VESTNfK
^t!!!t!!!!tttt!!t!!!!!t!!t!!!!t!!!!!!!!tt!!t!t!!!:t!!!ttt:!!!!!t!t!tt!!!t!t!t!!t^
Poštni urad 9020 Cetovec E Vertag:po$tam! 9020 Ktagenlurt E
E	tzhaja	v Cetovcu	E
E Er$cheinung:ort Ktagcnfutt
E	Po:amezni	izvod 3 šitinge	E
E mesečna naročnina 12 šiiingov E
]	P.	b. b.	[j
?iHnmtimim)num!)i!i<i):m:)!!i)umnmmntmnm!)nmtumE
LETNtK XXX!.
CELOVEC, PETEK, 9. JULtJ 1976
ŠTEV. 28 (1769)
Protestni zbor v Cetovcu:
NE DAMO SE PREŠTEVAT)!
Odtočen ,,Ne!" koroških Siovencev k protimanjšinskim ukrepom Avstrije
S staro puntarsko pesmijo je v soboto zvečer začel v prenapolnjeni veliki dvorani celovškega Doma glasbe protestni zbor, na katerega sta ZSO in NSKS povabila odbornike in krajevne zaupnike vseh narodnih organizacij koroških Slovencev. Več kot tisoč ljudi iz vseh krajev naše avtohtone 1400-letne naselitve se je odzvalo povabilu, da v usodnem trenutku, ko dejansko gre za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, demonstrirajo nezlomljivo življenjsko vo-tjo in borbeno odločnost, upreti se skrajno protimanjšinskim ukrepom, s katerimi hočejo nemški nacionalisti s pomočjo kapitulantske avstrijske politike nastopiti zadnji pohod za ..dokončno rešitev" koroškega vprašanja.
V tem vzdušju je potekalo celotno zborovanje, ki ga je popestril združeni moški zbor Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom Foltija Hartmana. S staro puntarsko pesmijo je pozval „le vkup, uboga gmajna, za staro pravdo zdaj bo draj-na..."; z borbenim napevom .Kovači smo" je izpovedal, da „iz spanja ljudstvo se budi", pripravljeno, da izbojuje svobodo, kakor je to dokazalo že v protifašistični borbi, na katero je spominjala partizanska pesem „Naša vojska" ter Borova deklamacija, ki jo je prispeval Tanči Schlapper.
Prav tako pa so bile odločne, brezkompromisne in vsakomur razumljive predvsem tudi besede govornikov, ki so soglasno izpovedali, da se koroški Slovenci ne da-*T*o preštevati. 2e častni predsednik MSKS dr. Joško Tischler je v svojem Pozdravu opozoril, da so bila štetja Vedno izrabljena le v škodo našemu ljudstvu: leta 1939 kot podlaga Za preganjanje in izseljevanje Slovencev; leta 1951 z namenom razdrobitve na devet skupin, da bi se tako izognili izpolnitvi člena 7. „Za-to pa smo zdaj dolžni sebi in prednikom, da preprečimo nakano o ^etju, s katerim nam hoče nemški nacionalizem zadati smrtni udarec."
trt potem so se zvrstili predsednik
Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencenv dr. Matevž Grilc kot glavna govornika, za njima predstavniki Solidarnostnih komitejev za pravice koroških Slovencev — z Dunaja Harald Irnberger, iz Salzburga Johannes Seitner in iz Celovca lise Schnaubelt, nato pa v diskusiji še nekateri zastopniki posameznih organizacij in skupin (izvajanja govornikov objavljamo na posebnem mestu). Za zaključek pa je tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser predlagal besedilo resolucije, ki jo je zbor soglasno sprejel ter sta jo
osrednji organizaciji potem poslali zvezni vladi in vsem poslancem, zlasti pa naslovili na avstrijsko in mednarodno javnost.
Protestni zbor je kot reprezentativno predstavništvo vsega našega ljudstva glasno in jasno izpovedal, da koroški Slovenci najostreje protestiramo proti hujskaški gonji, ki jo vodijo proti nam in našemu vodstvu vsi od znanih nacionalističnih organizacij preko tiska pa do najvišjih predstavnikov dežele in države; da zahtevamo dosledno in brezpogojno izpolnitev določil člena 7 in rešitev odprtih vprašanj sporazumno in v sodelovanju z nami; da najodločneje odklanjamo sleherno preštevanje, ki pomeni očitno kršenje in revizijo državne pogodbe. Predvsem pa je bi' zbor prepričljiva manifestacija naše brezkompromisne pripravljenosti, da se upremo .statističnemu genocidu" in si naše pravice priborimo v solidarnem zavezništvu z demokratičnimi silami večinskega naroda ter ob podpori matičnega naroda in njegove države, z njeno pomočjo pa tudi mednarodne javnosti.
Odgovornost za posledice takega razvoja nosijo tisti avstrijski politiki, ki so se s svojim kapitulant-stvom sami napravili za poslušne izvrševalce protiavstrijskih načrtov nacionalistično-nacističnih sil!
ZAGOTOVtLO PREDSEDNtKA T!TA:
podpira boj koroških S!ovencev
Predsednik SFR lugostavije 3osip Broz Tito je minuti petek v Beogradu sprejet deiegacijo osrednjih organizacij koroških Stovencev s predsednikom dr. Francijem Zwittrom in dr. Matevžem Gritcem na četu. Pri sprejemu je bit navzoč tudi predsednik zvezne konference SZDL 3ugos!avije Dušan Petrovič.
Predstavniki koroških Stovencev so predsedniku Titu sporočiti, da bo zakon o preštevanju še botj oteži! potožaj stovenske narodne manjšine v Avstriji in da si bo manjšina zaradi tega še naprej odtočno prizadevata za
dostedno izpotnjenvanje obveznosti, ki jih je Avstrija prevzeta z državno pogodbo.
Predsednik Tito je zagotovit, da bo Tugostavija tako kakor dostej v cetoti podpirata boj koroških Stovencev za njihove narodne pravice.
Predstavnike koroških Stovencev je sprejet tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Mitoš Minič, katerega je deiegacija seznanita s potožajem stovenske manjšine na Koroškem, ki je nastat zaradi zakona o preštevanju in zakona o narodnih skupnostih. Poudariti so, da oba sktcpa kršita državno pogodbo in ogrožata potožaj ter zaščito stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Minič je tudi ob tej pritožnosti potrdit statno zanimanje vtade SFR !ugo-stavije za potožaj in zaščito obeh manjšin ter zagotovi! vso podporo javnosti in vtade pravičnemu boju stovenske in hrvaške manjšine za njune pravice, zajamčene v državni pogodbi. Poudari! je, da bo 3ugos!avija storita vse potrebne korake, da bi Avstrija brez odtašanja uresničita vse obveznosti iz državne pogodbe, s čimer bi dokončno odstraniti hipoteko z jugostovansko-avstrijskih odnosov ter omogočiti svoboden in demokratičen razvoj obeh manjšin, s tem pa tudi vsestranski razvoj odnosov in sodetovanja med državama, kar je tako v interesu lugostavije kot Avstrije.
PREDSEDNtK PARLAMENTA BENYA:
„Sramota za Avstrijo"
Predsednik avstrijskega, parlamenta Anton Benya je prejšnji teden v pogovoru z novinarji spregovoril tudi o manjšinskem vprašanju. Menil je, da je pravzaprav sramotno za Avstrijo, če še vedno obstaja konflikt zaradi slovenske in hrvaške manjšine, in to v času, ko želimo ustvariti evropski parlament in ko govorimo celo o svetovni uniji. Pre-
V bojkot preštevanja!
Odborniki in krajevni zaupniki vseh narodnih organizacij koroških Siovencev, zbrani na protestnem zboru v Ceiovcu dne 3. juiija 1976, nastav-ijamo na zvezno viado, posiance državnega zbora ter na avstrijsko in mednarodno javnost siedečo
RESOLUCIJO:
Z odtočnim protestom zavračamo osnutek zakona o narodnih stupinah ter nameravano spremembo zakona o ijudskem štetju, ki pomenita poskus revizije avstrijske državne pogodbe
#	ker čien 7 ne predvideva nikakršnega števiič-nega ugotavijanja pripadnikov stovenske narodne skupnosti — ne ob podpisu državne pogodbe, totiko manj 21 tet po njeni sktenitvi;
#	ker prediagana zakona ne zajamčita narodnih pravic iz čiena 7 na cetotnem ozemtju s „sto-venskim ati mešanim prebivaistvom" Koroške in Štajerske stehernemu pripadniku stovenske manjšine;
^ ker načrtovana zakona tudi v ostatih dotočitih ne upoštevata zahtev in prediogov koroških Stovencev, niti rezuttatov nedavnih pogajanj, temveč po tiho pripravtjata tikvidacijo stoven-skega pouka na osnovnih šotah ter postabša-nje in bistveno zožitev pravic predvsem gtede upravnega tn sodnega jezika.
Podpiramo osrednji organizaciji in naše predstavnike v njihovem prizadevanju za dosego naših pravic in obsojamo vse poskuse razdiranja, obrekovanja in izsitjevanja, ne samo narodnih predstavnikov, ampak tudi neštetih drugih Stovencev, proti katerim uporabtjajo varnostne obtasti v zadnjem času sredstva psihičnega nasitja.
Zahvatjujemo se narodom in narodnostim Ju-gostavije za pomoč in jih prosimo za vsestransko podporo tudi v bodoče, prav tako neštetim zaveznikom na Koroškem in v vsej Avstriji za sotidar-nost v tem usodnem času.
Zahtevamo ponovna pogajanja med Narodnim svetom koroških Stovencev, Zvezo stovenskih organizacij na Koroškem in avstrijsko zvezno vtado ob dostednem upoštevanju načet, besedita in vsebine čiena 7, ki predvideva za cetotno dvojezično ozemtje enake pravice za vsakega pripadnika stovenske narodne skupnosti.
Resno opozarjamo zvezno vtado, zvezne po-stance tn vse druge odgovorne osebnosti v naši repubtiki na nevarni razvoj in svarimo pred posie-dicami, ki jih bo nujno prinesto štetje proti votji manjšine ter enostransko razveijavijanje avstrijske državne pogodbe.
Naš jasen odgovor bo: Koroški Stovenci in avstrijske demokratične site skupaj v bojkot preštevanja!
piranje in odlašanje z rešitvijo manjšinskega problema pa je v današnjem času tudi „otročje".
Zlasti je Benya poudaril, da obstoji načelo .zvestobe pogodbam" in da ne more biti .dvojnega merila" o manjšinskem vprašanju — eno za avstrijsko manjšino na Južnem Tirolskem, drugo pa za manjšino v Avstriji; za manjšine se je treba povsod enako zavzemati. Pri tem je Benya posebej opozoril na državno pogodbo in izjavil: Če smo bili nekoč veseli, ker smo dobili državno pogodbo s pogojem, da bodo zajamčene pravice manjšinam, potem danes ne moremo reči, da smo državno pogodbo sicer sprejeli, da pa ni več potrebe, da bi jo pozdravljali. „Nc gre, da bi kako pogodbo sprejeli samo v toliko, v kolikor nam ponuja koristi, tam, kjer nam ne ustreza, pa je ne bi izpolnjevali. To je metoda, ki se ne spodobi srednjeevropski državi."
*
Toda pravdne in nedvomno opravičene ugotovitve predsednica parlamenta so že nekaj dni za tem izgabi/e svojo vrednost, ko je par/ament to sredo izg/asova/ skrajno protimanj-šinske .manjšinske" zakone in so govorniki posamezni/) strank s kanc/er-jem na če/o z o/dastno aroganco po-zva/i koroške 5/ovence, naj se kot spokorni držav/jani abog/jivo podredijo diCtato štetja.
Pri tem je bi/ odnos do manjšine vidno demonstriran tadi na zanajt Avstrija Poče manjšinsko vprašanje očitno obravnavati s sta/išča in z metodami po/icijske države. A/orda pa je bi/a zastražitev par/amenta, kot je po izjavah danajskih novinarjev do-s/ej še ne pomnijo, /e tadi izraz s/a-be vesti in straha ,,/jadskih zastopnikov" pred ,,/jabeznijo" svojih podanikov — kakor se je to že dogaja/o nacijašističnim potentatom.
.Črni dan za avstrijsko demokracijo", kakor je neki danajski novinar imenova/ zadnjo sredo, je vsekakor sramota za Avstrijo/
Enotni in strnjeni
v borbi
da odbijemo napad na naše pravice
GOVOR PREDSEDNIKA ZSO DR. FRANCIJA ZWITTRA NA PROTESTNEM ZBORU
Današnji tisk poroča, da je včeraj zasijala „ze!ena luč" za tako imeno-vani „manjšin:ki paket ' — to je za novelizacijo zakona o !jud:kem štetju in za zakon o narodnih skupnostih, ki ju bo sprejel pariament v :redo 7. juiija. Vsem pomislekom in utemeljenim nasprotovanjem manjšine navkijub bodo
14. novembra 1976 izvedii ..ugotavljanje manjšine"^________________________
To :e pravi, da sta viada in zakonodajalec brutaino zavrnila nudeno roko manjšine, da se v pogovorih najde znosna sporazumna rešitev in konč-no po več kot dvajsetih letih izpolni člen 7 državne pogodbe! _____________
To je treba zelo jasno in nedvoumno ugotoviti, ker je vlada do sedaj vedno manjšini očitala, da baje ni pripravljena za pogovore. Ko smo se kljub številnim razočaranjem in kljub slabim izkušnjam odločili za razgovore in z eksperti tudi stvarno in odgovorno raz-govarjali, so nacionalisti torpedirali obetajoči poskus sporazumnega reševanja ter sta vlada in zakonodajalec kakor vedno po dvajsetem letu klonila pred zahtevami tistih, ki od dvajsetega teta naprej živijo od hujskanja in ustvarjanja nemira med narodoma v deželi. Na Koroškem enostavno ne sme priti do miru, dokler obstojata dva naroda — na eni strani nemški, na drugi strani slovenski — kakor je bilo nedvoumno zapisano leta 1970 v nacionalističnem listu ali izrečeno že leta 1924, da imajo Korošci le dve generaciji časa, da ,s koroško neprisiljenostjo" prevzgojijo ..zapeljance" slovenske manjšine, ki hočejo ostati zvesti jeziku svojih mater in dediščini svojih očetov.
Kako se vendar na Koroškem nič ne spremeni: če je govorit leta 1924 deželni glavar Lemisch o .zapeljancih" in s tem mislil zavedne Slovence, svari danes kancler Kreisky zavedne Slovence pred .slabimi in nevarnimi svetovalci".
Prav zaradi tega pa, ker je igra tako stara, koroški Slovenci ne bomo nasedli poskusom razdvajanja naše narodne skupnosti: niti ne v smislu
..dobrih ali nedobrih Avstrijcev" niti ne v smislu razdvajanja predstavništva in zavestnih pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem!
Koroški Slovenci smo se danes zbrati prav zato, da manifestiramo svojo ne-razdružljivo enotnost in svojo odločnost, da se ne bomo pustili preštevati
v svrho zoževanja pravic, ki smo si jih priboriti s svojo borbo na strani svobodoljubnih narodov proti nacifašizmu, in zmanjšanja našega naselitvenega prostora, na katerem avtohtono živimo in ustvarjamo že več kot 1400 let!
Zato ponovno še enkrat apeliramo
,,Trda resnica"
o avstrijski manjšinski politiki
Za Narodni svet koroških Slovencev je na zboru govorii predsednik dr. Matevž Gritc, ki je uvodoma spomni), da je Avstrija v državni pogodbi, s katero je doseg)a svojo svobodo in neodvisnost, prevzela tudi dotočene obveznosti napram narodnim manjšinam. Toda že kmalu se je pokazala arogantnost avstrijske politike, ko je Avstrija sicer uživala prednosti dosežene svobode, je pa briskirala velesile in sopodpisnice državne pogodbe s tem, da je dosledno kršila in krši obveznosti iz te pogodbe.
Zlasti tudi sedanja manjšinska zakona predstavljata očitno kršitev državne pogodbe ter popolnoma razkrinkavata avstrijsko manjšinsko politiko, je naglasil dr. Grilc. Zakona namreč kažeta, da Avstrija manjšinskega vprašanja noče rešiti v smislu državne pogodbe, ampak po svoje s tem, da perspektivno in na perfiden način kratkomalo izbriše koroške Slovence. „To je trda resnica o avstrijski manjšinski politiki, ki jo diktirajo Hei-matdienst in podobne organizacije, vlada pa je docela prevzela stališča teh organizacij," je dejal predsednik NSKS. „Ta dejstva moramo vedno upoštevati, tudi takrat, če nam kancler Kreisky svetohlinsko skuša dopovedati, da gre za pospeševanje manjšine. Mi dobro vemo, za kaj gre in ne potrebujemo od njega nobenih nasvetov. Z vso odločnostjo moramo pribiti, da mi najbolje vemo, kaj je v korist naši narodni skupnosti in da bomo sprejeli rešitve le, če bodo izdelane v dogovoru z nami."
Predsednik Grilc je zavzel stališče tudi k zadnjim napisnim akcijam, o katerih je dejal, da so izraz upravičene borbe za narodne pravice. ^Odločno protestiramo, da se ti ljudje istovetijo z zločinci, samo, ker — potisnjeni ob zid — na ta način hočejo opozoriti javnost na nevzdržno situacijo," je menil dr. Grilc ter opozoril na različne mere, s katerimi v Avstriji merijo nekdanje atentate na Južnem Tirolskem („Ta teroristična dejanja so avstrijske oblasti podpirale do najvišjih predstavnikov vlade.") ter napisne akcije na Koroškem. Posebej pa je pri tem ožigosal zadržanje varnostnih organov, ki Slovence brutalno zasledujejo in jim grozijo, medtem ko so tafeisturmerje leta 1972 celo stražili, da so lahko podirali dvojezične napise.
