Chicago, 111., pondeljck, 24. maja May 24th) 1920,
STEV.—NUMBEJt 122.
vuk

d«lj
UMed šailj "e®*4 B »jid H obdaj«.
LETO—YEAR XIII. j. $4.00
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
Urtdailkl la upra*»Uki pro
•uril N8? 8. Uwnd»U »v.
Offlos of pufcUcatioa: SUT Ao. UvadftU »v« TrUphou«) Uwn<Ulr MSI.
U«U KnUrcd M M*o»4-«Imm H»N
•I Cblcac«, Illuiola, uad.r tkm
mmd*r ^ ^ A«> Oatshsr f, itif, — flb al lšo OliUa al CkUaga, IHteak Sy «cis» at Hi fti iHssl, A» i» IsHmw» haiiiiir ilinni A««apla»— Ur wMUmd*t ipnltl r»u mi poUf ptitlM	snalian liti, A* f* fit S. l§tf» isHiiriiiiss Jana 14. lttt,	1_
NEPOKOJ jI NA POLJU TRDEGA | PREMOGA NARAŠČA.
MOOOČK PBIPg PO STAJKE CB PODJETNIKOV Ntf SREČA
Rudniški podjetniki nočejo povi lati meade sa več kot petnajst odstotkov.
Washington, D. 0. -r Delavski tajnik Wilson je prisostvoval konferenci rudniških podjetnikov in mezdnega odbora rudarjev n polja trdega premoga. Podjetni ki so trmoglavi in nočejo pod no liHiim pogojem plačati več~'kot petnajst odstotkov od stare mezde. Rudarji zahtevajo, kur ko zahtevali rudarji, ki delijo na polju mehkega premoga. Ti premo-farji so zahtevali lani v jeseni 00 odstotkov. Delavski tajnik Wil-«on upa. da se upor Isravna in dn se poviša mezda rudarjev nn po. lju trdega premoga za toliko od-irtotkov, za kolrkor se je povišala njih tovaršev na polju mehkega premoga.
lrgledi za izravnavo spora so pa zelo slabi, ker so rudniški podjetniki trmoglavi in nočejo po-pustiti od stališča, ki so gs zavzeli. Njih ponudba je faktično tako nizka, da ni treba govoriti o nji ali jo pa celo vzeli za resno Podjetnrki so ibili Vedno arogantni in taki so še dape*. Prav nič se niso spremenili v zadnjih de-Hetletjih, ampak šive še vedno v illuziji, da imajo kot gospodarji
WIL80N JE SPREJEL P0NUD BO ENtENTE, DA RAZSODI , 0 MEJAH ARMENIJE.
Pariš,'23. maja. — Ameriški poslanik Wttllaoe je informiral po-slsniški svet v Parizu, da je ameriška" vlada sprejela ulogo rsssod-nika glede določanja meje nove armenske republike. Poslaniki svet je zadovoljen, ali dlploipatje ko v skrbeh, 'kako se bodo meje Armenije uveljavile, ko je pa zdaj Armenija v rokah boljševikov.
RUSIJA NE PRIZNAVA LIGE NARODOV.
PATRUOTIZEM KAPITALISTOV V 2ARKILUCL
PRIVATNI INTERESI 80 IZ-RABILI RAZSODBO SODIŠČA V SVOJO KORIST.
Zvezna blagajna še občuti posle-dioe U rassodbe.
Moskovska vlada isjavlja, da ima svoj program glede Dardansl.
VSTAJA MOSLIMANOV V SIRIJI.
Pariz, 28, maja. — g stalila sovjetske Rusije liga narodov nt eksistira in moskovska vlada ne priznava zaključka zaveznikov v San Rcnul glede britKke kontrole Dardanel.
