123. številka. Ljubljana, v ponedeljek 31. maja. XIX. leto, 1886, Izhaja vsak dan avečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v »tr i,j s ko-o g er s ko deželo, za vse leto 15 gld., za pol leta 8 ^ld., za ćctrt teta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za ^se leto 13 gl iio vračajo. Uredništvo in u p r b v ni št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka Itolb*". Upravni štvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanil;', t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo u\judno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" Telja za L j ubij a nske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 ,, 50 ,, „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 ,. — „ ti jeden mesec....... I „ 40 „ Velikonemške demonstracije — v Ljubljani. V Ljubljani je neko društvo, katero se sicer nazivlje „nemško telovadno društvo", katero se pa za vse drugo bolje briga, ko za telovadbo. Poseben sport mu je narodno hujskanje in sejanje an i možnosti, zato se njega člani udeležujejo korporativno vseh knajp, katere napravljajo zeleni mladiči „kranj-sko-nemškega društva" „Carniolia", in vseh kaziu-skih zborov in veselic, na katerih se na razne načine demonštruje proti slovenskemu narodu. To društvo ima žalostno zgodovino. S krvjo je zapisano njega ime v letopisih ožje naše domovine; kajti s svojim izzivljajočim početjem in netaktnim obnašanjem prouzročili so nepremišljeni, nemškooholi njega člani in člančki znano pre livanje krvi na Jančem in v Velčah. Ravno sedaj pripravlja se to društvo k novemu činu, ki ima nekako ovenčati vse njegovo dosedanje delovanje. Na nebovhoda dan, 3. junija t. 1., namerava namreč slavnostnim načinom odkriti na Križevniškem trgu v Ljubljani spomenik Antonu grofu Auerspergu in imajo pri tej slavnosti poleg vseh protinarodnih društev Ljubljanskih sodelovati tudi od drugod povabljena društva, katerim glavni namen je delati nemški most do Jadre. Strmeti nam je o takej brezmejnej predrznosti. Ni torej dosti, da je društvo „gutheilovalo" po slovenske]' okolici našega glavnega mesta ter s svojim ponašanjem napravilo toliko zlega; ono hoče celo v glavnem našem mestu uprizoriti demonstracijo proti Slovencem. Ne prikrivajmo si pravega pomena nameravane slavnosti. On je: založiti zaušnico našemu narodnemu ponosu, norčevati se iz najdražjih naših narodnih svetinj, demon št rovati proti našim narodnim prizadet, j e m. Nemški telovadci ne bodo namreč slavili pesnika Anastazija Grttna (ali kakor ga je Preširen imenoval: Anastazija Zelenca), ampak politiko Antona grofa Auersperga. Če sedaj zagotov-ljajo prvo, delajo to le zato, da bi se jim od me-rodavne strani, kjer je pred vsem skrbeti, da Be ne izzivi jejo z nepremišljenimi demonstracijami narodna protivja. ne delale kake zapreke. Vsakdo, ki razmere natančneje pozna, pa bode brez posebne bistroumnosti takoj spoznal, da so gospodom provokater-jem nemškega telovadnega društva zasluge, katere si je pridobil Anastazij Zelenec za nemško pesništvo, čisto postranska stvar in da jim je glavni namen proslaviti v njem prononsovanega sovražnika našega naroda. O pesniških zaslugah Anastazija Zelenca ne bodemo govorili. Sodi naj jih nemški narod sam. To pa je gotovo in to naglašamo, da doslej še nesmo čuli, da bi jih v nemškem slovstvu bili posebno priznavali in slavili in da se glasi nekako čudno, ako jih povzdigovati hoče društvo, čegar večina članov gotovo nikdar še ni imela v rokah kakega pesniškega proizvoda njegovega. O tem, kako se skladajo Ijudomili nazori pesnika Anastazija Zelenca z ravnanjem Antona grofa Auersperga, ve pa najbolje povedati narod naš okolu Krškega, v čegar bližini je imel pokojni nemški pesnik svoje posestvo. Pač pa je za nas važnejše vprašanje, kako se je pesnik Anastazij Zelenec obnašal kot politik. Po svojem rojstvu imel je vsled nazorov, kateri so prešli v naše državno ustrojstvo iz nemškega srednjega veka, veliko veljavo v javnem življenji. Po-množevalo je to veljavo še njegovo podedovano bogatstvo. In kako je uporabljal to veljavo? Slovenski narod se sploh ne more spominjati, da bi mu bilo iz gradu mogočnih Turjačanov izšlo kedaj kaj dobrega. Le trpki spomini vežejo ga na njihovo po-nemčeno ime Auersperg. In pesnik Anastazij Zelenec skrbel je vse svoje življenje, da se ne izneveri tradicionalnemu ponašanju rodu Auersperškega. Bil je kljubu svojim svobodomiselnim nazorom v pesnih ljut sovražnik svobodnega človeškega gibanja; besen nasprotnik pa onega prizadevanja, katero bi bilo imelo slovanskim narodom avstrijskim priboriti naravno veljavo. V postavodajaluih zborih, kamor so ga volili veleposestniki, kazal se je o vsake j priliki največjega nasprotnika vseh naših terjatev in spozabil se je nekdaj celo tako daleč, da je hvalevredno naše