Svoja izvajanja je predsednik NSKS zaključil s pozivom, da se moramo enotni upreti diktatu o preštevanju. V tem boju kljub težkemu položaju nimamo nobenega vzroka za obupavanje, je dejal. Zavedati se moramo, da nas v tej borbi podpirajo številni demokrati v Avstriji; močnega zaveznika pa imamo predvsem tudi v državi našega matičnega naroda — Jugoslaviji, na katero se z isto pravico obračamo za pomoč kot svoječasno južni Tirolci na Avstrijo. „Zato se motijo avstrijski politiki, če mislijo, da bo s sprejemom omenjenih dveh zakonov rešena problematika; ne bo rešena, ampak le še bolj zaostrena — tako v Avstriji, kakor tudi v mednarodnem merilu. Kajti lahko vam zagotovimo, da bo Jugoslavija podvzela vse potrebne korake, da bo koroško vprašanje rešeno v našem smislu. Avstrija pa se mora končno zavedati dejstva, da smo samozavesten narod in se ne izognemo konfrontaciji, če nas kdo vanjo sili. Nimamo namena umreti, ampak v enakopravnosti živeti!"
na avstrijski parlament in na vse poslance, naj temeljito in odgovorno preudarijo sklep ustavnega odbora o sprejetju novele zakona o ljudskem štetju in zakona o narodnih skupnostih, ki ni usoden le za slovensko narodno skupnost, marveč je lahko prav tako usoden za avstrijsko državo samo. Koroški Slovenci želimo slej ko prej sporazumno rešitev in smo pripravljeni za nadaljnje razgovore.
Mislim, da vas ni treba več prepričevati, kateremu namenu služi ugotavljanje — ne glede na to, da ga nam hočejo napraviti .okusnega" z zakonom o narodnih skupnostih. Kajti tudi ta zakon ne vsebuje pravic, ki nam gredo, marveč jih pogojuje s številčno močjo in ima edini namen, zacementirati današnje narodnostno stanje, ki je posledica raznarodovalne politike prve republike, vmesne nacistične diktature in tudi z državno pogodbo leta 1955 vzpostavljene demokratične in neodvisne republike Avstrije potom neodgovornega zamudnega reševanja ali bolje rečeno nereševanja manjšinsko-varstvenih določil. Preštevanje je revizija državne pogodbe. Koroški Slovenci pa ne moremo pristati na revizijo državne pogodbe in io zamenjati s puhtim papirjem neobveznih obijub v obiiki zakona, katerega krajevno in stvarno območje je prepuščeno šeie naknadnim odredbam z možnostjo veta OVP in FPO.
Člen 7 pa je naša priborjena pravica, je namenjen popravi nam prizadejane nacionalne škode! Zato bi resnično pospeševalni zakon moral vsebovati predvsem pospeševanje razvoja manjšine — o tem pa v nam poznanem osnutku ni niti besedice; nasprotno gre za absolutno poslabšanje sedanjega, že doslej nezadovoljivega stanja na področju šolstva, uradnega slovenskega jezika in dvojezičnih krajevnih označb in napisov.
Koroški Siovenci moremo in moromo zato k takemu paketu izreči samo svoj odtočni „Ne!"
Toda ne le vsebina tega paketa nas sili v tak odločen .Ne"; k temu nas sili tudi način, kako je prišlo do tega paketa: namreč kakor pri vseh dosedanjih skromnih manjšinskih zakonih mimo manjšine v konsenzu treh v parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank. Menda ni bolj zgovornega dokaza, da vladi in zakonodajalcu ni šlo za rešitev manjšinskih določil člena 7, kot pa je dejstvo, da sta se sicer krčevito in z velikim popuščanjem nacionalističnim zahtevam prizadevala za soglasje treh strank, nista pa iskala soglasja s prizadeto man-šino, ki edina ve, kaj ji koristi in kaj ne, v koliko so zadovoljivo rešena manjšinsko-varstvena določila in v kolikor ne!
Manjšinsko potitiko je namreč mogoče voditi ie na dva načina — ati z manjšino aii tudi proti manjšini, nikakor pa je ni mogoče voditi „brez manjšine ". To pa je citj konsenza treh strank, to je cilj ugotavijanja manjšine — da bo namreč vzpostavijeno stanje brez manjšine.
Zlasti pa je iz take politike vidna tudi mentaliteta vlade: za njo nismo subjekt, nismo sami nosilci svojih pravic in teženj, marveč smo le objekt — brezpravna raja, ki se jo prešteva in se jo upošteva le po številčni moči, ne pa človeško bitje, ki ima kot posameznik pravico do vseh v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah zagotovljenih pravic in svoboščin.
Zato se koroški Slovenci nikdar ne bomo pustili preštevati! Saj vendar ni mogoče reševati vprašanja življenjskega obstoja v tako nenavadni, absurdni obliki preštevanja. Številke vendar govore edinole v svojem pustem, kvantitativnem jeziku; kje naj bodo potem zapisane tisoče tihe, to je socialne, pa v resnici tudi značajne in splošno človeške tragedije, v katerih se lomijo odvisni, s stoletno vzgojo in gospodarsko odvisnostjo pohabljeni ljude? Zato bomo enotni in strnjeni v borbi, da odbijemo ta najhujši naskok na naše pravice po letu 194$ in preprečimo to najbolj pertidno nakano ter onemogočimo, da bi rezultati morebitnega preštevanja služili za mero in uresničitev pravic, ki nam gredo!
Le štiri mesece imamo časa, da se pripravimo na ta naskok. V teh štirih mesecih moramo dodobra in do zad-
(Dalje na d. stran:)
S7o venci nismo sami
vsi demografi so z nami
Na protestnem zkora je kila prepričljivo demonstrlrana tadl solidarnostna podpora, ki jo koja korošk:k Slovencev nadljo demokratične In napredne sile večinskega naroda. Govorniki solidarnostnega glkanja z Dana ja, Iz Salzkarga In Iz Celovca so nedvoamno poadarlll, da je koj za pravice manjšine kkratl koj za demokracijo v državi. Zato se vedno več pripadnikov večinskega naroda prldražaje solidarnostnemu glkanja proti agotavljanja manjšin In za dosledno Izpolnitev člena 7,* soglasno Izjavljajo, da kodo skapaj s Slovenci kojkotlrall štetje, ki predstavlja kratalno akcijo proti manjšinam, poleg tega pa tadl revizijo državne pogodke.
„V tem za vso avstrijsko demokracijo žalostnem In tragičnem trenatka je kolj kot kdajkoli potrekno, da se zdražlmo vsi demokratično misleči Avstrijci, ne glede na to, kateri narodni skapnostl pripadamo," je poadarll predstavnik danajskega Solidarnostnega komiteja za pravice korošklk Slovencev 7/arald /rnkerger. „Najti to, kar zdaj doživljamo na Koroškem, je koj proti Slovencem z metodami policijske države. Saj dragače ne moremo razametl dejstva, da določene državne astanove že dljamlrajo kot sovražnika države vsakogar, ki Ima se pogam, da se prizna za Slovenca ali pa Izrazi svojo solidarnost s Slovenci."
Vsekakor je razamljlvo, da je razstrelitev Stelnackerjevega spomenika v Velikovca povzročila določeno razkarjenje, je menil /rnkerger. Toda vprašajmo se — je nadaljeval — zakaj se razen korošklk Slovencev nlkče ni razkarjal, ko so klil razstreljeni ali oskra-njenl partizanski spomeniki. „To so klil vendar spomeniki za tiste partizane, ki so za osvokodltev Avstrije Izpod č/ltlerjevega Jaslzma doprinesli delež, kot ga je sicer v tej deželi žal le zelo redko najti. Bill so to spomeniki za tiste partizane, na katerlk okorožen! koj proti Jaslzma se je Avstrija mogla sklicevati In se je tadl sklicevala, ko je slo za državno pogodko. Da, na te partizane se je takrat sklicevala In ne na ,kockgrad!ge Z/ltlerjangen' ali na pripadnike SS-ovsklk morllsklk krlgad."
Prav tako pa je /rnkerger opozoril na dejstvo, da je šlo v Velikovca za spomenik človeka, ki je sam zelo jasno Izjavil, da ma leta /920 ni šlo za Avstrijo marveč za Veliko Nemčijo; še več.* za človeka, ki je spadal med Hitlerjeve pomočnike na Koroškem, ki so klil merodajno adeleženl pri zasledovanja korošklk .Slovencev. „/?!!! pa so končno tadl somišljeniki Stelnackerja, klil so stari In novi Jašlsil, ki so postavili zaktevo po agotavljanja manjšine," je poadarll /rnkerger. „Tej zaktevl so zdaj popastlle tiste stranke, ki so pripravljene, da koroške Slovence žrtvajejo na oltarja nemškega nacionalizma."
V tej lačl se postavlja vprašanje, ali ko prišlo do demokratične ali pa do neojašlstlčne rešitve koroškega manjšinskega proklema, je agotovll /rnkenrger ter opozoril, da je demokratična rešitev možna le v sodelovanja z manjšino — vse drago pomeni jasno revizijo državne pogodke.
„Če pa ki kljak tema prišlo do agotavljanja manjšine, tedaj so koroški Slovenci gotovi solidarnosti In podpore vsek demokratično nastrojenlk Avstrijcev ne glede na njlkovo svetovnonazorno opredelitev. Vedno več aglednlk oseknostl Izraža svojo odločenost, da se aktivno adeležljo kojkota agotavljanja. Tako vidite, dragi slovenski prijatelji, da v koja v Avstriji niste sami," je naglasil govornik danajskega solidarnostnega komiteja /rnkerger ter pozval vse demokratično nastrojene Avstrijce, da se solidarizirajo s pravicami korošklk Slovencev In skapaj z njimi kojkotlrajo agotavljanje manjšine.
Podokno pa sta Izjavila tadl govornik solidarnostnega komiteja v Salzkarga Jokannes Seltner (ki je agotovll, da vlada s sedanjima zakonoma nadaljnje tisto prakso, s katero že 2/ let tepta zakteve Slovencev) In zastopnica solidarnostnega komiteja v Celovca /Ise Scknaakelt (ki je poadarlla, da je ravnanje zvezne vlade In trek v parlamenta zastopanlk strank manjšini sovražno, zaradi nespoštovanja določil člena 7 pa predstavlja tadl resno nevarnost za mednarodni agled Avstrije).
Zanimive prispevke pa je dala tadl dlskaslja, v kateri so se oglasili adeležencl Iz raznlk krajev In člani razllčnlk organizacij.
Tako je predsednik Zveze korošklk partizanov Karel Prašnlk-Gašper spomnil na veliki krvni davek korošklk Slovencev v koja proti Jašlzma. Ta koj se je začel takoj po Izselitvi več sto slovensklk dražln In smo ga vodili vse do konca vojne na celotnem ozemlja naše naselitve. „Zato smo ogorčeni nad današnjo nedemokratično politiko avstrljsklk državnikov, ki kočejo koroške Slovence šele šteti In agotavljatl ozemlje njlkove naselitve. To ozemlje je znano, na tem ozemlja je 40 pokopališč z groklščl, kjer počiva 300 padllk korcev."
Predsednik Klaka slovensklk štadentov na Danaja Mirko Poročnik je opozoril, da so leta /972 poslali z Danaja In Iz Salzkarga policiste, da so stražili tajelstarmerje; danes prlkajajo z Danaja In Iz Salzkarga demokrati, ki podpirajo naš koj. „To nam zagotavlja, da nismo sami — to nam jamči, da komo aspell."
Zapan 7/anzl Ogris je spomnil, da je kot deželni poslanec pet let vedno spet poadarjal, da se koroški Slovenci ne damo šteti In da krez nas ni rešitve člena 7. „Vendar Izgleda, da to ni rodilo sadov, zato moramo korko nadaljevati In pri tem vsi slovenski člani SPO zagotavljamo popolno solidarnost osrednjima organizacijama korošklk Slovencev."
/n poleg draglk se je oglasil tadl proj. /anko Messner, ki je menil, da ki pravzaprav morali prešteti stare naciste, za katere leta /943 na Koroškem nikogar ni kilo, ki ki se jlk apal pošteno razkačiti.

Enotni in strnjeni v borbi...
(AG;/%/jfv%?:je z 2.
nje pičice izdelati točno in učinkovito strategijo, da odbijemo naskok. Uspeli bomo le, če bomo strnjeni, enotni, ne-omahljivi in odločni.
Bodimo pripravljeni. Med nas ne bodo prišli le taki, ki svarijo pred .nevarnimi svetovalci"; prihajali bodo krivi preroki in dejanski .nevarni svetovalci", katerim ne smemo nasesti. Napovedano je, da bo za ugotavljanje tako močna propaganda, kakršne še nismo doživeli. Deželni glavar Wagner je v tej zvezi izjavil: „Die Propaganda vrird geradezu niederprasseln, daf) die Leute dem Aufrut folgen werden . . ." Prireditvam, kakršno smo doživeli v Kofmari vasi z napadi na zavedne Slovence in pripadnike večinskega naroda, ki izražajo solidarnost z našo borbo, bodo sledile v prihodnjih mesecih podobne demonstracije sile v St. Jakobu, v Škocijanu, v Tinjah, v Li-bučah in v drugih krajih naše naselitve — z izrazitim namenom psihološkega in dejanskega pritiska na našega človeka neposredno pred preštevanjem.
Istemu cilju služijo tudi ostre poiicij-ske metode pri zasiiševanju naših mladincev, ki so jih prijeli pri napisnih akcijah. Napisne akcije ter razdeljevanje in trošenje letakov so splošne demokratične oblike, da se javnost opozori "a probleme, ki jih obiast poskuša zamolčati. Zato izrecno protestiramo pro-ii temu, da se hoče te naše mladince ožigosati kot zločince in jih postaviti Pred sodišče zaradi .Bandenbildung". Ali smo že spet tako daleč, da označujejo naše naselitveno ozemlje — kakor v komaj minuli dobi nacističnega nasilja — kot ..Bandengebiet".
Če od nas zahtevajo, da se od teh akcij distanciramo, potem ne vemo zakaj. Distanciranje vendar pomeni vedno zavest neke krivde ali sokrivde. Mi Pa se ne čutimo krive, ker opozorilo na nekaj, kar bi morala storiti država odnosno oblast, vendar ni nič kaznivega. Pač pa moramo opozoriti na razliko, kako je policija ravnala drugače s tatelsturmerji in kako je javnost zagovarjala južnotirolske atentate z milim označevanjem .bumserjev". V tej zvezi opozarjam na izjavo bivšega prosvetnega ministra Drimmla, ki je v zvezi z dogodki na Južnem Tirolskem dejal: „Wer von uns, der ein Mannsbild gewesen ist, war in den letz-ten 40 Jahren nicht einmal .illegal', das heif;t, er hat die aut;ere tatsach-liche Ordnung nicht aut sich genom-men. So wurden wir Morder und Putschisten, Saboteure und Verrafer genannt und das tur eine Sache, die im Wechsel der Zeiten einmal gepriesen und einmal verdammt wurde." Mislim, da to, kar velja za večinski narod, upravičeno velja tudi za slovensko narodno skupnost na Koroškem!
Taki agresivni taktiki in strategiji moramo zato postaviti nasproti svojo Premišljeno učinkovito taktiko in stra-tegijo, če hočemo uspeti in preživeti. Osrednji organizaciji imata točno izdelano strategijo in zato apeliramo na
vas vse, da ju podprete — tu ne sme biti posebnih želja in osebnih ribarij, ne sme biti nobenega sektaštva, ampak mora za vse nas, ne glede na organizacijsko samostojnost in ne glede na različne politične ali svetovnona-zorne namene veljati samo eno: skupaj moramo preprečiti uporabo rezultatov preštevanja.
Južni Tirolci so se v tako usodnem trenutku, ko so se po lastnih izjavah nahajali — kakor mi danes — na .pohodu v smrt", zbrali na Sigmundskro-nu in so slovesno prisegli, da se hočejo z vsemi silami postaviti v bran italijanski manjšinski politiki; isto velja v tem usodnem trenutku za nas: zavedajmo se nevarnosti in zavedajmo se lastne moči!
Brez dvoma gremo težkim časom in usodepolnim odločitvam nasproti. Pritisk nemških nacionalistov se bo stopnjeval iz dneva v dan, psihološke in dejanske grožnje bodo sledile namlji-vim vabam; na vse to moramo biti pripravljeni. Pripravljeni tudi na to, da
bodo propagando začeli že pri mladoletnikih in bodo skušali izigravati otroke proti staršem, mlade proti starejšim in še razdvajati med organizacijami, med predstavništvom slovenskih osrednjih organizacij in njunimi pristaši — vse s ciljem: deli in vladaj.
Zato more biti za nas koroške Slovence le en sam sklep: v zaupanju v lastno moč se bomo strnili in siediii le enemu imperativu, ki izvira iz našega notranjega prepričanja, da hočemo živeti, ustvarjati in se razvijati vsepovsod v Zilji, Rožu in Podjuni, kjer živimo avtohtono iz roda v rod, iz veka v vek. Naj bo pritisk še tako močan, naj bodo vabe še tako mamijive, naj bodo obijube še tako zapeijive — zavedajmo se: Prestali smo težje preizkušnje in nabolj močni smo bili tedaj, ko nas
na papirju za svet sploh ni bilo več!
Ne želimo take konfrontacije, če se nam bo vsilila, pa jo bomo sprejeli.
$ In to z vero v lastno moč;
e z vero v solidarnostno pomoč demokratičnih sil in uglednih demokratov večinskega naroda, ki jih je vedno več pripravljenih, da nas podprejo v naši borbi;
#	z vero v široko svetovno demokratično gibanje za mir, kakor je prišlo do izraza v helsinški konferenci za varnost in sodelovanje;
#	in zlasti v trdnem prepričanju, da so z nami matični narod in vsi narodi in narodnosti Jugoslavije, katere predsednik maršal Tito nam je včeraj dal zagotovilo, da nas bo Jugoslavija podpirala v naši borbi za nacionalne pravice vse do časa, ko bomo te pravice dosegli. To svoje zagotovilo je predsednik Tito slovesno podčrtal: .Povejte, da sem izjavil — in nihče vas ne bo demantirat — da bo za Jugoslavijo vprašanje tako dolgo odprto, dokler
ne bo rešeno v sporazumu z vami v vaše zadovoljstvo."