To je jasno povedal ČJičerln, sovjetski zunanji komisar, v in-tervjuvu potom brezžičnega brbljava. Ko so zavezniki sklenili, da bodo Dardanelo pod njihovo kontrolo, je ("MČerin izjavil, da upravi^ Dardanel mora biti v rdkah tistih narodov, knterih Življenski interesi direktno zavise od dardanelske in bospomke ožine. To so narodi, ki meje Rusija,
"Uga
Črno morje in sicer, j^Rumunija, Bol-in neodvisna Ar-je rekel Čičerin: ni nikdar uradno
ukazovati in rudarji p» spolu je- obvestila sovjetsko Rusijo o svoji
vati njih ukaze. Človek, ki iščq ffleif ^JttM -dčitiARfirfcSf^pHiie pe, donele ravnotske uspehe, kot
človek, ki hoče izpiti morje.
Zaradi stavke kolodvorskih u-
služfbeneev ne prihajajo železniški vozovi k rudnikom. Rudarji # delajo torej z omejenim časom in nekateri ko že po par tednov doma. Med njimi vlada velika nezadovoljnost, obenem pa narašča med njimi zavest, da se imajo v tem uporu zanesti le na delavsko organizacijo.
Če zahteve rudarjev na polju trdega premoga ne bodo spolnje-ne, tedaj stvar ne bo iztekla tako ftladko, kot sanjajo ošabni rudniški podjetniki. Zadeva rudar-jev ho predložena konvenciji "A-meriške delavske federacije," ki «e letos vnši v Montrealu, Can. Kako Ik) vse strokovno organizi-rano delavstvo podpiralo zahteve rudarjev, ae danes ne more povedati, ker je to zadeva konvencije same. Ali prav zanesljivo se Imi konvencija izrekla, kaj je polena delavska mezda, katero po trebuje družinski oče, ds pošte no prehrani sebe in svojo druži no. Najbrž bo to ena glavnih zahtev, ki jo vposlnvi konvencija "Ameriške delavske federacije."
Če podjetniki sanjajo o priha-jajoči denarni paniki, ki jo žele vprizoriti finančni mogotci v Wall Street n, da napeljejo vodo na Hvoj politični mlin, ki zopet *niša delavce mezde, tedaj delajo račune brez strokovno orgs niziranga delavstva, ki tudi z bi •»t rim okom opazuje mahinaeljr in Kplefkarije finančnih inagnn lov. Podjetniki naj si pred vsem zapomnijo, da zdaj še ni prevci produciranega blsga in k temu preeej pripomogle stavke je klnnAih delavcev, rudarjev na polju mehkega premoga in kolo dvorskih uslužbencev. Finančna panika, če pride, bo imela zelo krst ko življenje, kajti finančni mogotci v Wall Slreetu bodo pri morani gledati na to, da se pro dukeija hitro ošivi, če -ne, ImmIo Kami padli v jamo, ki so jo kopa I i dmgi
nci in vsledtega liga naro-j^_
^ttfm^TITffirT!^,
ska vlada ima proste roke, kar se tiče ukeije glede Dardanel."
Carigrad, 22. maja. — V Siriji ni (Mlieiji je izbruhnila velika vstaja proti Anglelem in Francozom. Francosko poveljstvo v Carigradu je poslalo tri dizivije afriških črncev v Aleksandreto na o-Imli Sirije, toda francoski častniki izjavljajo, da to ni dovolj.in bati se je katuKtrofe, ako Anglija hitro ne pošlje večjo armado.
PLEMENSKI BOJ ZAKADI NI CEVNIH VZROKOV.
Pojretteville, N. 0. — Tukaj sta kc Kprli zamorska žena in 'be-opoltno dekle. Navada je pa tn-<11. lin /nmorci niso nikdar v pravem in )>o tej navadi so hoteli u-retirati očeta zamorske žene, ki se je postavil za svojo hčer. Zamorci ko se zbrali, da preprečijo aretacijo, nastalo je običajno streljanje, pri katerem je bil neki belopoltnciž ubit, šerif smrtno ne-varno ranjen, dva belopoltnika pa abko ranjena. Seveda so belo-poltniki hiteli zdaj po pomoč, zo morei ko se umik ali iz hiše v hišo i ta streljali ns napadalce. Koliko je ubitih zamorcev, tega pa poro čilo ne pove, ampak poljeija pravi, da nima podatkov.