prizadetje po napredku na slovstvenem polji v deželnem zboru kranjskem smešil z izrekom, da vse naše slovstvo mora odnesti pod pazduho. In temu možu na čast hočejo uprizoriti nemški telovadci v slovenskej Ljubljani nemško s lav nos t! — Drznejo si s tem izzivati ves narod slovenski; oni v svojej strasti hočejo na novo sejati nekoliko polegli narodnostni razpor! Nemško telovadno društvo ni politično društvo. Njega namen se nikakor ne sklada s takimi demonstracijami, kakor je ravno nameravana. Opozarjamo torej one, katerih se to tiče, naj s pravodobnim postavnim posredovanjem skrbe, da se ne bode žalilo narodno čuvstvo večine prebivalcev našega glavnega mesta. Kdor hoče mir in slogo, ta naj pazi, da se od nobene strani ne bode sej al veter, čegar plod bi utegnil biti vihar. LISTEK. Norec. (Čoški spisal Sv. Ćech, preložil Osamćlec.) * ,M (Dalje.) Ko norec to opazi, odtegne mu naglo roko in izbulivši oči vskrikne: — Kaj delate? Čemu mi tipate roko? — Bolni ste, gospod Drtina, odgovori dr. Hor-livy resno — jako bolni. — Jaz — bolan? šepeče bčšinski gospod s strahom. — Jaz da sem bolan? Po čem sodite to, gospod? Hm, bolan. Mogoče, kako bi tudi človek ne zbolel v tem neprestanem razdraženji in nemiru. Verujte, da dan in noč premišljujejo, kde bi mi kakega zlodeja napravili, da z vso silo delajo na to, da me oropajo imena, časti in vsega. Gonijo me kakor jelena v gospodskem lovu in dočakati že ne mogo trenutka, da me vidijo poraženega, uničenega pri svojih nogah. To pa vse po nauku onega zlode-jevega mestnega župana, po čegar črni duši milijon vragov koperni. Dr. Horlivv spoznal je iz teh čudnih besed fiksno idejo, ki je bila uzrok duševne bolesti Drti- nine. Premnoge bolnike muči misel, da jih nekdo neprestano spremlja, jim nastavlja zanjke ter si na vso moč prizadeva osramotiti in uničiti jih. V možganih bešinskega graščaka pa je prevzel posel takega preganjalca cel roj meščanov z županom na čelu. Gospod doktor mislil je, da bi bilo najbolje, ako se na videz sprijazni s to fiksno idejo. — Ali gospod Drtina, morebiti delate mu krivico ! kolikor jaz poznam župana, ni tako zloben človek, deje doktor laskavo. Pacijent odskoči, kakor da je zasikala poleg njega kača. Šop las na čelu naježil se je čudno, iz očij se mu je zabliskalo, a iz odrevenelih ust usul se je krik: — Ah, tudi v družbi? Torej tudi vi ste člen v lopovskom lanci, s katerim se mi zadrguje grlo? Ali ste vi podkupljeni za veliko kovarstvo? Ej! vsi doktorji so na njihovi strani, menda pod geslom: svoji k svojim! Goljufija! . . . Stiskaje pesti, škri-paje z zobmi letal je kakor besen po sobi. Dr. Horlivv osvedočen je bil, da njegove besede neso dosegle zaželjenega smotra. Zatekel se je tedaj k drugemu sredstvu. Seže pod pazduho po močan plašč ter začne laskavo: — Gospod Drtina, resnično vi ste zelo bolni. In kak propih je tu! Ali bi ne hoteli tega plašča — — Ni odgovoril. Zvijača bila je gospodu doktorju gotovo najslabša stran. Ko je Drtina otio za blazen del ljudstva morda koristno, a sicer jako neugodno obleko opazil, razjezil se jo kakor bik v španjskem amfiteatru o pogledu na rudeče sukno. — Tako?! vskrikne od jeze se peneč. — Vi si upate mene zaznamenovati za norega ... v mojoj lastni hiši? Tam so vrata . . . razumete? Ali počakajte trenotek, pokazal vam bom propih, ki bo vas in vaš plašč odnesel v zrak . . . Pri tem seže po zarujavele samokrese na zid. Dasi so bile zadnje besede bolnikove izgovorjene v nerazumnem kriku, vender je dr. Horlivv iz njegovega kretanja spoznal ne preveč ljubeznivo smer omenjenega propiha, zato se je raje umaknil do vrat. Ta pa se v tem trenutku odpro in notri vstopi rudeče človeče z zlobnim posmehom v obrazi in z rokavoma do laktij zavihanima. Stal je po doktorjevem nalogu na hodniku ter čul po gospodarjevem nemiru, da je prišel določeni čas. Takoj skoči dr. Horlivy za svojega zaveznika ter ga nagovarja iz svojega zatočišča, da brzo zgrabi. -Preje nego doseže samokrese!" doda s strategič-nini tankovidom. A bojnemu slugi upal je, stoječemu nasproti gospodarju iz oka v oko, pogum. Obrne Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 31. maja „Czasu" se brzojavlja z Dunaja, da je položaj zaradi carine na petrolej jako napet. Vlada nekda neče dopustiti, da bi se kaj premenil carhiNkl tarif. Poljaki pa hočejo vsekako, da se premeni da bode ugodnejši za Galicijo. Poljake bode podpirala levica, ki je že v državnem zboru stavila nek za Poljake ugodnejši predlog. Poroča se, da se je začela ministerska kriza. Odstopil ne bode le jeden sani minister, ampak vsi. Najbrž izvira ta vest iz vladnih krogov in ima namen le pritiskati na desnico. V u a nJe države. Sultanov adjutant, viceadmiral Solejman paša, prišel je z velikim spremstvom v Cetinje, da i/roči (riio|>orNk<'iuii knezu nišani-imtiazski