih šolah?
Metropolitan Magazine je bil tfiko pošten, da je po vedal, kaj amerikanizacija pomeni v velebizniskem jeziku Po definiciji tega lista pomeni amerikanizacija tole:
"Sedaj je naš glavni namen, da izvemo do vseh mož ako so za sedanji ameriški sistem ali proti, če so zanj tedaj morajo jasno povedati: "Mfsmo za kapitalistični sistem."	*
Z drugimi besedami pomeni, da se mora dovolit Garyju, Morganu, Armourju, Swiftu, Rockefellerju ir drugim velepodjetnikom, da izkoriščajo še na dalje ljud stvo in da se ne sme pod nobenim pogojem priporočat ljudstvu, da naj izvoli v postavodajne zbore take poslance ki bodo gledali le na ljudske koristi in ljudsko blagostanje NJtayno i»ti lint priporoča za predsedniškega kandidati i generala Wooda. Samopoeebica je, da bi bil velepodjet nikorn najljubši za predsednika človek, ki je vojak in k ima železno voljo. Tako Je zdaj velepodjetniška propa ! ganda na delu xa prihodnjega predsednika in prpti vsem ki priporočajo delavcem, naj se organizirajo politično in iavolijo*postavodajne zbore može iz svoje srede.
fltrjr, Ind. — Opozarjam čla ne društva "Nova »loboda" It. 271 SNPJ, da se udeležijo polno-itevilno prihodnje redne druitvene s^jc 1. februarja t. L v " hrvatskem domu," 2300 Washing ton cesta. Vsakdo naj prinese a *i4H)} društvene certifikate, da morem urediti tajniške knjige. Pro naše I nem namreč pri pregledovanju knjig v ifltih nekatere napake. Druitveui tajnik ni mogel urediti vae pravilno, ker ni dobil pravočasno društvenega i-menika. Apeliram na člane tega društva, da agitirajo za uašo društvo, da bo čim preje štelo ato članov. Ne odnehajmo, dokler ne dosežemo to število in potem pa še neumorneje na delo. Jfhn Kostetich, tajnik.
Eveleth, Minn. » V tukajšnji naselbini je umrla rojakinja Terezija Kopač stara Išele 35 let. Podlegla je pljučnici po lest-dnevnem bolehanju. Zapustila je soproga in tri nepreakitoljenc hčerke, katerih najstarejša je stara šele sedem let in najmlajša -Ive leti.
Pokojna ni bila -pri nobenem podpornem društvu. Doma je bi-'a i« Mora vike fare na Gorenj-, tkem in v Ameriki je bivala o-
Opozarjam vse rojake, ki se nista pri nobenem podpornem društvu, da pristopite k "8loy*n-<ki narodni podporni jednoti," ki je najboljša slovenska podporna organizacija. Nihče ne ve, kje in kedaj ga čaka nesreča. Kako ia lostno je, ako umrje kak rojak, ki >4 pri nobenem podpornem društvu.
Ostalim pokojnice moje naj is krenejše sožal^e. — Poročevalec.
manj dni v tednu delali in naj brže bodo lastniki rovov dali po leti sedem dni počitka.
Ker so premogarji dobili 14-odstotno povišanje plaife, ao se takoj podražile življenske potreb ščine in sieer še za več odstotkov, kot so dobili premogarji povišanja plače.
Ako pa žena delavca nekoli ko oporeka tej draginji, imajo pa trgovci takoj izgovor, da je povišana plača premogarjev vzrok vsej draginji. Omenjenih 14 od stotkov na j brže vpliva tudi' na premog. Premogar lahko naloŽ| voziček za premog kolikor le mo re, toda premog nima one teše* kot jo je imel prej. Menda je sam bog blagoslovil premog, da ni več tako težak, kot je bil prej ker večinoma vsi duhovniki molijo za "ufboge" lastnike premo govih rovov.
Tudi tukajšnji župnik se men da zelo zanima za premogarska
SJače. Svetujem mu, da naj gre »in kopati premog, pa bo dobi plačo, katero sedaj dobivajo premogarji in bo takoj lahko izpre-videl, katero opravilo je boljše premogarjevo aH njegovo.
Ravno tako upa naš prečantiti da bodo polovili vse "boljševi ke", katerih je po njegovi teoriji precejšnje število v tukaj Šnji naselbini.
Svetujem mu, da naj se bolj, zanima za svoje verske dolžnosti ln naj izpolnjuje nauk ornega, katerega namestnik bi moral biti in njegova farani bodo veliko bolj zadovoljni z njim kot so< Kajti slišijo se ,prito£be, da je, KOKj»od fajmošter premalo potjo
• •
Stavka je postavila trditev profitarjev in delavskih sovražnikov na Iti. — Ce vprašamo ptofitarja ali ftaaprot
nika delavcev, kaj je vzrok, da imamo visoke cene in draginjo, tedaj prav zanesljivo odgovorita, da so vse zakrivili delavci, ker zahtevajb visoke meade.
V vojnem času in tudi po sklenjenem premirju ni bilo slišati, da so tthtevali povišanje mezde delavci, ki obde-lavajo sladkorno peso in sladkorni trat, toda cene sladkorju so plezale navzgor. Sele zdaj, ko stane funt sladkorja 21 centov, je sporočil brsojav, da so aaatavkali delavci, ki obdelujejo nasadi sladkornega trsta na Havajskem otočju. Tu je doprinešen jasen dokaz, da so delavci zahtevali višjo mezdo Iele tedaj, ko se je produkt, ki ga producirajo, podražil za več kot sto odstotkov.
Privatna uprava na želesnicah. — Sedemnajst ravnateljev pennsylvans)ce železnice so zopet ravnatelji v 37 finančnih korporacijah in 68 industrijskih korporacijah. Poleg so tudi še ravnatelji nekaterih transportnih podjetij.
Nekatera ta podjetja so v trgovski zvezi a pennsyl-viuwfco železnico. Med temi podjetji je tudi tovarna, ki izdeluje lokomotive za 40 odstotkov dražje, kot bi jih izdelala pennaylvanaka železniška družba v svojih delavnicah. In če bi se kdo potrudit in pretakni druga podjetja, ki so v trgovski zvezi s pennsylvsnsko železnico, bi mogoče odkril še kaj druzega. _: . \ ■ ^^ ,
. New Dulnth, Minn. fjp Pozivu '.a nabiranje prostovoljiiHi pri-ipevkov za vsled vojne osirotele »t roke v stari domovini'ife1 se od-'.vali sledeči rojaki in prispevali: J. Debelak, en dolar; K;lflerlovič in V. Car po BOe; J. Pikuft, J. Ivane, Vr. Zabukovee, A. Konila. M. Špehar, Fr. Piškur, O. Špel her, Joe Cekovič po 25c. Bkupaj H.00, katero vsoto sem poslal na fl. urad JR2 s pripombo, da m »oslana vsota izrodi na pristojno uesto. Najiskrenejša hvala vsem larovalcem.
