151. številka.
U Ljutnjom, v Četrtek. S. Julija 1906.
xntx teto.
naj* vaak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman aa avatro-ografce dežele m vse leto XB K, sa pol leta 13 K, sa četrt leta 8 K (O h,  sa en meaee t K 30 h.   Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vs« lete
M &, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en meaee 2 K.   Kdor hodi aam ponj, plača sa vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tujo dežele toliko Teč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe s;ez iatodobne vpošujatve naročnine ee ne ovira. — Za oznanila ae plačuje od peteroetopne petit-vrste po 12 h, če ee oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankoviti. — spisi ie ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih alieah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., apravništvo pa v pritličja. —  UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Koroška - izseljena.
Na Dunaj u, 4. julija.
V odseku za volilno reformo je bil danes sprejet Gautsch-Susteršičev pakt in zgodilo se je to, kar je celovški >Miru pred nekaj meseci imenoval smrt koroških Slovencev.
Vladni načrt za Koroško je sestavljen tako prekanjeno, da se ga mora imenovati višek državniške hudobije. S tem načrtom se izvrši predrzen rop na pravicah celega naroda.
Slovencev je na Koroškem okroglo 120.000. Nasilno in sleparsko uradno Štetje je sicer skrčilo število na 90.000, ali celo tem uradno naštetim Slovencem se je vzela pristo-ječa jim pravica. Na papirju dobe po tem vladnem načrtu koroški Slovenci enega poslanca, vsled umetnega zve-riženja volilnih okrajev pa ne bodo dobili nobenega.
Nemške stranke so se vse zedi-nile, da oropajo koroške Slovence za njihove pravice in z njim vred jo je potegnil tudi židovski voditelj socijalnih demokratov dr. Adler.
Razprava je bila zanimiva, ker je na eni strani pokazala krivičnost in nasilnost vlade in nemških strank, na drugi strani pa osvetlila razmere, da se vidi, kak zločin se je storil 120.000 koroškim Slovencem.
Prvi je  dobil  oesedo dr. P loj. Ta je opozoril,  da po  vladnem načrtu za Koroško  sta   izmed desetih volilnih okrajev samo dva popolnoma nemška, v vseh ostalih okrajih pa se nahajajo večje  ali manjše slovenske manjšine oziroma v enem okraju slovenska večina.   Vlada je kompaktno slovensko  ozemlje popolnoma raztrgala in  kompaktno bivajoče slovensko  prebivalstvo  razdelila  na osem okrajev tako, da nikjer ne more priti do veljave,  izvzemši v enem samem okraju.   Ploj je predlagal, naj se za koroška mesta in trge ustanovita dva posebna mandata, poleg teh pa osem
kmetskih mandatov. Govornik je nasvet oval tako sestavo okrajev, da bi bilo 6*8.000 Slovencev združenih v dveh okrajih in bi le ostalih 22.000 Slovencev bilo razdeljenih na večinoma nemške okraje. Slovenci bi na ta način dobili na Koroškem vsaj dva mandata, dasi bi jih morali po številu prebivalstva dobiti tri, dočim je vladna predloga okraje tako zložila, da Slovenci skoro gotovo ne dobe nobenega mandata.
Nemško stališče je zastopal znani dr. Lemisch s tisto brezmejno aro-ganco in s tistimi oslovskimi argumenti, s katerimi si koroški in štajerski Nemci navadno pomagajo, kadar se skregajo s pametjo. Najprej se je Lemisch debelo zlagal, češ, da je prepozno izvedel za slovenske preminjevalne predloge, tako da niso bila mogoča pogajanja zastran kakega eventuvalnega kompromisa. Lemisch se je izrekel zoper Plojeve preminjevalne predloge, češ, da so Nemci že itak prostovoljno odstopili koroškim Slovencem en mandat, dočim so imeli doslej deset zanesljivih nemških mandatov, jih jim ostane samo še sedem, kajti enega dobe Slovenci enega nemški klerikalci, enega pa socijalni demokratje. In potem je začel „farbati1*. Trdil je, da je Slovencev na Koroškem vedno manj. Pri zadnjem ljudskem Štetju se je naštelo samo še 90.000 Slovencev. Da so na tisoče in tisoče Slovencev zapisali uradniki svojevoljno za Nemce, tega pa ni povedal. Dr. Lemisch je izrekel tudi veselo nado, da morda še doživi, da se bo število koroških Slovencev še bolj skrčilo. Vzrok temu je po Lemischevi sodbi, da je narodnostno vprašanje na Koroškem vprašanje druge vrste, češ, boj je le med napredkom in med klerikalizmom. Samo v enem okraju, ki ga dobe Slovenci, prebivajo res narodni Slovenci konservativnega mišljenja, dočim hodijo vsi drugi Slovenci roko v roko z Nemci in volijo nemške poslance.   Nemcem na Koro-
škem, je rekel dr. Lemisch, se očita, da so napram Slovencem preveč zmerni (!!). To delajo iz praktičnih nagibov, da se ohrani mir v deželi (!!) To je lepo. Nemci zatirajo vse, kar je na Koroškem slovenskega z naj-brutalnejšo silo, pri tem pa še govore o svoji zmernosti. Naravnost oslovske so pa Lemiseheve trditve, da imajo tudi Slovenci v nemških krajih v narodnem oziru vse, kar hočejo — dočim še v slovenskih krajih nimajo svojih ljudskih šol. in še v slovenskih krajih nima pri uradih slovenski jezik nobenih pravic. Resnično pa je, kar je povedal dr. Lemisch, da koroški Slovenci nimajo skoro nič posvetne inteligence. To je tudi glavni vzrok, da koroški Slovenci ne napredujejo. Končno je dr. Lemisch povedal, da, če bi se na Koroškem tudi ustanovila dva slovenska mandata, bi jih v 20 letih vendar dobili Nemci v roke, češ, kar je na Koroškem napredno mislečih Slovencev, ti glasujejo vedno z Nemci, nosijo plavice in prepevajo „TVacht am Rhein". To je že največja oslarija, kar smo jih kdaj slišali. Renegate, ki so odpadli, ki se smatrajo in izdajajo za Nemce — proglaša dr. Lemisch za napredne Slovence! To so izdajice in nemškutarji, ne pa Slovenci.
Za koroške Slovence se je z vso odločnostjo zavzel posl. Plantan. Pojasnil je razmere in zavrnil Lemi-scheva izvajanja temeljito, tako, da mu je kar sapo zaprl. Končno je Plantan predlagal za slučaj, da ne obveljata predloga dr. Ploj a, naj se uredba volilnih okrajev predrugači tako, kakor zahteva pravičnost.
Minister Bi en erth je seveda potegnil z Nemci. Izrekel se je odločno zoper vse slovenske predloge, dejal je, da je vlada pri sestavi svojega načrta gledala na to, da se ohranijo sedanje razmere na Koroškem in da se ne ustvarijo narodnostna nasprotja s tem, da se okraji po narodnosti razdele. Drugod je vlada gledala na to, da se zlože okraji po narodnosti in s tem
ublaže narodnostna nasprotja, za Koroško pa pravi ta minister, da bi narodno enotni okraji bili vzrok narodnostnim bojem. Ta minister je menda na glavo padel, da tako govori. Seveda se je minister Bienerth izrekel tudi proti ločitvi mest od kmetskih občin, Češ, v južnih deželah se je vlada povsod držala načela, da volijo mesta, izvzemši stolna mesta, s kmet-skimi občinami, dočim je vlada ne le na severu nego celo na južnem Štajerskem postopala ravno nasprotno.
Oglasil se je tudi mariborski poslanec Wastian, ki je postavil Le-mischa na laz. Lemisch je pravil, da so koroški Nemci prostovoljno prepustili Slovencem en mandat — Wa-stian pa je povedal, da tudi tega mandata ne bodo dobili Slovenci, marveč (vsled volilne geometrije) zopet Nemci.
Tudi socialni demokrat dr. A d 1 e r je hotel govoriti, toda — Nemci ga niso pustili. Malik in Stein sta tako razgrajala, razbijala in vpila, da je bilo Adlerju nemogoče govoriti. Adler je le stenografom diktiral nekaj besed, plamtečih besed zoper zahteve koroških Slovencev, da socialni demokrat] e nikdar in na noben način ne bodo dovolili, da se uresničijo zahteve koroških Slovencev.
Glasovalo se je po imenih. Slovenski predlogi so bili odklonjeni s 26 proti 19, oziroma s 23 proti 22 glasovom. Sprejetje bil vladni predlog, ki pomeni smrtni udarec zakoroške Slo-
vence.
Volilna reforma.
Dunaj, 4. julija. Odsek za volilno reformo je danes po daljši debati sprejel razdelitev volilnih okrajev in število mandatov za Koroško v smislu predloga princa Hohenloheja, kateri predlog je prevzel na-se posl. dr. Locker. Slovenci so bili torej tudi glede Koroške poraženi. Pred
tedni je dospela na Dunaj deputacija s Koroškega, ki se je oglasila tudi pri vodstvu dunajske krščansko-socialne stranke ter skuŠa'a doseči, da bi krščanski socialci glasovali za slovenske spreminjevalne predloge, ki bi bili obenem tudi v interesu nemških klerikalcev na Koroškem. Krščanski socialci so baje obljubili to storiti. Korošci so se zadovoljni vrnili domov in splošno se je sodilo, da bodo krščanski socialci glasovali za slovenske spreminjevalne predloge. Ker se je mislilo, da bo socialni demokrat dr. Adler tudi glasoval za upravičene slovenske zahteve, se je splošno pričakovalo, da bo to pot zmaga na slovenski strani. Glasovanje je pokazalo drugače. Slovenci so s svojimi predlogi propadlima vsej črti, ker so združeno vsi Nemci z Italijani vred glasovali proti njim.
Prihodnja seja bo jutri ob petih popoldne. Na dnevnem redu je specialna debata o Galiciji in o Kranjski.
Dunaj, 4. julija. Glasovanje o razdelitvi volilnih okrajev v Galiciji se je moralo zopet odložiti, ker se je med Poljaki in Malorusi dogovorjen kompromis razbil. Maloruski poslanci so namreč v zadnjem hipu prijavili več novih zahtev. Posl. Vasilko je zahteval, da se s kompromisom še zagotove v šestih okrajih maloruski mandati, ki niso docela sigurni. Temu so Poljaki pritrdili. Malorusi so nato zahtevali, naj se pomnoži Še število ruskih mandatov. To zahtevo so Poljaki odklonili. Kompromisna pogajanja se še nadaljujejo in se je nadejati, da bodo uspešna. Vsled tega se je odložilo glasovanje o Galiciji do jutrišnje seje.
Dunaj, 4. julija. Danes popoldne so imeli poslanci dr. Kramar, dr. Stranskv in dr. Žaček v prisotnosti češkega ministra dr. Pacaka posvetovanje z ininistrskim predsednikom baronom Bečkom. Posvetovanje se je tikalo Moravske. Češki poslanci so izjavili, da se na Moravskom ne morejo zadovoljiti z 2S Če-
LISTEK.
Šola.
Zofka Kveder-Jelovšek. Visoko na hribu blizu cerkve in župnišča stoji šola.   Čisto osamljena je, vasi so raztepene okrog po dolini in po  sosednih  hribih.    Lepo se živi po letu tukaj gori. Daleč se gubi pogled v daljavi čez pisana polja, zelene travnike, čez bele vasi in črne gozdove po bližnjih in daljnih hribih naokrog.    Bujno in razkošno se razprostira priroda  pred   teboj, krepka in sočna, prepolna divje sile, čarobna v svojih polnih,   sitih  barvah. Beli oblaki  se  podijo  po temnomodrem nebu,  sveži  veter  pihlja,  ves poln sladkih  dišav,  kakor  napoj majevih rož. — Ali po zimi je vse belo. Vsi hribje,   vse   doline   —   ostra burja žvižga čez hribe.   Čez sto otrok so-piha zjutraj in popoldne v breg; vsi zmrzli    so,   premrti,   debelo zaviti v rute.   Slabotno in siromašno izgledajo in žal  jih  je   človeku,   ko jih vidi. Ali ko se vračajo, so veseli, ves hrib   odzvanja  od  objestnega otroškega krika.   Potem utihne hrib, vse
duša ne stopa po strmi, vijugasti poti navzgor mimo visokih žametov, ki jih je nanosila burja.
V šoli živi nadučitelj s svojo ženo in hčerko; nad njim v podstrešni sobi stanuje učiteljica. On je kakih petdeset let star, molčljiv in grčav. Popoldne, ko otroci odidejo, odhaja v svojo sobo in spi do šestih. Točno ob šestih pride v kuhinjo, kjer že stoji večerja na mizi. Molče sedi med tremi ženskami, mehanično nalaga v sebe jed in komaj je krožnik prazen, vstane, vzame svojo suknjo in kapo in se spusti v dolino, kjer se v vaški krčmi zbira lokalna inteligenca. (J, priroda je v tem kraju zdrava in čarobna ali ljudje nekako vsi zasta-nejo, ko pridejo sem, zalenijo se in otrpnejo. Morda so prinesli premajhen zaklad duševnega fonda, energije in volje od zunaj iz sveta — kdo ve?! Čez deset, petnajst let je vsak izcrpljen. Pa naj je prišel, kakor mlad šumar, učitelj, duhovnik, poštar še tako poln lepih idealov in ognjenega srca sem — čez deset, petnajst let je vsega konec, pogasnilo, izginilo je, niti sam ne ve kako in kam. Vsak večer se zbirajo v vaški krčmi, tarokirajo, pušijo, pijejo. Čudno, nikjer
liko pijancev, kakor v teh brdih. Kakor sestoječa voda, ki nima niti pritoka, niti odtoka, spridi in gnije — tako je tudi s temi dušami tu. Daleč za njimi leži svet, redkokdaj doseže kak val njegovega močnega, velikega življenja sem do te samote.
Ko je prišel nadučitelj semkaj, je bil mlad in sveža žena njegova je bila lepa in nežna. Imenovala se je Magda. V prvih letih sta bila jako srečna. Ali kakor je to vedno in povsod, tako je tudi njega mirno in enolično življenje, kjer je en dan podoben drugemu do dolgočasja, končno utrudilo in ogorčilo. Vse sta si povedala, poznala sta drug drugega do zadnje misli. In ker ni prišlo od nikjer nič velikega in novega, da jima osveži dušo in pomladi srce, postala sta drug drugemu pusta. Žena bi bila pač še dlje zdržala, ker je bila nežna in popolnoma vdana v to, kar ji je namenila osoda. Ali on ni bil nežne, sentimentalne narave in ko ni bil zadovoljen v svojem srcu, je postal mrk in osoren. Grizlo ga je nekaj v duši in sam ni vedel kaj. Nekega večera je odšel v dolino in vrnil se je pozno ponoči pijan. Ves rdeč in surov od vina.   In ker se je
---- - 1--1____1__*____« __mm-  m '«       i_*
so smrdeli po pitju, jo je celo udaril. Takrat se je prelomilo nekaj med njima. In od tistikrat je bilo vedno tako — ie Magda se je po letih odučila jokanju, — kakor njen mož besedam. Molčala sta oba. Tiho je postalo v šoli, ko so odšli otroci od pouka, ker je bila tudi Dora, učiteljeva edinica, molčljiva in mirna. Učiteljice, ki je stanovala in živela ž njimi, ni bilo skoro opaziti, tako je bila tiha, bleda in kakor povenela. Vedno se je oblačila v sive obleke in njene kretnje so bile trudne.
Ženske so sedele v veliki sobi. Slabo je brlela luč na mizi, prikrita z zelenim senčilom. Skozi nezagrnjena okna se je videlo ven v svetlo mesečno noč. V bliskajoči belini so se razprostirale doline in hribje, zrak je bil čist in bister. Burja seje zaganjala v okna in ječala okrog voglov.
Magda se je pripognila nad neko ročno delo, hči je čitala. Mnogokrat že je preči tala to knjigo, kakor tudi vse druge knjige iz očetove skromne knjižnice. Ni je zanimalo berilo ali zdelo se ji je, da bo mirnejša, Če bo Čitala. Že kakšnih pet, šest let je tako nemirna. Vedno drhti nekaj v srcu  in  ne da pokoja. — Oh, kako
1--2----_!*        J» 1 •    1__•«_•_ t   _      •_ »
še majhna! Vedno je slonela na oknu in gledala čez doline in bregove vse tja do belih planin, ki so se daleč tam v daljavi svetile v solncu. Mislila je, da ni nikjer tako lepo, kakor tukaj v njenem kraju. Ali zdaj ji je postal kraj ravnodušen in pust.
Pustila je knjigo na mizi in stopila k oknu. Daleč se je raztezal kraj pred njo. Sto hribov je gledalo v okna. Sovražno jo je motrila okolica. Kakor da so ti hribje naokrog pazniki, ki jo stražijo, da ne bi odšla proč, v svet, v življenje.