Zato danes ni časa niti ne vzroka za malodušje, pač pa za odločnost in za nespremenljivi sklep:
Ne damo se preštevati!
Pa čeprav .samo milijon nas je" — skupaj z matičnim narodom manjšina umirajočih med mrliči, manjšina, ki pijejo ji kri biriči, ki jo trpljenje krotoviči in vendar je nikoli ne uniči.
Nikoli in nikdar!
Zato, ker nismo trhle bilke, ki po toči ovene, ker nismo le številke — smo ljudje!
EVROPSKA KONFERENCA KP:
Narodnostne
manjšine
mostovi sodetovanja in prijatetjstva
Na nedavni evropski konferenci komunističnih in deiavskih partij, ki je iaseda!a v Bertinu, so sprejeti zaktjučni dokument i nastovom ..Za mir, varnost, sodetovanje in družbeni napredek v Evropi". Ta dokument vsebuje vrsto napotkov, ki naj bi iz Evrope narediti cetino miru in napredka- Vsebuje pa predvsem tudi statišča, ki se nanašajo na odnose med partijami. Gre za definicijo protetarske sotidarnosti, ki jo dokument pojasnjuje kot ..internacio-natistično, tovariško in prostovotjno sodetovanje in sotidarnost na temetju vetikih ideatov Marxa, Engetsa in Lenina ob striktnem spoštovanju enakopravnosti in suverene neodvisnosti vsake partije, nevmešavanju v notranje zadeve in spoštovanju svobodne izbire raztičnih poti v boju za družbene spremembe in sociatizem".
Na bertinski konferenci je bita kot važen dejavnik navzoča tudi pro-btematika narodnih manjšin. Načetno ie o njej govori! jugostovanski predsednik Tito, ki je dejat, da se lugostavtja v nenehnem prizadevanju za razvoj dobrih odnosov s sosednimi državami zavzema za potrpežtjivo reševanje vseh prčbtemov, posebno tistih, ki se tičejo potožaja narodnostnih manjšin v teh državah. !n potem je poudarit: ..Če ne priznavajo narodnostnih manjšin in njihovih pravic, je to v neposrednem nasprotju z etementarnimi pravicami čtoveka, še ztasti pa z marksističnim obravnavanjem nacionatnega vprašanja. Menim, da je reševanje probtemov njihovega potožaja vetikega pomena za odnose med narodi in za krepitev miru in sodetovanja v Evropi, kajti narodnostne manjšine so tahko in morajo biti mostovi sodetovanja in prijatetjstva."
Prav tako je manjšinsko probtematiko omeni! predsednik avstrijske KP Franz Muhri: ko je govorit o skupnih akcijah komunistov, sociatistov m kato-tiških antifašistov v boju proti obnavtjanju nacistične misetnosti v Avstriji, je posebej opozorit tudi na skupne demonstracije za popotno uresničitev čtena 7 in za enakopravnost narodnih manjšin.
Končno pa je o narodnih manjšfnah govora tudi v zaktjučnem dokumentu, kjer udeteženci konference pozivajo k prizadevanju ..za točno in popotno uresničevanje statišč zaktjučnega dokumenta konference v Hetsinkth, ki se nanašajo na narodnostne manjšine, in to s strani vseh držav".
M/a d/na $7o veni/e
poc?p/ra bo;	J/oven cev
V V:Trča/? p n 7*%c??K je ;we/a m/%-S/ow??/je prejšnji	^j?eJ
svojo .po/etno po/itično so/o", &jer so v prec/^Mnji/? in r^zprav^/? o/?-r^vnava/i razna vprašanja notranje po/iti^e /ngos/avije, pa tn^i ?ne^na-roJne pro^/eme. Prireditve so je nde-/eži/o o^o/i 3.50 ?n/adi/? /z vse S/ove-nije, z%sto^7%7M pa je Ma tadi s/o-ven^a n?/adina /z Korošce /M Trsta.
17de/eženci so spreje/i posebno protestno izjavo, v kateri so izrazi/: svoje ogorčenje n a c/ avstrijsko manjšinsko po/itiko, z/asti nad sk/epom o preštevanja manjšin in nad zakonom o narodnostni/? skapina/?, ki v ničemer ne predstav/ja rešitve odprti/? vprašanj. Poadari/i so, da pomenijo ti sk/epi popo/no kapita/acijo pred naciona/ističnimi, šovinističnimi in neonacističnimi si/ami ter kažejo, da Avstrija tadi 30 /et po poraza naci-jašizma in 27 /et po podpisa državne pogodke noče izpo/niti svoji/? obveznosti, ampak skaša enostransko revidirati državno pogodbo.
5 temi akrepi — je rečeno v izjavi — avstrijski par/ament potrjaje po/itiko germanizacije, asimi/acije in raznarodovanja kot po/itiko avstrijske v/ade in par/amentarnib strank do s/ovenske in hrvaške narodnostne
skapnosti. .Kajti zakona po vsebini v ce/oti zanikata 7. č/en državne pogodbe in sta nov akrep, s katerim skaša Avstrija omejiti pravice svojih držav/janov s/ovenske in hrvaške narodnosti.
„Gre torej za nov dokaz nedemokratičnosti avstrijske države, v kateri ob/asti ne izpo/njajejo državne pogodbe; kjer se vodi/ne po/itične si/e in v/ada dogovarjajo za akrepe, ki so z njo v nasprotja; kjer se ne iz-vršajejo ve/javni zakoni; kjer ob/i-bajejo manjšinsko po/itiko proti-manjšinske si/e; kjer teme/jne pravice držav/janov s/ovenske in hrvaške narodnosti postav/jajo v odvisnost od njihovega števi/a."
Tako ravnanje avstrijske države je tadi v popo/nem nasprotja z doka-menti in dahom he/sinške konjerence o varnosti in sode/ovanja v Evropi, so poadari/i v izjavi ter izrazi/i od-/očno podporo vse s/ovenske m/adine boja s/ovenske in hrvaške narodnostne skapnosti ter avstrijskih demokratičnih si/ za aresničitev z državno pogodbo zagotov/jenib pravic. Od avstrijskih ob/asti pa zahtevajo, da svoje do/žnosti, ki izvirajo iz državne pogodbe, izpo/nijo takoj in brez vsakih pogojev.
K O R O S K )	.PRASTRAH
ENKRAT	Z	DRUGE	STRAN)
TONE FERENC:
$
Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940
.Takšna razmejitev bi bila popolnoma v okviru mejnega popravka. Upošteva ozir, da ne moti organskih zvez slovensko-hrvaškega področja. Zato mu prepušča nekdanji štajerski kos Save z železniško zvezo Ljubljana— Zagreb in bi se s tem odpovedali tudi železniškemu vozlu Zidani most, staremu nemškemu mestu Brežice in premogovnemu območju Trbovlje in Hrastnik.
Od treh gorskih vrst med Celjem in Savo smo izbrali srednjo, čeprav je razmeroma najnižja. Gore, ki jo nadkriljujejo na severu, bi nudile strateško zaščito mestu Celju, tiste pa, kt so južno od nje, pa bi jo nudile savski črti."
Glede tretje možnosti so .dodatne pripomni" v spremenjenem vrstnem redu ponovile stavke spomenice, dodale pa so samo to:
«S tem bi podeželska glavna obrambna cona na vitanjski črti izgubila svoj dragoceni Predprostor."!?
Kot sem že povedal v razpravi o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji, je bila tretja možnost ali varianta nekdanja avstrijska minimalna zahteva po meji, ki naj bi tekla po Y'tanjski črti in smo to zahtevo lahko od leta 1919 dalje pogosto srečavali v nemški publicistiki in lažni znanstveni literaturi. Zanimivejši sta zategadelj drugi dve možnosti ali varianta Zanimivost prve, ki zahteva kar vso slovensko Štajersko, je med drugim v tem, da se Več ne zadovolji enostavno z mejo na Savi in
Sotli, temveč hoče še vsaj dele Kranjske, kar so si nacisti čez nekaj mesecev ob razkosanju Slovenije tudi vzeli. Druga varianta pa je zanimiva tudi po tem, ker je dotlej še ni nihče javno postavil in je tudi potlej ne bomo več srečavali. Kaže, da so drugo in tretjo varianto predvidevali le za primer, če bi prišlo do mejnih popravkov, ne pa tudi do razkosanja Slovenije.?*!
V .dodatnih pripombah" so nacisti tudi, kolikor mi je znano, prvič postavili zahtevo po priključitvi dela Prekmurja k nemškemu rajhu, pri čemer jim je bil prav gotovo za osnovo Carstanjenov članek .Das Deutschtum des Obermurgebietes (Prekmurje)" iz 1933. leta.?! To zahtevo so pojasnjevali takole:
.Posebnega pojasnila potrebuje predlagana razmejitev v Prekmurju. Prekmurje je pred vojno spadalo pod Madžarsko. Kakor je razvidno s priložene skice, so vzhodni predeli madžarski, zahodni pa nemški. Vmes so Prekmurci, odlomek slovenskega naroda, ki je zaradi svojega posebnega zgodovinskega razvoja dosegel popolnoma lastno obliko. Odgovarjajoč večjim sosednjim narodom, težijo Prekmurci na zahodu Prekmurja k rajhu (sic!), na vzhodu pa k Madžarski. Upoštevajoč to in glede na dejstvo, da bi Prekmurci po korekturi južne štajerske meje popolnoma obviseli v zraku, se zdi popolnoma smiselno, da bi jih razdelili med Madžarsko in rajh. Zato predlaga-
mo, da nova meja od točke vzhodno od Mote ne bi šla po Muri navzgor, kakor je šla nekdanja meja med Spodnjo Štajersko in Madžarsko, temveč bi naj v smeri jug—sever razpolavljala Prekmurje. Meja, ki jo predlagamo, naj bi pri Sv. Katarini zapustila današnjo Jugoslavijo. Toda tudi dalje naj ne bi tekla po današnji meji rajha, temveč naj bi vključila tiste kraje, za katere bi morebiti pri korekturi meje z Madžarsko predlagali, da bi jih priključili k rajhu."??
Verjetno je imel spomenico o .južni meji Štajerske" in te .dodatne pripombe" pred očmi nekdanji sodelavec Sudostdeutsches Instituta v Gradcu, dr. Manfred Straka, ko je v svoji knjigi .Untersteiermark unvergessene Heimat" na strani 110 zapisal: .Izdelani so bili trije predlogi, od katerih je prvi predvideval vrnitev jezikovno mešanega ozemlja z Mariborom in Ptujem do črte greben Pohorje—Drava, drugi, ki je postavljal južno mejo na vitanjsko črto— Haloze, medtem ko je tretji vključeval v rajh tudi Savinjsko dolino s Celjem in postavljal mejo na savsko in bohorsko črto na razvodnici med Savinjo in Savo. Same doline Save, stare štajerske južne meje, si niso upali zahtevati."
Od predlogov, ki jih omenja dr. Straka, sta dva enaka možnostim ali variantam, ki jih vsebujejo spomenica in dodatne pripombe. Dr. Straka se pa nalašč ali pa slučajno ne spominja več predloga za mejo na reki Savi ali celo nekje na Kranjskem, oziroma namesto tega predloga omenja enega od Pircheggerjevih iz leta 1919, to je mejo na grebenu Pohorja. Toda takšnega predloga, najminimalnejšega, kot ga je omenil Pirchegger, potlej ni nihče več postavil, najmanj pa Sudostdeutsches Institut in Gaugrenzlandamt. Straka prikazuje, kot da
bi bili te predloge dali šele potem, ko je nemška vojska že zasedla slovensko Štajersko ali ko se je na zasedbo že pripravljala, tj. konec marca in v začetku aprila 1941. Toda do sedaj navedeni podatki trdno dokazujejo, da je spomenica o južni meji Štajerske nastala že v prvi polovici julija 1940, dodatne pripombe, ki jo dopolnjujejo, pa tudi niso mogle nastati mnogo pozneje.?^
Tisti čas sta Maier Kaibitsch in dr. Carstan-jen dobila tudi nalogo, naj nemškemu zunanjemu ministrstvu poročata o vsem zanimivem, kar se dogaja onkraj državne meje
(Da/je v prikodnji števi/kij
19	PAM, fond SODI, fasc. 1, ..Ergdnzende Bemerkun-gen zu den aut der Karte 1:200.000 eingezeichneten Mogtichkeiten einer sinnvotien Grenzziehung im Suden der Steiermark." (navajam: Erganzende Be-merkungen).
20	Ferenc, Nacistična raznarodovatna poiitika, str. 110—111.
21	G. Werner, Graz: „Das Deutschtum des Ubermur-gebietes (Prekmurje)", v: Geographischer Jahres-bericht aus Osterreich, XVi!. Bd., 1933, str. 76—90.
22	PAM, fond SOD), fasc. 1, „Erganzende Bemerkun-gen". Ferenc, Nacistična raznarodovatna potitika, str. 111.
23	Dr. Manfred Straka je potemizira! s temi mojimi trditvami in ponovno zagotavtja), da so spomenico sestavtjaii tik pred napadom Nemčije na Tugosia-vijo. Pravi takote: „Ferenc piše (str. 112), da nat bi bito zame značitno, da detam tako, kot bi biti ti predtogi napravtjeni šete potem, ko se je nemška vojska priprav)ja)a na zasedbo Spodnje štajerske, torej konec marca a!i začetek aprita 1941. Temu nasproti iahko samo ponovno in s poudarkom ugotovim, da je biio res tako in da je bita pred tem časom gtede na odnose z lugosiavijo najstrožje prepovedana vsaka razprava v tej smeri." (Manfred Straka: Die Untersteiermark in Ge-schichte und Gegenwart. Votkstum zwischen Mot-dau, Etsch und Donau. Festschrift fOr Franz Hiero-nymus Ried). Wien—Stuttgart 1971, str. 72.)
AULA SLOVENiCA
CELOVEC, PAULiTSCHGASSE $ — 7
vabi na
RAZSTAVO GRAFiK siovenskega akademskega stikala
Franceta Mihetiča
ki je od 28. 6. do 16. 7. 1976 odprla od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni/
Pevski zbor „Vres" gostova! v Ptiherku
25-!etni jubilej Stovenskega okteta
..Siovenskemu oklelu, ki uspešno širi tudi koroško siovensko pesem v svetu, ob 25-ietnici obstoja, koroški Siovenci iskreno čestitamo in že-iimo še mnogo uspeha pri nadatjnjem izpoinjevanju piemenitega po-sianstva". Tako se giasi teiegram, ki ga je Siovenska prosvetna zveza pretekii teden posiaia v Ljubijanske križanke, kjer je Siovenski oktet imei svoj jubiiejni koncert pod pokroviteijstvom predsednika SFRJ tovariša Tita.
Slovensko prosvetno društvo ,,Edi-nost" v Pliberku in moški pevski zbor „Podjuna" sta v soboto 26. junija zvečer priredila pri Schwarzlu v Pliberku pevski koncert pod motom „Poletna noč". Kot že večkrat, tako so tudi tokrat na tem pevskem koncertu sodelovali pevci moškega pevskega zbora „Vres" DPD Svoboda s Prevalj.
Koroški Slovenci se vedno iskreno razveselimo obiskov kulturnih skupin iz Slovenije, ki tako kažejo tesno povezanost s Slovenci v zamejstvu. Te skupine imajo tudi lepo priložnost seznaniti se z borbo koroških Slovencev za v državni pogodbi zajamčene pravice.
Naše društvo sodeluje z društvi v Sloveniji v okviru meddruštvene kulturne izmenjave in prav v tem smislu se je odvijal tudi naš pevski koncert v Pliberku, katerega se je poleg številnih domačih prosvetašev udeležil tudi predsednik SPZ Hanzi Weiss. Kot smo že omenili je bil tokrat spet moški pevski zbor „Vres" iz Prevalj gost našega društva, ki je
Slovensko prosvetno društvo ..Zarja v Železni Kopit vabi na tradicionaino
.POLETNO MOČ"
ki bo v soboto 10. juiija 1976 s pričetkom ob 20. uri pri Brunerju v Žeiezni Kapii.
Za kutturni spored bosta po-skrbeia društveni zbor in foi-kiora. Za pies bo igra) an-sambei ,,The Spider s"
Na voijo bodo speciaiitete na žaru.
K števiini udeiežbi vabi
draštven! odbor
Siovensko prosvetno društvo ..Trta v Zitari vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE
PESMi !N FOLKLORE
v nedeijo 18. juiija 1976 ob 20. ur) pri Rutarju v Žitari vas).
Sodeiujejo: Zenski pevski oktet z Obirskega, moški in mešani pevski zbor ter toiktorna skupina SPD ..Zarja" iz Zeiezne Kapie in domači pevci.
Prisrčno vabljeni/
pod vodstvom Jožeta Kerta izvajal spored slovenskih umetnih in narodnih pesmi.
Uvodoma sta goste iz Prevalj s pesmijo pozdravila moški zbor SPD ,,Edinost" pod vodstvom Valentina Hartmana in mešani pevski zbor Podjuna, ki ga vodi Oto Wutte. V imenu domačega društva ,,Edinost" je goste pozdravil podpredsednik Jožko Koncilija, v imenu pevskega društva ,,Podjuna" pa direktor Germ. Mladi pevski zbor ,,Vres", ki ni samo mlad po sestavi pevcev, temveč tudi po letih — saj obstoja šele pet let — je prepričljivo pokazal, da imamo opraviti z izredno kakovostnim zborom, kar je najbolj potrdil navdušen aplavz v dvorani. Na sporedu so bile namreč vse tiste pesmi, ki jih je zbor pel za svoj petletni jubilej obstoja v Sloveniji.