Wa«hington, D. 0. — Pred ne
kaj tedni je najvišje zvezno so d išče podalo razsodbo, da se ne obdavči dividenda, če kc razdeli v delnicah. Tulkoj so svarili nekateri previdni Ijadje, ki poznajo pri. vat ne interese, da se poslužijo ti interesi razsodbe v svojo korist. Korporacije, ki imajo velike dohodke, so rekli previdni ljudje, bodo razdelile dividendo v delnicah, katere lahko prodajo vsaki čuk, davka jim pa ne Ih> treba plačati od njih. Ako kaj takega postane splošna reč, ne bo prihajal denar v zver.no blagajno, ker kc bodo delničarji lahko izognili plačevanju davka na ta način, da liodo dobiček med sabo ruzdelill v delnicah.
In ti previdni ljudje so bili s svojim svarilom na mestu. Kajti slišijo kc glasovi, da je zvezna blagajna izgubila na stotine ml» Ijonov dolurjev, od*kar je bila razglašena ta razsodba.
Na pr. tvrdka Sears, Roebuck & Co. je (>ila zadnja, ki se je po-sliržila te razsodbe v svojo korist. Delničarji so sklenili, da se 40-odstotna dividenda rassdeli v delnicah, ki je doaegla čedno vso-to trideset miljonov dolarjev. V letu 1907 so imele, delnice vrednost dvajset dolarjev. Ker so bili- <1 ividemle izplačam* v delnieah delnice &dsj vredne po šest sto devetdeset dolarjev.
American Tank Car kompsnlja je sklenila, da ifcplača UOO-odstot-no dividendo v delnicah. ITnioti Bog Paper 'korporsclja je proglasila 50-odstotno dividendo v delnicah. Brunswick-Italkc4^ollen-der kompanija je sklenila, da izplača delničarjem 200-odstotno dividendo v delnicah.
Ti dokazi naj zadostujejo, če bodo tudi druge korporacije po-snemale te kompanije, da se bo plačevanje dohodninskega davka precej skrčilo. Ampak to tudi do. kazuje, kako patriotfcčni so veliki privstnl interesi. Oni so tako pre-vidni, da skrbe najprvo zase in se ne brigajo za potrebe države.
FRANCOSKI ŽELEZNIČARJI
IN DRUGI DELAVCI NA-w DALJUJEJO STAVKO.
Pariz, 23. maja. — (Icneralno stavka ni končana kljub zaključku efcsekutive Splošne delavske zveze, tla kc delavci vrnejo nu delo. Izvrševnlni odbor sveže železničarjev je Kklenil, da se stavka iut (tnljujc k polno sito. Odbor je pre jel zagotovilo mornarske, rudarske in drugih orgauisacij, da stoje S Železničarji do konca v boju. J
SENAT JE SPREJEL PREDLO 00 ZA PRODAJO LADIJ
D. 0. — V aenatu > bila sprejete predloga, ki d<> v»ljoje, ds se Isdje. ki so ljud-*ks lantaina, prodajo privatnim korperaeijam ali BS ameriškim dtftn
MORNARIŠKI TAJNIK DANI EL8 NE VERJAME V VOJNE NAČRTE.
Waahington, D. 0. — Ameriška mornarica Je imela vojni načrt, toda načrt je mislerijozno izginil pred vojno v letu 1017. Mornarica je šla v vOjno, ne da bi imela kakšen poaoben načrt, ker je mornariški tajnik Daniels prepričan. ds se zmsgs brez tskih načrtov. To so sprsvili senatorji imornariškega tajnika, ko so ga izpraševali o vojnih načrtih ameriške mornarice. Mornariški tsj-nrk je povdaril, da vojni načrti preprečujejo zmago, kajti dokaz j«, doprinešen v Nemčiji, ki je mela največ vojnih načrtov, pi je Itils vsean oporsšma. t Daniela jc dejsl, de je v teb ••Irtfh prteej praznili SVmei ao imeli načrt, da zmagajo v tej vojni, ki jc P« klaverm, propadel ob Mami. (M sc pe Nemci niso mogli aikdar i sviti ns n«ge in »zdelsti
RUDARSKA ZMAOA V NOVI ZELANDIJI.