Delavske ratmero v tukajšnji ikoliei so iste, kot v splošnem po Ameriki. Delimo po deset do 13 jr na dan. Plačo imamo pa ravno '.oliko, da se borno preiivimo.
V tukajšnji okolici je tudi dovolj "avstrljakov," kakor mi je pripovedovala uradnica, ki vodi ijudtfko štetje. Veliko teh "zavednih rojakov" je odgovarjalo na /prašanje, h katere dršave pri-tajajp, da so is Aviitrije, kljub ^sem opominom in pojasnilom slo-/entkUi listov, da naj se vsak rojak zapomni, da je prišel h Jugoslavije. Toda, Itak or se (sprevidi, je bil šaman ves trud. Kajti tem " saved nim" rojakom so ilovenski listi deveta briga, po Aebno še luipredni slovenski listi. Ako obiMeš te rojake in jih nagovarjaš, da )iaj se naročijo na list "Prosveto," pa odgovarjajo, da Imajo še dovolj "cajtenjg," drugi copet nimajo "cajt" brati Ud. Blagor Ubogim na duhu. ker . . .
Končno apeliram na vne rojake, naročajte s«> na list "Prosvr-to,'' ker je ta list edini slovenski delavski dnevnik. Listu "Prosvc-ta" pa kličem, le naprej po xa črtani poti! — Ear! Oerlovič
»priarfield, 01. - U tukaj-šnje naselbine ni nobenega porodila ili dopisa več, kot da bi vsi Slovene! odšli v drage kraje Iti varno I« vedno tukaj in Dvotari mo. M nas pustijo uaM "ljubi"
K<»H|»o(ljc	.	,	I
Delavake rsimere so selo "do-Hre," kajti nekateH mvi m pri-obratovati po fttiri dni v te-dnn in nekateri pa Še manj. Wre mogarji so tahlevali, da bi delali pet dni v tednu mesto pet dni In pol. toda lastniki rovev ao pa
■ Med tukajšnjimi rojaki se je pogodila prekoristna ideja, da bi zgradili "Slovenski dom." Kličem;,vsem rojakom, na delo za ta pre4coristni načrt z vso eneržijo. Ne poslušajte 'kakih omahljiveev, Še manj pa nasprotnikov. Brez o-, sira* na desno ali levo, naprej po, začrtani poti. Upam, da mi ni po trebnfo omenjati velike koristi, katere bomo imeli vsi Jugoslovani naseljeni v tukajšnji okolici <xV ' Slovenskega doma." — Slo-
Po v prizori! vi omenjenih ša> jivih dramatičnih igrokaaov bo ples in zabava. Ker »mo pre t>rKfani, da se bo udeležilo te sa lave tudi precejšnje število mask, ker Me zabava vrši ua puat-uo soboto, je odbor določil dve krasni nagradi in sicer za najlepšo in nagršo masko.
Pri plesu bo igrala izvrstna godbi, ki se t>o potrudili, da bo zadovoljila vse plena žel j lie rojake.
Za izvrstno postrežbo v vsš-kem ozim bo »krbel veselični od* bor. — F, Pishek.
DH£7A fZSS™ ^ oŠ?
BRILA 2SHBKO VOLILNO
PEAVICO.
Edenbom, Pa. — Naznanjam žalostno vest vgem prijateljem in znancem, da je 19. januarja t i umrl v bolnišnici v PitttfburgkU, Pa., brat Matija Šušterši«. Podle gel je operaciji na slepiču. Dortia je bil iz vasi Koželje pri Kolpij občina Kara v Kočevskem okraju. Tukaj zapušča žalujočo so progo, s katero je bil poroSeu dve leti in pol in deset mesecev starega sinčka. V atarem kraju pa sta riše, 'brate in sestre.
Pogreto se je vršil 21. januarja in pokojnik > pokopan ua katoli škem pokopališču v New Salen, Pa. Moja najlepša hvala članom društva "Gorjansko jezero" št. 306 BNPJ, ki ao se udeležili po gretba in za krasne vence, katere so položili na grob v zadnji »po min. Najlepša hvala tudi društvu Št. 269 SNPJ za oibilno udeležbo pri pogrebu in za krasne ^venec ki so jih darovali. Najlepša hvala tudi članom kluba "Moose" postaja št. 20 ki so nam pomsgali pri prevozu trupla pokojnika iz Pittsburgha do Uniontown in za letpe vence, ki so jih podarili Najlepša hvala pa rojaku Matiji Sušterič in Matiji Glad, ki sta uredila pogreb. —• Anton Oašparac, tajnik dr. št. 306 SNPJ.
LISTNICA UMMMniTVA.
Segundo, Golo. — Korakamo naprej v upanju, da bodo razmere v jiovem letu boljše, kot ao bile v pretečenem. . Mogoče bodo, mogoče ne . . .
j V tukajšnjih dveh premogoro-vHi dtflajo premogarji vsaki dan. Toda kljub temu zuslužek nikakor ne. odgovarja sedanji draginji živijenskih potrebščin.
Zadnjo nedeljo sem obiskal nekatere moje znanec in prijatelje, pn katerih vseh sem bil izvrstno postrežen in vžil marsikatero veselo uro v krogu svojih prijateljev in znancev. Zabavali aitao se imenitno in zapeli tudi marsikatero lepo slovensko narodno pesem kot n. pr. ono "Za glaiek vinea rujnega, pošten kristjan življenje da" in pri tem so nam prišle skomine po tej »edaj ta ko strogo prepovedani in pregrešni pijači. — Frank Kosernik, elan društva "Pobrštimija" št. 188 188 8NPJ, Davzon, N. Nex.
Briedgeport, O. — Kakor povsod, tako ao tudi pri nas delav-ske razmere bolj piškave, ker so pričeli primanjkovati železniški vozovi. Vsled tega imamo dovolj časa za razmotrivanje, na kak način bi bolj napredovali na poti napredka.