Zaradi nesrečne izbire datuma — istočasno je bila v Globasnici vrtna veselica SAK-ja, v Pliberku pa tudi nekaj podobnega — nismo mogli napolniti dvorane, kar pa ni motilo prireditve, saj smo se tako počutili še bolj domače in zadovoljne. Na koncu koncerta je zbor ,,Vres" predal SPD ,,Edinost" visoko priznanje plaketo "Vresa" za dobro sodelovanje in zasluge na pevskem področju. Z izmenjavo šopkov je bil zaključen oficiel-ni del koncenrta. Z gostovanjem pevcev iz Prevalj smo bili deležni izrednega kulturnega užitka, ki nam bo ostal v prijetnem spominu. Za ples in zabavo so skrbeli ,,Fantje s Podjune".
Spet s paro skozi Rož
Čeprav spada parna tokomotiva ie v pretektost, saj živimo v stotetju vesoijskih poietov, pa je vožnja s takim viakom, ki ga vieče tokomotiva iz čigar dimnika se vate beti obtaki dima, švigajo iskre in se stišijo veseti vriski, danes nekaj posebnega. Ztasti za otroke, ki te vrste prevoznega sredstva sptoh no poznajo in pa tudi za odraste, ki se samo še z nasmehom spominjajo tistih časov, ko so se še voziti in radi zapirati okna, da ne bi dobiti isker v oči, je takšna vožnja pravo doživetje.
Kot prejšnja teta, tako bo tudi tetos Društvo koroških prijatetjev žeteznice or-ganizirato vožnje s parnim vtakom iz Pod-roščice v Borovtje in nazaj Proga vodi preko števitnih viaduktov, mostov, grabnov in hudournikov skozi temne gozdove in prijazne vasice v najtepši predet Rožne dotine.
Odhod viaka iz Podroščice bo vsako krat ob 15. uri, povratek pa ob 17.40 uri intoobsobotahlO. in24. ju!ijater7. in 21. avgusta.
Posebnosti vožnje bodo tudi v tem, da se bo vtak ustavit na odprti progi, kjer ga bodo tahko fotografi stikati v akciji. V posebnem vagonu bo poskrbtjeno za jedačo in pijačo, za prijetno zabavo pa bo skrbet harmonikaš.
Cena za odraste bo znašata 80.—, za otroke (6—15 tet) pa 15.— šitingov.
Ob lej priložnosii je Slovenski okle) prejšnjo sredo predsfavnike liska vabil na tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki in člani tega ansambla seznanili tisk z zgodovino oziroma z njihovim delom v teh petindvajsetih letih. Tu ni treba posebej naglašati veliko poslanstvo, ki ga Slovenski oktet opravlja na področju vokalne glasbe in da je slovensko pesem ponesel na vse celine našega planeta. Vendar naj naše bralce seznanimo, da je Slovenski oktet bil ustanovljen zato, da našo slovensko pesem ponese med slovenske rojake, ki živijo v tujini. Pri tem pa je Slovenski oktet v kratkem času dose-
i
Siovensko prosvetno društvo ,,Biika" v Biičovsu vabi na
KONCERT
SLOVENSKiH PESMi
v nedeijo 11. juiija 1976 ob 20. uri pri Mikiavžu v Biičovsu.
Nastopa pevsko društvo .Jakob Gaiius-Peteiin"
K števiini udeiežbi vabi
odbor
gel mednarodni ugled, ki ga uživa te malo ansamblov na svetu. Njihova pevski raven je na taki višini, da povsod — tudi od najstrožjih kritikov — dobivajo odlične ocene. Vse to pa seveda ni tako preprosto, kajti samo odličen glaš še ni dovolj za interpretacijo zahtevnega koncertnega sporeda. Njihovo delo se prične pri pevskih vajah, katerih ima Slovenski oktet 114 v enem letu. Že sam ta podatek po-
ŠT. JAKOB V ROŽU:
Naša posojilnica je spet beležila lep uspeh. V soboto 3. julija je otvorila v narodnem domu preurejene gostilniške prostore, v katerih sedaj gospodarita z odlično kuhinjo in dobro vinsko kapljico najemnika te lokacije — Sonja in Stanko Matjaž.
Otvoritvene slovesnosti gostišča Podgrad kar pomeni staro ime naše vasi, so se poleg številnih zadružnikov, graditeljev in domačinov, udeležili tudi posledvodeči podpredsednik ZSZ dr. Mirt Ztvitter, šentjakobski župan Grefšl in podžupan Ra-singer.
Predsednik šentjakobske posojilnice Jozej Štornik je v svojem otvoritvenem govoru med drugim poudaril, da so zato ustvarili to času in napredku primerno gostišče, da bi služilo kot družabni center našemu prebivalstvu, kjer bi lahko zapeli svojo domačo pesem in se srečavali in zbliževali med seboj v prijateljstvu in medsebojnem spoštovanju — ne glede na jezik, na versko prepričanje ali politično usmerjenost. Bolje kakor kdaj poprej bi moralo veljati to danes in v bodočnosti, kajti le tako si bomo ustvarili pogoje za srečno živ-
Brodi
V soboto nas je pretresia žaiost-na vest, da je nenadoma v $4. ietu starosti umri v ceiovški boinišnici na posiedicah možganske kapi gostii-ničar in trgovec Jože Maiie iz Brodi. V torek so ga ob veiiki udeiežbi pogrebcev spremiti na domače po-kopaiišče. Podrobneje bomo poročati prihodnjič.
trjuje, koliko časa člani Slovenskega okteta žrtvujejo za svoje delo. K temu pridejo številni nastopi in potovanja po svetu in tudi pri tem je ugleden podatek, da je Slovenski oktet v svojem četrtstoletju obiskal 25 držav v svetu, torej povprečno vsako leto eno deželo in je v tem času v tujini nastopil v raznih mestih in večjih centrih ter dal skupno 580 koncertov. Čeprav je Slovenski oktet veliko potoval v tujini, svoje domače dežele Slovenije ni zanemaril, saj je v Sloveniji obiskal dvesto krajev in v petindvajsetih letih izvedel 1150 nastopov. Koroški Slovenci vemo, da je Koroška bila ena izmed prvih dežel, katero je Slovenski oktet obiskal. V dveh in pol desetletjih je bil mnogokrat gost Slovenske prosvetne zveze, zato tudi vsak, ki pozna slovensko zborovsko kulturo, pozna Slovenski oktet, ki je koncertiral v številnih krajih Koroške.
Na tiskovni konferenci so člani Slovenskega okteta izrecno naglasili, da so ob vseh svojih številnih turnejah po svetu najlepšega sprejema bili deležni na Koroškem, zato so praznovanje svojega 25-let-nega jubileja tudi pričeli na Koroškem in to kot gost Slovenske prosvetne zveze, )e-ta pa je Slovenski oktet odlikovala s priznanjem Andreja Šusterja Drabosnja-ka, in sicer za uspešno širjenje koroške slovenske pesmi v svetu, ki je tudi bogatila delo v kulturi in prosveti na Koroškem. Delo Slovenskega okteta pa je plodno vplivalo tudi na nastanke drugih oktetov v Sloveniji, tako da danes po vsej Sloveniji deluje nad devetdeset oktetov. Slovenski oktet pa je tudi sicer deloval na področju kulture. Šentvid pri Stični, kjer je Slovenski
ljenje v mirnem sožitju, ki ga večkrat tako pogrešamo v škodo nas vseh, ki živimo tu in širom naše koroške domovine. V teku svojega govora je izrekel zahvalo vsem, ki so doprinesli svoj delež k obnovi gostišča, zlasti odbornikom posojilnice in podpredsedniku ZSZ tovarišu dr. Mirtu Ztvittru za dragocene nasvete in podporo, ki so jo nudili našemu skupnemu prizadevanju. Posebno zahvalo je predsednik tudi izrekel županu Grelšlu in podžupanu Rasingerju, ki sta dobrohotno pomagala, ko je šlo za prezidavo.
Kot je že tako navada ob podobnih slovesnostih je predsednik predstavil seveda tudi novega najemnika Stanka Matjaža s soprogo Sonjo, ki bosta — šolana in usposobljena v gostinjski stroki — tako osebno kakor tudi strokovno dala gostišču pečat kvalitete in prijetne domačnosti.
Ob tej priložnosti je tov. Štornik izrekel tudi bivšemu najemniku te gostilne Šimeju Martinjaku in njegovi ženi zahvalo za skrb, ki sta jo posvečala temu našemu družabnemu središču dolga leta svojega življenja in njima v imenu posojilnice želel še mnogo zadovoljnih dni v zasluženem pokoju.
Po oficialncm delu otvoritvene slovesnosti je predsednik povabil vse navzoče na skromno okrepčilo ob katerem smo se lahko prepričali, da sta bila aranžerja teh poslastic res prava specialista.
Novo gostišče Podgrad je velika pridobitev za občino in široko okolico. Za to jamčita odlična kuhinja in dobra klet ter ekspeditivnost obeh mladih najemnikov, katerima želimo v Št. Jakobu mnogo uspeha, sreče in zadovoljstva.
oktet imel svoj prvi nastop, je danes prizorišče vsakoletnega srečanja pevskih zborov, pravtako Šentjernej, kjer se že vrsto let srečujejo okteti in je za vse to dal pobudo Slovenski oktet. Na njegovo pobudo so postavili številne spomenike. Tudi našemu skladatelju Pavlu Kernjaku je Slovenski oktet za njegov življenjski jubilej postavi) spomenik „Mojcej".
Tako bi lahko naštevali še in še, kaj vse je Slovenski oktet doprinesel k slovenski kulturi. Tu pa nikakor ne smemo prezreti umetniških vodij, ki so Slovenski oktet usposabljali za njihove koncertne nastope. To so bili Janez Bole, dr. Valens Vodušek, Drijan Božič, od leta 1974 naprej pa umetniško vodi Slovenski oktet Anton Nanut.
Slovenskemu oktetu še enkrat čestitamo z željo, da bi tudi v bodoče žel tako ugledne uspehe.
Gasiisko društvo Seie-Bo-rovnico — Zeii-Freibach vabi na
VESELiCO NA PROSTEM
ki bo v soboto 10. juiija 1976 ob 20. uri v Seiah pri Trkiu. Za pies in zabavo bodo skrbeti ..Veseii pian-šarji".
Vsi prisrčno vabljeni/
Ustanovni občni zbor Kiuba siovenskih študentov v Saizburgu
Proti konca letnega semestra 7976, 77. janlja, je Imel Nlab slovenskih študentov v Salzbarga Mstanotm! občni zbor. Udeležila se ga je velika večina salzčnrš^ll? slovenski) študentov, katerih število se giblje okoli 73 ose!?. Namen minira je, da razvija kaltarno In politično aktivnost ter sodeluje pri slovenski!? Anitam!!? draštvlb In astanovab; da se prizadeva za realizacijo In zagotovitev pravic slovenske narodne skapnost! na Korošcem v smisla člena 7 avstrijske državne pogodbe In konvencije o človečanskih pravicah. Klab je nadstrankarsko zastopstvo slovenskih štadentov v Salzbarga, v katerem hodo Imeli štadentje možnost, da se Izohražajejo In navežejo stike z različnimi organizacijami.
V odhor so h!!! Izvoljeni franc ŠVakoanlg — predsednik, Herman Nellb — podpredsednik, štanko Ollp — tajnik, /ože Valesko — blagajnik, Rožo Hartman — kaltarnl rejerent, france Hcrkač — časnikarski rejerent. Delovni program K$3S-a obsega poleg kaltarno-polltlčne dejavnosti v prvi vrsti razpravljanje o zgodovini slovenskega naroda. Nadalje bo navezal tadl stike z že obstoječimi klabl slovenskih štadentov z namenom, da z njimi koordinira dejavnosti, ki so vsem skapne.
Nabava In aredltev klabsklh prostorov je bilo eno Izmed vprašanj, ki je ostalo pri prvem občnem zbora Alaha slovenskih štadentov v 5a!z-barga odprto.
Tamburašk) ansambei v Hodišah vabi na
po/ečTjo
MSse/fco
ki bo v soboto 10. juiija 1976 ob 20. uri pr) Čim-iarju v Dvorcu.
Nastopata:
#	mešani zbor iz Št. Jakoba v Rožu,
#	tamburašk) ansambei iz Hodiš;
igra:
#	ansambei ..šok".
Prisrčno vabljeni/
Otvoritev novega gostišča ,Podgrad'
Planinska dogajanja
V nedeljo 13. junija je bilo na prijazni Bleščeči planini v Karavankah, kjer stoji znana planinska postojanka Slovenskega planinskega društva (Celovec) „Koča nad Arihovo pečjo" zelo živahno. Okrog štirideset planink in planincev Planinskega društva Radlje iz Slovenije je napravilo izlet na Koroško in ob tej priložnosti obiskalo zgodovinska tla Miklove Zale v Svatnah in planinsko postojanko na Bleščeči.
Toni Valentinitsch, ki je v nedeljo z ženo dežural v koči, je bil zelo presenečen in iznenaden, ko se je nepričakovano pojavilo toliko planincev, da si ogledajo ta lepi košček zemlje pod Kepo oziroma Jepo.
Kot po navadi je bilo na planini več slovenskih planincev, med njimi tudi starosta slovenskih planincev na Koroškem podpredsednik Slovenskega planinskega društva in gospodar koče Jozej Miklavčič, ki je imel prijetno dolžnost, da je planince iz Slovenije seznanil s posebnostmi, lepotami in pa tudi življenjem koroških Slovencev, ki je zadnje čase vedno težavnejše. V prijetni domačnosti ob kramljanju in petju je kar prehitro minil čas, ko so se dragi prijatelji z Radelj morali posloviti in odriniti v dolino, kjer jih je še čakala dolga vožnja z avtobusom.
Vloga slovenske planinske postojanke na Bleščeči je mnogostranska in pomembna. V njej se namreč srečujejo poleg naših članov tudi ljudje iz vseh koncev sveta (tujci, ki prihajajo na letovanje na Koroško). Pogostokrat imajo naši planinci hvaležno nalogo, da morajo odgovarjati na
razna vprašanja teh ljudi in tu pride tudi do objasnjevanj, kako živi in se razvija slovenska narodna skupnost na Koroškem, skratka v tej koči se kuje medsebojno zaupanje, razumevanje in pravo planinsko tovarištvo. Zato ni nič nenavadnega, da se je postojanke prijelo ime — „Koča srečanja".
V soboto in nedeljo 19. in 20. junija so se naši planinci na povabilo planincev tovarne Iskra v Kranju udeležili skupnega izleta na 2245 m visoki Krn v Julijskih Alpah.
Slovenske planince na Koroškem družijo s planinci tovarne Iskra tesni tovariški stiki, v okviru katerih so Iskraši že večkrat povabili naše planince na skupne izlete. Lansko leto so bili na primer na izredno lepo uspelem planinskem izletu v Savinjskih Alpah.
Naši planinci so se srečali z Iskraši v soboto popoldne, kot je bilo domenjeno, na Vršiču. Od tam so se z avtomobili odpeljali navzdol v dolino Trente, kjer so obiskali Kugyjev spomenik in si ogledali izvir planinske
ČESTiTAMO
Stolni dekan preiat Aieš Zechner bo v nedeijo obhaja) 50-ietnico mašniikega posvečenja, dekan roieike dekanije dt. Janez Hombock iz Podgotij pa je bii imenovan za častnega kanonika. Obema iskreno čestitamo.
reke Soče. Malo za vasico Sočo, so zavili v stransko dolino Lepeno, kjer v zatrepu stoji lepi planinski dom dr. Klementa Juga. Tam so prenočili in se naslednjega dne zgodaj zjutraj mimo znanega Črnega jezera povzpeli na vrh Krna. Malo pod vrhom, kjer stoji Gomiščkovo zavetišče, je bilo veselo snidenje z drugo manjšo koroško skupino, v kateri je bil starosta slovenskih planincev na Koroškem 78-letni Jozej Miklavčič, ki je prišel na Krn z nasprotne strani, s Kobarida. Srečno združeni so stari znanci obujali spomine in uživali nad lepoto planinske narave. Posebno lep pogled se je nudil na triglavsko pogorje. S Krna se vidi tudi morje, Groišglockner in drugi koroški zasneženi oziroma poledeneli vršaci — seveda je zato potrebno izredno lepo vreme.
Sploh je Krn impozantna pojava z izredno markantnim vrhom, vidnim skoro z vseh Julijcev. Najbolj divjo sliko nudi s Kobarida. Zgodovina tega vrha je zelo krvava. Ves je prerit s strelskimi jarki, rovi in kavernami. Na njegovem temenu se je v prvi svetovni vojni odvijala krvava drama. Sprva so ga s topovi obstreljevali Italijani, ko pa so ga v srditi borbi leta 1915 zasedli, pa so vanj treskale avstrijske granate. Krn in jugovzhodno od njega ležeči Rdeči rob sta bila prizorišče najsrditejših bojev na znani Soški fronti.
Druga posebnost krnskega pogorja je vsekakor že omenjeno Krnsko jezero (1393 m), ki ga štejejo med največja in najlepša visokogorska jezera v Sloveniji. V njem je nešteto malih
MPZ ,,Rož" sodetovat na srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični
Preteklo nedeljo je v Šentvidu pri Stični bila zaključna prireditev sedmega kulturnega tedna. Na ta dan so $e spet srečali pevski zbori iz vse Slovenije in zamejstva. Slovenska prosvetna zveza se je tudi letos odzvala va-bdu prireditelja in je za letošnje sodelovanje naprosila mešani pevski zbor SPD „Rož" v Št. Jakobu v Rožu. Mladi pevski zbor se je vabilu radevolje odzval ter s tem zastopal koroške Slovence na tej pomembni pevski manifestaciji, na kateri se je letos zbralo 3300 pevk in pevcev.