red. Črnogorci so mu pripravili slovesen vsprejem. Dunajski dopisnik poroča v „Times" pogovor, katerega je nekda imel nek Anglež s srbskim ministarskim predsednikom Garašaninom o Imlkan-Nkciu vprašanji. Srbski ministerski predsednik se je izrazil, da evropske vlasti neso dovolj poučeno o balkanskih razmerah, samo Rusija ima o vsem dobre informacije. Rusija dohro ve, kaj jej je treba, in je skrbno proučila balkanske države, da se v mejna-rodnih zadevah, ki se tičejo teh dežel, ž njo nikdo meriti ne more. V poslednja) vojni posluževali smo se avstrijskih in ruskih zemljevidov; prvi nam neso dosti koristili, poslednji so pa bili tako natančni, da si iz njih lahko natančno posnel vse podrobnosti kakega kraja. To gotovo ni nič veselega za Srbe, ki VP-dOi tla od Rusije nemajo ničesar pričakovati. Več let se je srbska politika ravnala po želji Rit sije, Srbija se je bojevala na ruskoj strani, nazadnje jej je pa Snnštefanski dogovor dal dobro lekcijo. Tedaj bi bila Rusija lahko dosti pridobila za svoje zaveznike, ne pa samo drobtine. Vse, kar je dosegla Srbija, dal jej je Berolinski kongres in pomoč Avstrije. Naravno je tedaj, da se je Srbija začela opirati na Avstrijo, ker se je preverila, da jej je dobra soseda. Večkrat se je trdilo, da je Avstrija Srbijo našuntala, da je začela boj z Bolgari. To pa ni je3, Dunajska vlada si je vedno prizadevala, da bi odvrnila vojno. Ko se je začela vojna, pa Avstrija iz prijaznosti Srbije ni ovirala in zato so jej hvaležne vse stranke v Srbiji. O srbsko bolgarskih razmerah izjavil se je Garašanin, da nikdar neso bile posebno prijazne. Nova vojna mej Srbijo in Bolgarijo pa ni verjetna, ker obe državi potrebujeta miru. Praske mej grškimi in turškimi četami ponavljale so se do 28 maia. Po uradnih poročilih Imajo Turki 180 mrtvih. Grki pa nekda še več. 300 vjetih Grkov pripeljali so v Solun. SSiiMhi minister vnanjih zadev Giers še ne pojde nekaj tednov v toplice Franzensbad. Nekateri mislijo, da je svoje potovanje odložil, ker se utegne v kratkem v Bolgariji kaj piipctiti, zaradi česar je treba, da Giers ostane v Peterburgu da dogodki zopet ne prehite ruske diplomacije. Zlasti Rusi Čakajo, kaj bode sklenilo bolgarsko sobranje, Ruski listi trdijo, da volitve za vlado neso tako ugodno izpale, kakor poročajo oticijalna poročila in je tedaj mogoče, da bode sebranje vrglo sedanjo vlado. Ko bi pa vlada res imela tako večino, kakor trdijo bolgarska vladna poročila, se pa v Rusiji boje, da ne bi knez proglasil se kraljem. Denarne zadrege bavarskega kralja se vedno hujšajo. Ker kralj neče slušati svetov ministrov, da bi bolj varčno ravnal, bode se najbrž moral vladarstvu odpovedati. Kakor se govori, skliče se v kratkem deželni zbor, da mu vlada naznani odpoved krni j evo Budgetna komisija fraiieoake zbornice je bila sklenila, da se letos ne dovoli budget za bogO-častje, ampak naj se hitro loči cerkev od države. Ko je minister Goblet komisiji razložil, da .se takoj ločitev izvesti ne da, ovrgla je komisija prejšnji sklep in začela razpravljati budget za bogočastje. V pruskem deželnem zboru bila je v soboto burna debata o vladnej predlogi, da se dovoli 100.000 mark za ustanove nemškim dijakom, kateri se zavežejo, da bodo služili v poljskih pokrajinah, in 50.000 za ustanove nemškim učencem v vzhodnih provincijali. Poljaki so ugovarjali, da ta predloga nasprotuje ustavi, ki zagotavlja jednakost vseh državljanov brez ozira na narodnost. Prusija pa zmatra Poljake za državljane druge vrste. Predlogo je zagovarjal naučni minister Gosler. Poudarjal je, da se s tem hoče utrditi nemški jezik v vzhodnjih proviucijah, katerega izrivajo Poljaki. Poljska društva so ustanovila razne ustanove za povzdigo polj Ščine, tedaj se mora tudi kaj za. povzdigo nemščine storiti. Za predlogo so se izrekli konservativci in narodni liberalci. Poslednji vidijo v njej dobro sredstvo za germanizacijo. Katoliški centrum se je odločno izrekel proti predlogi. Posebno odločno sta jo pobijala VVindliorst in Schorleiner. Poslednji je trdil, da predloga mora vzbuditi voliko razburjenje. Vzgo jila bode samo „streberje" in denuncijante. Zbor je potem dovolil to svoto, razen tega pa 200 000 za pomnoženje šolskega nadzorstva, 450,000 za nove nemške Šole in 2 milijona za šolske zgradbe v poljskih pokrajinah. Angleški parlament bode kmalu odložil svoje zborovanje. Hicks-Beaeh predlagal je namreč v zbornici, da se zborovanje odloži, ker vlada le igra s parlamentom in deželo, da bi se obdržala na krmilu. G'adstone vedno suče, preminja in zavija irsko predlogo, da bi se le sam obdržal. S svojim predlogom je mislil Ilic'cs Beaeh, ki je bil član prejšnje konservativne vlade, vladi delati neprijetnosti, toda se je zmotil. Vlada je že sama želela, da se kmalu odloži zasedanje, zato je naznanil, ko je