Spoznali smo tndl. da je vxak delavec potebeu poštene zabave in primernega razvedrila. V ta namen je bilo akleujeno na seji tukajšnjega dramatičnega dra* šiva "Orel", da priredi to društvo zabaven veeer 14. februarja. Na programu ata dve šaljivi dramatični igri in sicer "Dr. Skaza" in "Kmet io fotograf". Igralci se že pridno pripravljajo na te d v« igri, da bodo izvedli svoje u-loge kar najbolje. ^ Odbor tega društva najuljird-neje vabi vse tukajšnja Jugoslovane. da se ndeleže te prireditve v največjem števil«. Sedaj je Hn <aa rajanja, zabave in veeelia, ker potem nastopi štirideseidan-
J, K. Moon Run, Pa. - Amen Ška milja je večja kot kilometer Kilometer je pet osrtiink milje Ako hočete izračunati daljavo miljah v daljavo v kilomterih. množite najprvo daljavp v miljah z osem in delite s pet in dobili; bodete 'daljavo v kilometrih; v o-
Z žeasko volilno tako hitro kot | niškim ustavnim
pravico nt gre a prohibicijo-amend
• Wyo. — H prohibiei. joniškim usUvnim tineiilmemo»a je šlo hitro, ne mudi se pa tako z žensko volilno pravieo. Ko šlu za prohibiei jo, no bile sklicano nekatere državne legislatur. k izrednemu zasedanju, da je bil amendment .hitro osvojen. Teh i*, rodnih zasedanj zdaj"ni, ko gre k žensko volilno pravico, ampak le. gislatilre razpravljajo o nji ,la svojih rednih, saaedanjih. i»rej( so nekateri kratkovidni ljudje na-sprotovali ženski volilni praviti, češ, da so ženske za prohibieijo. Ali fakti govore, da bila prohil.il eija sprejeta, Še preden so ženske dobile splošno volibio pravico. Država Wyoming, ki je ravnokar odglasovala o ienaki volilni p^. vlci ,je sedem in dvajseta držav«, ki Je prituala ženskam volilu« pravico. Treba je, da zanjo glasuje še devet držav, da puxtuno ustavili amendment pr&vomoecn.
V wjroniinški legislaturni zbornici je bilo oddanih 44 glasov h žensko vodilno pravico, proti m bilo glasu. Senat je pa odglusoval o nji prejšnji dan ia jo sprejel.
ftaao, Nev. — ©overner H<»y|,. je pozval lcgislaturo k izrednemu zasedanju, da pride na red zeiwka vdlilna pravica. Legizlatura prične zborovati dne 7. februarja.
Rfchmdrd, Va. —Nekdanje suž-nodržke države so najbolj konzer-vativne glede ženske volilne pra-vice. Tukajšnja legiskitura je od-glasovala« s 55 proti 39 glasovi o predlogu, da se da ženska volilna pravica ljudstvu na splošno glasovanje.
—-
RBŠILKI »AERIK JE ODPLUL VA POMOČ.
Prtjel jO nalogo, da parniku po-maga ali ga pa privleče v
-Z i rt I"1-4"1' ■ '
Chicago, m. — Parnik "Sidney O'Neff", zapičen v ledu, je r lel
bratnem slučaju pa množite s pet; dom ddplu, ^ iirolro ko in delite z osem. — JflaoMlovan-l	..LIj. __f m \
in delite z osem. ~ Jugoslovan ske mere pa ne priznamo, ker je ni. Mera v metrih in litrih je francoskega izvora in je zakonit® po vsej Evropi razen Rusije Velike Britanije.
in-
Tiskovna pomota. ?
V naznanilu društva Šmarnica št. 338 «NPJ glede društvene ve-: selice, ki se je vršila 18. januarja in ki je bil priofbčen v "Prdave-ti" dne 14. januarja t. I, se je vrinila *neljuba pomota. Glasiti; bi sc moralo "... polovico čistega dobička jt namenjenega sa o-r| poišče sirotele otroke v alarl domovini in dmtfo polovico sa društveno bla- pomaga na drug način, gajno." — Toliko v blagohoten popravek, da ne bo kakega nesporazuma.
UMOR ALI MiZGODA?
močan veter raztrgal led in ga po gnal na jezero. Parnik jc izginil in čuvaj na vodovodni napravi pa ni mogel odkriti z najboljšim daljnogledom, ko ga je iskal v pondeljek zjutraj na jezeru. Pred njim'se je razprostiralo jezero, v daljavi pa ledeno polje.
V prktšti je priplul jekleni par-fiik "Alabama" in tako dokazal, da je kos ledu na jezeru ,da lahko skozi njega razorje pot. Kapitan Sttlfflebcfeni, ki zapoveduje par-nikn "Alabama" in ki je'odplul proti ftazinu, jc prejel nalojr, <lu parnik "Sidney o'N.rr ga prHrleče v pristan, ali niu
Prejšnji dan so poslali visi"i!no ladjo "Kenosha", da pomapa par-ftiku, zajetemu v ledu. Kapitan Topič, ki zapoveduje vlačilni lad ji, je našel parnik, toda do njejra ni mogel, ker ga obdaja led kot jeklen obroč. Kapitan Topič jo
Chicago, HI. — Wijliam Gardi- zkušal zlomiti led, to^a vsi poiukn
ii» in init i<al lI n«»ia»a n.liulul'u	_ 1.111______i r\	II I ____JI..
I sedaj sami odredili, da bodo fte aki post. čas pokore.
ner je ustrelil svojega prijatelja dr. Robert S. Bentleyja v njegovi ordinaeijaki sobi. Policija ne pra-v.l, da je umor ali da je nesreča In prepušča stvar mrliškemu ogled-niku, da jo dožene.
Gardiner pravi, da si je iaposo-dil samokres od svojega prijatelja Henry Welcha, ker je imel oditi v, Chicago Heigh ta in jki imel pri sebi pet sto dolarjev. Welch pravi, da ga je Gardiner res vprašal, itaj mu posodi samokres, toda on mu je povedal, da mu ga ne po sodi za noben denar. Če je Oardh ner ustrelil Bentleyja z njegovim samokresom, tedaj mu ga jc vzel.
Ko je Gardiner pripovedoval« da si je hotel iaposobiti nenahit samokres za svoje varstvo, aa Je nekdo v ljudski mnoiici oglasil, da nenabit samokres ne služi ni* komur za varstvo.
Welch je izpovedal dalje, da j«' prišel Gardiner k njemu pijan in zategadelj mu ni hotel posoditi
si so bili zaman. Opazil je psruiki) mornarje, ki so hodili gorindol in dajali znamenja, iz pamikovcip dimnika je pa prihajal dim.
Veter ae je* zopet spn-meml v severvzhod; ki najbrž porine parnik k obrežju.
Kaj se je zgodilo rešilnemu oddelku, obstoječemu iz sedmih ohc!>. ki se je podal na pot v nedeljo dopoldne, da prek ledenega polja dospe na parnik. ni znano, kajti« njih ni dospel glas, če so dospel na parnik.