Kljub izredni vročini, ki je vladala ta dan, so pevci vzdržali do kraja ter s tem ponovno potrdili ljubezen do slovenske pesmi in kulture. Na srečanju je sodelovalo nad sto pevskih zborov, ki so v Šentvidu prepevali od sobote zvečer in vso nedeljo. Vrstili so se drug za drugim na raznih odrih. Mešani pevski zbor SPD „Rož" je pod vodstvom Lajka Milisavljeviča nastopil v dvorani Doma kulture v Šentvidu. Naši pevci so s svojim nastopom bili izredno uspešni. Občinstvo jih je pozdravilo z velikim navdušenjem, kar so za svoje ubrano petje tudi zaslužili. Brez dvoma pa je burni aplavz veljal
vsem Korošcem, kajti vzkliki ..Korošci držite se, mi smo z vami", so gotovo pomenili, da tu za Karavankami v naši trenutni situaciji nismo sami. Spontanih pozdravov tudi ni manjkalo, ko so naši pevci v povorki korakali proti kraju skupne prireditve, kjer so sodelovali vsi udeleženi zbori.
Letošnji 7. Kulturni teden v Šentvidu pri Stični so počastili spominu ob 100-letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. Pokrovitelj prireditve je bil sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je imel tudi slavnostni govor.
Naši pevci iz Št. Jakoba v Rožu, ki jih je v Šentvid pri Stični spremljal tajnik SPZ Andrej Kokot in njegov pomočnik Mirko Perč, so ob povratku domov obiskali skladatelja Zdravka Švikaršiča. Zapeli so mu nekaj koroških pesmi, razumljivo tudi njegovih, ki sodijo v repertoar slehernega pevskega zbora. Uglednemu umetniku je ob tej priložnosti Andrej Kokot izrazil zahvalo v imenu pevk in pevcev za prisrčen sprejem in za njegov velik doprinos v slovenski glasbeni kulturi.
ribic, ki zrastejo največ do 10 cm. Ne nazadnje pa je treba še omeniti, da je Krn eden izmed vrhov (30 po številu) poti prijateljstva, tako da so planinci na tem izletu obogatili „dnevnik vzponov" za nadaljnji žig.
Naši planinci so spet nekaj nepozabnih ur preživeli s slovenskimi planinci iz Kranja, za kar jim tem
potom ponovno izrekajo vso zahvalo. Sklenili so, da bodo sedaj oni povabili Kranjčane in se jim vsaj malo oddolžili za vse užitke, ki so jih bili deležni v slovenskih gorah. Na kateri vrh se bodo v Avstriji povzpeli, pa se bodo še prej pomenili z njimi. Vsekakor bo to vrh, ki spada v družino poti prijateljstva.
LETOVANJE NAŠIH OTROK NA JADRANU
Tudi ieto: bo ietovaia skupina naših obok na morju, in sicer v Savudriji od 10. do 31. avgusta 1976.
Starši, ki žeiijo posiati otroke na ietovanje, naj vioiijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, pokiic in nasiov staršev, ime otroka in izjava, če je že bii na ietovanju in koiiko-krat. Tej prošnji je treba pritožiti:
O zadnje šoisko spričevaio (1974/7$),
O priporočiio krajevne prosvetne aii zadružne organizacije,
O osebno izkaznico s siiko in
O režijski prispevek za dokazano sociaino potrebne otroke šii. 1.000.— (za ostaie je treba piačati šii 1.400.—j in vse skupaj posiati do najkasneje 10. juiija 1976 na nasiov: Počitniška koionija, Gasometergasse 10, 9020 Kiagenfurt-Ceiovec.
Vožnjo do Ljubijane in nazaj piača vsak udeieženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavijenega veija šeie otrok, za katerega so biii hkrati oddani vsi dokumenti. Po 10. juiiju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poieg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevaio, ki pa ne sme biti izstavijeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na ietovanje. iz zdravniškega spričevaio mora biti razvidno, da je za otroka ietovanje na morju priporočijivo in če je otrok občutijiv za antibiotike (peni-ciiin i. dr ). Šeie ko prejmemo to spričevaio, veija otrok za dokončno prijavijenega.
Otroci uživajo na ietovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
#	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
3 prvo pomoč in zdravstveno nego za iažja oboienja,
#	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbiižnji zdravstveni zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavaro-vainici oskrbeti poveriini naiog za Jugosiavijo (Betreuungsauf-trag liir Jugosiawien), ki naj bo izstavijen za čas bivanja v Ju-gosiaviji.
Za osebno izkaznico otroka veija izkaznica (Personaiaus-weis), ki jo izstavi okrajno giavarstvo, aii pa potni iist.
Za ietovanje pridejo v poštev ie otroci v starosti od 9 do 14 tet, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso biii na morju. Otroci, ki so biii že tri in večkrat na ietovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kašno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na ietovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po prediožitvi zdravniškega spričevaio dobiii pismeno obvestiio in potrebna navodiia.
Opozarjamo, da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter sociaini potrebi.
!VAN CANKAR	16
Martin Kačur
Živijenjepis ideaiista
„Tukaj bom živel zdaj!" je mislil Kačur in nekaj lepega, mehkega, iz davne preteklosti vzraslega je napolnilo njegovo srce. Gledal je v nebo, v to svetlo morje, na prostrano polje, na bele rute, ki so se lesketale v jutru, na vas v daljavi, ki je vabila bela in bleščeča.
„Ziveti! — Prej nisem vedel, kaj se pravi živeti! Zdaj bom šele užival — vsak žarek te svetlobe posebej! — Prej sem trosil, ko sam nič imel nisem, namesto da bi bil hranil! Tak zapravljivec sem nekoč prišel v Zapolje, v prav tako lepo sonce — in ga še videl nisem!" ...
„Mlad sem bil!" je zavzdihnil in zakljuvalo mu je v srcu za hip komaj zavedno hrepenenje po mladosti.
Voz je zaropota! na nasuti cesti, Tone se je zdramil in je pogledal začuden z velikimi, zaspanimi očmi. Kačur ga je pobožal po vročih licih in ga je stisnil k sebi.
„Le še zaspi, fant! Kmalu bomo doma!"
Tone, truden od dolge vožnje in omamljen od jutranjega zraka, je takoj zatisnil oči in je zaspal.
„Tukaj je zdaj moja mladost. . . trojna mladost!" je pomislil.
Ozrl se je na ženo, željan prijaznega pogleda.
„Kaj nisi nič vesela, da smo se rešili tiste ječe? Poglej to pokrajino: to ni Blatni dol!"
V njegovih očeh je bilo otroško veselje jetnika, ki je ugledal po dolgih letih sonce, svobodno nebo in prostrano sonce; v njenih je bilo hladno, mirno očitanje: „Lehko bi se bilo zgodilo prej!"
Stresel ga je mraz, ko se je domislil ječe, ki so se bila 3ele pravkar, tako pozno, zaprla njena težka vrata za njim,
osvobojenim. Še se je držal njegove obleke tisti bolni, strupeni vzduh, še so ostale sence na njegovem obrazu in v njegovem srcu; njegove oči še niso bile navajene sonca in njegove noge bodo stopale neokretno po svobodni zemlji...
Groza je spreletela Kačurja: v soncu je videl temo še temnejšo. Tam zadaj, daleč za gorami, je ležala ječa v črnem kotlu. Nikoli ni posijalo sonce nanjo, nikoli se niso vzdignile, zgenile vlažne, strupene sence ... Prišel je bil v ječo in se je upiral z obupno močjo. Bil je s slabotnimi pestmi ob železna vrata, v blaznem upanju je hotel razmekniti silno zidovje. Truden, trepetajoč je omagal, povesil je glavo na prsi, hrbet se mu je upognil, brezkrvne roke so omahnile ob životu ... Deset let groze, ostudnega uboštva, poniževalnega, nizkotnega trpljenja...
Otopel je bi! že kakor jetnik in sam se je komaj zavedal, kako se je polagoma privadil ječi, kako mu je bilo uboštvo in trpljenje kakor zrak in vsakdanji kruh in kako je tiho umiralo upanje v srcu. Zdelo se mu je pravično in razumljivo, da so mu odbijali prošnjo za prošnjo in pisal jih je samo še iz navade, tako kakor je pregledaval šolske zvezke in popravljal naloge. Sprijaznil se je s sencami, z vlažnimi, dušečimi meglami, ki so vstajale iz mokre zemlje; razgovarjal se je z ljudmi, ki so ga gledali nekoč zaničljivo in sovražno in nič več se mu ni zdelo, da so njih obrazi živalski in njih oči brez duše; pobratil se je z župnikom in se je pomenkoval ž njim o letini, o ženitbah, o nagli smrti oberbajtarja Samotorca, ki je kradel žito iz kozolcev in živino izpred pluga, o turški in o laški vojski in o vojskah, ki se bodo skoro gotovo vnele že na pomlad; govoril je po nemško z županom, po laško z tajnikom in popival je z vsemi ter se je vračal pozno v noč pijan in povaljan domov. Doma se je prepiral in pretepal z ženo — toda nihče ni več postal na ulicah ter se oziral z zaničljivim pogledom proti oknu; zakaj prav je bilo in v redu, da se je prepiral in pretepal z ženo .. . vsaj po gosposko ni živel! . . .
Zobje so mu zašklepetali, ko se je ozrl nazaj v temo m je ugledal tisto veliko, mračno izbo; in ženo pred seboj, z razgaljenim vratom in golimi rokami, z zariplim obrazom, bleščečimi, hudobnimi očmi ... in sebe, sklonjenega, trepe-
tajočega od zlobe in srda, s stisnjenimi, vzdignjenimi pestmi... „Na! Na! ... In njen kričeči, hripavi glas: „Udari! Še enkrat udari! O ti prokleti...!"
Šiloma se je otresel spominov in trepetal je, kakor da bi se bilo zgodilo šele snoči, šele to uro ...
Prišla je rešitev, in ko je prišla, je bil ves osupel in prestrašen. Radost ni mogla več v to srce, ponižano, z blatom do vrha napolnjeno. Obšel ga je velik nemir. Zakopal se je bil v sence tako globoko, da se je opotekal in da ni čutil tal pod nogami, ko je prišel tako dolgo pričakovani, tako za-željeni, že skoro ne več nadejani čas, da bi se vzdignil... „Kam me bodo zanesli valovi? Kaj bo z mano, starcem?" je rekel župnik, ki je bil Blatnega dola gospodar in suženj... Bal se je Kačur stopiti iz ječe, ki se je navadil nanjo — kaj bodo te oči, izpremenjene v temi, še prenesle svetlobo? ... Minil je prvi, veliki nemir, prvi strah in dramilo se je upanje. Oči so izpregledavale, razločevale so zmerom bolj luč in temo in zmerom bolj se mu je mudilo iz noči v sonce, v novo jutro. In kolikor bliže je bil čas slovesa, toliko bolj hladni so bili obrazi; nobeden mu ni ponujal roke v prijazno slovo in tudi on je ni ponujal nikomur ...
Svetlo je sijalo sonce na pobeljene visoke hiše, ko se je zibal voz skozi Laze. Pred sodnijo je stalo dvoje mladih uradnikov; gledala sta začudeno za visoko naloženim vozom, zasmejala sta se ter stopila v vežo; nato se je odprlo okno in bradat obraz se je ozrl na cesto.
Kačur se je zravnal, pogladil si je lase in brado ter si uravnal kravato. Zena si je popravila šal ter si počesala kodre še niže na čelo.
„Tam ustavite, pred Šimnovo hišo!" je zaklical Kačur vozniku. „Blizu šole, menda!"
„2e vem!" je odgovoril voznik godrnjavo in je pognal.
„Kako široka je ta cesta in kako bela!" je gledal Kačur. „Tam je bilo še v šoli, še v cerkvi veliko več prahu in blata!"
„Saj bomo kmalu videli, kako!" ga je prekinila žena čemerno. „No, otroka, zdaj pa že lehko izpregledata!"
„Hej, Tone!" ga je tresel Kačur narahlo.
Obadva sta hkrati odprla oči, Tone in Francka.
9. julij 1976
Hrabrost ir vsakdanjem življenju
Nobene tastnosti tako visoko ne cenimo kakor hrabrost, ie od nekdaj je bi!o za vrednost moža in za današnjo miadino (do Hemingwayeve starosti) je ie danes^ Najbotj kuitivirani in trezni sodobniki se navdušujejo za drzno hrabrost mož, ki z visokih skat skačejo v morje, za hiadnokrvnost vozačev na avto-mobiiskih dirkah, za vratotomnost artistov na visokem trapezu v cirkusu, za junaštvo anonimnih mož, ki rešujejo tjudi iz gorečih posiopij.
Obstaja pa še druga časti vredna in nezapažena hrabrost. To je hrabrost ijudi, ki dan na dan oprav-ijajo največkrat enotični poktic; hrabrost staršev, ki se z muko posvečajo vzgoji svojih otrok; hrabrost boinikov, ki jih mučijo hude boiezni, pa vendar ne sovražijo zdravih ijudi svoje okoiice. Tega poguma se ijudje sicer ie prav redko zavedajo.
SODOBNiKi
V	neki kanadski vojaški boinišnici je žive! boinik, ki je bi! čudo prenašanja hudih boiečin. V vojni je dobi! krogio ostrostreica v bok, tako da je ime! v te!esu več sto kostnih drobcev. Kadar so ga prevezovati, je v boiečinah z goiimi rokami zvija! že!ez-ne drogove in tu!i!. Vendar se je zaveda!, da je še vedno na bo!jšem kakor njegov sosed, ki so mu morati odrezati roko. Amputiranci so bi!i zopet srečnejši v primerjavi s siepimi, stepi so pomi!ova!i hrome, a še te niso prištevati med hrabre. Zanje je bi! najbotj hraber mož z rakom na tedvicah, ker zanj ni bito rešitve. Bi! pa je zatrdno prepričan, da bo ozdravet.
Taka hrabrost je vzvišena nad vsemi, kar bi mog!i imenovati nenadno herojstvo. To so !judje, ki skočijo v vodo, da bi rešiti potaptjajočega, pa ne počistijo, da ne znajo ptavati, to so možje, ki so v ptemeniti požrtvova!nosti napo!ni!i rešitne čo!ne z ženami in otroki, ki pa so vendar ktavrno utoniti v morju, ker nihče od njih ni ime! niR najskromnejših mornarskih izkušenj. To so btagajniki, ki se mirno izpostavtjajo krogtam vtomitcev, samo da rešijo btagajno.
Lord Moran, zdravnik angteškega dvora, omenja v neki svoji knjigi hrabrost, ki ji pravi ..pogum duševne praznine". Otopet od hrupa, groze in botečin dokaže vojak v borbi včasih hrabrost, ki je pri potni zavesti in zdravem razumu ne bi zmoget nikoti.
V	mnogih primerih igra ta zavest in čut dotžnosti važno vtogo. V čtoveku je močno razvit refteks, da mora rešiti ogroženo živtjenje čtoveka. Značiten primer za to je bito teta 1?5? neko dekte, ki je ptavato do čtoveka, napadenega po morskem psu, in ga spravito na obato.
Vsaka nevarnost samodejno izzove strah. Obram ba pred prevtadujočim občutkom strahu je pogum. Vendar je ta obramba samo kratkotrajna. Mati, ki se krčevito drži pokonci, dokter njenega ponesrečenega otroka ne spravijo v botnišnico, se bo morda takoj zatem zgrudita.
3ames Meredith, prvi temnopotti študent na univerzi v Mississippiju, je mora) prestati doigo preizkušnjo poguma, ko je ktjub vsemu sovraštvu vztrajat na svojem mestu. Angteški fitozof Herbert Spencer je v svojem štiridesetem tetu doživet živčni ztom, ki mu je porušit zdravje. Vendar pa je začet pisati svojo deto ..Sistem sintetične fitozofije", ki je izšto v desetih knjigah. Mučit ga je tako hud gtavobot, da je ponoči zaspat samo, če je uživa! opij. Stednjič ni moget narekovati na dan več kakor petkrat po deset minut, tn vendar je končat svojo knjigo ..Principi sociotogije".
Hrabrosti v vsakdanjem živtjenju večkrat niti ne opazimo. Naše ptehko vsakdanje živtjenje po mnenju psihotoga C. G. lunga zahteva od nas mnogo potrptjenja, predanosti, vztrajnosti in napora. Vse to sprejemamo in moramo skromno opravtjati brez heroičnih gest, četudi zahteva junaštvo, ki ga na zunaj niti ne opazimo.
Vsak naš napredek zahteva nevidno hrabrost pri premagovanju ovir. Znebiti se starih navad in predsodkov pomeni nekakšno amputacijo. Toda čtovek, ki hoče napredovati in doseči svoje smotre, se ne
Ze/en/ava
V vseh živitih, k! vsebujejo beljakovine, in med te sodijo tudi stročnice, se lahko med nepravilno toplotno obdelavo razvijejo bakterjie Botunilus, ki producirajo strup. Zato vsi recepti za vlaganje (ižola ali graha obvezno zahtevajo, da ga po 2 dneh ponovno prevremo. Temperatura 100 stopinj C strup uniči. Enaka previdnost je potrebna pri mesu, ki ga konzerviramo v sopari. Pazite, Botulinus bakterije privzdigujejo pokrove kozarcev, zameglijo tekočino, zaudarjajo po kislem, gnilem, smrdljivem. Splazijo se celo v pločevinke in jih bočijo. In kje smo pogrešili mi? Vzrokov je lahko več.
Zadostuje, da prevreti fižol premalo ohladimo, preden ga ponovno zložimo v kozarce. Lahko je ohlajanje prepočasno ali nastane predolg premor preden v kozarce zložen tižol ponovno začne vreti. Verjetno bi doživeli manj razočaranj, če bi tižol vlagati pozimi, ne v najhujši poletni vročini. Ker pa je delo treba opraviti takrat, je treba misliti in računati na vse.