„Včasih se mi zdi, da sem v ječi", — pravi glasno. „Triindvajset let mi je že in dan na dan sem tu večno v isti sobi, večno na enem mestu.u
„Da, Čudna ječa je včasih ta naša usoda", pripomni gospodična Maša, učiteljica. „Vse obgrajeno je naše življenje", ozko obzidano, kakor temna, osorm jetnišnica. Tudi jaz sem že osemnajst let tukaj. Z dvajsetimi leti sem prišla sem in nisem mislila, da bom ostala tukaj za vedno. Iz početka sem hotela vedno proč, ali končno — vseeno je, kje živimo. Zdaj mi je vseeno. Vse, in če bi morala jutri u-mreti, ali pa Če še sto let živim, vseeno mi je, popolnoma vseeno!"
škimi mandati nasproti 18 nemškim. Vkljub temu se misli, da se bo posrečilo doseči kompromis med Nemci in čehi glede Moravske.
Dunaj, 4. julija. Pogajanja o razdelitvi volilnih okrajev in o številu mandatov za Kranjsko, ki so se včeraj pričela, so se danes nadaljevala. Posl. dr. Lemisch, Wa-stian in grof Barbo so konferirali s slovenskimi poslanci in z vladnimi zastopniki. Ob štirih popolne so imeli vsi nemški člani volilnega odseka sejo, na kateri so razpravljali o končni svoji taktiki.
Dunaj, 4. julija. Poslanca dr. Stranskv in dr. Onciul sta odložila svoja mandata v odseku za volilno reformo. Mesto Onciula bo izvoljen dr. Hormuzaki.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 4. julija. Avstrijska delegacija je nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Del. Straucher je polemizoval z dr. Kramar em v zadevi pokola Židov na Ruskem in zatrjeval, da se na Ruskem Židje naravnost tirajo v revolucijo.' Del. Steiner je polemizoval proti izvajanjem ministra Go-luchowskega v zadevi potovanja dr. Luegerja v Bukarest. Del. Stein je odgovarjal grofu Schunbornu na njegove napade na vsenemško gibanje. Del. Klofač je polemizoval proti ministru zunanjih zadev in proti poročevalcu markiju Bac^ueheniu. Proračun ministrstva zunanjih zadev se je sprejel in se pričela debata o proračunu vojne mornarice. Mornari Čni povelj nik grof Montecuccoli je odgovoril na več interpelacij. Del. Bartol i se je zavzemal za zboljšanje arzenalnih delavcev, del. D o -bernig je pa izrazil svoje simpatije avstrijski vojni mornarici. Del. dr. Šusteršič je naglašal, da je bodočnost Avstrije radi potrebnega vpliva na Balkanu na Adriji in da je vsled tega potrebna močna vojna mornarica. Avstrijska mornarica ne sme biti samo defenzivno brodovje, zakaj domaČe obrežje se brani najbolje, ako se poišče sovražno brodovje in se ga porazi. Govornik je zahteval železniško zvezo z Dalmacijo in izjavil, da popolnoma zaupa upravi vojne mornarice in da bo zato glasoval za proračun. Ko sta govorila še grof Montecuccoli in poročevalec dr. Baerenreither, se je proračun vojne mornarice sprejel.
Proračunski odsek.
Dunaj, 4. julija. Proračunski odsek je po zaslišanju bivših ministrov Koerberja. Calla in Bohm-Ba-werka nadaljeval razpravo o pristaniških zgradbah v Trstu. Debate so se udeležili poslanci Kramar, Maštalka, Starzvnski, Morsev, Schalk, Skene in Fuchs, ki so vsi naglasali, da zaslišani bivši ministri stvari, dasi so mnogo govorili, niso prav nič pojasnili. Posl. Skene je končno v svojem govoru konstatirah da so se
pristaniške zgradbe v Trstu 1. 1901 pričele brez dovoljenja parlamenta in da so se tudi v to potrebna denarna sredstva preskrbela brez dovoljenja p ari a me n t a.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 4. julija. Zbornica je nadaljevala debato o načrtu adrese. Romun Goldys je naglašal, da je rešitev narodnostnega vprašanja v interesu vse države, in zahteval, naj se izvede narodnostni zakon. Član neodvisne stranke Eber je zatrjeval , da neodvisna stranka ne sprejme nobenega drugega carinskega tarifa, kakor samostojni ogrski carinski tarif. Srb M a n o j 1 o v i ć je poživljal neodvisno stranko, naj ugodi zahtevam narodnosti, a z vsemi silami naj dela na to, da uresniči svoj program o personalni uniji. Srbi so za to, da se uvede personalna unija. Govorniku je neodvisna stranka navdušeno pritrjevala. Romun A vrel Vlad je vložil interpelacijo, ako je res, da je dobil baron Fejer-vary na razpolago večjo vsoto denarja, s katerim je odškodoval uradnike, ki so bili pod njegovo vlado imenovani. Zbornica bo razpravljala o tej interpelaciji v soboto.
Srbija in Avstro-Ogrska.
Bel grad, 4. julilja. Vlada se Še vedno nadeja, da bo Avstro-Ogrska odstopila od svoje zahteve, da se morajo pri Škodi naroČiti srbski topovi, ali da se bo vsaj Ogrska uprla zatvoritvi ogrske meje. Srbska javnost se pripravlja na carinsko vojno med Srbijo in Avstro-0grško. Na]brže bo prišlo do novih demonstracij proti Avstriji, ker je srbsko javno mnenje že sedaj silno razburjeno.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 4. julija. Po „Pra-viteljstvenem Vjestniku** je bilo v Bialostoku 14. junija ubitih 7 kristi-janov in 75 Židov, ranjenih je bilo 18 kristijanov in 60 Židov. Oropanih je bilo 169 židovskih stanovanj in prodajaln. Po izgredih povzročena škoda znaša 200.000 rubljev. Vlada zagotavlja, da bo vsakogar, ki se je vdeležil teh izgredov, postavila pred sodišče in da bo skrbela za to, da bo eksemplarično kaznovan vsak, ki se je aktivno vdeležil izgredov. Vlada z ogorčenjem zavrača sumničenje, da so oblasti naročile židovski pogrom v Bialostoku, ter naglasa, da so izgredi edino pripisovati delovanju krajevne revolucionarne organizacije.
Varšava, 4. julija. Včeraj je bila tu končana obravnava radi razširjenja revolucij onarne propagande v armadi. Od obtožencev je bilo obsojenih 7 na pregnanstvo v Sibirijo, med temi 1 častnik in 3 vojaki; 2 artiljerijska častnika sta bila obsojena na 3 leta, dva druga obtoženca pa na dve leti ječe v trdnjavi.
Moskva, 4. julija. 6000 uslužbencev železnice Moskva-Lodz je sto-
pilo v stavko. Varšavski polki so se uprli ukaza zastražiti železniško progo.
Petrograd, 4. julija. Za ode-ško gubernijo se je proglasilo vojno s ta nj e.
Krakov, 4. julija. „Nowa Reforma" javlja iz Varšave: Radi neprestanih atentatov na policijske organe je nastala velika panika med redarji. Mnogo policistov je zapustilo službo in zbežalo. V X. okraju so redarji odložili orožje in izjavili, da v takšnih razmerah necejo vec služiti. Včeraj so imeli redarji shod v mestni hiši. Na ulici danes ni videti stražnikov. Meščani si nameravajo v svojo obrambo ustanoviti svojo milico.
Kostroma, 4. julija. Oborožena četa je napadla parnik, ki je last krone, in ga izropala. Napadalci so uplenili veliko množino piro-ksilina.
Ha Dolenjskem Krasu.
Naš kranjski Kras je že zdavno vzbujal širše svetovno zanimanje. Le žal pa, da je doslej vobče poznan le Notranjski Kras in tudi tod le okraji Postojna in Cerknica. Dolenjski Kras pa je splošni javnosti do malih izjem popolnoma nepoznan. Vzrok temu je dejstvo, da je ravno Dolenjski Kras premalo, ponekod sploh še prav nič preiskan. In vendar nudi ravno ta Kras za prirodoznanca, turista in izletnika dovolj hvalevrednega znanstvenega polja in zabavno-mikavnega užitka.
Pretečeni teden ogledali smo si na vabilo g. urednika „Dolenjca" v družbi novomeških izletnikov zanimivosti Mirnopeške in Globodolske doline. Napotili smo se z Mirne peči proti Visokemu Vrhu, kjer smo v neznatni razdalji komaj 2 km- preiskali nič maj nego 4 podzemeljske jame. Ker so te jame večinoma v „Do-lenjcua že bile opisane, omenjamo jih le mimogrede. Najprvo smo si ogledali lepo Koprivniško jamo. Skoda le da je že preveč devastirana in oropana. Kakih 600 korakov dalje seve-rozapadno je velikansko brezdno ^Velika Vratanca" (mi smo ga krstili „Kendovo brezdno", ker je bil g. Kenda prvi v njem). Brezdno je 65 do 72 m globoko. Prva globočina znaša 40 m. Od prvih tal pelje potem zopet druga poševna votlina. Kapnikov v tem brezdnu ni. Brezdno je dostopno le po vrvenih lestvicah in le popolnoma veščim izurjenim plezalcem. Za navadne izletnike pa se izplača pogled odzgoraj: že vnanja formacija brezdna je jako romantična. Pred nepremišljenimi poizkusi, priti brez varnostnih odredb v obližje brezdna, nujno svarimo.
Drugo manjše brezdno „Mala Vratanca" (mi smo jo krstili v Pirčevo jamo) nudi zanimive kapniške tvorbe. Odzgoraj do prvih tal je ravno 20 m globoka, potem pada stopnjevalno do približno 70 morda celo do VQ m. V svrho natančne določitve globočine je treba še zadnji rov natančneje preiskati. Nam je med preiskavo zmanjkalo luči. Oba ta brezdna sta zelo značilna takozvana erozijska brezdna (Erozionsschachte). Skozi njih teko razni curki voda, ki se potem zbirajo pod Globodolom, na katerega južnem koncu se potem iztekajo proti Luknji. Omenjamo naj še, „Babjo jamo" sredi
med Pirčevo jamo in Koprivnico. Poleg nekaj zanimivih skupin kapnikov je ta jama zanimiva po izkopinah. Za pridnega preiskovalca dovolj hvaležnega dela.
V nižavi razvrščenih je mnogo takozvanih dolin, ki se p opajaj o v jeseni in spomladi z vodami; v tem času so take doline slične jezeru s sličnimi prikaznimi, kakor jih vidimo v Cerkniški dolini. Tudi v tem oziru bi spreten veščak našel mnogo gradiva ravno v Globodolski ravni.
Ravno tako, oziroma navidezno še bolj zanimiva je Mirnopeška ravan, katero namaka potok Temenca. Pri Goriški vasi se Temenca deli; zapadni tok končava pod Goriškim vrhom v značilnem požiralniku. Vzhodnji rokav, ki je le ob veliki povodnji napolnjen, ima 4 m široko in 2 m globoko strugo in se razprostira do konca doline pod vrhom. Struga je čisto suha in iz-puhteva smrad po ribah. Mnogobrojni požiralniki pričajo jasno, da se pri veliki povodnji vsa voda iz te struge združuje z glavnim podzemeljskim tokom, ter da izvira po kake 3 km dolgem podzemeljskem teku pod Lukenj-skim gradom pod imenom Prečna.
Glede značaja kraških podzemeljskih voda si veščaki niso edini. Grund n. pr. je mnenja, da se take vode ne smejo smatrati kot skupne podzemeljske predore predirajoče vode, marveč, da si pod zemljo zgubljajoče se vode potom mnogobrojnih razpok iščejo pota do temeljne vode. Izvir dokler je sploh zmožen, leži potem v višini temeljne vode. Ako se dviga temeljna voda, vpliva to dviganje tudi na zgornje vode, vsled česar potem nastanejo jezera.
Na podlagi naših preiskav pa smemo le trditi, da imamo tu opraviti le s podzemeljskimi predora=>wim vodami, ki so pa le pod močno kraškim svetom tipične. Tla novomeškega okraja n. pr. nimajo nazunaj skoraj nikjer pravega kraškega značaja. Razorani vapnenčasti skladi so namreč pokriti z debelo plastjo humusa. Tako se opazujejo tudi po dolinah veliki, debeli naplavi, v katerih nastanejo požiralniki in se potem zopet izgubljajo; toda vedno na enem in istem mestu kot dokaz, da se pod plastjo navala nahaja trajni požiralnik, ki je po svojem zgorajšnjem le nekako markiran. To opazovanje v za temeljito preiskavo nam prekratko odmerjenem Času, daje nam povod k našemu zgorajšnjemu naziranju glede podzemeljskih voda.
Našim vrlim sotrudnikom srčna zahvala !
Franc MttblhOfer 1. r.,  načelnik in Viljem  Martin  1.  r.,   član društva „Hades~ v Trstu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5 julija.
— Ministrski predsednik baron Beck je v ponedeljek priredil dine, na kateri je bilo povabljenih mnogo parlamentarcev in visokih uradnikov. V ljubljanskih klerikalnih krogih so povodom tega dineja silno ponosni na našega ljubega prijatelja in znamenitega in delavnega politika Pogačnika. Klerikalci si pripovedujejo, da se je Pogačnik pri rece-nem dineju „imenitno postavil** ter -zaničeval" sekcijskega šefa barona Heina. Kako si predstavljajo klerikalci to „zaničevanj ett, res  ne vemo
in nam tudi ne gre v glavo, kako bi taka reva kot je Pogačnik spi o k m O g e 1 Heina zaničevati. Najlepša pri tem pa je, da so te z veliko vnemo razširjene govorice do cela izmišljeno. Informirali smo se in lahk« rečemo, da se je Pogačnik kakor pi-bec pripogibal pred baronom Heinom. Čemu si klerikalci izmišljujejo take govorice in jih razširjajo, nam je popolnoma neumljivo. Kvečjemu da hočejo s tem pokazati, da Pogačnik vendar kot poslanec ni tako za nič, kakor se vobče misli.
— Žaljenje goriških Slovencev je napis na novi postaji v Gorici, kjer je čitati „Gorz — Gorizia". Goriški kolodvor stoji na slovenski zemlji, služiti ima prebivalstva slovenske narodnosti in le majhni y4 Lahov. Vkljub temu je bila železniška uprava tako nesramna, da je postavila samo nemško-laški napis v Gorici ter s to brezobzirnostjo globoko razžalila ogromno slovensko večino v deželi. ,,SoČa" je prinesla ▼ tem oziru dopis, v katerem se zrcali užaljena slovenska duša in v katerem se odločno nasvetuje, da se odloži otvoritev železnice, dokler se taka infamnost ne odpravi, sicer bodo gospodje videli, da so se igrali z žgočim ognjem, ki ima dalekosežne^ usodne posledice. Železniškemu miDi-stru Derschatti je res treba posvetiti tako, da bo pomnil. Najlepša prilika zato bo pri otvoritvi nove železnice. Ko bi se zgodilo na Češkem kaj takega, kakor sedaj v Gorici, bi bila pri otvoritvi taka demon-
. tracija, da bi vzbudila pozornost vse Evrope.
— Sokolstvo in politika, češki sokolski pisatelj dr. Karel Vani-Ček je spisal članek, v katerem zastopa nazor, da se sokolstvo ne sme baviti s strankarsko politiko. To je tudi popolnoma pravilno stališče in kdor je pošten, mora tudi priznati, da se slovensko sokolstvo ne bavi s strankarsko politiko, nego je le narodno in nič drugega kot narodno. Dr. Vaniček tudi pravi: Vse poštene politične struje naj imajo svobodo v sokolstvu zastopniki raznih potitičnih strank naj si bratsko podajajo roke Tudi to je popolnoma pravilno in se tudi pri nas izvršuje. Ker Slovenec* trdi, da je pri nas drugače, ga moramo opozoriti, da klerikalizem ni poštena politična struja in da zavzemajo jeseniški Sokoli popolnoma pravilno stališče, ko zaničujejo klerikalne izdajalce in ljudske sleparje.
Slovanska in nemška kultura. Navaden vžitninski stražnik zasači tihotapko in je ž njo osoren. Hitro se vsede kak kazinski pisac in spise cel Članek o — slovenski kulturi s posebnim ozirom na surovost vžitninskega paznika. Morda bi bilo hvaležneje, ko bi kaminski možje študirali proces Zeller, kajti v tem procesu se zrcali prava nemška kultura.
Dalje v prilogi.
Dora. — „Ko sem naredila lani maturo, £akor privatistinja na preparandiji, sem mislila, bog ve kaj je to. Mislila sem, da je to potnica v svet — a oni so me dali sem na novo razpisano mesto in gotovo so mislih', kdo ve kaj dobrega mi narede s tem".