Znamenja, da je nujna potrebna na parniku, so opazile tudi obrežne atrsie.
Vse pričakuje z napetoni>». «"•* se posreči rešilns akcija fwrniku "Alabama"ki je vkrcal prec«j veža za slučaj, ako bi mu bilo »if mogoče privleči parnik v primatu
Hlištjo se glasovi, da je Gardiner zahteval od dr. Bentleyja. d« mu napiše zdravniško nakaznico ca Žganje, de pa zdravnik ni hotel ustreči njegovi želji. Kaj ae Jč zgodilo r ordinaeijaki aobi, pa ne more nihče povedati, kajti ob Času, ko je bil oddati tmodopolnl strel, ki ja nbil zdravnika, sta bila sama r sobi
tttd mrac r Mehiki; 40 oieb , .	umrlo.
Mexico City, Xehlks - Tukaj je zavladal nenavadno hud nirsr-Med revnimi sloji je umrlo 40 o-seb vsfed zime.
rrtm+iM deiavzki voditelj na *
- hiMmka tetomaeleaaJe
Pariz. — Albert Thomsn. rodi« desnega krile francoskih štinr, jc izvoljen atalniis firnstc I jem mednarodnega biroja, ki je »nkorporlran v a«i-rovni pogodbi.	,
*B08vi5TA
Inozemstvo.
2000 Fiiio^ je »drlo v te verno Rotijo.
Arhtugeltk, Neverna Rusija. —
Okrog ***) Fincev s strojnicami ' ia dolgim konjak iiu trenom ne je
pojavilo nt meji blizo lYfruge. Prednje »trtie to ie prekoračile m c j o iu prebivalstvo ob meji je v paniki ter beži na Norvefiko. Zdi
' se, de je uainen Fincev, oropati samostan v Fedeugi.
A ' ' . ..,' Illdl ill	NV
Suvka kltvntfkfth delavcev v Pa-
mm
Pari«. — Deltvei v parifikih klavnicah »o zaštrajkali.
-■•■ ■> '{>r r'-f fltLf*
Davek na veija prenloienja v Če. hoslovakiji.
1'raga. — (''ehoslovaški kabinet namerava obdavčiti vat privatna premoženja* ki znašajo 10,000 kron in ve&
ili —---- -v^i: i
Ameriška zdravila na Dunaj.
Bern. — Ameriški Rdeči križ i« poslal na Dunaj dvajset vagonov zdravniških potrebščin.
Angleška Dela veka stranka je sa-t pustila vlado.
London. — George Nicoli Bar-nes, delavski minister brez port-felju je rezigniral. To je bil zadnji delavakii minister iu njegov odstop mači, da je Delavska stranka popolnoma izstopila iz Uoyd George ve koalicije. Kmalu po premirju je Delavska stranka pozvala svoje Člane v kabinetu, da naj izstopijo; odzvali so se vsi, razun Barnesa, ki je dejal, da
sili dolžnost, da $e služi v vladi, dokler ne 'bo mirovna pogodba ratificirana.
Zanimivo je, da so pričeli koalicijski kandidatje pri izrednih volitvah v Petoleyu loviti delavske glasove z izjavami, da so proti intervenciji v Rusiji in za enako mezdo moškim in ženskam, ki opravljajo enako delo.
Ameriški deportirane! t Petro-
gradu. ' t, j.
Washington, D. C. — Ludvig C. A. K. Martens, poslanik sovjetske Rusije v Združenih državah, je v torek objavil kafeelgram, ki Ra je prejel neki prijatelj Eme<. tioldmedove v New Yorku iz l*<v trograda. Brzojavka pravi, da je vseh 249 deportirancev iz Amerike dospelo v Petrograd in nastanjeni so v Smolnijevem zavodu.
Bivša avstrijska kriiarka "Novara" te potopila.
Hrindisi, Italija. Bivša avstrijska križarka "Novara" je u-tonila v tukajšnjem pristanišču. Križarka je pričela puščati vodo, ko je plula iz Kotorja v Biserto v spremstvu (francoske etkadre. ZivljeiLskih izgub ni bilo.
Zavezniki popuščajo, glede efct-kajzerja?
London. — "Daily Kxpiress" piSe, da bodo zavezniki vsak čas poslali HolaudSji novo noto z vprašanjem, če jim more jamčiti, <Ia ostane Viljem Hohenzollern stalno na itjthtti tleh. Ako jim liolaiidska vlada ztjamči, da biv-
kajzer lie l>o mogel pobegniti \ Nemčijo v slučaju, da te tam prijavilo ugodne prilike za upo-Ntavljenje prestola, potem ga puste pri miru,	'
Slovenska Narriu
Priporu Jeduti.

I. J. BRAOH 41 80*8
M3 No. Frtnkliu St. . Chicago, IU.
Nadzorni odbor.
Matt l-.tr.vu. »nMmik. »SIV W.Url- Rt, CtWitNi OfcU. iskat AwWtlA. MI»»„ j... KkU«. toer a. tt,	©ku.
TitkoTtii odbor.
POZOR t — K.W—• «1- MUmralkl. IU M.j. v (Isvmm «*•*«, m vr*l lefceNt VtA PISMA. m m umih. m »ml«	m m»Mv.i ftitlfcUlO
a n. p. j, istf-—et t» uwa(w* a*., cauM«, nt	; ^f/
Vta ZAOKVt SOLNllKfc PODPOR t M m»Uv« . S«teUb* Uj»U*, a N. P. J,
2467—M I«, UvaMl A v«., CkU*f«, UL
»BNAftNt POŠILJATVt IN STVARI, Vi m «1. hvrl*«i)a*|i	ki J«*«*
rmk40 M u^mi TaJnUtv« t. N. P- J« MST-tt t*. L.w»4*U A v.., CkUmf, OL
vat cAoavt v ivazi z iuaoajniIkimi potu m »*tumj. m »mi*«. sur*j-
•Utv« t. N. P. J.. HU M t*. UwMUlf Av... Iku.,., IU
I/--	ajk .i	kailaiiafe ftm M al ' —" -	- - -	__	mM^Ia |t
wmm pruo»ee |ivo> pvtitvm|i ▼ 91 iiviieveme« o«*orv 00 mj pNHjlji M. r9w9VVCi|
RESNICA K«? RESNICA
EMIL KISS
katere It ntd dvtj..t tel ptMljt taMai ]}Um Umi v a donovtao te l»f 4e4no ».jaiii« nm
NAUČITE SI tt SKUŠNJE
n DRUGIH,
!r.» »Id	'
kakq Imate varovati tebe.