Sydney, N. S. W. - Rudarji v Novi Zelandiji so zmagali p«i dolgotrajnem l>oju. Njih mezda se poviša za petdeest odstotkov ns poitlsgi predvojne lestvice. To povišanja velja za rudarje, ki prejemajo plačilo od tone. Rudarjem, ki prejetnsjo dnevno mezdo, se ps mezda poviša za šestdeset odstotkov. Rudarji sc posebej od-škodijo, če delajo v mokrih pro Mtortti. Rudarji, ki delajo ponoči, prejmejo dvanajst centov dokla-de. Ravnateljatvo rudnika mors oddajati rudarjem orodje, raz-avetljsvo in strelivo po eetil, |K» ksteri kupuje te reči.
PREDRZEN ROP.
Chicago, ni. — M rs. I*e je po
vabila prijateljici k sebi na za-havni yečer. Okoli ene p*»noči je stopila na mostov«, ds prinese« mleko v sobo. V tem trenotku Jo je neki neznance prijel za roko in ji potegnil prMan a prsta, ki je vreden *2T»0 Htopil jc še v sobo ln oropsl njeni prijsteljici, ki Sts tiili pri nji V goateh. Preden je odlel, je ponvsril ženSke. da naj bodo tihe, sko jim je življe nje ljubo.
U2I PROFESIJO- I NALNIH POLITICARJEV,
TO JE ZADNJA BILKA, KATE RE SE LOVE.
RasbobnaU ao, da sksskutiva strokovno organiziranega delavstva i v Chiesgu ne mara nobene sves^ s delavsko stranko.
Chicago, m. — Huda prede le. t os profesijonulnini politlčurjein, kajti zatekli so se -k laži kot zadnjemu sredstvu, da zbegajo delavec, da v jeseni zopet lepo glasujejo zu kandidate starih strank, Kadar se profcKijonalui političar-jI zatekajo k takim sredstvom, je to anuuieiije, da čutijo, da se Jim majej</ tla pod nogami ln du se bliža njih poraz.
Dnevnik "Chrlstlan Science Monitor" je priobčil brzojavko l* Washiiigtonu, ki pripoveduje, da je,eksekutiva strokovno organisi-rnnega delavstva pretrgala zve-zo z delavsko stranko in da odo-brava politiko, da delavatvo glasuje za kandidate starih strsnk pq načelu, da ne gleatijc za so-vnNInikc delavstva, pač pa ghirttv. jc za delavske prijatelje,
Seveds so to poročilo ponatisnili tudi drhgi dnevniki, ki bi radi videli, du delavstvo glasuje za kandidate starih strank. Ali Inž ima kratke noge t Kunitjivo je 9il-lo, d»y noiieu dnevnik v (liiesgu ni prinesel te vesti, kajti če bi bilo le količkaj rcsiUce na tej vesti, Vil Jo s veseljem priobčili čl-ksAki veleblzuiški listi, še preden je zagledala luč tega sveta v bostonskem dnevniku. Ko je izšla prva izdaja "The Ncw Majorl-ty", ki je glasilo delavske stranke, je izšla izjava, da je bila vest v bostonskem dneviifrku navadna časnikarska raca, ki so jo sprsvi. II v list profcsijonalni politiku rji starih strsnk, ds zbegsjo delsv-st vo.
Zavedni delsvel niso verjeli, ds je ts vest resnična, ker opazujejo delsvsko gibanje z bistrimi očmi. Znano jim Jc bilo, da je ravno strokovno orgsuiairsno de-svstvo v Chlcsgu bilo prvo, ki te je izreklo za politično delavsko organizacijo, 'torej logično ne more ravno to delavstvo, ali njih zsatopnikl priporočati, da delavci Volijo v<jeseni kandidate starih strank. Zdsj pa vedo tudi tiati delavci, da so profesijouslul političarji izigrali zvijačno potezo, da zmešajo delavec.	•
KNOKOVA MIROVNA REŽO LUCIJA SPRS/STA V ZBOR
NIOI.