Z zmrzovalnikom se izognemo vsem nevšečnostim. Trud, čas in denar pa so naloženi v skrinji varno in s povišanimi obrestmi.
Pred vlaganjem zelenjavo skrbno očistimo, operemo, razrežemo na primerne koščke in obelimo. Kaj to pomeni pripravljeno zelenjavo na hitro prevremo, zadostujejo 3 ali 4 minute, nato jo močno oprhamo z mrzlo vodo, da se popolnoma shladi in osušimo. Porazdelimo jo v vrečke in hitro zamrznemo. Zakaj osušimo? Če vlagamo mokro, je kasneje, ko jo odtalimo, lepljivo sluzasta.
Beljenje zelenjave je koristno, ker jo mehča in ji obenem ohranja prožnost, poleg tega se skrči, da je lahko vložimo več. Pre-vreto tudi v vrečkah laže poravnamo, da se zavitki prilegajo drug drugemu in zapolnjujejo vmesne praznine.
Pri vlaganju zelenjave mislimo še na barve! Sijoče zelena špinača se ne more primerjati z zamolklo zeleno. In kako to dosežemo? Vse je odvisno od časa. Če med nabiranjem in vlaganjem potečejo le 3 do 4 ure, se listno zelenilo v celoti ohrani. Po odfajanju je taka zelenjava naravne barve kot pravkar nabrana.
ko osvojiti si novo misetnost in nove vidike, drugi se zopet boje vsake novosti.
Ameriški admira) Hatsey je ob neki pritožnosti povedat o tej temi: „Ni vetikih tjudi, obstajajo samo dokazi vetikega poguma, ki jih pod sito razmer zmorejo navadni tjudje."
Zeto mato je dokazov vetikega poguma in usodnih dogodkov, porojenih med btiskom in gromom. Hrabrost pa beteži dan za dnem zmagostavje nad bedo in smrtjo, razočaranjem in krivico — v bednih kočicah, skrbno negovanih in z geranijami na oknih.
Moratni pogum je najvišja obtika hrabrosti, ker daje čtoveku potet in nepremagtjivost. Vsak dokaz poguma dviga njegovo samozavest in mu utrjuje vero v smiset in dostojanstvo živtjenja. Končno ne obstaja več nič, pred čemer naj bi se bat.
za skrinjo
Vijoličasto barvo obdrži tudi modro zelje, če mu med beljenjem prilijemo nekaj kisa. Cvetači pa daje belino limonina kislina.
Edina zelenjava, ki je ne belimo, so kumare. Izbiramo med dolgimi sadeži z malo semena. Vlagamo cele ali z nožem narezane na kolobarje. Naribane postanejo cunja-ste.
Ker smo ravno sredi sezone belušev, te sicer drage a bolj redke zelenjave, poglejmo še, kako se obnese v skrinji.
Vsaj enkrat si zaželimo beluše na svojih jedilnikih. Marsikje pa jih gojijo doma, po vrtovih in zanje ni treba segati globoko v žep. Torej jih bo ostalo tudi dovolj za zalogo.
Primerke sortiramo: krepke posebej, pustimo jih cele in jih uporabljamo za zabeljene, drugovrstne zrežemo na koščke, ki nam pozimi izboljšujejo zrezke ali omake, jih uporabljamo za juhe ali prilagamo kot zelenjavno prilogo na mesno ploščo.
Kako že pripravljamo beluše? Najprej jih dobro operemo, potegnemo z rastlin tenko kožico in sicer od odrezanega konca proti vrhu ter jih povežemo v snopke. To opravimo s pasom aluminijeve (olije, ki ga ne snamemo niti med tem, ko jih prevremo, niti potem, ko jih zamrznemo. Kasneje jih denemo kuhati v slano vodo, ki smo ji dodali še žličko sladkorja. Vrejo 15—25 minut, odvisno od debeline rastlin.
Poteg prirojenih napak srca poznamo pri otroku tudi pridobljene napake, takšne, pri katerih se otrok rodi z zdravim srcem in šele kasneje pride do okvare. Najbotj pogosten vzrok, da pride pri otroku do pridobljene napake srca, je revmatično obolenje.
Nekoč so mislili, da je revmatično obolenje pri otroku samo obolenje sklepov. Danes pa vemo, da je pri tej bolezni vedno tudi soudeleženo srce. Pri tem velja še pripomniti, da je v otroškem zdravstvu revmatično obolenje popolnoma jasna bolezenska slika, ki je ne smemo — kot to laiki pogosto delajo — zamenjati z „revmo", o kateri govorijo laiki, ko hočejo povedati, da jih trga v tej ali oni kosti ali mišici.
Revmatično obolenje otroka povzroča infekcija s hemolitičnim streptokokom. Otrok zboli z vročino in potenjem, izgubi apetit, kljub vročini je bled, prično ga boleti sklepi, ki bežno zatečejo. Od vsega začetka pa je prizadeto tudi srce; to lahko ugotovimo z občutljivejšimi preiskavami. Na srcu so lahko prizadete zaklopke, prizadeta je lahko srčna mišica, prizadet je lahko osrčnik — pogosto pa ugotovimo prizadetost vsega srca.
Otrok z revmatičnim obolenjem sodi takoj v bolnišnico, kjer s sodobnimi zdravili in s strogim ležanjem v nekaj tednih obvladamo akutno fazo bolezni, bolezen pa s tem še dolgo ni ozdravljena. Potrebna je še nekajmesečna rehabilitacija v posebno za to urejenih zdra-
O prepihu
KAJ JE PREPIH!
Pod :zr%zo/M prepih rgZKtneTMo zračni to^-med dffma odprtinama (o^na, vrata) v zaprtem prostora. Vpiiv tega toi?a na č/oveš^i organizem je odvisen od mnogih o^ofisčin. Predvsem je ta važna zananja temperatara, nada/je vlažnost zra^a, naglica zračnega to^a, njegovo trajanje, olde^e itd. Prepih Im imel koristen ačinek, če je temperatara visoka, zračni tok pa ni prenagel. V tem primera se pre-pika ni treka kati, vsaj ne do tistega trcnatka, dokler je zračni tok za nas prijeten. Ro postane neprijeten, se mora človek s prepika amak-niti.
NEUPRAVIČEN STRAH
Afnogo Ijadi se povsem neapravičeno koji vsakega, tadi najmanjšega prepika — celo v najkajši poletni vročini. V straka pred posledicami prepika zapirajo okna na svojem avta in izpostavljajo seke in svoje sopotnike nepo-freknema potenja. Nekateri so celo prepričani, da jik ko zaradi prepika pričel koleti zok, ne gredo pa k zokozdravnika, da ki jim pokvarjene zoke popravil.
Čeprav je prepik v poletni vročini prijeten, ne smemo pozakiti, da je zračni tok med vožnjo mnogo močnejši na zadnjik sedežik kot na prednjik. Alnog: začetniki še ne vedo, da lakko temperataro v vozila regaliramo s krilnim okencem. Ta okenca asmerjajo zračni tok na voznika in zmanjšajejo zračni tok v zadnjem dela avtomokila. Voznika lakko zavarajemtr pred kadim zračnim tokom, če krilno okence odpremo naprej. Tako lakko po želji potnikov regaliramo smer zračnega toka v vozila.
vlliščih, nato pa še nekaj let trajajoče zdravljenje z zdravili in posebnim režimom življe-nja. Vemo namreč, da se revmatično obolenje-izredno rado ponavlja, ponavljajoča se bolezen pa zapusti vedno hujše okvare. Edino z zgoraj opisanim večletnim zdravljenjem se lahko izognemo takšnim ponovnim obolenjem.
Kljub temu da sodobni medicini danes uspeva popolnoma ozdraviti mnogo revmatičnih otrok, ostaja le še vedno neko število takšnih, pri katerih so nastopile na srcu tako močne spremembe, da jih ni mogoče več popolnoma odpraviti.
Ti otroci imajo nato trajno pridobljeno srčno napako. Pri teh je kajpak potreben stalen zdravniški nadzor. Izogibati se morajo večjih naporov, izogibati ponovni infekciji, vsako bolezen, ki pri njih nastopi, moramo odločneje zdraviti. Takoj ko nastopijo prvi znaki odpovedi srca, moramo energično ukrepati in z mirovanjem in sodobnimi zdravili omogočiti, da si zopet srce opomore. Nekatere pridobljene napake srca predvsem tiste na srčnih zaklopkah, lahko danes tudi že z operacijo ozdravimo. Drugih, predvsem obolenj srčne mišice, ne moremo popolnoma ozdraviti, lahko jim le pomagamo. Edino novo srce bi lahko ozdravilo te otroke. Naj bo to srce človeško ali umetno, prav do včeraj neverjetni uspehi danes že ustvarjene srčne kirurgije nam dajo upati, da bo lahko sodobna medicina tudi tem otrokom v bodoče dajala več kot danes.
Pridobtjena napaka srca pri otroku
Tone se je oziral začuden po belih, svetlih hišah, ki so stale ob cesti, po vrtih, na katerih so se svetile velike srebrne krogle, po zelenem in zlatorumenem polju, ki se je lesketalo izza hiš, izza vrtov; in hiše, vrti, polje — vse se je svetilo iz njegovih začudenih oči...
V	dveh prijaznih, sončnih izbah je stalo pohištvo v neredu in še vse zaprašeno.
..Najprej mora ta prah stran!" je zaklical Kačur. „Ta je še iz Blatnega dola!"
Nato sta urejevala stanovanje do večera, dokler nista bila obadva trudna in potna. Za hišo je bil majhen vrt z visoko, košato jablano na sredi in s klopjo pod jablano; par rumenih jabolk je viselo med rumenečim listjem. Otroci so se podili po vrtu in zdel se jim je prostran in neskončno lep.
O mraku sta stopila na vrt tudi Kačur in žena in sta sedla na klop pod jablano.
Prijel jo je za roko in mehko, sladko mu je bilo pri srcu; gledal je v davne čase, zdelo se mu je, da trkajo spet na duri in že jih je pozdravljal, napol še nezaupen, s solznimi očmi.
„Tončka!" se je sklonil k njej. „To bo zdaj novo življenje, vse drugačno! . .. Rada se bova imela, kakor nekoč ...!"
Objel jo je in jo je pritisnil k sebi.
„Pojdi, norec!" se je zasmejala in je ostala v njegovem objemu. Sedela sta pod jablano, v globokem mraku, kakor tisti prvi večer v temni krčmi, ko sta trepetala in so jima gorela lica ...
V	dolgi, staromodni, obnošeni suknji, v istokatko staromodnem širokokrajnem klobuku in z dolgo črno pentljo pod vratom se je napravil Kačur v šolo, da bi pozdravil tovariše. Šola je bila tako bela in svetla, in tako je žgalo dopoldansko sonce v velika okna, da se je Kačurju zableščalo v oči. Par mladih, veselih ljudi je stalo na belem pesku pred vratmi v živahnem razgovoru.
Kačur se je odkril zelo globoko in se je zelo globoko poklonil.
„Tudi šele prišli? Včeraj sem videl vašo procesijo!" ga je pozdravil mlad fant s prešernim obrazom in tankimi, navzgor privihanimi brki.
..Pozdravljeni!" mu je segel v roko starejši, resen in zastaven človek. „Jaz sem učitelj Jerin!" Pogledal je Kačurju pazljivo v obraz in se je narahlo nasmehnil. „Vi pa niste imeli Bog vedi kakšne protekcije! Počasi ste delali kariero!"
„Postaral sem se res!" se je smehljal Kačur v zadregi. „Slabo kariero sem delal — ampak večidel sem bil sam kriv!"
„Zelo ste ponižni!" je odgovoril Jerin nekoliko zlovoljno in se je okrenil; mladi učitelj s prešernim obrazom se je zasmejal naglas.
„Glejte, sam je kriv!"
Tretji človek, ki je stal v družbi, je molčal ter se oziral na Kačurja z rdečimi, zaspanimi očmi; njegov obriti obraz je bil naguban in starikav. Tudi Kačur se je ozrl časih nanj in zdelo se mu je, da ga je bil že videl nekoč.
„Kaj niste vi tisti davčni praktikant... iz Zapolja?"
„Sem!" je odgovoril zaspano. „Še zmerom davčni praktikant!"
„Za Matildo hodi, kakor kužek na vrvici!" se je smejal mladi učitelj. „Že pol slovenske domovine in nekaj nemških pokrajin je preromal z njo!"
„Kaj je Matilda tukaj?" se je začudil Kačur in se skoro prestrašil.
Na stopnicah so se oglasili urni koraki, zapel je ženski glas in Matilda je stopila iz veže. Pogledala je Kačurju čisto od blizu v obraz, sklenila je roke in je vzkliknila.
„Jezus Kristus, to je naš evangelist.!"
„Pst! Pst!" je odmajal Kačur z roko in se je smehljal v veliki zadregi. „Kaj bi o tistih rečeh! Kar je bilo, je bilo! .. . Zdaj sem se postaral . .. imam ženo ... otroke ..."
Strmela je nanj, na njegov dolgi, suhi, nagubani obraz, na redko brado, ki je segala v lica, na motne trudne oči, na vse to upognjeno, betežno telo.
„Ni mogoče!"
Kačur je zmajal z ramami.
„Kaj bi bil človek zmerom neumen? .. . Zadosti mi je škodovalo! Skoro prepozno sem se izpametoval..."
„In jaz sem bila nekoč zaljubljena v vas! .. . Lehko vam to povem — tako ste se postarali!"
Kačurju je bil razgovor siten in okrenil se je k Jerinu.
Rad bi se pokazal gospodu nadučitelju. . . kje pa je gospod nadučitelj?"
„Gori!" je odgovoril Jerin hladno. „Saj bo prišel, kaj bi hodili k njemu?"
„Pa vendar bi se morda spodobilo, da bi gospodu nadučitelju —"
„Kakor hočete!"
S težkimi koraki je prišel skozi vežo visok, upognjen starec, z gladko obritim, rdečim obrazom in čisto belimi lasmi; suknjo je imel polno natlačeno, da je štrlela od njega; v desnici je držal gorjačasto, zakrivljeno palico, v levici velik višnjev robec. Smehljal se je dobrodušno, mahal je z robcem, kimal z glavo in pozdravljal na vse strani. Kačur se je globoko priklonil in je hotel izpregovoriti; nadučitelj je kimal, mahal z robcem, šel je mimo in dalje.
„Ali pridete zvečer h Gašparinu? V krčmo?" je prašala Matilda Kačurja. „Tam bomo malo prepevali za pozdrav!"
„Pridem!" je obljubil Kačur zamišljen. Vsi obrazi, ki jih je videl, vse besede, ki jih je slišal — vse se je čudno skladalo s tem prebleščečim soncem, z odprtim, prostranim poljem, z belimi hišami; motilo ga je in mu polnilo srce z nemirom.
„Kje pa bi poiskal župana?" je prašal.
„Kaj bi z županom?" se je začudil Jerin.
Kačurja je bilo sram, ni vedel zakaj, in odgovoril je jec-
Ijaje-
..Spodobilo bi se morda ..."
„No, če mislite . . . Tamle je!" je pokazal Jerin z roko. „Tista visoka, bela hiša ob veliki cesti... s tistim lepim vrtom .. . Zbogom!"
Kačur se je odkril, poklonil se je z uslužnim smehljajem in se je napotil z urnimi, drobnimi koraki in nekoliko iztisnjenimi koleni — kakor hodijo po navadi malodušni in bojazljivi ljudje.
„Štrebar!" je izpregovoril za njim prešerni učitelj tako glasno, da ga je Kačur slišal.
(D%/je v pnToJfij;
Lepe nagrade
reševaicem „jubi!ejne" križanke
Nagradna križanka, ki smo jo objavili v jubilejni številki ob tridesetletnici Slovenskega vestnika, je pritegnila spet lepo število tistih bralcev, ki se radi poskusijo v reševanju ugank. Iz mnogih krajev južne Koroške in iz drugih predelov Avstrije, pa tudi iz Slovenije smo prejeli kup rešitev — pravilnih, pa tudi takih, pri katerih se je .vrinila" ta ali druga napaka.
Ko že govorimo o napakah: tokrat jih je bilo razmeroma malo, kar je dokaz, da križanka ni bila pretežka. Sploh je bilo le majhno število .ovir", ob katerih se je spotakni) ta ali drug ugankar. Zlasti je bil to znani egiptovski faraon Tutankamon, nekateri so napravili .kiks" pri kiksu, drugim pa je spodletelo pridacarju, kijih je tako spravil ob možnost, da bi s svojimi rešitvami sodelovali pri žrebanju nagrad.
V veliki večini pa so bile poslane rešitve pravilne in smo jih torej upoštevali, ko je šlo za razdelitev nagrad. Seveda ni mogel vsak prejeti nagrado, ker je bilo število le-teh omejeno. Vendar je tudi tistim, ki jim tokrat sreča ni bila naklonjena, lahko v zadoščenje, da so se .izkazali" in s pravilno rešitvijo križanke potrdili svoje znanje pridobili pa so tudi tisti, za katere je bita ta križanka tu in tam še pretrd oreh, saj se bodo s povečanim besednim zakladom prihodnjič lahko še uspešneje lotili reševanja ugank.