^Vesela bodi,u pravi mati. Kakšna sreča je to vendar zate, da se je vse tako dobro izteklo, da si naredila maturo, čeprav nisi bila na nobenem zavodu."
„Tam sem, kjer sem bila prej," odgovarja Dora. n Morda bom še Štirideset let živela in vedno v tem kraju.-
„Nikamor ne moreš uteči svojemu življenju," pripomni mati. „Vse-eno je, kje si, kamorkoli greš; svojo usodo nosi vsak seboj v svojem srcu."
Obmolknile so vse tri. Dora je dalje čitala, učiteljica je popravljala naloge v šolskih zvezkih, a Magda je opazovala svojo hčer. Čudna tesnoba ji je stiskala prsi. Zdelo se ji je, kakor bi ji neprestano tekla kri iz srca in se gubila brez sledu v prahu in pesku. Oh, koliko let že je zevala ta rana in vendar je imela njena duša vedno moči dovolj, da trpi. Ni ji bilo do   lastnega   življenja.   Malo solnca,
malo sreče je posijalo tudi v njeno življenje. Ali hči ni imela niti tega. Dora je bila tako lepa, nadarjena in blaga! Zakaj cvete kakšen cvet v samoti, da ga ne ugleda prijazno oko, ki bi se veselilo njegove krasote?! Ko bi mogla iti Dora v kako večje mesto, bi bilo morda vendar boljše za njo. Množica ljudi, bučno življenje — laglje se pozablja v takem miljeju. Ali tukaj, v ti hribovski samoti se ne more pozabiti ničesar. Človek se niti ne ogleda, ker je bilo vse daleč naokrog pred sto leti ravno tako in ostalo bo kako tudi za daljna stoletja. Tukaj gleda človek samo v sebe, v svoje lastno srce in goji srečo in goji žalost, da potrajajo za mnoga mnoga leta . . . Kar donese zunaj v svetu en sam dan smeha in plača — tukaj rode desetletja. Bogato vrvi življenje v svetu, prinaša srečo in nesrečo v razkošnem obilju ali tukaj trpi duša na enem samem dogodku celo življenje. Malo ljudij se vidi tu in pozna in če nam oni ne morejo ali nečejo dati sreče — zaigrana je za vedno. Kakor pesek se gube leta v nepovrat in prej ko človek zapazi, je prišel pravi čas za vedno.
(Dalje prih.)
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Bosio je spravila Marija Šaloma, s temi besedami v tako zadrego, da ni mogel ničesar odgovoriti. Samo zajecljal je nekaj, potem pa umolknil. Priskočil pa mu je na pomoč mlad mož, ki je bil opravljen sicer viteško, a je bil po poklicu duhovnik.
nKar so storili vitez Bosio in njegovi tovariši z Judito Zlatopolj-čevo. tega niti sveta cerkev ne obsoja, kaj še, da bi to mogli drugi ljudje," je rekel mladi duhovnik. „Kdor stori kakemu dekletu silo iz ljubezni in da bi užival njeno ljubezen, ta stori greh in je hudodelec. Toda kdor stori silo krivoverskemu dekletu in ne iz ljubezni, nego iz sovraštva in z namenom, da ji stori škodo na duši in na telesu, ta ni ne grešnik, ne hudodelec, nego je storil dobro in zaslužno delo. Tako so odločili že razni cerkveni zbori. Meni to lahko verujete, saj sem se mnogo bavil s temi stvarmi."
rZ zapeljevanjem krivoverskih deklet ali s sklepi cerkvenih zborov?" je smeje vprašala Marija Šaloma in mladi duhovnik se je sam smej al Do-
rednosti kolovške gospodične in si prihranil vsak odgovor.
„Povejte mi, Častiti gospod župnik,u je Čez nekaj časa vprašala Marija Šaloma, rpovejte mi odkritosrčno : ali bi vi poskusili na tak način si pridobiti nebeško kraljestvo, Če bi bili resnično zaljubljeni v kako krivo-verko."
„Milostiva gospodična — ko bi bila vi krivoverka,   bi bil jaz že dostikrat   na   tak način   poskusil doseči nebeški slaj vaše ljubezni."
Družba se je v tem. v tistih časih običajnem tonu kratkočasila, dokler ni naletela na Krištofa Zlato-poljca in na njegove spremljevalce. Adam Kolovški je bil prvi zagledal Krištofa in zdelo se mu je, da je najbolje, če strese svojo jezo, ki mu jo je povzročil ljubimec njegove matere, na tega neznanega viteza.
„Kdo si ti človek z dolgo brado?" je surovo zakričal Adam že od daleč na Krištofa. „Ako si pravoveren kristjan, zakaj nimaš svetega križa pri sebi, ako pa spadaš med krivoverske spokornike, zakaj se ne ravnaš po ukazih, ki sta jih razglasila Nikolaj Kolovški in patrijarhov pooblaščenec Orsano."
„Ukazi  Nikolaja  Kolovškega in
p atrij ar ho v ega pooblaščenca mi niso znani," je skromno odgovoril Krištof.
„Bosio,"je zaklical Adam, „poiui tega Človeka, kake ukaze sta izdala moj oce in prelat Orsano."
Bosio je zapustil Marijo Saloni o in jezdil proti Krištofu, čim ga je zagledal Krvosrd, je zašepetal Krištofu na uho:
„To je bil   voditelj tistih,   k: u oskrunili vašo sestro.u
Krištof Zlatopoljec se ni ganil, celo prijazno se je nasmehnil, kakor da je slišal nekaj prav prijetnega ter je vljudno pozdravil plemiča Bosia. ki je bil v tem p rij ah al tiho pred njega.
-Zdaj, Bosio, pokažite svojo hrabrost," je zaklicala Marija Šaloma. „ Vzemite temu klativitezu konja, slomite njegov meč in odtrgajte mu desno ostrogo, kakor veleva ukaz mojega očeta in prelata Orsana. A to se naj zgodi ne zavratno, ali tako, kakor se kaki krivoverski gospodični vzame v grajski kleti nedolžnost, nego v očitnem boju in po slavo dobitni zmagi."
nOprostite, jaz nisem dostojen, da bi se plemič Bosio z mano bojeval,*4 je ponižno menil Krištof Zlatopoljec. v
Priloga „Slovenskema Naroda" St. 151, dne 5. jnlija 1906.
— Promocija. Jutri bo promoviran na dunajskem vseučilišču za doktorja modroslovja g. Mat k o Kerič iz Vučje vasi na Murskem polju.
— Odlikovanje. Celjski okrajni glavar Rudolf baron Apfaltrern je dobil red železne krone III. razreda.
— Umetniška vest G. Leon Funtek, sin gosp. prof. Antona Funtka, je poklican pod izbornimi pogoji kot soloviolinist na nlharmo-nično društvo v Helsingfors na Finskem.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani — vsem svojim
podružnicam- Tvi'dka Adolf Jacobi na Dunaju — ena prvih, če ne prva te stroke v Avstriji — je sklenila z našo družbo jako ugodno pogodbo. Zavezala se je namreč, da bode oddajala gotove odstotke od skupljene vsote za svalčične papirčke in ovitke, kojih ovčji oziroma škatljice so opremljene so sliko sv. Cirila in Metoda, s slovensko trobojnico ter napisom _Mal položi dar domu na altaru. Kakor se nam je zatrjevalo do sedaj z merodajnih strani, so ti novi papirčki in ovitki izborne in brezkonkureČne kakovosti. Kadilci si menda ne morejo boljšega želeti. Cena na debelo in drobno pa konkurira s ceno drugih izdelkov te vrste. Zato se poziv-ljemo danes do svojih podružnic in njih družbenikov ter do vseh somišljenikov proseč, naj pazijo na to, da bode vsakdo, ki prodaja te vrste izdelke, imel na prodaj edinole družbene svalčične papirčke in ovitke. Ko bi vsi naši somišljeniki rabili sploh le tisto blago, ki se prodaja naši družbi v korist, bi s tem postali te vrste dohodki največji in najstalnejši, kar jim ima družba poleg prispevkov svojih podružnic. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Lj ub 1 j an i.
— Tudi v pojasnilo k II. jugoslovanski izložbi ali odgovor gospodu R. Jakopiču. Javljam, da si pripravljalni odbor za slov. odsek ..Lade" ni dal priimka: odbor združenih slov. umetnikov v eno celoto. To je pomota od strani Bolgarov, ali je pa samostojna iznajdba. Na vprašanje: Kateri slov. umetniki vendar so izvolili ta pripravljalni odbor, se ost lahko obrne m vpraša: kdo pa je klubu „Savi" dal dovoljenje taka uprašanja javno stavljati? Tako vprašanje je za prizadete skrajno žaljivo, saj se je opetovano vabilo na sestanke in seje so bile javne, zborovalo in volilo se je, kakor običajno, navzočih umetnikov je bilo vsaj toliko kot nezadovoljnih članov kluba ,,Saveu. Na druga pojasnila ni poklican pripravljalni odbor ,,Ladeu, da odgovarja. Ker ni požrtvovalnosti, žilavosti in zanimanja za slov. „Ladou in ker mi ni moc in volja sklicati še enkrat javni shod, naznanjam tem potom, da je moja mi od jugoslov. umet. zveze „Ladeu dana naloga končana in odklanjam vso odgovornost. Onim pa, ki se pritožujejo, da jim pripravljalni odbor ne odgovarja, naj bo povedano, da je blagajna prazna, ker ni nikakih prispevkov.
Ferdo Vesel.
— Avstrijsko društvo železniških uradnikov priredi v soboto, dne 7. julija na restavracijskem vrtu južnega kolodvora v prid zdravilišča avstr. društva železniških uradnikov koncert, ki ga bo izvajala godba c. in kr. pehotnega polka št. 27. V slučaju  neugodnega  vremena   se vrši
„Marija Šaloma, prepovedujem ti. da bi plemiča Bosia Ščuvala na boj,u se je oglasila gospa Kolovška. nte je ta neznani vitez prave vere in jo pripoznava, ni treba, da bi se podajal v nevarnost ali uelo izgubil svoje življenje, ker bi se ti rada zabavala.u
„Hvala vam za to posredovanje,u je dejal Krištof in se globoko priklonil kolovški gospe. „Življenje mi ugaja in kar nič ne želim, da bi zapustil ta svet. Rad še počakam na «mrt kolikor časa bo mogoče."
„Naprej, Bosio," je zaklical vmes Adam Kolovški. „Ne poslušaj tega strahopetnega besediČarja in klati viteza in ne meni se za bedarije moje sestre. Naprej."
Krištof je mirno in smehljaje se gledal družbo in obenem rekel gospe Kolovški:
„ Sodeč po imenu, s katerim ste poklicali to mlado damo in po besedah poleg vas stoječega gospoda moram misliti, da ste vi gospa Kristina Kolovška, in mati Marije Salome in Adama Kolovškega."
„Da, to sem jaz," je ponosno pritrdila gospa Kolovška, a ni vprašala niti od kod da jo pozna tuji vitez niti kdo da je.
koncert v salonu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 h.
Zadruga gostilničarjev, ka-
varnarjev itd. v Ljubljani. Posredovalnica za službe gostilničarjev, kavarnarjev itd. je v mesecu juniju posredovala v 60. slučajih. Službe so dobili vseh slojev v gostilniško in kavarnarsko stroko spadajoče službe iskajoČi. Potrebuje se še več kuhinjskih dekel, kuharic, sobarice, natakarice, itd. Za posle se posreduje zastonj, oni z dežele naj prilože znamko za odgovor.
— Društvo delovodij za Ljubljano in Okolico ima prihodnje zborovanje, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu „Union". Vhod skozi vrt nasproti paviljona za godbo. Gospodje tovariši store svojo dolžnost, ako se tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
— Fajmošter Plantarič v Št. Lambertu prt Litiji je velik razsajač na prižnici. Pred kratkim je razbijal s svojo maziljeno roko in zmerjal one poštene očete, ki ne puste svojim sinovom v zapeljivo in hinavsko Marijino družbo. Naj se Plantarič nikar preveč ne trudi v svojem razbijanju in razsajanju, ker mu vse skupaj nič ne pomaga. Dasi grozi Plantarič s peklom in drugimi groznimi rečmi, se ljudje ne brigajo nič za njegove grožnje, človek, ki na prižnici imenuje svoje farane „šeme", nima dosti zaupanja pri ljudeh in da si ga Plantarič s tem imenom ni pridobil, je več kot jasno za vsakega, le Planta-riČu je to nerazumljivo. Sčasoma mu bo že, kajti če jo bo Plantarič tako naprej vozil, kakor jo zdaj, ga kmalu prav noben človek v St. Lambertu ne bo mogel pogledati drugače kot sovražnika.
— Nesrečna hiša. V soboto je
udarila strela v hišo Franca Kalarja v Radohovi vasi pri Višnji gori. Hiša je pogorela do tal. Škode je 900 K, ki jo pa krije zavarovalnina z 800 K. V to hišo je strela tekom par let udarila že štirikrat in jo vselej užgala. Dvakrat so ogenj pogasili pravočasno, pred dvemi leti je pa pogorela popolnoma, kakor zdaj. Ce je Kalar naprednjak, bodo klerikalci gotovo vedeli o kaki kazni božji!
— Prodaja graščine. V Novem
mestu je bila v ponedeljek na dražbi prodana z a 1 o š k a graščina, ki je bila dosedaj lastnina rodbine Belesnav. Graščino sta kupila dosedanji najemnik Jos. Kindler in Jos. Reiner z Dunaja za 496.640 K. K tej graščini spada tudi zgodovinski lukenj-s ki grad, ki je bil prodan za 23.000 K.
— Zaprl je svojo trgovino trgovec Anton Ogrin v Novem mestu. Glavni upnik je baje tvrdka Maver v Ljubljani.
— Dobri plačniki. Fajmošter
Janez Zupančič v Smihelu pri Žužemberku bi imel rad novo cerkev, zato berači zanjo pri slovenskih kmetih. Samo 29.000 K bi rad, nič več nič manj. Da bi ljudje ne mislili, da dajo zastonj svoj denar, jim obljubuje, da jim preskrbi dobra plačnika in sicer sv. Mihaela in s v. A n o. Ta dva bosta plačala vse do zadnjega krajcarja in ne bosta ostala nič dolžna. Ker vemo, da je naše kmetsko prebivalstvo že precej* izmozgano od raznih darovanj zdaj cerkvam zdaj duhovnikom, priporočamo Janezu Zupančiču, naj se obrne rajši na „Ljudsko posojilnico", ki rada posodi par tisočakov, četudi je stvar nekoliko riskirana. Sicer pa če sta sv. Mihael in  sv.  Ana  tako dobra
tako znamenito in visoko gospo, ko sem mladi Kristini plem. Bertonji rešil življenje," je rekel Krištof polglasno, kakor bi govoril sam seboj. Napadalcev  je bilo nad   dvajset. . ."
„Ah, zdaj vas poznam," je iznenađena zaklicala Kristina Kolovška. „Zdelo se mi je, da sem vas že videla. Vi ste Krištof Zlatopoljec."
Bosio je zatrepetal na svojem konju in zgrabil svoj meč. „Krištof Zlatopoljec," je ponavljal Bosio in plaho je gledal na moža, ki se je tako mirno in skromno priklanjal Kolovški gospe. Z Bosiom vred so se nenavadnega sestanka s Krištofom Zlatopoljcem prestrašili tudi vsi drugi vitezi, kar jih je bilo okrog Kolov-ške gospe in njene hčere. Prestrašili so se, ker so se vsi udeležili napada na zlatopoljski grad, ker so vsi pomagali razdejati grad, ker so bili vsi udeleženi pri oskrumbi Judite Zlato-poljčeve. Šele tretji dan je tekel od tega strašnega dogodka in že je stal pred njimi Krištof Zlatopoljec, osvetnik svojega očeta in svoje sestre. Za trenotek je nastala tihota, potem je pa zaklicala Marija Šaloma:
„Gospod vitez Zlatopoljec, ali prihajate naravnost iz Svete dežele ali pa ste že obiskali zlatopoljski grad."
plačnika, se ni bati nobene izgube V najnepričakovanejšem slučaju, da bi dolžnika ne plačevala točno svojih obrokov, se ju pa toži, saj dr. Su-s ter šio tako rad zasluži kak krajcar. Upamo, da bo Janez Zupančič uva-ževal naš svet, ki gotovo prihaja iz blagohotnega srca.
— Tridesetletnico nadzorni-
kovanja obhaja letos okrajni šolski nadzornik v Postojni gospod Ivan Turna.
— V postojnski okrajni šolski svet sta bila pri okrajni učiteljski konferenci na Razdrtem dne 3. t. m. izvoljena skoraj soglasno dosedanja zastopnika gg. Dragotin Česnik, nadučitelj v Knežaku, in Anton Skala, nadučitelj v Vipavi.