Zs vss potrebni pojasnila obrniti ss nat -
EMIL KISS, BANKER,
133 Soeond Aro., cor. 8th St, Now York, N. Y.
SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN » PLAČA 4% OBRESTI!
Madžari protljo, da te jim fodalj-ia obrok aa odgovor.
Pari*. — Ogrska mirovna dele-KM»*ija je apelirata na zaveznike, •I« h« podalj&a čet za odgovor na mirovne pogoje dO 12. februarja, "innka narodna akupfičiut te tni-1 ~ fArutrja in odgovor ne mo-iti eeatavljen prej, dokler fi i)«* odobri MkupWina.
Direktna
Vte btkiie kttere je ntlt i vnlkt prejtlt, to odpotlane Januarja 17 z parni kom AIWKNTIVA, VaAiin roj t kotu nt Krtjntko in Ju goni t-
vijo.
Mr	fltmkel ^Itn ntfte
1 vrdke, fulpolovtl je e to poiiljt* I vi jo v Nt ari k rt j in l>ode limite pri »o t c u pri izroltnju blaga
Mr, fttrukel otlane v ljubljeni 6 meteeev in bode »prejemeI ido6e pci&iljttve zt izrerienje, prejete* tflMb
Sedtj je ntjboljftl let za Vk», de potetgtfe valim tvojcem t obleko, le vi jI in drugi« potre-I »t ml. glede tege p«i*lite v kratke« Vele bakte nt nelo tdretu.
Tele btkte do 1000 funtov lie.
Prihodnje poftlljatev ©dilemo v dveh tednih.
trauKEL * ftoals
PRVI DIREKTNI PAROBROD ZA / DALMACIJO!	r
mardov ptrobred "PANN0HlAM odplojt direktno v De-
Holandijo ia
A inNterdain. — Wettern Union 1 Iftrraph Co. namerava položiti
1' m-k t ni kabel med Holandijo in
Ameriko.
'J.-:
W1*
C.VCN \f I oto wo at	^ f"Y< Jo s *MO HN
»s 4»ch, 1hat pow«t
II	j
\ vfAS	I
I »NS1 ALU HINT .	^
\jujt Trte jm^C!

>108VBTA"
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
doaedaujih državnih Upnikov« ao uataii trcu uaptba. u
Začasno posojilo . dobimo le Fraucoakc. Za naAe redne izdatke niinuuio druge^ft izhoda, kakor nova zadolženja. Državna t>la*aj-
FINANCNI POLOŽAJ DKŽAV* I n4<* ,limm	do,K°v v
gHg	I jib, uied tem ko ctotoje ivai izdat-
3PR	^^	ki v dinarjih Zato je koncem no-
Belgrad, 13. "Politika" poro-£a: Ko je finančno ministrstvo**
ataviio državni |>rora«*uuV"lu d«*- dtiypuiraiii v'Narottpi .banki, da gnalo, da ima na&a driWB'flpfi) ne mi tu nafcu #)ri«lf <1<> dinarjev dva miljona dnevu«
vetuhra finančni miabtter zapro nil. naj ne izdajo na	franki.
bilo ininiat m\ v o in aval lutfenja, da ae temu mora od pomoči aamo V Velikim poaojilom. Ko ae je zaznalo, da no tudi naAi zavezniki. FVsiW'Oxi in AnmM, morali ispoluitf avoje finim*y praznine z miljardami iz Amerike, je t>ilo tudi za naa janno, da ni drugega izbila, kakor odili v Ameriko po denar. Vse to je videla vlada, ki je pred nekaj lanom objavila, da ftofc poalati v Ameriko poadbno finančno miaijo, a preael je dat* za dnevom in ta mi-aija ni odftla na pot. Ko amo na priatojnem mestu vpranali, zafkaj ta miaija ne potuje v Ameriko, amo dozuaii, da je opuščen na uieo, najemali poaojilo r Ameriki. Ljudje, ki dobro poznajo atauje tega vprašanja v finančnem ministrstvu. no nam dali naatopna posojila: Vlada g. Davidovima j« ualls v meaeuu avgustu gotove odbke prejšnjega finančnega ml-ni4l»tl'I* .<1|L i mama do konea leta akceptirati celokupna vsoto dol-go v,.ki ao JiJi nam zavezniki na-kaKliHlif^ tfžak flogoj, *cr •s brez daljšega proučavanja ne luuglo izračunati iz posaniesuth postavk olive/.noati. ki ao poslale na račun države. Bil ja to poaeben razlog, zakaj nismo mogli zalite* Vati novega poaojHa, dokler ae ni-ao regulirali vojni dolgovi. Nuj va8na|b postojanka naših dolgov je oskrba naše vojske na solunrtki fronti. Ti računi še niso likvidira ni. Po sporsaumu med zavezniki se je izvršilo vse to sadolšenje preko franeoske intendenee. Tudi moko, ki amo Jo dobili i* Amerike in obleko, ki nam jo je dobavljala AntfeŠka, moramo plakati Fran-eoski. Moramo misliti, kako je te Žko urediti vsa te račune spričo tega. da se te za čsaa evakuacije sprejemalo vae to blago na več različnih mestih Niti francoNka iutendam a ni še v atanju, da po-loži točne račune in naša inten-danea more to še manj atoriti. I-meli amo blago, kakor n. pr. žive* in obleko, ki amo ga dobili za dinarje, a it računih je zaibHefteno n. pr. kot dolg za gotov denar. Na drugi strani so sopet dobave, ki ao bile plačane iz kredite lata 1015, sedaj pa ae ponovno zanjo zadolžujemo. Vae to je prisililo vlado, da ni več izdala falanko menic. Zavezniki so vpoštevali na še razloge. Sedaj je Francoska pristala na to, da počaka, a želi, da nas še nadalje sadolšuje kot avoje dolžnike. Val poizkuai fi lianduega ministra dr. Vole Velj koviča, da se emanripiramo od
in izplavala pt* in pokojnin. V »f Srbi ji in v Crd gori se davki Je ne plačujejo,,, IVI u rajski davčni oddelek, ki Je vi norma luih razmerah dajal drž»vj mesečno en laili-jon dinarjev, je komaj s«*daj v te-ku enega Masirat en milijon. V novih fjfkrajiuah se davki platoje jo samo v kronah in to v predvojnem razmerju, a niti te krone ne prihajajo v osrednjo državno blagajnico.
Is PUbeifc*.
stvom na &m Koroškem seg jugosiovansl Nter.. Za sek
Grad z vele.pose pri J'ikberku na stavil po zavzetju čet pod sekve ra je bil imenovan en učitelj. (Imenovali so ga tamkajšnji pristaši S. L. H.) Ta uuini gospodar je pričel kar po vrsti sekati najboljša drevesa gozdu. aKr ae ne more odpeljati s konji se spravi po vodi s plavi. Talko gospodarstvo ni zdravo.