Tako je bila torej .jubilejna" križanka pridobitev za vse naše ugankarje, ki se jim zahvaljujemo za sodelovanje. Posebno pa se je sodelovanje seveda .izplačalo" za naslednjih deset reševalcev, ki prejmejo nagrade:
1.	nagrado — $00 šilingov: SR1ENC Jože, Leonhardstr. 100B,
8010 Graz-Gradec;
2.	nagrado — 300 šilingov: STRAUSS Joži, Dob pri Vrbi;
3.	nagrado — 200 šilingov: KROPIVNIK Berta, Sele-Zgornji Kot;
4.	nagrado — celoletno naročnino za Slovenski vestnik: MEŠNIK Hanzi, Gorje pri Bistrici v Zilji;
$. nagrado — polletno naročnino za Slovenski vestnik: JEREB Franc, Idrija, Slovenija;
Vodoravno: 1. Tutankamon; 8. kmetijstvo; 16. opera; 18. gmota; 19. IT (Ivan Tavčar); 21. avt; 22. katedra; 26. Elo; 27. re; 28. dia; 30. Velikovec; 32. Don; 33. Etna; 34. major; 35. marec; 36. kiks; 37. sat; 40. mak; 41. en; 42. po; 43. el; 45. ve; 46. kor; 47. lim; 49. Ljubo; 50. omika; 51. miš; 52. vir; 53. tm; 55. ČK (Čapek Karel); 56. et; 57. le; 58. nož; 60. vas; 61. ibis; 62. kakao; 67. ornat; 71. list; 72. Cid; 74. levkemija; 77. sen; 78. al; 79. zob; 81. snovalo; 82. lek; 84. ki; 85. uskok; 87 dacar; 89. leposlovje; 90. dekoracija.
Navpično: 1. in 15. TRIDESETLETNICA SLOVENSKEGA VEST-
6. do 10. nagrado — po eno
knjigo:
TRAVNIK Marija, Remšenik pri
Železni Kapli;
SIMA Albert, Deščice pri Št. liju;
KOKALJ Rado, Kranj, Slovenija;
MERVA Ika, Pliberk;
ROBLEK Mici, Sele-Zgornji Kot.
Dobitnike denarnih in knjižnih nagrad prosimo, da nagrade dvignejo v uredništvu, nagrajencem izven Koroške pa bomo nagrade poslali po pošti. Vsem skupaj čestitamo!
In za zaključek — po stari navadi — navajamo še pravilno rešitev, tako da se bodo tudi tisti, ki se jim je pri reševanju ^zataknilo" pri eni ali drugi besedi, lahko prepričali, da so pravzaprav vedeli vse — le spomniti se niso mogli . . .
NIKA; 2. to; 3. APA (Austria Presse Agentur); 4. Neva; 5. krt; 6. AA (Anton Aškerc); 7. oralo; 9. murva; 10. tg;ll. lme;12. jola;13. sto;14. ta; 17. vek; 20. Titan; 22. kej; 23. tir; 24. dom; 25. aer; 27. rokav; 29. Ant; 30. va; 31. CE; 32. dim; 38. Koroška; 39. Celovec; 42. pobič; 44. limit; 46. kum; 48. mir; 54. Mobil; 57. lasek; 59. Žid; 60. Vis; 63. al; 64. kes; 65. AVNOJ (Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije); 66. oko; 67. orna; 68. Rilke; 69. njo; 70. aa; 73. koks; 75. Eva; 76. Peca; 79. ZSO (Zveza slovenskih organizacij na Koroškem); 80. bol; 82. lar; 73. KAC (Klagenfurter Ath-letiksport-Club); 85. up; 86. ko; 87. do; 88. RI.
Pravitna rešitev
„Deže!a svobode"
Na nedavni proslavi .tisočletnice Koroške" sta deželni glavar Wag-ner in zvezni kancler Kreisky naravnost tekmovala v tem, kateri bo bolj prepričljivo nakaza), kako je Koroška .dežela svobode za vse" in kako srečni moramo biti, da živimo v .svobodni" Avstriji.
K Velikovški občinski odbor je sklenil, da bodo razstreljeni Stei-nacherjev spomenik spet obnovili. Odbornik Udo Manner (SPO) je — kakor že svoječasno pri prvem sklepanju o tem spomeniku — glasoval proti. Takoj so mu .svetovali", naj zaradi tega svojega zadržanja .izvaja konsekvence": naj odloži svoj mandat.
^ Zveza socialističnih študentov (VSStO) je skupaj z drugimi naprednimi in demokratičnimi študentskimi organizacijami nastopila proti pojavom neonacizma in se zavzela za izpolnitev člena 7 brez ugotavljanja manjšine. Vodstvo SPO je študente klicalo na zagovor ) in nato .zamrznilo" odnose med študentsko organizacijo in stranko.
H Leta 1973 je tudi koroški pesnik Wilhelm Rudnigger, kot mnogi
drugi demokratično nastrojeni pripadniki večinskega naroda, izrazil svoje simpatije s Solidarnostnim komitejem za pravice koroških Slovencev ter obsodil tako imenovani .patriotizem koroškega gvanta". Takoj je bil izpostavljen celi plohi javnih in zlasti anonimnih hujskaških izpadov, psovk, žaljivih sumničenj in drugih napadov vse tja do grožnje z umorom.
HK Avstrijska televizija je v oddaji .Fremde in der Heimat" brez vsakega olepševanja prikazala dejanske razmere na Koroškem. Avtorica filma dr. Brandstallerjeva je bila deležna nesramnih napadov in najhujših groženj ne samo iz vrst anonimnih nestrpnežev, marveč tudi s strani visokih političnih funkcionarjev vseh freh v parlamenfu in deželnem zboru zastopanih strank; javno (s plakatom v celovški trgovini) pa so njej in prof. Gattererju zagrozili, da na Koroškem nista več zaželjena.
^ Kancler Kreisky je po tafel-sturmu leta 1972 na zborovanju v Celovcu skušal utemeljevati postavitev dvojezičnih napisov kot iz-
polnitev mednarodne obveznosti iz državne pogodbe. Pred delavsko zbornico so ga ozmerjati z .židovsko svinjo" ter mu zagrozili, da mu bodo prerezali vrat. Deželnega glavarja Simo pa so po takem .informativnem zborovanju" v Velikovcu obmetali z gnilimi jajci in paradižniki, pri čemer so navzoči varnostni organi vidno uživali, ne da bi kaj ukrenili proti napadalcem.
Navedli smo le nekaj primerov, ki dosti bolj kot glavarjeve in kanclerjeve besede kažejo, kakšna je resnična .svoboda" na Koroškem in v Avstriji. Namenoma smo se omejili na primere, kjer so .sadove" te koroške in avstrijske svobode .uživali" pripadniki večinskega naroda; seveda pa bi lahko navajali še dolgo vrsto drugih primerov, iz prejšnjih let in iz sedanjosti, kjer je taka .sreča, živeti v svobodni deželi" doletela pripadnike slovenske manjšine.
Ali se deželni glavar Wagner in kancler Kreisky nič ne sramujeta, če kljub takim dejstvom, torej proti boljši vednosti in v nasprotju z resnico, frazarita o neki svobodi, ki je v resnici ni? Svoboda, kakor jo dokazujejo omenjeni primeri, se namreč bistveno razlikuje od tiste .svobode", ki sta jo oferirala Wagner in Kreisky in katere n-aj bi po njunih pozivih koroški Slovenci postali vredni s tem, da bi se uklonili diktatu o preštevanju. Sicer pa je ravno ta diktat najboljši dokaz, da svoboda, kakor jo na Koroškem in v Avstriji pojmujejo in prakticirajo v odnosu do slovenske in hrvaške narodne manjšine, ni nič drugega kot najbolj surova diktatura nemških nacionalistov in njihove avantgarde starih in novih nacistov. Za takšno .svobodo" pa od nas res nihče ne more pričakovati razumevanje in zahtevati hvaležnost.
Resnica o našem boju se širi po vsem svetu
V ponedeljek se je v Ljubljeni pričel Xi). Seminar slovenskega jezika, iiterature in kulture, ki se ga udeiežuje H4 siavistov iz sedemnajstih držav. V ietošnjem programu previadujejo predavanja o ivanu Cankarju, čigar 100-tetnico rojstva ietos obhajamo. Organizatorji seminarja so pripraviti tudi enajst tektoratov siovenskega jezika.
Ob siovesnem začetku seminarja je podpredsednik Siovenske akademije znanosti in umetnosti Bratko Kreft opozorit udeieiente seminarja tudi na dejstvo, da bije siovenska manjšina na Koroškem prav v teh dneh težak boj za obstoj. Reke) je, da so koroški Siovenci veja siovenskega naroda; kuiturno bogastvo siovenskega naroda in z njim tudi koroških Siovencev dokumentirajo tudi seminarji siovenskega jezika, iiterature in kuiture.
Bratko Kreft je zavzeto pozvai udeiežente seminarja, da vsak tudi v svoji domovini poroča o težkem boju koroških Siovencev.
Avstrija
žaijivo omaiovažuje vso siovensko kuituro
Pod nasiovom ..Cankar na Dunaju in sedanji trenutek" je pred nedavnim objavi) Dušan Žetjeznov v mariborskem Večeru zapisek o razgovoru, ki ga je ime! s podpredsednikom Stovenske akademije znanosti in umetnosti akademikom dr. Bratkom Kreftom po njegovem povratku z Dunaja, kjer je — kakor smo posebej poroča)! — govori) na Cankarjevi pros!avi, ki sta jo 10. junija priredita stovenski in avstrijski pen-kiub skupaj z avstrijskim društvom za iitera-turo in kuiturno zgodovino. De) zapiska o razgovoru, v kotikor se nanaša na vprašanje koroških Siovencev, ponatiskujemo tudi v našem iistu.
Uredništvo
— Kdho Je Mo nd Ddndjd?
„B!1! smo presenečeni, her Je M tdho vellh oblsh, dd so mordl! odpreti Je prem;čno steno v Beethovnov; dvordnl. Preprlčdn; smo M;, dd ho oblsh z dvstrljshe strdnl sldb. 37ed slovenshlm! In Jdgo-slovdnsh.m; IJddml Je Mo rdzbdrjenje, her smo zjdtrdj Iz nehdterlb čdsnlhov zvereh, dd so se prejšnji Mn zdstopnlh! vseh treh strdnh spordZdmell z drždvnlm vodstvom, hddj bodo Izvedli tdho Imeno-vd7zo štetje. V nehem čdsnlhd so celo ndmlgovdll, hdhor M se Je to zgodilo v spordz%??2K z Zdstopnlh! ndše Manjšine, hdr sevedd n; res. Vse se Je spet zgodilo hrez njih. ZdrdJ; prihodnjih volitev hochdjo vse tri strdnhe z dsodo ndše mdnjšlne, hdhor so po Izročlln hochdll rlmsh! leglondr/; zd obleho ndZdrešhegd tesdrjd, poten! ho so gd pribili nd hrlž."
— Ste zvečer nd dbddem:J; hdj redglrdll nd toč
„Sevedd sent."
— Kdho?
„N!tl m! ni bilo trebd nič doddjdtl, her sen; l?ne! že v hon-ceptd svojegd govord o Cdnhdrjn hrdtbo pogldvje o gotlovlnl slo-venshe hnltnre, hnjlževnostl In Jezlhd od Brlžlnshlh spomenlhov dd-IJe. Vse shnpdj Je bilo tesno povezdno s Cdnhdrjem, h; Je v svoji prozi povzdignil slovenshl Ježih do tistih Izrdznlh In stilnih višin, hdhor gd Je Prešeren pred njlnt nveljdvll že v stihih. Sevedd bi Mo potrebno, dd bi govoril o ten; obširneje, her dvstrljshd ojlcldlnd poll-tlhd prdv ždljlvo omdlovdždje vso slovensho hnltnro. V ten; se ni od čdsov cesdrjd frdned /ožejd še nič spremenilo. Zdrddl omejenegd čdsd odstdvhd tndl nisem mogel rdzšlrltl. Adhor pd se Je pozneje Iz-hdZdlo, to niti ni bilo potrebno, her se Je že v EJnblJdn! ndplsdnl odstdveh, tesno povezdn s Cdnhdrjevo Jezlhovno In stilno proble-mdtlho, Izprlčdn dovolj nddren. Del občlnstvd, med hdterlm so bil; tdho horošhl Slovenci hdhor Zdstopnlh! drnštvd /vdn Cdnhdr,. me Je shnpdj z nehdterlml demohrdtlčnlml domdčlnl prehlnll z bnrnlm In dolgim ploshdnjem."
— KdJ ste poveddll v tistem odstdvhn?
„NdJpreJ sem govoril o tem, do hdhšnegd nmetnlšhegd mojstr-stvd std Prešeren In Cdnhdr v svojem deln dvlgnlld Ježih slovenshegd IJndstvd, hdteregd plsmend trddlcljd se zdčenjd že pri Brlžlnshlh spo-menlhlh. Zdčenjd pd se tdm t%d! že slovenshd llrlhd In tdho z njo slovenshd hnjlževnost, sdj Je proj. dr. /. Pogdčnlh že pred leti s strnhtnrdllstlčno metodo dohdzdl, dd drngl Brlžlnsh; spomenlh ni ndvddnd, cerhvend molitev, mdrveč rellgloznd pesem. Od njegd sem shočll h	ncmšhemn IJnbezenshemn pesnlhn Dlrlchn
Efchtenste!nshem%, hi poročd v svojem verzljlclrdnem IJnbezensho pKstofovshem romdn;;, dd gd Je horošhl vojvodd Bernhdrd Spdn-helmshl, ho Je prišel preoblečen hot Venerd nd svojem potovdnjn Iz /tdllje nd Aorošho, pozdrdvll v tdhrdtn! slovenščin;.* „Bnge Vdz primi, grdlvd Venns." (Bog vds sprejmi, hrdljevd Venerd). To Je dohdz, dd Je blld nd dvom horošhegd vojvode Spdnhe;mshegd slovenščlnd celo dvorno-protoholnl Ježih In ne sdmo Ježih horošhegd hmečhegd IJndstvd. Ndjvečjl dohdz zd ngled slovenščine In slovenshegd IJndstvd pd Izprlčnje ustoličenje horošhlh vojvod nd Gosposvetshem poljn, h; Je bilo v slovenščin; do letd 7474, ho Je bil po stdrl IJndshl prdvlcl Mstollčen Ernest Železni. Odprdvljeno n; bilo zdrddl Jezlhd, mdrveč Iz rdzredno Jevddlnlh rdzfogov; poznejši vojvode niso hotel; več prlsegdtl IJddstvK, mdrveč sdmo plemičem. Odvzeli so tdho ndsllno eno Izmed stdrlh prdvlc horošhegd hmečhegd Ijndstvd, hi Je spdddld prdv tdho h ,stdrl prdvdl'. Zdi so te In še nehdtere dmge stvdrl širši dvstrljshl Jdvnostl premdlo zndne. Pod vtisom rdzllčnlh rdzgovorov v zvezi z vprdšdnjem horošhlh Slovencev se ml zdi, dd bi Mo potrebno Izddtl popnldrno, hhrdtl zndnstveno podprto pnbllhdcljo s posnethl rdzllčnlh dohnmentov od Brlžlnshlh spomenlhov ddlje do ddnes. 7"čnJ!ž!cd bi mordld Iziti v rdzllčnlh Jezlhlh, opremljend bi mordld biti s številnimi JotogrdJlJdml, hi bi Zdjemdle tndl dohdze, dd so horošhl slovenshl pdrtlzdn! prvi zdčell boj zoper ndclstlčno ohnpdcljo. Knjižico bi bilo trebd posldtl med dmglm rdzllčnlm medndrodnlm političnim osebnostim, hhrdtl pd bi mordld priti v rohe ndjšlršemn demo-hrdtlčnemn svet;;. Brez Interndclondllzdclje ndm stvdr ne bo nspeld, hdhor hdžejo vsd zndmenjd. Sllšdl sem nd Dnndjn, dd Jim even-tddlnd Interndclondllzdcljd edlnd še deld shrb, sdj nds sicer že ves čds mdhldvellstlčno IzlgrdVdJo zddj nd td, zddj nd dmg ndčln. 7z-horlščdjo tndl ndšo dobro voljo zd dobre sosedshe In gospoddrshe odnose. Kje Je tn dnh Iz E/elslnhov — pr; njih? Pri nds Je. Zdto smo tndl zelo potrpežljivi, todd po tem zddnjem shlepn treh strnnh, Zd hdteregd so se spordznmel; tndl mimo horošhlh Slovencev, dll se ne vprdšdjemo Mprdvlčeno In z ndm! vs! demohrdtlčno misleč! IJndJe ne sdmo v zlvstrljl, mdrveč tndl dmgod, hjer vprdšdnje pozndjo, dd se po tdhšnem rdvndnjn, hdhor Je td ZddnJ! shlep ddn pred spomlnsho sldvnostjo 7vdnd Cdnhdrjd, že nehje bllždmo meji potrpežljivost! In prevellhegd prlzdndšdnjdč Kje Je t;; še sploh govor o demohrdcljl, hi Je nehdterlm zmerdj nd Jezlhd, zd hrbtom pd se shrlvd neondclstlčno In neojdšlstlčno boddlof Kje Je td hrščdnsh; In hje socldllstlčn! bd-mdnlzem v politih! dveh ndjpomembnejšlh dvstrljshlh strdnh, h! se vsdhd Zdse shllcdje nd enegd Izmed njih? Dždljen! In ogorčen! pd so tdhoj vs; brez primere, če ndjndprednejšd slovensho-horošhd mlddlnd dpordb! besed! — neordslzem In genocid."
VESTNIK
8 — Štev. 28 (1769)	Celovec, petek, 9. julij 1976
žVovtz apcnzicninctz
jugostovanske v!ade Avstriji v zvezi z manjšinskim vprašanjem
Prejinji četrtek je pomočnik zveznega $ekretariata za zunanje zadeve Mikota Miiičevič izroči! av$trij$kemu ve!epo:!aniku v Beogradu dr. Aiezandru Ottu „Aid Memoir" (Spomenico) jugo:!ovanske vtade v zvezi z najnovejžim razptetom poiožaja, ki ga je sprožita odiočitev avstrijske vtade, da predtoži partamentu v sprejetje zakonski prediog o narodnostnih skupinah in popisu prebivatstva — „kar je vsebinskega pomena za poiožaj in pravice stovenske manjžine na Koroškem in Štajerskem ter hrvaške manjšine na Gradiščanskem".