— Ogenj. Danes teden je pogorel kozolec posestnika Ignacija Pavlica v Blagovici z vso deteljo in senom, ki je bilo v njem. Zgorela sta tudi dva voza. Škode je 2100 K. Zažgal je Sletni kočarjev sin Ivan Bergant, katerega je mati poslala po užigalice v prodajalno. Iz prodajalne grede je tant odprl škatljico in jih pri Pavličevem kozolcu toliko časa prižigal, da je nastal ogenj.
— Odhodnica. Gosp. K. Sajo-vicu, bivšemu postajenačelniku hrast-niškemu, sedanjemu prometnemu kontrolorju v Ljubljani, je priredil prejšnjo nedeljo „Strelski in kegljavski klub" v Hrastniku v gostilni g. Roša odhodnico, katere se je udeležila večja odlična družba. Ker je odločenega za dopis le pičlo prostora, bodi omenjenega le kaj malega in to zlasti govor poslanca g. Roša, ki se je spominjal neštetih zaslug g. Sajovica za narodnostno življenje v Hrastniku, zlasti tudi kot ustanovitelja in predsednika omenjenega kluba, omenil ga dalje kot najzvestejšega člana kluba, ki bi doŠel k društvenim zabavam čeravno bi kamenje deževalo, dalje kot pre-zabavnega družabnika, kateremu ni nikdar pošla mera ljubkih kraških narodnih popevk, kot vzornega narodnjaka in prav tako vzornega uradnika itd. Omeniti je tudi govor nadučitelj a g. Gnusa, ki je z vznesenimi besedami proslavljal preblagorodno gospo soprogo odhajajočega kot vrlo narodno damo, ki vzgaja svojo mladino v strogo narodnem duhu. Hrast-ničanom ostane vrla rodbina v naj-prijetnejšem spominu.
— Ustanovitev Sokola v Žalcu
je namestništvo v Gradcu vzelo v vednost.
— Sadna razstava v Šoštanju
bo 6. in 7. oktobra. Takrat bo tudi sejem za sadje.
— Slovensko   trobojnico na
na čast sv. Cirilu in Metodu za današnji dan je prepovedal izobesiti slovenj egraški občinski zastop. To so plašljivci, ki se boje slovenskih barv.
Nesreča. Maks Kozolc, posestnikov sin v Presladolju pri Brežicah je peljal voz poln trave samo-tež po nekem griču navzdol. Voz je drdral prenaglo, fant ga ni mogel zadržati, ampak padel in prišel z glavo pod kolesa ter bil vsled poškodbe na mestu mrtev.
— Za načelnika krajnega šolskega sveta Ormož-okolica je izvoljen veleposestnik v Pavlovcih, g. Josip Kralj.
— Trem otrokom je življenje
rešila delavka Ana Forta, ko je šla v Selah pri Ptuju mimo neke hiše, iz katere se je valil dim. Odprla je zaklenjena vrata in našla v sobi tri otroke že skoraj v plamenu. Igrali so se z žveplenkami in zažgali. Forta je rešila otroke in pogasila ogenj.
— Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje Franca Zupana v Tolstem pri Laškem. Zgorel je tudi njegov 721etni oče Jernej, ki je hotel rešiti vole, a se je goreči strop vsul nanj.^ Zgorelo je poleg tega par volov. Škode je 6000 K, a Zupan ni bil nič zavarovan.
— V Gornjegrajski koči na Menini so se izvršile nekatere poprave. Pri koči se je napravila nova drvarnica. Tudi nove klopi in mize so se napravile v obližju koče in pred njo. Sedaj cvete na Menini planinski nagelj (Kohlroschen) in tudi ravš že kaže svoje rdeče cvete. Na Menini so že pastirji z ovcami in voli, ki se pasejo po sočnatih gorskih travnikih. Kdor hoče uživati krasen in obširen razgled in se razvedriti v prosti naravi, naj poleže sedaj na Menino. Žal mu ne bo! Gre se iz Gornjega Grada, iz Bočne, z Vranskega, iz Tuhinjske doline. Povsod so pota dobro markirana. Želeti je, da letos tudi Ljubljančani pridejo na kak izlet na Menino.
— Mozirska koča. Letos se slavi desetletnica, kar se je otvorila Mozirska koča na Golteh, planini nad Mozirjem. V Mozirju se je sestavil ožji odbor, ki priredi v sporazumu s Sa vinsko podružnico „S. P. D." primerno slavnost meseca avgusta. Dohod k Mozirski koči ni težaven. Iz Mozirja je 3 ure hoda. Iz koče same je skozi okno krasen pogled po Sp. Savinski dolini, v Celje itd. Zelo in-struktiven pa je pogled  z Medved-
ni žal, ki gre v Mozirsko kočo. Zlasti Celjanom bi bilo kaj ugodno peljali se do Mozirja in iti prenočevat v kočo.
— Nemška blamaža. Tumarji
v Slovenjem gradcu so hoteli pred kratkim napraviti nekaj velikanskega, kar bi naj svetu pokazalo „nemški značaj" Slovenjega Gradca. A od 100 hiš je bilo okrašenih z zastavami le 19, namesto več sto tujcev jih je pa prišlo le 22. Obhod po mestu je moral zaradi pomanjkanja ,,nemštva" izostati. Reveži tumarji so zdaj grozovito poparjeni. Kako bi pa ne bili!
— Nepotrebna s varite v. Celjska „Vahtarica" svari Nemce pred nakupovanjem Sienkiewiczevih del v nemški prestavi, ker je pisatelj ves dohodek nemških prevedenj naklonil poljskemu bojnemu zakladu. Po našem mnenju je ta svari te v čisto odveč. Nemci Sienkie\vicza skoraj nič ne bero, ker ga ne prebavijo. Nemški možgani prebavijo le kake puhle frazerske romane, za kako resno branje pa Nemci niso, vsaj sedanji rod ne!
— Na goriški gimnaziji so
končali včeraj šolsko leto. Izmed 86 odliČnjakov je 40 Slovencev in izmed teh 7 v 8. šoli.
— Ožgala se je 18letna dekla Mosolo v Gorici, ko je pripravljala tvarino za Čiščenje parketov in se ji je vnel terpentin. Dobila je hude opekline po obrazu, prsih, trebuhu in nogah. Prepeljali so jo takoj v bolnico.
— Tujci prodiralo v slovenske dežele. V Soški dolini pri Sv. Luciji na mostu sta prešla zopet dva mlina v tuje roke. Kam pridemo Slovenci, če poj de tako naprej ?
— Anarhistični napad v javnem vrtu na velikem trgu v Trstu. Ko je bil predsnoČnjim okoli 72 8. ure javni vrt na velikem trgu v Trstu poln ljudi, je naenkrat pod neko klopjo, na kateri so sedele 3 ženske, silno počilo. Vse je mislilo, da je eksplodirala bomba. V resnici je pa 12 letni Štefan Damijanovič djal pod dotično klop patrono in udaril po njej s kamenom. Štefana so redarji odvedli k očetu, kateremu so ga toplo priporočili. Nasledki tega priporočila niso izostali, da si bo fante zapomnil, kdaj je izvršil tak anarhistični napad.
— Zastrupila se je   v Trstu
241etna Josipina MatevžiČ s kar-bolovo kislino. Prihiteli zdravnik ji ni mogel nic več pomagati. Vzrok samomora: nesrečna ljubezen.
— V usta se je ustrelil v Trstu
241etni Vincencij Demarin. Ustrelil se je dvakrat. V brezupnem stanju so ga prenesli v bolnico, kjer so eno kroglo spravili iz njega.
— Drago ljubimko vanje Neki tržaški gostilničar se je pred par dnevi seznanil s postarnejšo Dalmatinko. Ženska se mu je dopadla in zaljubljenec ji je predsinočnjem plačeval drage volje jedi in pijače. Ob 11. uri ponoči sta se nato na nekem vrtu dobro imela. Gostilničar je bil ves presrečen vsled zapeljivih pogledov Dalmatin kinih. Ker je pa mož — pri 50 letih že — precej pil, premagal ga je alkohol, da je zaspal poleg ljubez-njive Dalmatinke. Ko se je zbudil, je ta izginila, z njo pa dva bankovca po 100 K.
— Podpis novih pogodb. Danes je bilo na Dunaju podpisana nova pogodba med vlado, dalmatinskimi parabrodnimi društvi in avstrijskim Lloydom. Ravno tako je bila danes podpisana pogodba med parobrodniki ter Jadransko in dalmatinskimi bankami.
— Zabranjena glagolska maša. V Spljetu je bila doslej vsako leto na praznik sv. Cirila in Metoda slovesna glagolska maša. Letos pa je škofijska kurija prepovedala to mašo. Radi tega vlada med prebivalstvom vebko ogorčenje.
— Shod potovalnih učiteljev. Potovalni učitelji in strokovni poljedelci iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Istre in Dalmacije bodo imeli 6. j u-1 i j a skupen shod v Zadru Na shodu se bo razpravljalo o narodno gospodarskih vprašanjih. Sestanek v Zadru ima tudi ta namen, da se potovalni učitelji med sabo spoznajo. Po shodu bodo udeleženci skupno v naučne svrhe prepotovali Istro, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino.
— Jezuit je pri Sv. Petru v
Šumi. Italijanski listi javljajo, da se jezuitje pogajajo glede nakupa bivšega samostana v Sv. Petru v Šumi. Dosedanja pogajanja niso bila uspešna, ker je lastnik Giorgis zahteval previsoko kupnino, samostan v Št. Petru je odpravil cesar Jožef II. Črni gavrani, ki jih je cesar Jožef prepodil, se zopet vračajo v deželo! Žalostno znamenje časa! Ali se vračamo zopet v srednji vek?!
— Preselitev pisarne. Pisarna
tukajšnjega glavnega zastopništva c. kr. priv. občne zavarovalnice Assicu-razioni Generali v Trstu se je preselila danes iz hiše V. Seunigovih dedičev, Gradišče št. 4, v kateri se je nahajala nad 60 let, v lastno hišo, ki jo je družba kupila pred kratkim od
trgu, in sicer v prvo nadstropje. V to svrho se je poslopje primerno adaptiralo.
— Denarnico pozabil. V ponedeljek dopoldne je prevaževalec blaga J. KlemenČiČ pozabil pri blagajni za oddajo blaga na južnem kolodvoru denarnico, v kateri je imel 60—80 K denarja in nekaj železniških avis. Ko je denar pogrešil, je šel takoj vprašati nekega hlapca, ki je bil tudi takrat pri blagajni, če je koga videl, da bi bil našel denarnico. Hlapec je takoj povedal, da jo je on našel, a ko je peljal blago po Metelkovih ulicah, je prišel za njim neki kolesar, ki je rekel, da je izgubil navedeno denarnico, nakar mu jo je takoj dal. Hlapec pa, kakor kažejo vsi znaki, denarnice ni oddal kolesarju, marveč si jo je pridržal sam. Ker so vsi njegovi izgovori v protislovju, ga je policija dejala pod ključ.
— Hranilnično knjižico jo Ukradel 191etni Ivan Luštrek svoji materi Tereziji Luštrekovi iz Goriča-nov št. 70. Ker si sam ni upal denarja v „Ljudski posojilnici" vzdigniti, je naprosil za to mestnega zidarja Franceta Lenca in mu obljubil za pot 20 kron. Ker se je Lencu zdela stvar sumljiva, jo je ovadil policiji, ki je Luštreka prijela in je zločin priznal. LuŠtrekova je imela v hranilnici še 400 K. Aretovanec prizna, da je tudi dne 29. sušca dvignil s pomočjo nekega hlapca z isto knjižico 250 K in mu dal za trud 10 K.
— Nesreča. Včeraj je prišel na Rudolfovem kolodvoru pod stroj železniški uslužbenec Hribar, kateremu je ta odtrgal obe roki in ga tudi na glavi močno poškodoval. Prepeljali so .ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Tatvina. Danes je bilo na Radeckega cesti iz nekega hleva ukradene Jožefu Grebencu za 36 K obleke, hlapcu Ludoviku Ingliča pa za 65 K.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov in 15 Slovencev. V Slavonijo je šlo 70 šumarjev, v Heb pa 25 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči.
Neka dama je izgubila zlat prstan z malim briljantom, vreden 8 K. — Ga, Ema Schullerjeva je izgubila zlato žensko uro z verižico. — G. Karel Čadež je našel očala. — Mestni delavec Jožef Rihar je našel zlat medalj onček z dvema slikama. — Dijak Rihard Koechler je našel zlato verižico. — Gimnazijec Stanko Bezlaj je našel srebrno žepno uro. Vse reči se dobe na magistratu. — Našla se je žepna ura z verižico v Žvezdarskih ulicah. Lastnik jo dobi pri g. Borhu v justični palači. — Damska ura je bila najdena v Frančiškanski ulici. Dobi se pri ge. Zupan v Škofjih ulicah št. 15.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v hotelu „Lloyd" velik koncert. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina 40 vin.
— Jugoslovanske vesti. —
— Belgradski dijaki v Zagrebu. V nedeljo je dospelo v Zagreb 32 abiturientov belgradske gimnazije pod vodstvom profesorjev Dimića in Kalika. V spremstvu hrv. dijakov so si ogledali razne učne in prosvetne zavode. V prostorih „Hrvat-skega sokola" jih je pozdravil pod-starosta „Zveze hrv. sokolskih društev" Cezar Akacić. Zvečer je priredila napredna hrv. omladina srbskim gostom komers v hotelu „Imperij al". Za zabavo je skrbelo srbsko akad. pevsko društvo „Balkan". Po komersu so združeni hrvatski in srbski dijaki priredili spontano ovacijo vodji hrv. napredne stranke drju. Lor-koviću pred njegovim stanovanjem.—
— Srbska himna. Belgrad-ska Politika" javlja, da je srbsko naučno ministrstvo^ vkljub temu, daje pesnik Aleksa Šantič pesem, ki je bila določena za srbsko narodno himno, odtegnil, vendarle sklenilo, da se ta pesem uradno proglasi za himno, dasi se je o njej zelo nepovoljno izrazilo vse srbsko časopisje. Kakor znano, se je za kompozicijo te himne razpisal konkurz, ki je potekel meseca junija t. 1. Kakor ve „Politika" povedati se je tega konkurza udeležilo 12 srbskih, hrvatskih in slovenskih skladateljev. Imena teh skladateljev se v kratkem objavijo. Obenem se razglase tudi imena onih skladateljev, ki so dobili določene nagrade.
* Najnovejše novice. Milijonarka, Barbara Krupp, druga hči umrlega velikega industrij alcb in lastnika tovarne za topove v Esnu, se je zaročila z asesorjem baronom \Vilmovskim, sinom novoimeno-vanega višjega sodnijskega predsednika za Saksonsko.
— Obsodba upornih mornarjev. Pomorsko sodišče v Parizu je obsodilo 13 podčastnikov in mornarjev s torpedovke 250, ki so se na neki vaji uprli in ladjo v BonifaČu na Korsiki zapustili, v ječo od 6 mesecev do 4 let.
— Prijet anarhis_t. V Kalta-
t
ki je pri izgredih rudokopov ranil nekega orožnika. Množica je hotela Frontija osvoboditi, vsled česar so bili orožniki prisiljeni streljati. Ranjenih je bilo 7 oseb,
— Odpuščeni delavci. Graditelji v Norinbergu in Furtu so sklenili na shodu v Norinbergu odpustiti iz službe 4000 organiziranih zidarjev in drugih delavcev.
— Društvo   za sežiganje mrli Če v.   Eksekutivni   odbor tega društva se  pod  vodstvom poslancev Hofmann-Wellenhofa, Doberniga, Beu-elra  in  Spindlerja  predstavil nauč-nemu  ministru  Marchetu, pravosodnemu"* ministru K 1 e i n u in ministru notranjih zadev Bienerthu ter jih prosil,  da  bi pospeševali zadevo fiikultativnega sežiganja mrličev. Deputacija je   dobila vtisk,   da sedanje ministrstvo   ni nasprotno društvenim načelom in da bo morda skoro mogoče, ustanoviti prvi krematorij na Avstrijskem.
— Zločin v sodnijskem poslopju. Sodišče v Parizu je obsodilo nekega hudodelca z imenom Nero na petletno ječo. V zapor sta ga peljala dva vojaka. Na hodniku jih je srečala Nerova ljubica, ki mu je skrivaj izročila dolg nož. Nero je planil z nožem na vojaka in težko ranil enega in zbežal. Vendar se je pa posrečilo drugemu vojaku ujeti zločinca in njegovo ljubico.
— Pohotni umor. V moravski Krumavi so našli 231etno R o z o Slabanskv, hčerko tamkajšnjega gozdarja, umorjeno v gozdu. Preiskava je dognala, da je bil na dekletu, predno je bila umorjena, izvršen nravstven zločin.