Velika automobilna nesreča ne Zgornji Poljakavi pri Prager V jetek, dne 19. dec. je
peljalo is Maribosa več avtoiao hitov drug za drnfim. Na ovinku državne ceste pred Zgornjo Polj fikavo se je prvi avto radi ledene ceste naenkrat obrnil in ae tri krat prekopicnil. Ljndje no iz bil
lističnega poslanca Laszarja. Pač
pa ae je razvedelo za ta govor iz drugih listov. (Jovor vzbuja veliko senzacijo, ker navaja konkretne primere brecštevilnih in brez primernih nasilstev, ki jih izvršujejo italijanske dblaati v zasedenem ozemlju proti Jugoslovan-akemu prebivalstvu.
81ovenci in habsburška Avstrija. 'Naprej" piše: Da U sedaj o svetlimo smer v kateri 4>o delo vala na novo preosuovana kleri-kalna stranka smo aklenili objavljati" Hlovefičeve" haljsburške slavospeve v prozi in v ve/ani iesedi v našem listu pod skupnim naaluvom: Črna knjiga slovenskega klerikalizma. Ta knjiga bo zelo zanimiva. Tudi zategadelj, da si naša javuyst ne <bo po uepo-tretlinem belila glave in vpraseva-po programu te nove klerikalne struje. Svetujemo jim zato (v dobri nadi, da nas bodo odobravajoč poslušali) kar že aedaj akHlme n pridno molče. Za klerikalno propagand« bomo poskrbeli in na še velike dobrote sami. Pojdite ne torej mirno solit in potem spat iu —ponavljamo še enkrat — molčite. Nepotrebno se razburjate glede dr. ŠušferšiČa, ki ko hvala bogu, po povratku iz Milana v ftvico prav imenitno zaibava v Bernu med svojimi habsburškimi bratci. Odpomogli bomo vsem vašim aknbem za ujogovo zdravje in prihodnjost vaše atrafike. Torej še enkrat: Tiho pat I — Bog okvari, bog ohrani. . .
Jugoslavija dobi 12 nemških torpedovk. Belgrad, 14. "Politika" javlja: Vrhovni zavezniški svet je nakazal 12 nemških torpe-dovk naši državi. Te tonpedovke ae morajo pred izročitivijo tako razorožiti, da oatane na vaaki sa mo en top. Te ladje se bodo mogle
Slovenska zemlja.
KAionia ali gAvnrjiKB
ALPE, njih ZOEADBA nf njih uos.
Spisal
žine takoj prihiteli na pomoč ponesrečenim potnikom ter jih sku čali mršiti k ®ve«ti.Naenkrat
pa je pridrvel novi avtomobil in butnil v prvega ter pri tem povozil šoferja prvega avta. Oe« par trenutkov pa je v ta prva avto mejila butnil še tretji avtomobil, amrtuo pa je pri tem ponesrečil samo prvi šofer, kateroga ao za neali v mrtvašnico fna Gornj Poljska vi. Avtomobili so vai po kvarjeni in no jih zavlekli nazaj v Maribor. ^
in prehrano uboteega ptgbivalstva. Belgrad I H. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemrfi je odločilo, da se izda« v avrho pomoči za obnovo vsled vojne porušenih zgradb vHse.li v SHbiji 1,330,000 dinarjev v s v rli 6 JHči za prehrano v novih pokrajinah L680.000 dinar jev, za prehrani vojnih airot bdat«ku za prehrano v Sarajevu 500,000 dinarjev, v Zagrebu 450, dinarjev, odseku za prehrano Ljubljani 450,000 dinarjev, Hplitu 300,000 dinarjev, v Pod gorici 300,000 dinarjev in v No-vem Hadu 350,000 dinarjev.
Italijanski aodjalistt m Slo-venoe. Mplit, 10. Italijansko nac onaliatično čaaopiaje je is gotovih raslogov zamolčalo govor socijs
THINGS THAT NEVER HAPPCA
i t *»Wfl1

Ferdinand Seidl
(Dalje.)
Valed tega imajo apnikove Alpe avoje oblike in svoj v velikem merilu zasnovani ter dosledno izvedeni alog — granktove in gnaj-sove pa ao zopet po svoje izdelane. Pri roda je poatopala kakor k »par, ki izbere za umotvor vse lej tako gradivo (les/ kamen, železo itd.), ki je po svojem zlogu in trdnosti sposobno, da vsprejme in vzdrži oblike bodočega umetniškega izdelka. Pravila estetike ne dopuščajo na njem priveskov in pomolov, ki bulijo v motrilcu vtis, da odpadejo zdaj pa zdaj, ker ae upirajo trdnosti in notra njemu zlogu gradiva. Oko prizna le onemu fcodelku lepoto in sogla-aje, ki nima takih, kazeČih obri-; sov. Slogovita je umetnina tedaj, kedar oblika v vsem ustreza zahtevam ravnotežja (statike) v gradivu. V Alpah so .v obče že odpadli slučajni pomoli, roglji, nastavki in steforiči, ki jih gradivo ne vzdrži; ostali so pa tisti, ki ho v soglasju s akupnostjo ka-menenega gradiva in torej ne motijo enotnosti oblik. Ledeno dleto je vršilo svoje delo v dveh ali celo več počaanih navalih in eno-liko umikih ledene dobe. Zatorej je umevno, da je izdelek uspel v onem ogromnem in enotnem slogu, ki daje alpskemu svetu veli-častvenoat v ob mera h in pa čudovito ubranost ter doslednost v o blikah. Kako soglasno kipijo i dovršeni alpski zgradlbi, na pri mer v Kokraki Kolčini, v Skuli itd., iznad ogromnega podatavka
je. Iz tega se da sklepati, da nafta država ne (bo dobila nobenih ladij bivše avstro-ogrske I vojne mornarice. v- -•fcoi iv Ladja s darili sa deško sodni ge so potopile. Praški taottjalno demokratični izvrševalnl «|llbur je dobil iz Hamburga poročilo, da se je naleteča mino potopila^dja. ki je nosila 500 zabojev daril, po alaniti od " Aineriško-češke delav ske federacije" stradajoči delavski det*i v alfziji. Slovaški in Padkarpataki Rusiji za« bo^Čni-eo.	M-
■■■ i i., m........i-44—-