Wsshington, D. 0. — Rcpnbli kanci ao napeli vae svoje moči. da v zbornici At*» dve tretjini rs Knosovo mirovno rezolaelj«
Prad glssovsnjem je, trsjals debata eno v teka katere je prav
POČASI
PRIHAJAJO USPEHI VOLITVAH V JAVNOST.
Chieago, 111. — Kadar dosežejo delavci uspehe v volilne tioju, se velebizniškeniu časopisju prav nič ne mudi poročati o njih. Po-točalo je toliko, da ni ♦ašl delavski kandUlat izvoljen za župana v Ht. Paul, Minn^ni pa povedalo ra koliko glasov je propadel lu kakšne uspehe ao dosegli delavci,
Poročila, ki so zdaj došls iz Hi, Patlla v Chieago, naznanjajo, ds so bili izvoljeni trije delavski kandidat jc metri ttim svetovalcem »lasi rs v no so se privstnl Interesi poslufili vsakovrstnih zvijač, ds prodrn na <+li /rti s svojimi kan didatl.
Wllllam M ah one y je bil delav-•ki kaiwli<lat za žii|Mna in Je pre jel l»,0T»0 jrlasot. njegov naspn/t nik |w VJMt. Projiedcl Jc torej le za malo glssov, kar govori, da hod« privatni Interval porašenl ari prihodnjih nižinskih voli t ran.
CARRANZA UBIT; NOVA REVOLUCIJA V MEHIKI.
Roparski "gonoral" j« sa vratno napadel in umoril strmo-glavljenega mehiškega prodsodnika v hidalških gorah. Novn vlndn odklnnjn odgovornoat sa umor in bo kasnovala iloiinco. Carransovo truplo pri« poljano v glavno maslo, kjor bo pokopano s voli-
kimi caatmi.
KI Poso, Te*., 24. maja. Prsnciss« V i 11 m je pričel kontrarevolucijo proti voditeljem seda nje revolucije v Mehiki. Začasni fovernov Osmeros v ("'ivsvl je rsspisal 1(M),(MM) pezov nagrade tistemu, ki ubije ali ujame Vili«.
Vera Ouz, Mehika, 23. maju.-lNiložu j v drŽava mu t*ampeclie iu Tabaseo je selo slab. Revolucionarji se tepo med sabo ln Življenja Inosemeev ao v nevurmsitl. To poroAU«^ je avtentično. Tukajšnji Američani ao mnenja, da bi morala washlngtonska vlada poslati bojne ladje v Frontero, Tabaseo. Carnien ln Osrapeehe.
Mežico City, Mehika, XV maja — Strmoglavi jeni predsednik Ve-nustiann Carranza je mrtev. Bil je ubit v četrtek zjutraj v gorah llidalga blizo Tlatelnanga iu k njim vred so bili ustreljeni njego-#i spremljevalci, katerih je bilo menda šest, Podrobnosti n njegovi smrti še niso znane. (Jeneral Obregon je dobil prvo poročilo v petek, du ao bila najdena trupla Csrrsuze ln njegovih tovarišev. Hodi se, ds je bil nesrečni Carranza napaden in ubit v spanju in napad js nodll ^general" Rodolfo llerri^rs.ki je ssdsji teden spremljal ubežnega predsedniku v hribe, todu pozneje se je pridružil vstašem. Dalje sc domneva, *la jc Ifcjj^a s svojo tolpo itMI Csrrsn-zn TuiTitegs, ds si prisvoji denar, ki so ga ubežniki nosili s seboj. Bil Je torej .roparski umor.