* Velikanski požar v Hamburgu. Največja hamburška cerkev, cerkev sv. Mihaela je pred včeraj šnjini pogorela do tal. 131 metrov visok prekrasen zvonik se je zrušil, ogenj pa je planil pri tem na sosednje hiše, ki so bile v kratkem njegov plen, katerega mu ni bilo mogoče več iztrgati. Og«nj je nastal na ta način, da se je pri popravljenju zvonika prevrnila svetilka z oljem in se razbila. Olje se je vžgalo in ogenj se je vsled hude sape razširil takoj po vsem zvoniku. Dasi so takoj prihitele vse ham-burške požarne brambe na pomoč, vendar je bilo sprva vse brezuspešno. Vedno večji plameni so švigali iz zvornika, objeli cerkev in nista minuli dve uri, ko se je zrušil zvonik ter cerkven strop. Cerkev je pogorela do obzidja. Zgorel je veliki altar in znamenita altarna slika, zgorela so pa tudi slavna hamburška rojna znamenja, zastave nekdanjega hamburš-kega meščanskega vojaštva. Ogenj je divjal v treh bližnjih ulicah. Zgorelo je med drugim velikansko skladišče blaga tvrdke Braun. Ogenj so mogli omejiti šele v 4 urah. Pogorelo je vsega skupaj 40 hiš, mnogo jih je pa silno poškodovanih, okode znaša več milijonov. Koliko ljudi je ponesrečilo, še ni natančno dognano. Gotovo je, da je našel smrt v ognju požarni telegrafist, ki je imel službo na zvoniku, dalje 2 mehanika, ki sta uro popravljala ter neki urar. Zgorel je med drugim tudi cerkvenik. Vseh oseb se pogreša do 20, mnogo jih je pa ranjenih in ožganih, zlasti ognje-gascev. Ko so ljudje videli strahovit požar, ki jim je uničil vse imetje, so bili vsi zbegani in niso vedeli, kaj počno. Tako so nekateri varovali mačke in kanarčke ko t svojo največjo vrednost, dočim so vrednostne papirje metali proč. — Cerkev sv. Mihaela je bila prvič sezidana 1661. leta 1750. je udarila strela vanjo in jo upepe-lila. Sedanjo cerkev so zidali nato od 1751. do 1762. leta. Bila je dolga 70, široka pa 52 metrov in je imela podobi križa. Ker leži na najvišjem kraju mesta, se je njen stolp videl daleč na okrog. Sploh pa hamburške glavne cerkve nimajo sreče. Stolpa katarinske in jakobske cerkve je uničila strela in požar, cerkvi sv. Petra in Nikolaja sta paleta 1842. pogoreli.
* Zanimiv prizor v tunelu.
Neka mlada devojka se je peljala z železnico. Njej nasproti je sedel mrk človek s črno brado in dekleta večkrat pogledal z ostrim pogledom. Približal se je tunel. Dekle je bilo v strahu pred tujcem — peljala sta se namreč sama v vozu — in ko sta prišla v temo, smuknila je z rokama brž v žep. A kako se prestraši, ko najde v žepu tujo roko, ki je njeno močno stisnila in jo držala stisnjeno. Vsa preplašena si dekle ni upala ziniti besedice. Tunela je bilo naposled konec. Kako se je pa dekle še le prestrašilo, ko je zdaj videlo, da je dejalo roko v žep sopotnika, ki se je istotako bal za svoje premoženje in misleč, da ga misli dekle o kras ti, trdno držal njeno roko v žepu. Oba rtatovau sta se dalje vozila kot najboljša prijatelja.
* Kraljevi  pruski, cesarski
nemški častniki. Skoraj neverjetna vest prihaja iz Metza na Nemškem. Pred tamošnjim vojaškim nadsodiščem se je moral neki poddesetnik zagovarjati radi strahopetnosti. Način kako je prišlo do  obtožbe  radi gori-
imenovanega zločina, je pač neverjeten.  Trije  častniki,  kateri so se ga prilikom cesarjevega rojstnega dneva dobro  napili  in  nasrkali so, na povratku proti   domu, srečali nekaj civilistov,  ki so bili v spremstvu svojih žena. Neki Častnik je takoj zakričal „civilistovi žemu: „Pridi sem k.. .a; jaz te hočem . . .!u   Na to je seveda sledila rabuka, kajti civilistom ni bilo po všeči tako povabilo, in pričeli so častnika pretepati. Dva druga Častnika sta jo pa kar popihala.   Od civilistov dobro   našeškani  častnik se je pa  pri   tem   poslužil staro-nemŠko-častniške navade, potegnil je namreč svojo „bridkou sabljo, hoteč civiliste posekati. Civilisti pa se tudi niso pustili ugnati v kozji rog, pa so Častnika razorožili, ter mu dali za slovo še nekoliko zaušnic. Neki na lice mesta došli poddesetnik,  ko je uvidel premoč civilistov, je tekel po patrolo, katera je potem pretepajoče razpršila. Radi tega pa, ker poddesetnik ni častniku takoj   pomagal,  ga je vojno sodišče procesiralo  radi   strahopetnosti. Po mnenju vojnega sodišča bi moral poddesetnik častniku pomagati. Vojno sodišče  pa je  voaka  oprostilo, kajti njegov poveljnik mu je dal najboljše spričevalo.  To pa vrhovnemu vojnemu sodišču ni bilo po volji, — izvedla je novo razpravo, ter vojaka obsodila v 4tedenski zapor,   obenem je pa tudi izjavila, da je častnik se posluževal silobrana  in čeravno je rabil častnik omenjene  psovke,  vendar niso imeli civilisti pravice tako surovo nastopati. Kaj bi človek k taki razsodbi rekel? če je nemški Častnik še bolj surov in aroganten, ter če še bolj netakno napada mirne meščanske žene ali sploh civiliste,   se  mu  od vojnega sodišča ni treba bati zasledovanja, kajti tudi tega   poročnika  je sodišče oprostilo, odstopilo je pa celo zadevo civilnemu sodišču,   katero   bode civiliste sodilo radi   pretepanja in telesne poškodbe.
* Samostani v Belgiji. Množitev
samostanov v Belgiji je res prava nesreča za ubogi že itak izčrpani belgijski narod. Mrtva roka raztega svoje člene kako hobotnica in kamor ta poseže zapusti neizbrisljivc znake svojega izsesavanja na ubogem pozem-ljanu. V letu 1846 je bilo v Belgiji 77VJ samostanov, a leta 1900 pa že 2501 ! Število nun in menihov v letu 1846 je znašalo_1168, a do leta 1900 je naraslo na 37,905; v temu Številu pa niso zapopadene iste mase nun in menihov, ki so se izselili iz Francoskega, ter se umaknili novim uvedenim in proti redovništvu naperjenim postavam. Med letom 1903 ni bilo tedna, v katerim bi časniki ne poročali o ustanovitvi oziroma prise-ljenju novega reda. Yves Guyot je cenil samostansko premoženje na 104 milijarde frankov. V teh velikanskih številkah pa ni zapopadeno isto premoženje, ki je sicer last samostanov a iz političnih ozirov prepisano na ime kakšnega drugega posvetnjaka. Tudi posestvo iz Francije došlih redovnikov ni v tem številu zapodeno. če se preračuna vrednost premoženja ki se nahaja v mrtvi roki, znaša to približno tri milijarde frankov. Ku-tarji, zanašajoč se na ogromne kapitale, so pričeli konkurirati na različnem obrtnem polju. Prizadjali so, da so v različnih podjetjih znižali plače delavcem tako na primer v pivovarnah v pekarnah, in celo šolstvo so tako naskočili, da dandanes ni mogoče, da bi za učiteljico izprašana ženska dobila učiteljsko službo, kajti vse šole so v rokah šolskih sester in drugih redovnic ali redovnikov. Klerikalna državna uprava je tudi pripustila kutarjem skoraj do malega vse norišnice. V Belgiji je 15,000 neumnih a od teh je 13,000 v oskrbi redovnikov, država pa jim za to plačuje celih 6 milijonov frankov letnega prispevka. Kako pa redovniki s temi nesrečneži postopajo, se ne da popisati; pretepanje post in stroge kazni so na dnevnem redu a pri vsaki najmanši nepriliki pa poje bič in palica. Delo, katero morajo opravljati ti nesrečneži, prinaša samostanom 25 mibjonov frankov na leto. Vidi se torej iz tega, na kak način zna kutar izkoriščati človeštvo, a vkljub temu še vedno jadi-kujejo o revščini in nesebičnosti. Iz spovednic in sprižnic kričijo v svet in cerkev sama na sebi pa jim ponuja dosti reklame, s katero potem slepijo nezavedno Človeštvo. Lov na testamente jim je najljubši posel, katerega so že popolnoma upeljali. Kjer najdejo kako sposobno devico ali devi-čarja, takoj ga pričnejo pripravljati na pot v nebesa s tem, da ga prigovarjajo, da jim zapusti primerno svotico, katera potem roma v nikdar ne nasičeno bisago mrtve roke. Da ob takem velikanskem navalu črnuharjev ne more biti dežela srečna, je samo ob sebi umevno, kajti maziljenci se trudijo in skrbijo, da ostane ljudstvo nevedno, zabranjujejo jim pot do napredka, kajti znano jim je, da z napredkom gine njih slava in veljava. Zaradi tega so pa sovražniki omike, kakor tudi naprednega sloja.
* Bestijalna grozodejstva nemškega učitelja. Nemški listi poročajo vedno, kako surovi in divji ljudje
smo Slovani, če le tuintam naši fantje pokažejo korajžo. Kaka bestijalnost pa vlada med Nemoi, naj svedoči sledeči slučaj, ki se je dogodil v bavarskem mestecuDurnberg. Ondotni učitelj, 271etni Adolf Muller, je 71etno Šolsko deklico Iro Wunschel-meyer najprej posilil, potem pa ubil s kladivom. Obdukcija je dokazala, da je ravnal Muller s svojo žrtvijo skrajno divjaško in grozovito. Seveda Muller vse taji, a dokazov je toliko za njegovo krvoločno dejanje, da mu ne bo pomagala nobena tajitev. To poročajte, nemški listi, ki tako radi pišete o krvi  in  krvavih dogodkih
* Bigo, bivši ljubimec princezinje Cbimav Živi. Rigo, znani ciganski goslar in bivši mož princezinje Chiinay, je Čital v New-Yorku svoj lastni priposlani mu nekrolog, kateri je izšel pred d verni tedni v nekem draž danskem listu. Razen tega je dobil iz Evrope tudi dve brzojavki, kateri se nanašata na njegovo smrt. S prvo brzojavko povprašuje njegova mati, je li vest o njegovi smrti resnična, z drugo je pa došlo 100 dol. za cvetlice, katere naj se polože na njegov grob. Vsled teh brzojavk se je blagoČutni Rigo tako razburil, da ni mogel dirigirati svoje kapele pri Heumanu. Druga brzojavka je prišla namreč — čujte in strmite — od princezinje Chimav, katera živi sedaj s svojim oskrbnikom, kateri nadomešča Riga. Ona je brezdvomno čitala tudi naznanilo o Rigo vi smrti in tako se je gotovo pričela kesati in spominjati na sladke urice, katere je prebila z Janczijem. Rigo je prišel nedavno s svojo kapelo v Ameriko in pričel naj -preje z variete, kar se mu pa ni posrečilo. Potem je igral pri Pabstu na 125. ulici in sedaj igra v Heumano-vem kazinu. Pred par tedni je skušala princezinja Chimav Riga zopet dobiti nazaj, toda on ji je naznanil, naj ostane le pri svojem oskrbniku, katerega ji privošči. Rigo še ne ve, naj li poslanih mu 100 dol. podari kaki bolnici ali pa pošlje nazaj, kajti sedaj je za trdno sklenil, da bode nSe nalašč" živel.
* Boman  cvetličarice. Pred
Vilo „Therapia" na Francoskem prodaja cvetlice neka starka. Ta starka je bila svoje dni sloveča lepotica in žena enega izmed najbogatejših ruskih knezov. Se danes jo ljudje splošno imenujejo „princezinjo" ali „knjegi-njo**. Kot dekle se je zvala Sofija Verdice in je bila doma v vasi Cas-setu. Njen oče je bil ubog tkalec, ki je imel sedem otrok. Ker je bil glad vsakdanji gost v hiši, je morala 17-letna Sofija dan za dnevom hoditi v bližnji Vichy in prodajati cvetice. V Vichvjn jo je spoznal knez Slava-nirov, krilni adjutant ruskega carja. Knez se je zaljubil v lepo dekle in Sofiji se je posrečilo doseči, da jo je vzel za ženo. Dve leti nato je bila Sofija ena izmed najbolj slovečih lepotic na carskem dvoru v Petrogradu. Toda njena sreča ni trajala dolgo; knez Slavinirov je namreč nekega dne presenetil svojo ženo v objemu svojega nečaka častnika Ladislava Kostjeva. V svojem srdu je knez, ki je bil silno močan mož, zgrabil nezvesto svojo ženo in njenega ljubimca ter oba vrgel skozi okno. Kostjev je obležal mrtev na tlaku, Sofija je sicer utekla smrti, a si je zlomila.obe nogi. Knez se je dal nato ločiti od Sofije in bivša kneginja je dobila ukaz, da mora tekom 24 ur zapustiti Rusijo. Sonja se je vrnila na Francosko in bivala v Parizu. Ker ni imela nobenih sredstev, je padala vedno globlje in je prišla često v konflikt celo z nravstveno policijo. Sedaj pa prodaja bivša knjeginja kakor v svoji mladosti cvetlice na trgu v Vichy.
* Tajinstveni zločini na Angleškem. Angleški sodniki so zelo prizanesljivi napram zločincem iz boljših krogov. Tako je bil pretečeni teden pred londonskim sodiščem zelo eleganten gospod, ki je bil obsojen zaradi tatvine. Imena mu ni bilo treba povedati, ker so njegovi sorodniki v visokih državnih službah. Pred nekaterimi leti je bila tudi taka razprava proti odličnemu gcspodu. Imenoval se je z napačnim imenom. Ko je sodni dvor med razpravo izvedel, da je član zelo ugledne rodbine, je takoj razpravo prekinil ter vse poslušalce odpravil iz dvorane. Potem je bil obsojen v večletno ječo, ne da bi se bilo kdaj o tem izvedelo v javnosti. Istotako je prišla pred razpravo neka gospa, ki je imela čez obraz zelo gost pajčolan. V časniških poročilih se je imenovala le „gospa s črnim pajčo-lanom", a kdo je bila, o tem ni razen predsednika izvedela živa duša.
* Razstava kož, krsna, perja
Ud. v Petrogradu. Meseca decembra se otvori v Petrogradu pod protektoratom princezinje Evgenije Oldenbur-ške razstava izdelkov kožarske obrti, krzna, kož vsake vrste, preprog, sukna, platna in perja. Na razstavo se sprejemajo tudi vsi motori, stroji in orodja, ki se rabijo pri tej stroki industrije. Nagrade so: častne diplome, velika in mala zlata kolajna s diplomo ter srebrne in bronaste ko-
lajne. Avstro-Ogrska bo zastopana v posebnem oddelku. Zastopnik za Av-stro-Ogrsko je Artur Gobiet v Pragi (Karlin).
* Srbi v Banata se jako slabo množe. Pred 200 leti jih je bilo nad 300.000, a danes jih je komaj 400.000. Veliki Bečkerek je štel do leta 1870 nad 12.000 Srbov, danes jih je samo še 8000, doČim se je drugo prebivalstvo pomnožilo za dve tretjini. Najbolje si stoje Srbi v Vel. Kikindi, kjer jih je tri petine vsakega prebivalstva.
Deklic ji dvoboj za ljubčeka. V
Chicagi sta se dvobojevali Milka Pri-biČiČ in Merle — po imenu ali Hrvatice ali Slovenke — s samokresi, da se odloČi, kateri naj ostane ljubček Peter ZoriČiČ. Pribičič je zadala Merli lahko telesno poškodbo. Hujše posledice so zabranile prisotne osebe. Gospića Pribičič, ki je sedaj zaprta, je stara 28 let, dočim ima njena nasprotnica 18 let.
* Dvojni umor. Na otoku Siciliji je prišel k nekemu 751etnemu župniku 331etni kmet Scrotani in prosil jedi. Ko jih je dobil in že precej pojedel, začel je vpiti, da je otrovan. Prihitel je župnik k njemu, a Scrotani se je navalil nanj in ga z nožem obdeloval, da je kmalu izdihnil. Tudi 131etnega župnikovega nečaka je umoril. Pri sodišču je Scrotani izjavil, da ne ve, zakaj je storil omenjena čina.
* V posnemanje. Najvišji sodni dvor v New Yorku je izdal razsodbo, v kateri se vsem nunam prepoveduje učiti v javnih šolah, ker se hlinijo, delajo svete in si iščejo samo privržencev s svojim poukom.
* Jezik mu je odgriznila.