poprej Gladstone še zavračal sumničetija H:cks-Beachova, Harcourt, da bode vlada priporočala kraljici, da se zborovanje odloži do jeseni, Hicks-Beach hotel je sedaj umakniti svoj predlog, a zbornica se je s 405 proti 1 glasu izrekla proti temu, da bi se predlog umaknil. Dopisi. Iz Varšave 26. maja. [Izv, dop.] Boj, ki ga bije Bismarck proti Poljakom, je v obče znan ; srditost, s katero hofie vse zatreti, kar je poljskega in sploh slovanskega, tudi ni nič novega; toda ne-slišano, da neusmiljeno proganjanje vseh Poljakov ki neso Bismarckovi poddani iz nemškega cesarstva, j osupnil je celo naše nasprotnike. Kak utis pa je j napravil na Poljake same, moremo si misliti; kako daleč pa sega to preganjanje, naj objasno nekoliko naslednji fakti. 15. aprila t. 1. odpravil se je gosp. Voznia-kovski s svojo bolno ženo do Vratislave, da bi ondu za svet povprašal znane zdravnike. Zdravljenje soproge se je jedva dobro pričelo, kar pride lepega dne policijski uradnik z vprašanjem, kako dolgo omenjeni gospod sploh misli bivati v Vratislavi. G. V. pravi, da tega ne ve; žena je bolna in sploh misli ostati, dokler se mu poljubi. Dobro, policaj odide. Drugi dan pokličejo g. V. do policijskega urada in policijski svetovalec ponavlja vprašanje, a seveda tudi njemu ni mogoče povoljno odgovoriti. „Vsekako morate najkasneje 30. aprila Vratislavo i zapustiti, inače Vas takoj 1. maja odpravimo čez se malo nazaj in zašepeče: — krivice mu ne smete storiti, gospod doktor! kaj pa če me spodi ali toži ? . . . — Niti lasu mu ne bom skrivil! Saj delamo Bamo v njegovo korist. Spoditi vas ne more ali tožiti — preje vas bo potem obdaril! nagovarjal je doktor. — No, doktor to že ve, tolažil je Vojteh glas vesti ter stopil pogumno naprej, pri čemer se je dr. Horlivv z nalogo rezerve umiril. Mej tem snel je Drtina samokresa ter ju držeč v vsaki roki po jednega nameril na doktorja proti vratim. A opazivši mej tem Vojteha pred saboj, preseneti se za trenutek. — Prosim te, Vojteh, pelji tega človeka ven! Pelji ga, stori mi to ljubav — sicer bo hudo! reče konečno. Nežna prošnja Drtinina omajala je z nova sluge mklep. Obrnivši se na pol k doktorju, pogledal je zdaj nanj, zdaj na gospodarja, vihaje si pri tem rokave. Gotovo je prem šljeval na kom iz-mej dvojice, bi pokazal svojo telesno moč. Na srečo ni dolgo trajal mučni doktorjev položaj mej zasukanimi rokavi in napetima samokresoma. ReSil ga je iz njega sam Drtina, razjezivši se nad nebrižnim služabnikom : — No, kaj bo osel?! Ali se ga bojiš? Ali te naj s korobačem prisilim? Mej tem pritegnila je ta nova razžalitev veso sluginega naklepa na stran gospodarju neprijazno. Na jedenkrat ležala sta oba — mimogrede omenjeno nenabita — samokresa na tleh, in gospod Drtina raztezaval se je poleg njih. A še na zemlji bil se je ljut boj. Blazni bolnik branil se je z vso silo blagodarnega plašča, kojega mu je hotel doktor s pomočjo svojega zaveznika obleči. Konečno oblekel mu ga je vender-le. Da, zdravniška jeza udu • šila je v dru. Horlivem vsako milosrdje v toliki meri, da je svojemu pacijentu, ko ni hotel nehati kričati „vragi, lopovi, razbojniki" z lastnim robcem usta zamašil. Na to da oslabelo žrtvo, ki je še vedno brcala in čudno očesi vrtila, odnesti na ogromno posteljo v ozadji sobe. Baš sta zagrnila zastore, ko se odpro vrata in stopi v sobo vitka, krasna devojka v črni obleki. Ozira se s krasnim očesom, pod njim na bledem lici lesketali sta se dve solzi. — Kaj se godi tu? Kde je moj otec? vpraša plačno. Mej tem opazi doktorja in brzo otre si s krasnega lica solzi in pogladi goste lase. (Konec pr:ii.) mejo," pravi svetovalec. Gospod V. poprosi, da bi se mu dala ta prepoved bivanja v Vratislavi pismeno. Ali g. svetovalec to odreče s pristavkom da po inštrukcijah ni dovoljeno ruskim in avstri-janskim poddanim dajati takih prepovedij pismeno. Gospod V. ide do zdravnika, ki je zdravit njegovo soprogo in mu pove neslišano novico. Osupnjeoi zdravnik, rodom Nemec, porabi vse svoje -protekcije, da bi prekrižal barbarski ukaz, ali vsaj do-tegel podaljšanje roka. Po dolgi obravnavi oznanijo v resnici originalno odločbo: Gospa V. sme, ker je bolna, bivati v Vratislavi, ali ne dalje, ne.,'o do 15. maja (!), a gosp. V. mora vsekako čez mejo. Opomniti moram, da je imel g. V. za sebe i svojo soprogo popolnem legalne potne liste. Vznemirjen, kakor je bil, seveda ni hotel svoje žene same osta viti in odpravil se je ž njo, ker so zdravniki k sreči odpotovanje dovolili, do Dunaja, kjer se je operacija srečno zvršila. Drug dokaz nemške prijaznosti: Pred štirimi tedni dobi gosp. G. brzojavno poročilo iz Zgorelec (Gorlitz), da mu je brat, bivajoč v sorodnikih, nevarno zbolel. Glavni varuh in jedini brat malega bolnika g. G. odpravi se precej do Zgorelec, kjer najde brata bolnega za hudo