čajo s neštevilnimi Molpiči, roglji in nastavki, (Čudovito soglaaje s ida vse poteze, ki so jih začrtali isti prirodni činitolji na iatem gradivu in čisto naravno je, da ao iz skladovitcga, ne pretrdega nekoliko krhkega apnika in sorodnega mu dolomita nastale gorske zgradbe, ki kažejo tako razdelitev »novi in tako razporedbo črt, kakoršna znači velirustni got-ski aldg. 'I
8ledove lednišk« dobe v Kamniških Alpah je proučeval B. Lu-cerna. Našel je zna kov v njih, k! izpričujejo, da j® tedaj posegla ločnica trajnega snega V tej skupini doli do višine 1500 m. Gorovje, kolikor ga je pod to visočin-sko črto, je ohranilo navadni srednjegorski značaj na tleh, ki ne propuščajo vode, kraški značaj pa na podlagi, ki jo propušča, to je na vsevprek prepočenem ap-nikn. Vzoren agled prve oblike nam kaže skupina Kranjske Rebri (1435 m), drugo pa predoču-jeta izrazito Poljanska planota okoli Velike Planine (1647 m) in pa široko hrbet Meniue (1508 m) Stopnjo med 1600 m In 2000 m je iepremenila ledena doba le nekoliko. Dleskovška planota, ki se prostira na jugovzhodu Ojstrlee (Dedec 2028 m, Črni vrti 1*84 m, Dlcskovec 1971 m in Moli&ka planina 1700 do 1800 m), je prehod na stopnja in kaže sdruieno ter cijarno kraško z vrtačami in pa diluvijalno alpsko liee z ledeni-»ki mi grbinami. Tako tudi Dolga njiva (2089 m) na južni strani Grintavca (2568 m). Bivšo najvišjo planoto, ki ae Je prostirala v visočinski stopnji nad 2000 m, pa je ledena doba povsem izpremeui 1 a in iz nje izobrazila ponosno vr sto pravih visokogorskih vrhov in grebenov, ki tvorijo glavno Ble-Kamniških Alp (Grintavec,
no Belske Kolčiue in jezer«. bJ banov Kn, Dol pri Pežovniku pod Ostrim Vrhom, ^orenjo dolino Lučenske Bele (6 km) iu seduje janke. Haduha je im^la mal lednik na severnem pobočju segel je do Grotiatove planin« ij je bil komaj 1 km dolg. Na juiui strani Ojatriee in Grintavca ao J »brali ledniki iz Bistriške Bele BmovM kota, iapod Kamniškel ga aadla, ik Ptotoškoga jarka „' Crnjavkiin'Ka v doUho "
končni vaa konstrukcija v pono snem, vitkem vrhu! Orjaška gor ska vuota ni okorna nego razčle njen«, saj so zarezane vanjo doline in jarki Hed njimi stojijo mogttčrii oporni atebri, ki se vsi Mtekujo proti vrhu, da ga čvrsto poumo v višavo. Njim zopet da primerno razpostavljeni manjši atranaki- stebri oporno ine4;> }n jo dobivajo od še manj^ Aih'Mtebričev. Kvišku strmeče črte ae ponavljajo na stranicah stebrovja in vrhovne piramide v dosledni cizelaeiji, robovi pa kon-
jfifca. Stekali tST!^ e Bistrice in tu je pridrla ledena roka do Kopica (562 m). BistriSki lednik j, i„i približno 8 km dolg in je poki i. val prostor okoli 2500 ha. V \ .seh teh slučajih izpričujejo ledniak*. grobi je navzočnost in obsežnost nekdanjih tednikov. V Prosefikem jarku n. pr. leži grobi ja v okolišu velike skale, ki jo zovejo "ŽaR« na Peč." Ta pač je 9 m visoka. 11 m široka 4» 15 m dolga, tvr je člen igroiblje. V orjaški skali »to-ji jo lezike (ločnine med plastjo in plastjo) navlpično. Ob jed ni med lesik se je skala naČesnil«, tako da je precej širok 20 cm. Podoba je, kaikor da je skala ondi žagana. Odtod je dobila v domi-Sljiji naroda ime. Misliti si moramo le. da je lednik prinesel to ort jatko skalo luiiSadfUije mesto. Ako Di se bila v padcu prikota-lila, bila bi se pač razletela. T\i-riatovska hiša P^jrijJrt^, mri ee, in lovska tiiša kneza Win-dischgraetza stojita na ledniškem produ. Z gozdom obraslo, široko ravno dno Bistriške dolino je <*! turbtovske hiše da Kopišča nastavljeno z ledni&kimi grobijsmi in raztresenimi skalami ter I nimi skupinami.
roe
vse črte navzgor v višavo, dokler »kuta, Brana, Planjava,- Ojstri-
ca idr.)
Ko je priroda klesala z ledenim dletom viaokogorako povoje, so odletavali kamene ni veri po strminah navzdol in se zbirali na ledenikih, ki so prirasli izpod ločnice trajnega snega in se od tod valili v doline doli do visočine 600 m. Lednik, ki je prodiral od severnih strmin Planjave po Logarski dolini, je odložil svojo sprednjo grabijo na koncu doline pri Potrošniku. Bil je toroj dolg 10 km.
'f Manjši ledniki so polnili dolir
e eeoee e e e ♦♦♦♦♦♦ ee
POTOP.	i'l'W» .......... - i Zgodovinski .•'roman'-. i« .1.. .... . lii.
Spisal H. SlankUwici. — Posloveni 1 Pod ra vtki.	

NEKAJ, KAR SE NIKDAR NE ZCODL
"Čeprav sem izgubil delo in akoravno je moja iena bolna, vam kljub temu drage volje plačam obrok tega tedna, kar ae ra« tiče."	_	^
_	(Nadaljevanje.)	x
"I)a bi le Radzivil taikoj he prišel!' omeni Htanialav Skretuski, "kajti on je vojskovodja, da mu ga ni pars v ljudovladi. Naš Zagloba je sicer dolier za oskrbovanje iart)ora,,toda s takim bojevnikom se oil ne more kosati."
"To je ros!' reče Jan. "V slučaju vojne ga bomo ranil podpirali, kajti zdi se iui, da ni posebno iaurjen v bojnem delu. Hicer pa se konča njegova vlada koj pri prihodu gospoda Sapiehe.
"Med tem Časom pa on stori lahko dokaj ddbrega," omeni Volodijevski.