Stolar Castaldi v Livornu na Laškem je imel bolno ženo, katero je prišel obiskat. Ko je bilo ženi ravno zelo hudo, jo je mož hotel poljubiti na usta. Ta pa mu je zgrabila z zobmi za jezik in mu ga odgriznila, da se je nezavesten zgrudil na tla.
* Višina milijona forintov. Nedavno je nekdo rešil vprašanje, kako visok je stoluec, ki je sestavljen iz petakov, ki dajo milijon goldinarjev. Sto petakov trdo stisnjenih je visokih 2 cm. Ker ima milijon goldinarjev 200.000 petakov, imajo ti položeni drug na drugega visoČine 40 metrov.
* Tri lastnosti žene. Neki angleški list zaznamuje tri stvari, katerim mora biti žena podobna, a se mora vendar- od njih raziikovati. Biti mora podobna polžu, ki vedno čuva svojo hišo, vendar ne «me kakor polž vsega nositi na sebi, kar ima. Žena mora biti slična odmevu, ki ne govori, ampak samo takrat, kadar ga drugi provzročijo; vendar ne sme imeti kot odmev zadnje besede. Končno mora biti žena podobna mestni uri, ki gre točno in pravilno, vendar tako, da jo čuje celo mesto in vse ulice. Po našem mnenju so nekoliko prestroge te zahteve in si upamo precej dvomiti, da bi dobili ženo, ki bi imela imenovane lastnosti.
* Počaščeni medicinci. Pri seji
občinskega sveta v Hagenu je župan nasvetoval, naj se tri ceste v Altha-genu imenujejo po slovečih medicin-cih Koch, Behring in Rontgen, češ, da bodo učenjaki s tem nenavadno počaščeni. Pravočasno pa je povedal odbornik Buschhaus, da vse tri imenovane ceste vodijo na — pokopališče.
■ Koliko je vredna ženska
Čast? V Strah onu na Irskem je starejši moški prišel v neko prodajalno in tam poljubil prodajalko. Ta je kriknila, on jo je pa poljubil še enkrat. Dekle je drzneža tožila in sodišče ga je obsodilo na 2500 kron odškodnine, da tako zaščiti dekličino čast.
* Ljubavna drama.   V Solno-
gradu so našli mrtvo gostilničarko Anzinger. Umoril jo je gorski vodnik Lamprecht, ki je imel preje z njo ljubavno razmerje, katero je Anzinger pred kratkim pretrgala. Ko je v soboto prišel Lamprecht k svoji ljubici in zahteval od nje denarja ter ga ni dobil, zabodel jo je dvakrat, enkrat naravnost v srce. Morilec se je skušal še sam usmrtiti in se težko ranil. Našli so ga v nekem grmovju.
Književnost.
— II. DeTPOBCRii: DePBue rogu .vtHTCJibHocTU H. Koturrara. (Pervyje gody djejateljnosti V. Kopitarja.) KassBB. 1906. — To je naslov debele 75 7 strani velike os-merke obsezajoče monografije, ki jo je spisal mladi ruski učenjak, gospod Nestor MemnonoviČ Petrovskij, docent na vseučilišču v Kazani. Petrovskij je študiral tudi v Ljubljani dve leti v počitnicah vire v muzejski in licej ski knjižici za svoje znanstveno delo o našem Kopitarju, velikem slavistu. Knjiga je zelo važen donesek zgodovini slovanske filologije. Dozdeva se nam kakor velik obsekan granitni kamen za Kopitarjev spomenik. Prof. Petrovskij ]e storil veliko uslugo ne samo ruski književnosti ampak   tudi   slovanski.   V učenem
svetu vzbudi monumentalno delo gotovo posebno pozornost. V „Sloven-skem Naroduu bodi zabilježena ta književna novost zato, da izvedo najširše mase, kako razumeva ruski učenjak Petrovskij slovansko vzajemnost. —
— Ruski prol. P. Zabolotskij
je objavil v nekem uglednem ruskem žurnalu več ocen in poročil iz nove slovenske literature. Tako pohvalno ocenja „Rusko antologij ou, katero sta sestavila in uredila Vesel in Aškerc in jo je bil izdal GabrŠček v Gorici, potem poroča o dr. Prijatelja lepih prevodih čehovih novel („M omenti" L. Schwentner v Ljubljani) ter govori o najnovejših prevodih iz ruske poezije, ki jih objavlja Lenard, urednik „Piščalkea za abstinente. To je veselo* znamenje, da se Rusi tudi sredi domačih homa-tij pečajo s kulturnimi trudi drugih Slovanov, posebno nas Slovencev.
A. Aškerc.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina julijskega zvezka: 1. Jo s. Stritar: Kako je bilo. 2. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa. 3. Vojeslav Mole-Spitignjev: Melanholija. 4. Dr. Jo s. Tominšek: Jos. Stritar. 5. R o-man Romanov: Poljanki. 6. Ivan Cankar: Poslednji dnevi Štefana Poljanca. 7. C. Golar: Noč je gorela. 8. Vladimir: Bele grudi. 9. D r. Ivan Prijatelj: Perspektive. 10. VI a dim ir: Morana. 11. Dr. Ivo Šorli: Romantiki življenja. 12. C. Golar: Bela je lilija. 13. Dr. Fran Derganc: Janez Trdina. 14. A. Gradnik: Ali so v oknu lilije zvenele. 15. Oton Zupančič: Vesela pomladnja epistola. 16. C. Golar: Romanca o poletju. 17. Fr. Strnad: Stroj. 18. Petruška: Sonet. 19. A. Gradnik: Oj te koravde rdeče. 20. Književne n o v o s ti. Dr. Karel Verstovšek: Spomini. Spisal dr. Josip Vošnjak. — Dr. Ivan Prijatelj : Minka Govekarjeva: Ruska moderna. — ^Talija". 21. Splošni pregled. Fran Selak t- — Vilharjev spomenik. — Tehniški slovar. — Druga jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji. — Strossmayerjev koledar. — Henrik Hart. — Tiskovne hibe
— Zvonček". 7. številka ima tole vsebino: 1. Oblaček. E. Gangl. Pesem. 2. Očetov list. Ivo Tro Št. Povest. 3. Poletje. Lad. Ogorek. Opis s štirimi podobami. 4. Petje jo je ozdravilo. Andrej Rape. Povest. 5. Igrišče. I. B. Zabavni spis s podobo. 6. Lovec Blaž. Borisov. Povest. 7. V sladkih sanjah. Podoba v barvotisku. 8. Kroparskatožba. Juraj Pangrac. Povest. 9. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. Fr. Roječ. — Starost živali. — Ljudje, ki jedo zemljo. — Sveži kruh. — Kaj vzmore pridnost. — Živali, ki ne pijejo. — Dobiček perutninarstva. — Drage živali. — Kako dolgo živi človek. — Čebelarstvo. — Rešitev. — Angel varuh. Vinko Krek. Uglasbena pesem. — Poletni izprehod. Podoba.
— „Slovenski Sokol" ima v
št. 6 naslednjo vsebino: 1. Sokolska gesla. 2. Vzor pravil sokolskega društva. 3. Sokolska slavnost v Brežicah. 4. Vestnik slov. sokolstva. 5. Raznoterosti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Pastirja pretepel. France Vadnov, posestnik v Križu, je pastirja Miho Malijo z roko tako po glavi klofnil, da se je zgrudil na tla, in še na tleh ležečega z obuto nogo suval ter mu zlomil desno ključnico. Vadnov se zagovarja, da je fanta pretepel, ker ni pazil na krave. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Cigarete jemal. Jakob P o-žlep je bil delavec v tobačni tovarni v Ljubljani. Imel je svoj posel pri skladanju cigaret v zaboje. Tu se mu je nudila prilika, da je izmaknil več Škatelj cigaret in jih po gostilnah razpečaval. Zagovarja sc da ga je k temu napotila revščina. Požlep je na dan zaslužil 3 K iK) h. Obsojen je bil na 6 tedno težke ječe.
Listnico z denarjem sije obdržal. Pavel Milanko, miner v Koritnici, je dne 28. velikega travna t. 1. popoldne v veži gostilne Antona Luznarja v Dolenji vasi pobral in si prisvojil listnico z vsebino 112 K 60 h, ki jo je malo preje izgubila Jera Jemc. Ta se je nemudoma vrnila s prepričanjem, da ni denar drugod izgubila kakor v gostilni. Vendar ji obdolženec ni hotel vrniti najdene listine. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
Okna sta pobila. Tovarniška delavca Peter Bozetto in Janez Mer han t sta metala v noči na 28. velikega travna kamenje v okna La-jovičeve gostilne iz jeze, ker ni hotela domaČa hčerka Petru Bozettu po policijski nri odpreti veznih duri in mu dati 4 steklenice piva. Bozetto je bil obsojen na 3, Merhant pa na 2 meseca težke ječe.
Zelnatihsajenk j&naruval pod Sitarjevim kozoloem France Brodnik, hlapec pri Mariji Peršin, posestnioi v Stražišah. France Sitar pravi, da je bilo rjemu vzetih kakih 3000 sajenk, kakih tisoč pa pohojenih. Pa tudi Jakob Šeme trdi, da mu je bilo poruvanih tisoč sajenk. Marija Peršin, ki je s svojo hčerjo vzete sa-jenke doma posadila, je dobro vedela, da jih je hlapec Brodnik izmaknil. Obsojena je bila na 3 tedne, njena lici Marjeta na 5 dni in hlapec Brodnik na 14 dni zapora.
Ssekiro grozil. JuriDacar iz Naklega in Janez Bohinj o sta skupaj delala pri Ran t u v Bistrici. Ker se Bohinjc rad vtika v reči, ki <*;a nič ne brigajo in se je tudi z Da-carjem norčeval, polotila se je tega jeza in Sklenil je Bohinjca prestrašiti. Ko je Bohinjc na vrtu 13. velikega travna popoldne spal, zbudil ga je JDacar in sekiro nad njim vihteč upil: _Hudič, zdajle boš crknil," in potem, ko ga je Bohinjc prosil, naj ga pusti, še ponavljal, da bo še danes crknil. Za to strašilo je bil Dacar obsojen na 3 mesece težke ječe.
Iz ves tja deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem.
Pisarna v Ljubljani hotel Uoyd od 3.—5. ure popoldne.
Ker se je letoviška sezona že pričela, naznanjamo vsem letoviščarjem, da  imamo   na  Kranjskem  in poleg tega v Šoštanju na Štajerskem okrog 200 stanovanj na razpolago. Oddajo stanovanj posredujemo brezplačno. — Naš kataster stanovanj   pa še  ni popoln, zato poživljamo  še   enkrat vse izletnike stanovanj, naj nam le-ta naznanijo. Povpraševanje je jako veliko in ker za mnogo   krajev   še nimamo riikakih stanovanjskih izkazov, se prigodi,   da   letoviščarjem   ne moremo vedno   ustreči.   Imetnike stanovanj prosimo tudi, naj nam pošiljajo slike oziroma   fotografije   ali razglednice dotičnih krajev ali dotične hiše, ker bo zveza  tudi   glede   tega uredila zbirko, ki ji bo jako služila pri posredovanju.   Isto velja tudi glede lepakov, prospektov in  drugih reklam, ki jih imajo nekateri hoteli in kopališča.   Letoviščarji pridejo navadno >ebno vprašat po stanovanjih in če jim dotični kraj ni znan, jim lahko postrežemo s sliko.  —  One letovi-ščarje, katerim smo naznanili stanovanje, prosimo tudi, da nam poročajo o uspehu, ker rabimo  te izkaze za posredovalno statistiko. — Tem po-om prosimo tudi one gospode, kate-rim smo poslali vzorna  pravila za ustanovitev krajevnih društev za pri-vabitev tujcev, naj nam poročajo, če se je kje dosegel kak uspeh.   V slučaju, da se sami ne zanimajo za ustanovitev, prosimo, naj izročijo pravila komu drugemu, ki se zanima za to. T naši pisarni je na vpogled lepa ilustrirana   knjiga   „Reisealbum de-k. k. Oesterr. Staatsbahnen", na katero  opozarjamo  zlasti industrijalce, trgovce in   obrtnike,   da  inserirajo v nji. kajti  knjiga  je   razpoložena na vseh brodovjih  ter  ladjah donavske parobrodne družbe.
Telefonska m urzojavna poročilu.
Celje 5.julija. Zaupni shod je proglasil državnozborskim kan didatom za celjske kmetske občine   sodnega   nadsvetnika dr. Vovška.
Dunaj 5. julija. V a v stri j ski delegaciji je bil danes odobren izredni proračun vojnega ministrstva Razprava je trajala štiri ure. Goluchowski je napovedal, da pride s Srbijo do carinske vojne. Posebno se je razkoračil grof Stiirgkh. Ta je ostro prijemal sedanje ministrstvo in dejal, da skupnosti Avstrije z Ogrsko niso Madjari tako nevarni kakor sedanja vlada in njena volilna reforma. Zdaj se razpravlja o bosanskem proračunu in govori B i a n k i n i.
Dunaj 5. julija. V odseku za volilno reformo pride danes fia vrsto Kranjska. Tisti Nemci, & so tolovajsko oropali štajerske n koroške Slovence za njih pramce, hočejo zdaj izvršiti nov zločin in ustvariti za par kočev-tih krošnjarjev poseben Nandat Nemci so imeli to brez-obrazjiost, da 80 od slovenskih Poslancev zahtevali, naj privolijo v tako preuredbo. Ker je to •veda ostalo brez uspeha, so za
danes sklicani vsi nemški člani odseka za volilno re formo na posvetovanje, kako bi s silo dosegli, česar iz lepa ne morejo doseči. Ze sedaj je gotovo, da bodo Nemci s tem zmagali zlasti, ker so vsi nemški poslanci popolnoma prepričani, da kranjski klerikalci in njih zavezniki ne bodo iz tega izvajali nobenih konsekvenc Sicer se govori, da bodo Nemci cdškodo-vali Slovence za kočevski mandat s tem, da se reasumira načrt za Štajersko in da Sloveče m na Štajerskem en mandat več, vendar tega nihče ne smatra resnim.
Dunaj 5. julija. Pri snočnji razpravi v odseku za volilno reformo je poslanec Plantan toplo in z največjo vnemo pripo ročal Ploiev preminjevalni predlog in le za slučaj, če bi se res zgodila krivica, da bi ne obveljal ta predlog, nasvetoval, naj se volilnemu okraju 3 še priklopijo okraja Rožek in Velikovec ter od okraja Beljak vasi Bekštajn, Marija na Žili in Vernberg.
Dunaj 5. julija. Proračun ski odsek je imel danes sejo, v kateri je razpravljal o izjav* h Korberja, Calla in B6hm-Bawerka glede sleparij in goljufij pri gradbi tržaškega pristana Do beseda so prišli štirje govorniki Razprava se bo š > nadaljevala.
Dunaj 5. julija. Okrožno so dišče v St. Poltenu je obsodilo učiteljico Frideriko Pichler na 16 mesecev težke ječe, ker je nekega 14letnega d-čka Franca Sexana zvijačno odpeljala in ga zvabila v neki same stan, kjer je bil zlorabljen za nečistosti. Obso jena Pichler je bila znana terci-jalka.
Pariz 5 julija. Mncgo poslancev sili vlado, naj da javni morali zadoščenje s tem, da imenuje Drevfussa za majorja in Piquarta za generala.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje d*J bolj priznan«
Taiino-cta OMtnra
katera okrepenje 1 odstranjuj« iunkf in preprečuj« Izpadanje las. f stelilenlea z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Del lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Ruljiva cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran JoZefevega
tabli mostu 49 25
Dubilo na naročilo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vs; leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6—
Pol leta...
12-
En mesec
n
2-
V upravništvu prejeman na mesec E1-90. S pošiljanjem po pošti v;Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... n 13a— I En mesec .. „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 K. 0SŠT" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
SJSsT" List se ustavil« 10. dan po potskil naročnini brez ozira vsakemu^ kdor je ne vpoilje o pravem času.
R Upravnišivo ^Slovenskega Naroda7*!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 3. Julija: Marga Stroke^/ gostija, 83 let, Japljere ulice 2, oatarelost f* r i  ■ «jgisjfc1 •
Dae 4. julija: Fran Ivan,*delavec, 44 let Dunajska cesta 16, kap. % s** ****
V deželni bolnici: \jt|tt
Dne   1. j u Hj*:   Ana Suhadobnik, uboga, 68 let, ostarelo st
ff
«V/s
•*/,•/.
47,*/o 4l •/
*   i n
' o
J /o
41/ « It
Dne 8. inu>: Ivan Kepie, posestnik, 40 let, Fractora eomplieaia — Mariji Knes, po-•mtatkeva Ms, 8 leta, Gum femonis.