plučnico. Ko je nevarnost bolezni prešla, zapove policija obema, odpotovati iz blaženega rajha. ZI ravniki protestujo, češ, deček je zelo slab, naj vsaj 2 tedna počakajo — vse nič ne pomaga — od policije dojde kategorična zapoved, naj v 24 urah svoja kopita pobe-reta. Gospod G imel je popolnem legalne potne liste in odloči se čakati sile. Ni Čakal dolgo. Prideta dva žandarja in ga odženeta na železnično postajo. Jeden njih spremi prognane«, seveda v pristojni distanci, do same meje. Tretji dogodek: Gospića A. iz Varšave, želela se je izuriti v petji pri pevki Artot v Berolinu. Popraša celo tukajšnjega generalnega nemškega konzula, če jej bode sploh v sedanjih ljubeznivih okoliščinah dovoljeno, bivati v liberalni stolici. Konzul se čudi temu pitanju in napiše pri vizovanji potnega lista celo namen potovanju. A vse to je imelo ta nasledek, da veli policija po 14 dnevnem bivanji v Berolinu gospici A, stante pede odpraviti se do svojega kraja. Gospa Artot, znana osoba, zelo protegovana, poda se s prošnjo do samega cesarskega prestola, naj se dovoli gospici A. ostati v Berolinu. Vsled velike protekcije dozvolijo jej do meseca julija t. 1. Sicer to neso jedini dogodjaji; a so fakti, katerih je mogoče bolj ali manj obširno citati v poljskih časnikih. Vsled tega okrutnega ravnanja Bismarckovega bodo se Poljaki dobro premislili, predno pojdejo v nemške kopeli in zdravilišča. Časniki tukajšnji odgovarjajo pridno rojakom, naj ne obiskujejo nemških toplic, poudarjajo, kake neprijetne eventualnosti jih tam čakajo in svetujejo, naj se obiskujejo domače kopeli, ali pa gališke in sploh avstrijske, kjer jim je mirno in prijetno ži-venje gotovo. Izključljivih specijalnih toplic itak v rajhu ni in avstrijske so dovolj slavne. Neizrečeno je seveda vse to poparilo posestnike dotičnih toplic. Od todi je namreč potovalo leto za letom lepo število gostov do raznih nemških zdravilišč. Kaka škoda bode omenjenim zavodom, če vsi ti bogati in prijetni gostje izostanejo, uvidijo dobro dotična vodstva iu so se zaradi tega podvizali z laskavimi listi do uredništev tukajšnjih časnikov, proseč, da bi se uplivalo pomirljivo na rojake in zagotavljajoč mirno in prijetno bivanje. Ker pa so vse te prošnje brez uspeha pišejo sedaj do tukajšnjih zdravnikov, da bi pošiljali še dalje svoje bolnike v dotične zavode. Privatne osobe, katere so bile tu ali tam stalni gosti, dobivajo prikupi ji vo liste. Takih in jednakih pisem imajo uredništva nekaterih tukajšnjih časnikov v originalu pred seboj: tako n. pr. iz Ems-a, Salzbrunn-a, Lan-deck-a, Warbrunn-a, Wiesbaden-a, itd. Prišel je celo dr. Herschel v Varšavo z misijo do zdravnikov, da bi pošiljali svoje bolnike v nadrenske toplice. Komentara, kateri bi vsaj nekoliko dopolnil navedene dogodke, seveda po naši tiskovni svobodi ne morem dati, O priliki naj še omenim, da umotvori naših boljših skladateljev, posebno za glasovir, Poljakom tukaj zelo dopadajo. Pred kratkim sem bil zopet tako srečen in poslušal na daljni bratski zemlji poljski milim glasom koncertne ilustracije „Po jezeru" našega Forsterja i Volaričevega „Pozdrava iz daljave," katere je igrala prelepo krasna Poijka, gospica Helena P. pri privatnem koncertu v odličnem tukajšnjem domu. J. G. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je g. Vin-cenciju Gršaku, župniku v Podčetrtku, za nove zvonove 200 gld. — (Dnevni red javni Beji Ljubljanskega mestnega odbora), v torek 1. dan ju-nija 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani, I. Naznanila prvosedstva. II Nasvet o izboru po sebnega komiteta za stavbinski nadzor pri mestni vojašnici. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) o podelitvi mestne ustanove za balo, osnovane povodom srebrne poroke Njiju Veličastev; b) o ponudbi društva Laibacher Deutscher Turn-verein, da mestna občina spominsko ploščo postavljeno pesniku Anastaziju Grtinu prevzame v svojo last. IV. Finančnega odseka poročilo: a) o prošnji Dunajske velike poljedelske šole za podporo ubož-nim učencem; b) o prošnji stavbenega podjetnika A. LonČariča glede oproščenja od tlakovine, oziroma nje znižanja za dovažanje gradiva obrežnemu zidu ob Ljubljanici; c) o kupnih ponudbah za mestno hišico štev. 19. pred „prulami" ; č) o kupni ponudbi za mestno močvirsko zemljišče v „purgarskih delih." V. Šolskega odseka poročilo o dopisu ravnateljstva kranjske hranilnice glede pogodbe o porabi realki-nega poslopja. VI. Samostalni nasvet mestnega odbornika prof. Toma Zupana, naj se naredi trottoir iz kamenitih plošč po obeh straneh sv Petra ceste in sicer od frančiškanske pa do sv. Petra cerke, ali za letos vsaj do mesarskega mostu. VII. Samostalni nasvet podžupana V. Petričiča o prenaredbi prese-litvenega reda za mestno občino Ljubljansko. Potem tajna seja. — (G. Ivan Jelene,) prefekt v