Vojaka je tudi istmito potrebovala poveljnika, bodisi tudi gospoda Zsglobo, kajti od onega dne, ko je bil isvoljen, je zavladal v taboru boljši red. Naalednj« jutro, koj ko se je zdanilo, so jeli delati naaipe nad beloatoAkiriii prodi. Odker-ka, ki je alušil v tujesemskih polkih ter znal do-4>ro delati uaaipe, je nadzoroval vse delo. Teko je torej naraatel čez tri dni jako krepak nasip, podoben nekoliko zim Tankemu, kajti boka in hrbet mu je zaikrivalo blatno močvirje. Pri pogledu nanj js rastel vojakom pogum; čutili ao, da imajo trda tla pod nogami. Pa še bolj pogumni no postajali pri pogledu na nakopičeno hrano, s kater«i no onkrbovale tabor močne ogledne čete. Vsak dan so prignali v tabor vole, ovce, svinje; vnak dan no dohajali vozovi. obloŠeni z vsakovr-atnim zrnjem in senom. Tudi plemstva je dohajalo člmdalje več. Ko se je nsmreč razglssila novi-oa, da i ms jo v taboru vlado, vojsko in poveljnika, se je vabudilo takoj pri ljudeh več saupuo-sti. Dasi je bilo meščanom tribvno Živili >,"v*o dhrhdjo", se Zagloba za to niti zmenil ni, a poleg toga je bilo vendarle bolje, dati jedno polovico vojaki ter mirno uiivati drugo polovico, nego biti vaak hip ispostavljcu nevarnosti, da pobero mogoč* ob* polovici tolpe svojsglavnciev, katere so ae bila pomnotile, razsajale liki Tatarji in katere so po ZsgMiinem ukazu lovile in ugono-bljale ogledne čete.
"Ako ae on *ka*e, da ja tskšen hetmsn, kakor je gospodsr", so govorili aplošno o novem poveljniku v taboru, "pa še ljudnvlada ne ve, kako velikega moia ima v svoji sredi."
Hsm Zagloba pa je kaj nemirno mislil na prihod kneza Jana Radaivila. Spominjal ae je vseh Ketmanovih zmag, in takrat se je irpreminjala postava hetmana v domišljiji novega poveljnika v velikanskega orjaka.
"Oh!" je govoril sam s seboj, "dasi sem de jal, da se Radzivil tzadavi nad menoj, me vsekako požre kakor pozoblje ikoko® črva."
Zagloba je sklenil torej, izogibati se glavne bitke z Rmlzivilom.
"On nas bo gotovo oblegal," si je mislil, "in to obleganje utegne trajati Bog ve kako dolgo. Nu, takrat se lahko ž njim dogovarjamo, med tem časom pa dospe Bapieha."
Za Slučaj, ko bi pa le ne prišel Sapielia, je sklenil Zagloba ubogati v vsem Jana Stkretuske-ga, ker se je qpominjal, kako viaoko je cenil knez Jeremija njegove vojaške zmožnosti.
"Ti, gospod Mihael," je dejal Zagloba Volo-dijevtfketnu, "si ustvarjen aamo za napad, ker pluiieš na sovrašnika kakor volj nad ovce. Ko bi ti pa naročili, <da zapoveduješ vsej vojski, <bi bilo nsjbolje zate, da bi se odrekel tej časti, ker nimaš za to potrebne raesodnosti. Jan JSkre tuski pa je poveljniška glava in, ko bi mene ne bilo, me lahko on nadomešča."
Hed tem so prihajale različne " neprijetne novice. Govorili so, da še gre Radzivil Čez Prusi, jo, da je pobil Hovanskega, zajel mesto Urodno, odkoder gre sedaj z veliko močjo. Nahajali so se celo takšni, Id so trdili, da ni pobil Radzivil Hovanskega, marveč Sapieha s pomočjo kneza Radaivila. Ogledne čete tudi niso prinašal^ nika kih zanesljivih novic, razun onih, da so pod Vol-kovinskami stali oddelki Žoltarenkovih vojakov ter grocili mestu. Vsa okolica se je 2e nahajala v ognju.
Dan pozneje so jeli dohajati tudi begunci, ki so potrdili to novico ter prinesli ob enem še drugo, da so odpravili meščanje poslance k Ho-vanokeimi in Žoltarenku, da hirosijo usmiljenje mestu, na kar jim je odgovoril Hovanski, da je to nekoliko samostojno krdelo, ki ni v nobeni zveci s njegovo vojsko. Žoltarenko pa je avetoval meščanom, naj se odkupijo, kar pa se ni mdglo zgoditi, ker niso imeli denarja po nedavno rai-grajajočem poiarju.
Radi tega ao prosili tudi načelnika, naj jim pomore, dokler m še vrši dogovor radi odkupni-ne, kajti posneje — prepozno. Zagloba se je sočutno odsval tej prošnji ter isbral poldrugi tisoč izvrstnih ljudi, med njimi tudi poklical prapor lavdanaki Volodijevskega in mu dejal:
"Nn, gospod Mihsel, čas je, da pokaicš, kaj znaš! Pojdi k Volkovhmkam in zatri tam one lopove, ki prete neoboroienemn mestu. Ti niai bil samo enkrat na takšnem pohodu in mislim, da smatrsš to eaatek, ker ti zaupam tako nalogo."
Na to se obrne k drugim polkovnikom:
"Jaa sam sem prlmoran ostati v taboru, ker na meni počiva vsa odgovornost. Sicer pa tudi ne prist uje mojeara dostojanstvu, da bi šel sam nad lopove. Naj le prida Padal vil, takrat se sposns, kdo je močneji; bet man ali poveljnik.
DELAVCE potrebujemo zu stalno delo, dobra plaču. Oglasite se na:
23rd and Racinc Ave. Chicago, IU.
fotbebuj1mo dekleta in žene za delo od KOSA.
PLAČA. k
HALL
Mfg. Co.

2841 So. Ashland avs.
Chicago, UL
POTREBUJEMO ženske za čiščenje in ribanje. Dobra p}a£a* Pridite takoj. Durant Hospital 637 So. Wood St, West 4400 Chicago, 111.
zmožno dekle
zaJiišna in kuhinjska dela pri mali družini, dobi službo. Zahteva se priporočilo. Plačamo frožnje stroške na kari za pogovor. Hazel 1646, Pittsburgh, Pa^ v .
. ■ ........ .'iiii ........ -

Ali bi imeli radi dober zaslužek?
To lahko dobit« pri na«.
MI POTREBUJEMO DEKLETA IN ŽENE,
18 do 85 let rtare za učenje delanja korsov; ni prahu, 45 ali pa 60 ur tedensko.
•« i ^ , <>. ' • »-»o
Oglasite se od 10 dop. do 5:30 pop.
Delo od kosa. EMPLOYMENT OFFICE,
ILUNOIS MALLEABLE • IRON CO., aJf
1800 Diwstj Parkway,
C Chicago, 111, Sta*'