Dno 8. jnljja: Josip Kova&ić, zasebnik, 98 let, ostareloat
y. Borzna
LJmblJ.uuka
Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 4. folija 1906.
Haloit»««i pmptaS.
4*27, majska renta. . • .
4*2°/, srebrna renta . . . 4*/# avstr. kronska renta. . 4V. • zlata . . . 4*/o ogrska kronska renta . 4«/§     .     zlata , .
470 posojilo dež. Kranjske 4V.°/0 posojilo mesta Spljet
«'/••/.    -     • Za£ar
4*/i7o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4«/. češka dež. banka k. o.
fU n - - , \ J' 4Vi*/o Plsma gal- dež-
hipotečne banke  . .
pešt. kom.  k. o. z
10°/., pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-Poreč ......
prior, dolenjskih žel. -prior. juž. žel. kup. Vi V. f0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. lHtK)1 r, . . . . od L 1864 .... m tizske......
.    zem. kred. I. emisije
9    ogrske hip. banke .
9     srbske a frs. 100"—
„ turške......
Basilika srečke . . . Kreditne „ ...
Inomoške 9 ...
Krakovske , ...
Ljubljanske m ... Avstr. rdeč. križa . • • < Ogr.     „ m    .  . .
Rudolfove m ...
Salcburške „ ... Dunajske kom,   » ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ Pretnogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Denar	Bl.,o
99 61	» 9986
99 GC	>    99 80
997C	)   99 90
117 9C	) 11810
9ft 26	• 9645
11364	i 113 80
99-1F	i 10016
100-6C	1 10160
99 70	t 100 70
100 50	» 10150
99-50	100-30
100*85	10185
10010	101-10
105 60	106 60
100 20	106 70
100-	10020
100—	100 40
100-	101 —
10050	101-50
99 90	
99-^0	100-
32050	32250
100 20	101-20
205 50	209 50
280 —	282 —
155-76	167 75
289 50	294 50
288-50	294 —
2C1 —	268 —
97 —	103--
163 45	164 45
22 70	24 70
465 —	475 —
79 -	8 •-
85--	92 —
57-	62 50
49 60	61 60
30 75	32 75
08-	63-
71-	77'
516 50	526 50
168 50	169*50
672 —	673 —
1695 —	1704 —
668 25	669 25
807 —	8 8-
242-	243 —
675 —	680 —
573-60	674 60
2723*	2725 —
57350	674 50
270 —	274 —
593-	596 60
140 —	142 50
1134	11-38
1913	19 15
2347	2365
23*94	2404
117-42	117 62
96-65	95 85
26150	262 50
4 4-84	6 —
žitne
cene v Budimpešti.
Dne 5. jnlua 1906. Termin.
Pšenica za oktober . . za Rž „ oktober . . 9 Koruza . julij . . . „ maj za 1. 1907 „ ►ves - oktober . „ Efektiv. 5 višje.
50 kg K
60 . ,
50 . ,
60 . .
60 . ,
7-82 6 50 6 20 667 6 62
Heteorolosieno porodio.
Vltin* nad morjem   06'S.   Srednji »rsenl tlak 786.0
Juli 1	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm	S. > S -H B	VetroTi	Nebo
4.	9. ST.	737 7	18 2	si. jzahod	jasno
5.	7. sj.	736 2	163	si. svzhod	del. jasno
	2. pop.	734 6	24 2	sr. jjz ahod	del. jasno
Srednja TČerajinja temperatura: 19 b°, nor male: 19 3°. — Padavina v mm 00.
13 X 18, dobro ohranjen in z dobrim objektivom, se kupi ceno proti gotovemu plačilu. — Oferti pod ,,takoj 416" na
upravn.  „Slov. Narodau. 2430 i
z matnritjtnim izpriČevalom išče mesta v kaki lekarni. Govori hrvaško in nem ško. — Ponudbe na naslov Fr. Reizer v Samobora na Hrvaškem.    2429 1
Na Gorenjskem se proda iz proste roke veliko
zemljišča,
lepega gozda in lepo, tik glavne ceste stoječe poslopje? pripravno za vsako obrt. — Naslov pove upravniŠtvo nSl. Naroda11. 2431 1
II
tri lične sobe s kuhinjo odda takoj skupno ali tudi posamezno proti nitki ceni po dogovora Ivani Snaa, posestnik aa MolaU Boaravi it 47, p. Javornik (Gorenjako). 3488 l
Boljše službe
■e s največjim uspehom iščejo z ogla sanje m v naiem
v
»»Mono Froio Prosso11
in ▼
iplfonoa Wlonor Taajblatt1'.
Tudi sa naznanila
Kupovan] in proda]
ali sa pridobitev zveze a
kapitalisti
je njegova poraba prav primerna. Prospekti zastonj,
M. DUKES nasl.
aaončna ekspedicija
za vse Časopise tuzemstva in inozemstva
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD-
LETNIK XXVI. (1906).
Izhaja po 4 pola obseien v volita o smer k i po eden pot na meeec v zvezkih ter stoji
vse lato g K M h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta s K 30 b.
Za vse neavitrijske deželo 11 K 10 b na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
Kavarna
„LE0N"
u LJubljani, no Starem trsu 30
vsak torek, četrtek, soboto In nedeljo
vso noč odprta.
Z odličnim spoštovanjem
1578 12 Leon Pogačniki
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana: Bizjak |.|   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc Jerica, Prešernove ul 52. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg št. 3. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. K u stri n A., Breg št. 6. Kušar J.f sv. Petra cesta št 52. Mrzlikar A.f Sodnijske ulice št. 4 Pichler l.f Kongresni trg št. 3. Sever M.f Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F.f Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36 Useničnik Fr. Židovske ul. št. 1. Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M.! Spodnja Šiška na
kolodvoru. Meden L, trgovec v Šiški.
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
škofje Loka;
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvora):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik.
Bled:
Knjigarna Fischer. Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik (Gorenjsko): Zorč Le po I d, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpao Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J.,  posest in gostilničar
Sodražica: Šešek Vekoslav, trgovec.
Ribnica:
Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josipi knjigovez.
Boitsnj pri Radnl: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec
Raka pri Krškem:
Varšek Ivan« trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Rus Jos.f trgovec.
Črni vrh nad Idrijo :
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen A nt., gostilničar in trafikant.
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru
Celje:
Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu*.
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro. Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Santo št. 43. Gabršek A., knjigotržnica Hovanski Ivan, Via Corno št 22. Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2).
Nabrežina:
Na kolodvoru.
Divača: Na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Časen na št 1.
Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8.
Grado:
Gabršček A., Kiosk „Miramar". Opatija:
Tomašić Anton, trafikant. Pulj:
SchOtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora.
Reka:
Časopisni birć „Globus", via
Adamich št 2. Siklo GjuraJ, trgovec, via An-
drassv št 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo.
Dunaj:
Hočevar Helena! trafikaiitiia^ Vm Alseretrasse št 9.
JY
MU
Otročji voziček I
postelja, miza, stolčki in še drage otročje priprave se prodajo po nizki eeni na Rimski cesti št. 12, I. nad.
Gospodična
bolj odrasle dobe, slovenščine in nemščine zmožna, se sprejme za prodajalko.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 2405 2
Trgovski učenec I
se sprejme takoj t trgovino z železnico, Bpecerijo, steklom in porcelanom
Ivana Lapajne v Idriji.
se sprejme takoj v trajno delo.
Ponudbe na: A. Merjedič, Črevljar ¥ Medvodah. -j403-2
Pes prepelicu1
eez 3 mesece star, kratkodlak, se ceno proda. Ogleda se lahko pri fotografu L Krema, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27. 24ii
Pekarija
dobro idoča, se pod ugodnimi pogoji takoj odda.
Kje — pove upravništvo „Slov.
Naroda". 2419 1
obstoječa iz 8 stanovanj, z obsežnim vrtom, pripravna za vrtnarja, mesarja ali izvoščeka, se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. 2428—1
Več pove upravništvo „SI. Nar.u V Kranju se odda
Mm
s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. — Natančna pojasnila daje M. Rooss v Kranju. 2412-1
Kompanjon
ki ima vsaj 15.000 K gotovine, se išče za dobro upeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu na Kranjskem.
Pismene ponudbe naj se stavijo pod šifro „300.000" na upravništvo „Slov. Narodau. 2413-1
Zenitna #1 ponudba.
Mlad in inteligenten gospod & 25—30.000 K premoženja ae želi seznaniti % gospodično 25 30 let staro, ali tudi vdovo, ki ima kako posestvo aH mlin na Štajerskem ali Gorenjskem. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se takoj vrne, do 2 5. julija t. 1. pod Šifro „Vesela bodočnost" na upravništvo „81ov. Naroda.*4 2415—1
tyenla po natnmiovrBtrSfE oijab pod tako ugodnimi pogoii ko nobena draga amvarovamica. ZUtsri je ugodno »varovanje na doživetja m smrt ■ amanjSojoCimi oc vp^aCuk
V tak dao Ima po pretekli petih tat pravico do dividende.
prw«av«m w aiwaai
Trz«^axxm•* rsavarovaina ban le«, sf c r a* *r 'l. fondi: 84,768.837-76 K. Isplaćene odškodnine In kapltallja: 87,178.383-75 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nafte države
■ tsmUokI nl«v«Mfti* . aaMdno opravo. S—76
?n pojasnila a«|«:
ficmeralnl nastop w Ljsbljani, tegav pisarne to ▼ lastne) banšntj htii
m
Zavara}« poslopja in premičnine proti poftarnfm škodam po najnižjih cenah Škode oenfcrje takoj in najktilantneje OSiva najboljši sloves, koder poelnje
Dovolj a Je iz Čistega dobička izdatna podpore v narodne in obcnofcoristn« namene.
M     Odda m tako! 2420~1
prodajalnica za mesarijo
ali kako drugo obrt, za avgust pa
pekarija z vso opravo in stanovanje z 2 sobama
na Tria&ki cesti it 13 v Izubijani.
Hlada, inteligentna, samostojna tosplca želi živahne korespondence z naobraženlm, svobodomiselnim tospodom.
Prijave snb: »Enakost, bratstvo,
SVOboda" na upravništvo nSlovenskega Naroda**. 2426 1
Naprodaj Je dobro vpeljana
pekarija
s špecerijsko prodajalno v Medvodah v bliiini tovarn in tik glavne ceste. Plačilni pogoji jako ngodni.
Izve se pri Francu Jarcu, posestniku v Medvodah. 2423—1
Zaradi prevzetja drugega podjetja se proda v lepem kraju na Gorenjskem
in blizu tovaren dobro obiskovana
trgovina
s 4 tisoč kronami mesečnega prometa.
Ponudbe pod „Dobra trgovina"
npr. „Slov. Naroda-. 2427 1
Dvorski trt !L 3
pod ..Narodno kavarno".
Od dne 1. julija do 7 julija 1906:
in turistom priporoča  svojo gostilno s 16 sobami
Ivan Janin, p. d. Zeleznik
nt Lfovjem.
Pošta, kopeli, vozovi in vodniki v hiši.
Postrežba izborna. 2402—2
V soboto, dne 7. julija
v veliki dvorani
Mestnega doma"
Ravnokar je izšla
KORISTIM.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „SIov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke   neke  koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po pošti 1 K.
Dobi se v knjigarni
L SCHUEHTNER 0 LJubljani
Prešernove ulice.
Bal klavirju
edinem godbenem instrumentu te vrste na vsem svetu, ki ga je izumil gos p. Janez Bajde. Dva klavirska igralea popolnoma nadomestita gDdbo na lok. Klavir ima dve klaviaturi, dvanajst godalnih instrumentov, in sicer: violine, viole, čelo in bas; 73 lokov, ter ima vsaka tipka lok brez konca iz prave korjjske žime. Koncert proizvajata izumiteljeva sinova Ludvik in Rudolf Bajde
Začetek ob devetih zvečer, nrtnnninrr Sedeži 1 in IL vr8te 3 K;
VSIUpnillU« 111, IV in V vrste 2 K; naslednji sedeži po 1 K; stojišča 40 vinarjev. — Predprodaia vstopnic v c. kr glavni tobačni trafiki na Glavnem trga in v trafiki (ŠeSarek) v Šelenburgovih ulicah.
SPOSED:
1. K. M. pL Weber: .Peter Schmoll" (uver-
tura), ČetveroroČno.
2. Emil Waldteuiel: »Moje sanje" (mon reve).
3. J. Havdn: Arija ia eratorija „ St varjenj e"
(tenor-solo), poje g. Ludvik Bajde.
4 E. M. pl. Weber: .Abu H as san" i, uvertura . četveroročno.
Izpremembn! Note za orgle se uporabijo za godbo na lok.
5. Ckr. H. Rinck: a) Preludij za polne orgle.
b) Kratek preludij za orgle in violino.
6. A. Poerster: .Tretja solza* (tenor-solo).
7. S. M. pL Weber:   .Preciosa* (uvertura),
četveroroeno.
8. r. S. Vllkar:  „Mornar"   (prestavljeno iz
basa v tenor-solo za kvinto višje).
9. Koračnica. 2425—1
V blagohotno pozornost!
Da Je ta godbenl Instrument res najimenitnejši Inatrument na tipke, pričajo laekeve pohvale raznih umetnikov in mojetrov glaebe. Radltega so vljudno vabljeni vel prijatelji umetnoetl in godbe k proizvajanju na klavirju, ki ga Je Izumil In Izdelal — nas rojak!
vze
časopise in koledarje
sveta preskrbuje
najboljše in najcenejše anončna ekspedicija
EDVARD BRAUN no Dunaju
I-, Rotentnrmstrasse 9.
Časopisni in koledarski katalog za inse-rente gratis in franko.
Iz proste roka se pod ugodnimi pogoji proda
pritlična hiša
s 4 stanovanji in vrtom v Zalokar-Jevth ulicah štev. 8 v Vodmatu,
LJubljana«   Hiša je še davka prosta. Več se izve ravnotam.       238? - 1
SO L A 2S
edina in najboljša za samouk na citre.
Popolna samo 5 K. Uspeh siguren. Ref.ek-tantora se dajo svedocbe po dovrSecih naukih. <Ak.Mlz4U.Mmm krt«Mnlli In priljubljenih petimi za eltre, s pride-janim tekstom: a) 85 slovenskih in hrvatskih 4 K., b; 100 nemških 3 K SO vin. S pošto 30 vin. več. Preglede do posije prof «n~osftp S«*a~ff9 Dunaj III/4 Hsupt-■trasse 144, 2414
Agenti
ki imajo znanje pri privatnih ljudeh, se proti stalni mesečni plači 80 K ln visoki provirili iščejo takoj povsod, v vseh mestih,
krajih in okrajih za prodajanje novih pa-tentovanih predmetov, neobhodno potrebnih pri vsakem gospodinjstvu, pri meščanih in kmetovalcih. To agenturo tndi lahko izvršuje vsakdo, ki ima znanje pri privatnih ljudeh, kot postransko Opravilo v prostem času. Ponnabe pod šifro „Nenhelt 1907" na naslov Rudolf Mosse v Pragi. ..r^2408 1
VINO
rdeče, rumeno in belo,
iz lastnega vinograda v Sromljah
prodaja od 18 do Žl^kr. liter
IVAH ZEHflER v Brežicah
w M.
2240—3
Morsko kopališče in Mimo-tlčno zdravilišče
Cirkvenica.
Pojasnila   v  stavbnih  in drugih krajevnih zadevah daje
2356-2 zdraviliški odbor.
Restavracija „Narod, doi
w H,|**l»l|anl.
(i
Vsak dan sveže
2054 13
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovarea Žalec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domaća kuhinja.
_mi—  Lep senčnat lipov vrt. =
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
i«estavi*atef.
S
11
s tremi sobami, kuhinjo in kopalnico se takoj   odda   pri   A.   Su&aiku na
Zaloški cesti. 2380 3
Vajenca l
sprejme večja trgovina z mešanim bla '1 p »m v večjem kraja na Dolenjskem.!
Ponndbe pod „A. B. 100" na upr.l
-Slov. Naroda". 2384- ei
Velik, svetel
.0
)r< ur tat
lokal za trgovino
se odda na Dunajski cesti št. 20.
Najemnina znaša z vsem 545 gld.
Vprafia naj se ravnotam pri urarjaM R. WEBER. 2319-41
Steklena streha
in steklena Stena, pripravna^za rastlinjak ali atelier, se ceno prodla,
Kje — pove upravniStvo „Slov. Naroda". 2385-2
Pokrit h
malo rabljen, v popolnoma dobrem stanju za 6 oseb, lahek, za eno ali dvo-uprego, se proda po nizki ceni.