Terezija-nišČi na Dunaji, dobil je povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono. — (Umrl) je 28. t. m. v 65. letu starosti g. Peter Aschmann, upokojeni sodnijski kancelist v Ribnici. — (Slovenskim odvetnikom.) Mnogo prošenj za izvršilno prodajo zemljšč uloga se v slovanskem jeziku. Kljubu temu se skoro nikdar v Graškem uradnem listu ne nahaja slovenski razglas. Sodniki vozijo namreč po starem tiru, ter napravijo vedno le nemšk oglas. Sami od sebe, ne dajo slovenščini nikjer mesta. Če torej hočemo, da bodo ti oglasi v slovenskem jeziku, ne preo=taje drugega, kakor da odvetniki v pvoji prošnji za izvršilno prodajo ob jednem prosijo, da soduija napravi razglas v slovenskem jeziku, inga v „Grazer Zei tunga-i v s lo ve n skem j ez iku priobči. „Vigilantibus iura!" — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") sme s ponosom zabeležiti v svojo kroniko včerajšnji „Mede no v večer". Ne le, da je množina občinstva bila živ dokaz iskrenih simpatij, ki jih uživata g. Meden in mlado a že popolnem doraslo društvo, bili so zbori tako krepki in ubrani in izvajal se je ves spored tako izborno, da moramo pevcem in pevovodji le čestitati. Po prvem, posebno vrlem zboru nastopil je predsednik g. Jeločnik ter v jedrnatem govoru naglašal zasluge g. Medena za slovensko pesem in za društvo ter mu potem poklonil častno diplomo, katero je g. K. Dre ni k prekrasno kaligrafoval. Občinstvo pozdravilo je slavljenca z živioklici, pevci pa so zapeli Nedvedovega „Popotnika", v katerem nam je v srce segal g. Meden z divnim svojim samospevom. G. Meden pel je potem še jedno Zajčevo in novo V i 1-h ar j evo, baš za ta večer posvečeno skladbo, kot dodatek pa še Vilharjeve „Ukaze," pri katerih ga je brdka in nadobudna hčerka Ivanka na glasoviru spremljala. Burni živioklici in dolgotrajno ploskanje izražali so priznanje poslušalcev in se neso polegli, dokler se ni pesem ponavljala." Zadnja točka bila je Ipavčeva „Domovina," v kateri se je poleg Medena odlikoval slavnoznani naš baritonist g P u čili ar s svojim prekrasnim glasom. „Slavec," ki je z včerajšnjim večerom g. Medenu izkazal zasluženo -čast, počastil je s tem tudi sebe in poleg popolnega moraličnega uspeha, dosegel je tudi gmotnega, kajti mlada debutantkinja Medenova nabrala je mej občinstvom nad 30 gold. za društveno za-eta\o, za katero je včeraj še posebej nek rodoljub 15 gld. poklonil. — (Pevski zbor Narodne Čitalnice Ljubljanske) napravi na korist svojej blagajnici v soboto 19. junija veliko letno veselico na društvenem vrtu, ko bi slabo vreme bilo, pa v dolnjih društvenih prostorih. Spored obeta biti jako zani- miv, kajti pripravlja se več novih zborov Čvetero in samospevov, zagotovljena je velika loterija, najeta vojaška godba ter obljubljeno je sodelovanje „Sokolov." Jutri v torek se zato prično zopet redne pevske vaje, pevski odbor torej prosi vse p. n. pevce, ki jim je mar za razvoj in obstanek slovenskega umetnega petja, naj se te vaje kakor na-slednih vaj udeleže v polnem številu. — (Meščanske vojašnice občni zbor) bil je včeraj dopoludne ob 10. uri v mestni dvorani. Vodja g. J. N. H o rak otvoril je zborovanje rekoč: „Slavna skupščina! Pričenjam 24. zborovanje ter pozdravljam vse navzočne lastnike meščanske vojašnice. Pri 23 občnem zboru, kateri se je vršil dne 31. maja 1885., naznanil sem Vam, da so posestniki meščanske vojašnice še dolžni obrtnemu polnočnemu društvu 1000 gld. Prosim, da vzame slavni zbor na znanje, da je sedaj za meščansko vojašnico le še 500 gld. dolga in upam, da bodemo poplačali to svoto še letos. Vodstvo meščanske vojašnice je želji c. kr. vojnega erara ustreglo in dopolnilo, kar je bilo potrebno še hišne oprave, tedaj je upati, da se je vse izvršilo na zadovoljstvo visokega c. kr. gene- j ralnega poveljstva. Ker se je prizidal oddelek k I meščanski vojašnici, pomnožilo se je tudi moštvo v j meščanski vojašnici in treba je bilo razširiti šte- j dilna ognjišča v kuhinji in dimnik. P. n. hišnim po sestnikom, kateri so se oglasili za znesek na njih hiše spadajoč, za namestovanje vojakov, izplačal se je isti v zmislu sklepa zbora iz leta 1883. iz društ-nene blagajnice. Po §. 14. društvenih pravil stopijo vsled d< »služenja iz načelstva gospodje : 1. Dol i nar Andrej. 2. H or a k Janez. 3. K o 1 m a n Fran 4 N i č-man Henrik. 