Ob tej prNožnosti je Nikota Mitičevič avstrijskemu veteposianiku izjavit, da omenjena ukrepa pomenita kršitev dotočit državne pogodbe in poskus njene enostranske revizije. Poteg tega pa je bito poudarjeno, da samo popotna in takojšnja izpotnitev mednarodnih obveznosti re-pubtike Avstrije iz državne pogodbe, v odnosu do stovenske in hrvaške narodne manjšine, pomeni najprimernejšo pot za krepitev temeijev za pospeševanje in vsestranski razvoj jugostovansko-avstrijskih odnosov in sodetovanja.
STAUŠČE JUGOSLOVANSKE SKUPŠCtNE:
Od Avstrije zahtevamo
vso podporo v njunem pravičnem boju za uresničevanje pravic in zaščite na podlagi državne pogodbe.
V razpravi, ki je sledila tej izjavi, so delegati iz posameznih republik in pokrajin prav tako naglasili, da so za položaj manjšin jugoslovanskih narodov v sosednih deželah, ne glede na to, kateremu narodu pripadajo, življenjsko in v enaki meri zainteresirani vsi narodi in narodnosti Jugoslavije in da jim posveča skrb vsa večnacionalna skupnost Jugoslavije. Zato tudi vsi narodi in narodnosti Jugoslavije popolnoma in brez pridržkov podpirajo boj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji za uresničitev njunih pravic. Od Avstrije pa so zahtevali dosledno nerevidirano izvajanje določi) državne pogodbe.
Na podlagi razprave je zvezni zbor skupščine sprejel sklep, s katerim je podprl izjavo ministra Mi-niča. Od zveznega izvršnega sveta pa je zahteval, naj seznani avstrijsko vlado s stališči Jugoslavije do najnovejšega razvoja položaja, kakršen je nastal po poskusih enostranske revizije državne pogodbe in omejevanju pravic ter zaščite slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji; opozori pa naj tudi na morebitne posledice, ki bi jih takšno ukrepanje lahko imelo za ju-goslovansko-avstrijske odnose.
Delegacija ZSO in NSKS
pri zvezni skupščini SZDLJ
Delegacija koroških Slovencev (v kateri so bili predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik dr. Avguštin Malle in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem ter predsednik dr. Matevž Grilc, podpredsednik Mirko Sabotnik in osrednji tajnik dipl. jur. Filip Warasch za Narodni svet koroških Slovencev), ki sta jo prejšnji teden v Beogradu sprejela predsednik SFRJ maršal Tito ter podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic, je obiskala tudi zvezno konferenco SZDL Jugoslavije. Predstavniki koroških Slovencev so se pogovarjali s predsednikom zvezne konference Dušanom Petrovičem, pri razgovoru pa sta sodelovala tudi član sekretariata predsedstva zvezne konference SZDLJ in predsednik komisije za mednarodne odnose in sodelovanje Aleksander Bakočevič ter sekretar službe za mednarodne odnose in sodelovanje zvezne konference SZDLJ Branko Vuletič.
Predstavniki koroških Slovencev so seznanili predsednika Petroviča in njegove sodelavce z najnovejšim položajem, ki je nastal zaradi pogojevanja pravic manjšine z ugotavljanjem njene številčne moči. Pri tem so poudarili, da so taki ukrepi v nasprotju z državno pogodbo, ki določa in povezuje pravice slovenske in hrvaške manjšine z ozemljem, ne pa z njihovim številčnim stanjem. Zato so ti ukrepi eden od korakov, katerih namen je pravice narodnih manjšin še bolj omejiti in postopoma likvidirati.
Predsednik Petrovič je dejal, da so delovni ljudje, narodi in narodnosti Jugoslavije življenjsko zainteresirani za položaj manjšin in za zagotovitev njihovih pravic v sosednih državah, izhajajoč pri tem tudi iz pravic, ki jih v Jugoslaviji uživajo vse narodnosti. Poudaril je, da vsi državljani Jugoslavije odločno in brezpogojno podpirajo boj koroških Slovencev za uresničitev njihovih pravic in da obsojajo vse poskuse, da bi te pravice zoževali ali pogojevali bodisi s številom ali kakorkoli drugače. V tej zvezi je predsednik Petrovič zagotovil, da koroški Slovenci lahko še naprej računajo z vso podporo vseh delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije.
dosledno izvajanje državne pogodbe
Razvoj manjšinskega vprašanja v Avstriji
vedno bo!j skrbi in vznemirja jugosiovansko javnost
V zveznem zboru skupščine SFRJ je prišlo prejšnji teden do obširne razprave o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Razpravo je sprožit delegat iz SR Hrvaške Ante Celmič, ki je zastavil vprašanje v zvezi z zadnjima ,manjšinskima" zakonoma v Avstriji.
Na njegovo vprašanje je odgovoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, ki je ponovno poudaril, da je za Jugoslavijo nesprejemljivo, da bi jasne in precizne obveznosti iz državne pogodbe s čimerkoli pogojevali ali omejevali. Zakon o narodnostnih skupinah je vsekakor poskus, da bi bistveno zožili pravice slovenske in hrvaške manjšine, in to tako glede njihove vsebine kakor tudi glede ozemlja in njegove uporabe.
V Pesnici pri Mariboru, kjer so se minulo nedeljo ob prazniku mariborske občine in ob dnevu borca spominjali 35-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, je udeležencem, med katerimi so bili tudi najvišji predstavniki družbeno-političnega življenja Slovenije, govoril sekretar republiške konference SZDL Slovenije Milan Kučan. Pretežni del svojega govora je posvetil prav najnovejšim dogodkom v zvezi z manjšinskim vprašanjem v Avstriji.
„Danes so v Avstriji na delu sile", je naglasil Kučan, „ki želijo državno pogodbo spremeniti le v arhivski papir, ker morda neprijetno spominja na nekatera manj slavna dejstva iz avstrijske polpretekle zgodovine. Kako naj sicer drugače razumemo to, kar se sedaj dogaja na avstrijskem Koroškem, ne le ob tolerantnosti, ampak celo pod okriljem dunajske vlade? Kot njeno nemoč, nepripravljenost, sprenevedanje ali nesposobnost? Posebej nas skrbi, da to počne socialistična stranka in socialistična vlada, ki korak za korakom ne le popušča, ampak sprejema politična stališča sil, ki hočejo obnavljati nacizem in protidemokratično ureditev, ki delujejo proti interesom podpisnic avstrijske državne pogodbe."
Govornik je opozoril na dejstvo, da je do predlogov za preštevanje prišlo na podlagi zahtev nemških nacionalistov in da to pomeni kapitulacijo pred njimi. Formalno sicer gre za predlog političnih strank, toda
Izdajata)], zaloiniktn lastnik: Zveza *to-vensklh organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado laneiit; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gosometergasse 10, tel. 42-5-50 —Tiska: ZotoinlSka In tiskarska druiba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
Sklep, da bi lako omejene manjšinske pravice in zaščito pogojevali s preštevanjem oz. ugotavljanjem številčnega stanja manjšin, pa je bistven odklon od duha in črke državne pogodbe; hkrati pa je to poskus enostranske revizije državne pogodbe v smislu nadaljnjega omejevanja pravic in zaščite manjšin, poskus, ki dopušča in olajšuje nadaljnjo asimilacijo in raznarodovanje.
.Jugoslavija kot podpisnica državne pogodbe ne bo privolila v nikakršno kršitev in revizijo obveznosti, ki izvirajo iz državne pogodbe. Jugoslovanska vlada bo še naprej delala vse, kar je potrebno, da bi jasne in precizne mednarodne obveznosti iz državne pogodbe v celoti in brez odlašanja izpolnili," je poudaril Minič ter zagotovil slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji
usodne posledice
„sprejete so stališča tistih sil, ki so vprašanje Slovencev na Koroškem že reševale s krvavim nasiljem in izseljevanjem s področja, kjer žive skoraj trinajst stoletij in za katere so vedeli takrat povsem natančno, brez preštevanja, kot vedo tudi danes."
V preštevanju manjšine v kakršnikoli obliki, kar naj bi bilo pogoj za izpolnitev z državno pogodbo zelo nedvoumno opredeljenih obveznosti avstrijske vlade glede pravic in zaščite slovenske in hrvaške manjšine, vidijo te sile priložnost, da legalizirajo početje, ki je sicer z državno pogodbo prepovedano — je dejal Kučan in naglasil: „Taka rešitev v bistvu pomeni vezati pravico do življenja pripadnikov nekega naroda na njihovo število, to število pa napraviti odvisno od ukrepov administracije in policije v vzdušju šovinističnega sovraštva in nestrpnosti, prastrahu in nenehno se ponavljajočega plebiscita."
Milan Kučan je omenil tudi nedavno razstrelitev spomenika v Velikovcu ter številne atentate na partizanske spomenike in v tej zvezi ugotovil, da zažigalna vrvica na Koroškem tli že dolgo časa, vendar je eno gotovo: prižgala je ni slovenska roka. „Če pa je danes razmišljanje za red in mir odgovornih ljudi v Avstriji obrnjeno predvsem k Slovencem, potem je očitno, da ne marajo videti prave resnice, da ne marajo videti neonacističnega pohoda, ki jim kali nekako namišljeno koroško in tudi avstrijsko idilo in da jih kaj malo skrbi usoda države. Ta usoda pa skrbi koroške Slovence in nas; poznamo jo iz časov pred drugo svetovno vojno, iz razmer, ki so bile podobne sedanjim in ki so povzročile usodne posledice za nas in ves napredni svet."
V ponedeljek je predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije obravnavalo položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter sprejelo v tej zvezi posebno izjavo. V njej je poudarjeno, da razvoj manjšinskega vprašanja v Avstriji vedno bolj skrbi in vznemirja jugoslovansko javnost, ki vsestransko podpira jasna in odtočna stališča pristojnih jugoslovanskih dejavnikov ter z ogorčenjem obsoja najnovejše ukrepe proti manjšinama, ukrepe, ki v zadnjem času preraščajo v stopnjevanje pritiska, predvsem na Koroškem.
Posebno odločno zavrača jugoslovanska javnost izrazite proti-manjšinske ukrepe, kot prihajajo do izraza v sklepu o štetju in v tako imenovanem zakonu o narodnostnih skupinah. V izjavi SZDL je rečeno, da se Avstrija s tem loteva revizije državne pogodbe; poleg tega pa ti ukrepi predstavljajo kapitulacijo vlade in strank pred nacionalnimi in šovinističnimi silami.
Odgovorni avstrijski državniki v zadnjem času ne kažejo niti najmanjše volje za pravično ureditev manjšinskega vprašanja, je rečeno v izjavi ter poudarjeno, da pri takem zadržanju ne gre samo za nespoštovanje državne pogodbe, marveč gre tudi za očitno kršenje pravic človeka, sprejetih v dokumentih OZN, in za okrnjevanje duha helsinške konference, ki varnost in mir pogojno povezuje tudi s spoštovanjem vseh po drugi svetovni vojni sprejetih mednarodnih pogodb.
.Če Avstrija dopusti, da se bo proces nadaljeval po tej poti, bo s tem prevzela vso odgovornost za hude posledice in ne bo mogla pojasniti niti svoji niti svetovni demokratični javnosti, zakaj krši mednarodno določene obveznosti in jih ne izpolnjuje ter s tem ustvarja nemir in negotovost. Zaradi tega predsedstvo zvezne konference SZDLJ, izražajoč razpoloženje delovnih ljudi, narodov in narodnosti
Jugoslavije, najodločneje protestira proti zadnjim sklepom avstrijskih parlamentarnih strank in zahteva dosledno izpolnitev mednarodnih obveznosti, zlatsti do slovenske in hrvaške narodnostne manjšine. Hkrati v celoti podpira njun pravični boj, ki je neločljiv del svobodnega razvoja človeka, naroda in narodnosti v resnično demokratični družbi današnjega sveta."
Zveza koroških partizanov priredi za področje piiberške okotice v nede-ijo, dne tl. jutija 1976 enodnevni
tZLET
v Stovenijo. Obiskati bomo Begunje, Sv. Urha in artizansko botnišnico ranjo. Stroški za vožnjo in kosito znašajo 190 šit. Odhod avtobusa v nedetjo 11. jutija ob S. uri zjutraj izpred Posojitnice v Ptiberku.
Široka solidarnost
proti ugotavljanju manjšine
V zadnjem času se množijo izrazi sotidarnosti s koroškimi Siovenci v boju proti preštevanju in po vsej Avstriji se vrstijo akcije, s katerimi tudi pripadniki večinskega naroda ne gtede na njihovo potitično usmeritev protestirajo proti manjšinam sovražni poiitikt viade in pariamentarnih strank.
#	Soiidarnostni komite za pravice koroških Siovencev je zače! široko vse-avsttijsko akcijo z tetaki, kjer ugledne osebnosti iz avstrijskega potitičnega, kuiturnega in družbenega živijenja izražajo svoj protest proti ugotavtjanju-
#	Proti ugotavtjanju manjšine so se odtočno izrekii na protestnih zborovanjih, ki so jih prirediti v Satzburgu tamkajšnji Soiidarnostni komite, v Linzu in na Dunaju pa Komunistična zveza.
#	Več metrov dotgi transparenti z gesti proti preštevanju so biti izobešeni na stotpih Štefanove stotnice na Dunaju.
#	Protestno zasedbo kutturnega centra .Arena" na Dunaju so izkoristit! tudi stovenski študenti, da so opozorit) na najnovejše ukrepe proti manjšinam; navzoči so navdušeno sprejeti partizansko pesem ter izraziti sotidar-nost v boju proti preštevanju.
Tako zajema soiidarnostno gibanje vedno širše kroge avstrijskega prebivatstva. Totiko botj pa je sktep o preštevanju te še diktat tistih avstrijskih
potitikov, ki so sramotno kapitulirati pred nemškim) nacionattsti in neonacist) ter postati njthovo postušne^ orodje.
ŠPORTNI VESTNIK
# SAH V DtJASKEM DOMU S$D — tNtCtATtVA ZA NADALJNJt RAZVOJ
Na pobudo Slovenske fizkulturne zveze, ostrešne športne organizacije Koroškth Slovencev, se razširja organizirano športno delovanje tudi med študirajočo mladino v Celovcu. Je nogomet do sedaj ostal domena Slovenskega atletskega kluba, potem se zdi, da se bodo nekatere športne discipline, kolikor je to glede prostorninskih možnosti dano, širile v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva. Od meseca januarja naprej, tedaj se je namreč pod vodstvom inž. Julija Iskre formirata skupinica mladih šahistov, so šahovske ure na stalnem programu prostega časa v domu. Z uvidevnim vodstvom Dijaškega doma in njegovimi vzgojitelji se je dalo ne glede na to, da bo kraljeva igra sčasoma krasila tudi urnik v šolah, popestriti prosti čas dijakov z igro, ki po svoji funkciji veiba človeka v koncentraciji, ga uri v dojemanju kompliciranih situacij in ga vzgaja k logično sistematičnem mišljenju.
Po mnogih „inštrukcijskih" urah na deskah in demonstracijski tabli pa je prišlo nedavno do velikega šahovskega turnirja, katerega se je udeležila vsa skupina zainteresiranih šahistov-dijakov Dijaškega doma. Kaj kmalu se je izkazalo, da se nahajata v vrsti mladih šahistov dva nadarjena dijaka, ki bosta slej ko prej lahko mojstrovala težje naloge. Kristijan Schettander in Justin Polanšek sta izmed trinajstih dijakov zbrala največ točk, po mnenju inž. Iskre zares najboljša šahista Dijaškega doma. Za njima sta se uvrstila na tretje mesto Pepi Schumer in Marjan Velik. Naslednja mesta so bila porazdeljena takole: 5. Silvo Kumer, 6. Flori Wieser in Mirko Wieser, 8. Danijel Bogataj, 9. Hanzi Schumer, 10. Bernard Olip in Jurij Senica, 12. Rudi Benetik in 13. Oto Lausegger. šahovske ure in turnir pa so bili le začetek pospešenega šahovskega delovanja. Na programu je namreč tudi udeležba skupine na koroškem šahovskem prvenstvu. Dokler mladi šahisti še ne bi bili popolnoma zmožni težkih bojev v koroškem prvenstvu, naj bi te nadomestili starejši, izvežbani šahisti, ki bi se vsekakor stalno bavlii z naraščajem v Dijaškem domu. Nekateri izmed njih so se zbrali v torek zvečer, da prisostvujejo podelitvi nagrad in priznanj zmagovalcem šahovskega turnirja v Dijaškem domu. Njim na čelu je bil trikratni koroški prvak Jurij Deisinger, ki je mlade šahiste v teku polletnega spomladanskega pripravljanja navduši! za šah s svojim izvrstnim predavanjem. Po kvaliteti je koroški mojster premočan, da bi postal stalni član šahovske skupine v Dijaškem domu, a bo sta! mia-dim šahistom z napotki stalno ob strani.
Iniciativo za organizirani šah je treba glede funkcij, ki jih izvršuje in zaradi pedagoškega pomena glede koristne izrabe prostega časa, pozdraviti.
Na nedavnem posvetovanju pa je padla tudi ideja o ustanovitvi namiznoteniške skupine. Gojenci Dijaškega doma v Celovcu se na tem področju že bavijo, ne organizirano, marveč bolj za razvedrilo in rekreacijo. Od začetka novega šolskega leta 1976/77 naprej, pa se bo skupina nadarjenih igralcev bavila pod nadzorstvom trenerja tudi z namiznim tenisom. Tudi v tem primeru so iniciatorji mnenja, da bi skupina nastopala, ko bo čas dozorel, v prvenstvu koroških namiznoteniških skupin.
Nevaren razvoj na Koroškem
kije že enkrat imel