Podrobnosti pri J. Pretnarju, trgovcu na Bledu. ~2392~
Oblastveno koncesljonirano učilište zo krafno risanje In žensko krojaštuo 2397-*
W
'V
A. Singer, Gosposke ulice 4.
U*imno*\9mo let« 1&42.
n rWISOV IN QR50V
|bk/1t/i cbcrl [3
TeMen M. 154.
ornim n. •. 9L S. — *1
sprejme takoj zidarski mojster
Mihael Regovc na Savi'
pri Jesenicah. 2334—5
Plača za zidarje po zmožnosti od 4 K naprej, za dninarje po 3 K in više. — Delo je zagotovljeno do zime.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon it 163.
vrlnoroča svo|e =====
Telefon št 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon štev. 187.
1G0G-VJ
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo
svojo zemljiško posest na Frlškoucu
mej vojašnico/ipešpolka št. 27 in Martinovo cesto
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni VVolfove ulice št. 12 in je upogled mogoč vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-7. popoldne, ob nedeljah od
parcelirali.«
od 9.—12. dopoldne.
rn3
2381 3
Mati
pivovarna Jltier.
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
fTDerby".
Ind.3t.373. Boscalf z močnimi podplati K 1 3 — _ 403. Lakovina......
j
„Sćhiclt"
Pred. st. 690. Irhovina s šiv. podplati K 6" i „   . 720. Lakovina   .   .   .   . „ 6*30
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 j
dobavlja kakor znano
najboljše čevlje. 35
Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. štev. ž 120—5 Nepriležni izdelki se zamenjajo
Cen I It I i»i   #»im» In   poatnlitf pronio.
Pred. st. 553. Sabahid . Pred št 1148 Chevrette s polkouteH P-dpet. &(J7  j Boxca)f
siv. podpl. K 9"—. — Pred. st. 1149. Franc.     ■ IJA Ch^reaux^t^uteXVjK^^
K 1050
. 13-. 12-
Naznanilo.
Na predlog odbora upDikov se bode prodala v knnknrzno maso Ferdi-iflda Gostiše v Idriji spadajoča
oloso monufakturneso blaga
avo vred, sodno cenjena na 20 48L23 K ofertntm pr-tom, kakor stoji in
brez iamstva konkurzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, je vložiti pri podpisanem ravitelju konkurzne mase najkasneje dO 15 t. m. in ostanejo ponudniki
aUi na nje do vštetega dne 22. t. m.
Kupnino mora plaćati ponudnik takoj, ko se ran nazuani sprejetje pouudbe ; bo kupec plačal  kupano, se mu izroči prodana zaloga in mora izprazniti [>dajalniške prostore v hiši g. Franceta Didiča do konca avgusta t. 1. Inveu-I   lapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c   kr. okranjem sodišču odd. L, aueuejša pojasnila pa daje podpirani.
V Idriji, dne 3. julija 1906.
Alojxij Pegama
c. kr. notar kot upravitelj konkurzne mase.
Knjižna nci>C5t:
Ljudmila Poljan
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju.  —  Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu.
54 67
Cena broš. K 2-—, po poštTK 2*10, eleg. vez. K 3-—, po pošti K 310.
Založništvo L. SCHUENTNER o Ljubljani.
.The Gresham"
I
zavarovalna družba za življenje v Londonu,
Filijala za Avstrijo : 2717-12
Dunaj, i., Ciselastrasse št. 1
v HImI druživa.
i§tvena aktiva dne* 31. decembra 1904 .......... kron 216,605.894^9
Li dohodki na premijah in obrestih v letu ...... „    32^91.311*51
(lačila. za. zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe  1848).............. » 49'.~48.»57-43
atom 1904 je društvo izpostavilo F»P<i3 poiic z glavnico     ... .,      46,Os747x~ 4
»t varstvo  za avstrijske  zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti:
ga družbe pri c kr. držav-ii centralni blagajni na Dunaju je
znašala................... K 26,416 938 10 nom
»stvo na Dunaju................. »   1,050 000 —
sesivo v Pragi...................
jačana posojila zavarovancem.............
490.« 00 — 3 fl J0.249 38
K 31J707-1K7-48
spekte in tarife, na podlagi   katerih  izdaja  družba  police,  kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
meralni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani, na Franc Jožef o t i cesti 17
nw pri gvidonu ieschko. ~wm
■^B.  Ravnotam se tudi  sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki.
K10--
vsak dan lahko zaslužijo gospodje in dame z lahkim delom.
Vprašanja nstmeno ali pismeno samo ob nedeljah, ponedeljkih, torkih od 9.—11. dopoldne na Kongresnem trgu stev, 3. 2390 2
Ura z verižico
za samo K 2"—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošiba šle-zijska raspoSiljabuca : prekrasno pozlačeno 36-urno prrcizijsko uro aukerico z lepo verižico za .samo t* <S-— kakor tudi 3Ietuo garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prusko-šleziiska razpošiljevalnica
F. WINDI?.CH v Kcakovu TJ/38.
NB. Za neugajajoee denar nazaj. 2417
\ < • g» *~«*mi»elji% I
dežni plašči
iz orig. angl.
dvojnega blaga iz ovčje volne
■ gumijevo v I otro
in pa 2261—4
gumijevi plašči
vsake   vrste   za s:o**i»«mI«-, dniiif I a oti*ol4*>.
Vzorci, cene in navodilo za mero z obratno poŠto
PA6ET «£ Ca.
IlunaJ, I , Riemergasse 13.
Kader pridete u Ljubljano
si oglejte na
Pop carje vem (s d ne ni) t; p
v  veliki mestni hiši zraven manniak turne trgovine Mpri Škofu11
Panoramo
(mednarodno). 448-23
Tu si lahko ogledate vsak dan 50 umetno izdelanih  slik za jako nizko ■    vstopnino. ■
Vsak teden druge slike I!
Vse BltKe se vam pokažejo popolnoma fcakor v naravi.
Naješ e)*1. potovanje po vs m svetu!
nervozne inbolehave osebe kakor rudi
ft-^/abotne^ojro/r
Krepča edino le
IELEZNATO VINO
w
Lpiccou ja vLJUBLJAN
l B7iJii 5
I
Rastlinska  mast najstarejša
in
najboljša znamka
— iz tvornice —=—=
HEr> IVIilM FINCE na Dunaju
II., Taborstrasse štev. 76. 1848 8
MjnMV   I>oI»Iva se v vseh zadevnih trgovinah.
Prua kranjska tvornica klaulrjeu u Ljubljani
Sim.ska cesta št. 2. HilSerjeve ulice št. 5
Prepričajte se osebno.
p;am so
»prekosi, Ml
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, uglasevanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene,
51etna garancija. 2159 7
:»:
K
X
»m^mm^m«m«.w»«,"»«^k. "'bm^mm^mm^m ■wn u^m rt r*m m^m.^nn^n■w»nw«n^n.w.m*"*m^mt^mM^mm^m
Id. Scliwentner §
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjate,   da sem  preval   od  »Narodne Tiskarna"  i? Ljubljani
v izkjjaćnu razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so: m
Paril v AznerUkl, broširan
-Josipa Juroida. xbr&ni spisi, zvezek 1. do XI., broširan a 60 kr.. elegantno vezan a 1 gM.
Pouamezne Številke „Iijubljanske^^ Zvonjv" po 4<i fer.
2birk& acakonov.   I.   Kazenski , u i k. vezan a 3 gW.
zbirka zakonov. 11 Kaz. pravdni red, vezan a 3 gld. 80 kr.
"Arzilkovl »brani spisi, I. srvezek, broSirnti a T^o kr.
r»r. Nevesefedo:    j,4000". Povest,
bros. a dO kr. a. A&kerc:  Izlet v Oarigrad, bro&.
a 90 fer.
Turgenjev:  Otoi m sinovi. Kocjan,
bro&iran k 50 kr. — d tiri novele, bros. a zQ kr.
Beneš-Trebizsky: Blodn* dnso. Roman, broširan a 70 kr.
Lefeb vre a 50 kr.
Stat  nominia nmbra: Gamikar-■tvo ln nail   časniki* broširano
a 40 kr
J e 1 i n e k : TJkr&Jinsko dume. Povest.
broširan., a ld kr. Halčvy; Dnevnik, broširati a 15 ki.
— fiaine pripovedk«,    broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. h 25 kr. Thenriet:  Undlna. Povesi; broš. a
20 kr
A.  Trstenjak:   Slovensko gleda
liiće, broširan izvod a 1 gld. Jarćic: Lističi, broš. h 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, bro&. a 30 kr
Avstrijski patrijot: ,.J*artoiweso& der Slaven*', broširano a SCI kr.
Po znižani ceni priporočani: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prei
60 kr., sedaj ra**imo i$0 lcir.
0^ST Sprejemam tndi naročila na vse modne žurnale, vse domače in tuje časnike ter knjige
na
>: >:
.....l^;vA- jkj.A:_itt1......''l«...^l!i...^!!»i!«Lii^-
Ustanovljena
1831.
c. k m.
zavarovalnica Assicurazioni Generali t Trsti.
Ustanovljena
1831.
' 3« KM***
Pisarna glavnega zastopništva za Kranjsko, ki se je nahajala že nad 60 let v hiši V. Seunikovih dedi-I cev v Ljubljani, Gradišče štev. 4, se je preselila z današnjim dnem v lastno hišo na
Marijin trg ^WkM
nasproti Frančiškanske cerkve, tik Prešernovega spomenika (preje last gosp. lekarnarja Mavrja) in je tu nastanjena v prvem nadstropju. Vhod iz Sv. Petra ceste štev. 2 in Sv. Petra nasipa štev. t.
a-I^-^.T7"3STI   ZASTOP   ZA ZECIEeAIbTTSIEIIO
c. Kr. priv. oMne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu,
'        ^9    ^9    ^9 v^ ^9 ^9 ^9 v^ v^ ^9 ^9 ^9 ^9 W9 ^9 v?P ^9 ^9 ^9 v^ ^9 ^^9^9 ^9^9 v919^9
1U
3(avarna in restavracija
flote! Balkan
Enonadstropnahiša
poleg; cerkve, pripravna za vsako obrt, Da trgu, z velikim 1600 Q metrov ob Sfžuim  vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnico, z vodovodom, 2 kletmi iu 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbiača ker so ob glavni <*e*ti. Vrt je ob reki Rioži, osobito za strojarje pripraven, ker ni druge strojarne v okraja ter so surovine poceni,   se proda  8 prašiči iu drugo živino vred.
PojasDila daje lastuik v Kočevju, Glavni trg Št. 90. 2005—14
m
m
flovskesa in trboveljska
Portland in Roman cementa
m m
w m
-m FR. STUPICA, Ljubljana, narijc Terezije cesta iti. p
-nSl   1453—12 Poleg trTigabirta".
9^}Q9Q^v^v^v^v^v^v5©©©©©^^^^©^©©*5vj^v^©
P. n.
^t Usojam si slavnemu občinstvu ^ uljudno naznaniti, da sem svojo na
i «
i li
P. n.
Oziraje se na predstojeco izjavo, usojam si slavnemu občinstvu oajuljudueje naznaniti, da sem kupil staro in dobro zuano gostilno na
Zgornjem
Rožniku 1 ZMon
Rožniku.
s£ obstoječo gostilno prodala g. Z_ Karolu Bergmanu.
Proeeč najnljndneje, da častiti
gostje doslej meni izkazano za upanje izkažejo tudi mojemu na-slednikn, se priporočam in bilježim z odličnim spoštovanjem
Jerica Peršin.
Priporočam se čaatitim gostom za mnogoštevilni obisk in bilježim z odličnim spoštovanjem
Karel Bergman.
2399 2
g
mmm
gostilna „Pri golobčkii"
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 20 zopet otvorjena.
Podpisana vljudno naznanja, da dne 1. julija t. 1. zopet otvori
gostilno „Pri golobčku".
Za najboljša pristna dolenjska in Štajerska vina, priznano izvrstno gdssko marčno pivo in za okusna mrzla in gorka jedila je dobro preskrbljeno.
t noriinlitoti* nMenifiki cviček" in beli „salonski cviček"
a['wUJUllLwH« iz kriške Trške gore, kateri vrst: točili so jih tudi v paviljonu deželne kleti — sta udeležencem slavnosti v prid Korošcem posebno ugajala.
Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu
z vsem spoštovanjem
2376—2
prej v kavarni gosp. Zalaznika v Ljubljani.
4 pari čevljev
zi Mmo gld. 2-60
se oddajo zaradi nakupa velikih množin za to smešno nizko ceno, dokler bode še kaj zaloge. Par moških, par ženskih čevljev iz rjavega ali črnega usnja, s kapicami, za zarezovanje, z močnimi usnjatimi podplati, zbito, najnovejša oblika, dalje par mošk«h, par ženskih modnih čevljev, veleeleg. opremljenih, lahkih in ličnih. Vsi 4- pari samo gl. 260. Za narocitev zadošča dolgost. — Razpošilja po povzetju razposiljalnica čevljev
Ch. Kapelusz, Krakov 57.
—-----—f-----7 -—---
Zameiia dovoljena  ali denar nazaj, polnočna izključen.
riziko po-2421
Raki
okmoo prirejeni,   kakor  tudi   Živi, se dobivajo v<*ak dan v restavraciji
pri „Zlati ribi", Stritarjeve ulice štev. 7.
Za pristna vina, za dobro in solidno postrežbo spretno skrbi in se vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
Marija Rozman
2278—3 restavraterka.
(i
Danes v četrtek, 5. t m
ljubljanske Društvene sodbe.
Začetek ob Vt8- zvečer.   Vstopnina 20 kr.
Obilega obiska prosi s spoštovanjem 2416 Dragotin Tauses
hotelir.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerju, knjigarju
v Ljubljani, Prešernove ulice.
V sredini prijaznega trga na Kranjskem se proda 2339 - 3
230.15.33.
s stalno vodno močjo. Pripraven je tudi za kakršnokoli podjetje: za stro jamo, za mizarstvo ali za ključavničarja, ki bi delal ojstrino. Zraven je tudi nekaj sveta. — Posredovalci so izkljuČeui in daje natančnejša pojasnila lastnica Jera Simon na Vrhniki št. 178.
Kova zgradba, # 70 el gantnih sob, # lif t, # ele trična razsvetljava, kopelji, # cene zmerne.
Počkaj In 3(8
2110—11
Ces. kr. avstrijske    %j&     državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob IZ uri 52 m ponoči • vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzia Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih Ob 7. uri 16 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljub Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez  Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejev Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipskp, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 1] 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, i lovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri poldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein -Reiflinj Steyr, Line, Budcjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pra
(direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m poa osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. q
— Proga v Novo mesto In Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo me Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer ose
vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3
07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. q Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri (K zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pli
Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. —  Ob 4. uri 30 m popo
osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, f zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. —  Ob 8. uri 46 m zvečer os<
vlak z  Dunaja,   Ljubna,   Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal,  od Solnograda  in i mosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Frr, : varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta ln Koće Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popo! iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gunoi
Ljubljane drž. kol. V Kamnih. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m p ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniKi-Prihod v Ljubljano drž. koi. Iz Kamnika.    Mešani vlaki: Ob  6. uri 49 min. zjutraj
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neueii. praznikih. — Srednjeevropski Čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani
Zidanje rakev
(gi*obnl<")
na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni
stouitell novega pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančueje se poizve
v tehnični pisarni g. Ferdinanda Trumlerja _
mestnega slavitelja 1561—19       v   Ljubljani,   Pred Škofijo štev. 3.
X
11
TJsojam  se slavno  p. n. mestoo   kakor tudi zunanje občinstvo opozarjati, da moja
restavracija pri »Zajcu
ni več na Rimski cesti, temveč
v Sodnijskih ulicah št. 6
(nasproti justične palače in v bližini juž. kolodvora)
Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati v9em cenj. gostom z najboljšo postrežbo, kakor s samo priznano pristnimi vini iz najžlahtnejših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno svežim najbolj priljubljenim steinfeldskim marčnim pivom ter z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času in po najnižjih cenah.
Cenj. gostom ustrezam tudi z medicinalnimi, desertnimi in drugimi stekleničnimi vini, kakor z mnogimi likerji in izbornimi žganimi in osvežujočimi pijačami, s kavo, čajem itd.
Fostrezai bom vedno cenj. odjemalcem z vsem navedenim tudi čez ulico!
M — o
►11
o~ o
"£ O > « rt
m -H SOt ■odo o «r
k trn w I
g © i
.»o S
k O * M rt -
r/a mnogobrojni obisk, odjemanje in naročila vljudno prosim z odličnim spoštovanjem
Avguštin Zajec,
restavrater
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
tov;
iečl^  ponudijo vsako poljubno množino
1703-17
zarezane strešne opeke, -m*"
(    t v «. n £jf f» 1 z z i o jbt o 1), Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so potentovonl v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. m Jos. Narzola.
BkW   NajličnejSe, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ^
--Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. ———————
'Sprejmejo se zastopniki  m Takojšna in najzaneslivej&a postrežba. IV   Sprejmejo se zastopniki.
^6627000
34
D00C