5. PakiČ Miha. Izstopivši se smejo zopet voliti." — Iz letnega sporočila in sklepa računa je razvidno, da je imel zavod dohodkov 2254 gld. 81 kr. in le za 54 gld. 24 kr. manj stroškov. Posojila za novo, vojašnici prizidano poslopje poplačalo se je obrtni pomoćni blagajnici preteklo leto 1300 gold. Soposestnikov šteje meščanska vojašnica 243, vredna pa je nad 50.000 gld. Pregledovalni odsek poroča, da je račun popolnem v redu in predlaga, da izjavi občni zbor društvenemu vodstvu popolno zaupanje, čemur zbor jednoglasno pritrdi. Vrši se volitev pe tih članov vodstva namesto letos izstopivših. Izvoljeni so z veliko večino gg. J. N. Horak, Fran Kol man, Henrik Ničman, Miha Pakič in Anton Krem žar. V pregledovalni odsek se izvolita gg. M. Muk in Jakob S p o I j a ri č. Pri posameznih nasvetih predlagala sta v imenu vodstva gg. J. N. Horak in Miha Pakič, da se je dovolilo vojakom, kateri so v meščanski vojašnici nastanjeni o priliki rojstnega dne presvetlega cesarja 30 gld. za boljšo jed, „Narodni šoli 10 gld , učencem društva katoliških rokodelskih pomočnikov pa 10 gld., kar brez razgovora obvelja. Potem se zborovanjo sklene. — (Na Koroško) in sicer v Koče odpeljalo se je včeraj z Ljubljanskega Grada 35 kaznjencev, da bodo v Zilski dolini zagrajali hudournike. — (Majevo vreme), ta izvanredna vročiua v tem času in ž njo združena suša nakopava dolenjskemu kmetu mej druzimi tudi to skrb, da se bodo pašniki in logi letos za prvo košnjo slabo obnesli in bo slehern živinorejec — če ne pride nič moče in bolj ugodnega vremena, — si klajo moral kupovati, a jo drago plačevati! — (Na Vranskem) ustanovila se je prostovoljna požarna hramba. Načelnik je znani narodni trgovec g. J. S. O s e t, namestnik pa poštar g. F. Lukovnjak. — (V Št. Lenartu) v Slov. goricah zaprli so zaradi osepnic za 10 dnij šolo. — (Požarna kronika.) — 28. t. m. po-poludne ob polu dveh jelo je goreti v vasi Lipov-Šici v sod. okr. Ribniškem. Pogorele so štirim posestnikom hiše ter nekaj k njim pripadajočih gospodarskih poslopij. Trije izmej teh posestnikov bili so zavarovani — v skupnem znesku za kacih 1200 gl. — pri vzajemno zavarovalni banki v Gradci. Razen navedenega uničil je ogenj tudi petero goved in jednemu ponesrečenih gospodarjev — kakor se pripoveduje, — 300 gld. denarja v gotovini. S pomočjo prihitelih gasilcev s svojimi brizgdnicami iz Ribnice, Sodražice, Zapotoka, ter bližnjih vasi, posrečilo se napram vetru, ogenj preprečiti ter oteti, kar je bilo sploh možno. Škoda je seveda pri vsem tem vendarle znatna. — Kako je ogenj nastal, se prav za prav nič zanesljivega ne ve; — nekateri trdijo, da so ogenj zanetili otroci (kar je najbolj verjetno), a drugi hočejo vedeti, da je — treščilo. (?) — No, ko bi nekateri naši kmetijski gospodarji — posestniki, — mesto da zametujejo svoj težko pridobljeni denar po krčmah in za druge namene — porabili vedno ponujajočo se jim ugodno priliko v zavarovanjo svojega imetja itd,, bi množim že davno ne trebalo biti trdega boja za svoj obstanek in ne imeli bi zaznamovati na drugi strani toliko — rev in siromaštva! pa — so nekateri v narodu, ki se ne dado poprej poučiti /a kaj koristnega — dokler jim lastna skušnja na duri ne potrka! . . . Telegrami »Slovenskemu Narodu'': Peterburg 30. maja. „Journal de St. Petersbourg" piše o blokadi: Ker ni dvomiti na odkritosrčnosti grškega kabineta, sme se misliti, da se bode grški trgovini v kratkem zopet odprlo svobodno morje. Catania 30. maja. Bruhanje Etne ponehava. Lava se vsako uro le še dva metra naprej pomiče. Prebivalstvo upa, da ne bode prodrla v osredje mesta Nicolisi. Od včeraj ne naletava več črni pesek. Rim 20. maja. Izvestje o koleri: V Benetkah 33 zbolelo, 21 umrlo; v Bari 4 zboleli, 4 umrli. Poslano. Za prirejenje izleta akad. društev „Hrvatska" in „Triglav" v Ptuj sestavljen odbor od hoc ima na konci svojega poslovanja še jedno, jako prijetno mu dolžnost, da se iskreno zahvali slavnim društvom, rodoljubkinjam in rodoljubom Ptujskim za res nepričakovani, sijajni sprejem in za prekrasno zabavo. Posebna hvala gre slavni narodni čitalnici, Narodnemu domu, izborno sestavljenemu mešanemu zboru slovenskega pevskega društva; srčno hvalo izrekamo velecenjenim gospem in gospodičnam za mnoge, pri prihodu in pri odhodu nam podarjene lepe vence in nebrojne šopke; iskreno se zahvaljujemo čitalničnemu predsedniku neutrudljiveinu narodnjaku gospodu dr. Gregoriču, kakor milostivoj gospej soprogi, podpredsedniku velespoštovanemu gospodu gvardijanu in častitim gg. očetom minorit-skega samostana, grajskemu oskrbniku gosp. Raispu predsedniku slovenskega pevskega društva gospodu dr. Grossu, predsedniku političnega društva „Pozor" gospodu dr. Jurteli in vsem drugim gospem in gospodom, ki so skrbeli za to, da se nam je Ptuj jako priljubil in da nam ostanejo nepozabljive v nem prebite, žalibog prehitro minule urice. Živio slovenski Ptuj, naj procvita, se razvija in napreduje narodno življenje! Gradec, dne 27. maja 1886. Za odbor ad hoc: cand. iur. stud. i ur. Vladimir Žitek, Anton Rogina. predsednik. Zahvala. Ko je Njega Veličanstvo me najmilostljivejše odlikovalo z vitežkim križem Fran Josipovega reda došlo so mi od blizu in daleč, zlasti od mojih trgovskih prijateljev na Kranjskem, prijazne častitke v raznih oblikah. Počasten in obradosten s tolikimi dokazi prijateljskega mišljenja, dovoljujem si, tom potom izreči presrčno zahvalo, ker se no morem vsakemu posebej zahvaliti. V Zagrebu 29. maja 1886. Makso Steni, tvrdka Ign. Sternovi sinovi (390— 3 > vinska trgovina v Zagrebu. Poslano. Vsakdo moro biti zdrav in doseći visoko starost, ako skrbi za svojo telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj ja dolžnost slednjega, na to obračati največo pozornost. NaSim preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se jo posrečilo izumiti taka sredstva, kate-a bitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, kropč njen pravi tok. Naša zdravilna metoda ja priznana in jo že 'bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspebom bolesni, ltl izviraj« Iz h prid ene kryl (brez živete« »rebra), žalostne nasledke Hkrivnih navad, nadalje slabotno Klanje, kožne bolezni. Ae tako zastarane rane, grinte, izpadanje laz, trganje in reviuallzeiu, vse ženske bolezni. TraknIJo odstranimo po posebnoj metodi, celo pri otrocih v malo urah. KI love ozdravimo na racijonalni način z nagimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilovo, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni b poštno znamko za odgovor. (709—25 Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tujci: 30. maja. Pri NI vini: Kiinig, TuSbor z Dunaja. — Perlgruud iz Budimpešte. — Schiller z Dunaja. — Mayer iz (Jradci. — Jembart iz Celovca. — Heumaier z Dunaja« Pri IMall«! t pl. VVidiiiaun /. Dimuja. — lluchlcr, Zorzi, Turiser iz Trata. — Dr. Hneber z Dunaja. Tržne cene v IJiihlJant dne 29. maja t. 1. ii kr Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ kr Pienica, hktl. . . . — 74 Rež, „ ... B 90 — 'JO Ječmen, „ ... \ ST Jajce, jedno .... — 2 Oves, „ . . . a 09 Mleko, liter .... — 8 Ajda, , . . . a 71 Goveje meso, kgr. — t; t Proso, n ... 4 B T Telečje „ , — 0 Koruza, „ ... B II Svinjsko a , — H0 Krompir, „ ... 3 M Koštrunovo „ - — Bti Leča, . ... 10 — Pišanec ..... — 60 Grah, „ ... 1-J — Golob...... — 99 Fižol, j, ... 11 — Sen<>, 100 kilo . . 2 11 Maslo, kgr. . 1 Slaiua, , . . 2 •II Mast, , ' Sprh triSen, — M Drva trda, 4fjmetr. H 0 — 90 „ mehka, „ „ 4 Meteorologično poročilo. g Cas opa-Q zovanja Stanje barometra > v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina \ ; mm. •t L . •y 7. zjutraj a 2. pop. g| j9. zvečer 73660 mm. 786 88 m, 73678 mm. 18 8" C 96 8' 0 20 8 C si. svz. si. jug si. zah. jas. d. jas. obl. O*00 ran.. ti •g. 7. zjutraj S 2. pop. £ 9. zvečer 736-84 um. 736*70 um. 736 72oim. 17 2° C 27 4" C 208° C brezv. si. jz. si. jz. obl. jas. d. jas. 0-00 mro. Srednja temperatura 221° in 21 fc°, za 5-6° in 5 0' nad normalom. ZDul3^.sljs1z3/ "borza dne 31. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........85 gld. 10 kr. Srebrna renta...... ... 85 „ Zlata renta...........116 „ 5% marčna renta.........102 „ Akcije narodne banke.......881 a Kreditne akcije......... 282 - London............126 „ Srebro........... — „ Napol. .... C. kr. cekini ...... Nemške marke ... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko iz i. 1864 100 gld. Ogrska zlata renta 4% . . Ogrska papirna renta 5°/„ 5V „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/„ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,";„ zlati Kast. listi Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . . 100 gld. Rudolfov*- srečko .... 10 n Akcijo auglo-avstr. banko 120 „ Tramtn*way-društ velj. 170 gld. a. v 10 5 62 130 171 105 94 105 116 125 119 98 176 18 116 205 10 50 90 50 65 027, 97 75 10 85 20 50 80 75 70 50 60 V ;mšem zalnitiištan je izšla in se dobiva J>o vseh knjigotrznicah knjiga: Zlatorog. l cl 71 i ti ^ ha. prcLirlJica, spisal R. Baumbach. Z dovoljenjem pisateljevim in zaloinikovim preloiil ANTON FUNTEK. Cena elegantno vezani knjižici 2gld. Anton Funteh, dobro poznat po svojih isvomih pesnilkih proizvod i h, podaril je slovenskemu narodu se svojim prevodom Haumbachove poezije * Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denahijega dni ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogdrja, prekrasno darilo. Knjižica, kaj bogato in najelegantneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zelo obradostila, ki imajo srce" in smisel aa ta pesniški umotvor, t'egar dejanje se vrši na našem romantičnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Podpisani Herman Konrad Knnstitsch, zastopnik francoske zavarovalne delniške družbe, izjavljam s tem, da v Mokronogu, Trebeljevu, Vačah in Savi razširjene slabe vesti o nadzorniku c. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrij-ki Pbonix gosp. Rihardu It a u ni c h er j u kot popolnem neutemeljene pre-klicujem. V Litiji 26. maja 1S86. (397) Herman Konrad Knnstitsoh. Išče se sta reja odpravnica poŠte (I?<>«ttixj>«