Obregon je včeraj ursdno naznanil, da je vest o Carranzovi smrti potrjena in ds Je odšla na lice mesta komisija dveh geners-Hov in dveh advokatov, ki preiščejo vae podrobnosti napada in uboja. Obregon obaoja umor Carranza kot podli zločin In pravi, da Je poslal četo vojaštva, ki ima prijs-morilce nsksr prejmejo oatro kasen.
Truplo umorjenega predsednika jc b^o sinoči pripeljano v Menico <'ityMn izročeno njegovim hčer-ram. Carranza bo pokopan t vo jsšklml Častmi. Velikanaka množica ljudstva je sprejela mrtvega predsednika na kolodvoru. Hovrs-štvo, revolucija, vae jc bilo v hipu pozabljeno. Celo največji aovraž-nikl Carrsnr.e obžalujejo, ds se J/ moralo zgoditi kaj takega.
Med pristaši nove vlade Je zs-vladultt bojazen, da umor Carran-ze morda zadrži prl|»ozuauJe njihovega režima v Wasliingtonti. Znano Je, da Wllaon nI bolel priznati lluerte zaradi zavratnega umora Madcra leta 10 M Obre-gon in njegovi prijatelji so si sicer takoj umill roke s 'izjavo, ds oni niso odgovorni «s zločin, ki sc je izvršil proti njihovi volji in da bodo morilci kaznovani Čim pridejo v njihove rokej kljub temu je naaiJna smrt mehiškega pred tednika vrgla črno kopreuo triutnf revolucije.
SOVJETI SE VEDNO
PODE POLJAKE NAZAJ.
i '» '■ Ruska šeta prodirajo dalja na vsaj trti sevamo od Kijeva.
UMIKANJE ANOLEŽEV V PERZIJI.
London, 89, maju ~ Si nočno u-rsdno poročilo 1« Moskve se glsal\
"V smeri proti Molodečnu so nsše čete po hudem boju prekoračile Černieo. Na desnem bregu Berealne smo okuplrsli vaš vsal osem milj sspadno od reks. V o-kollel Borisova so sovjetske čete stopilo v ofensivo iu reokuplrals več postojsnk 00 milj severno-vzhodno od Minska; jušnovshod-no od Bobiinsk* smo tudi vseli več vasi. V okolici Poloeka so rdoče čete napredovale deset milj ln dosegle Čerkovštovlno» Klubo-boj ln Hvlrlj sta tudi v nsših ro-kah. Zasegli smo bogat plen in ujsll veš tisoč mož. V okoliši Kijeva sa vrši topniško bojevanj«. Pri ^lokinn, 'iloairju In Rstisi prodirajo s«s#lskaAets vokam» ^ Dnjeprs. Naša prodiranje julno od Kijeva se uspešno nadaljuje ns vsej črti,"
Istočasno JavljsJo Is Varšave, ds so ruski boljšuvlkl vseli vašno železniško postojsnsko v okolici Poloeka in poljske čete so se morala umakniti proti jiigosapadu. Nsdsljnlh devet boljševlšklh ns-psdov je bilo odbitih. Poljski ge-nerslnl štsb ne govori veš o ofenzivi, tsmveč pravit "Boljšsvikl ss selo trudijo, ds bi sdroblll našo defenslvo,1'
London, maja. « Ofislielaa poročila Is Perzije se glase, da so boljševiške čete, ki so okupirala perzijsko Itiko KnselJ, pričela pro-dlrstl proti Itaštu, ki se nahaja 3A milj jnšnovshodno od Knsalljs.[d AagleŠks gsrulsljs v Raštu se pripravlja ns odhod.
Drugs brzojavka sporočs, ds Js perzijske vlsds poslsls misijo v Moskvo, ki Ims nslogo v »post a vil i diplomat Ične vezi s Rusijo.
KAKO SE KRALJEVI KOMI SAUI RAZUMEJO NA RESE VANJE DELAVSKIH ZAHTEV
London, Angt — Vrtnarji in drugi delsvel, ki delsjo v gradu Balmorsl na ftkotskem. so zalita-vali osemom! delavnik in |>et. nsjst dolarjev me/de ns teden Kapitan Ramaajr, IpnJjer k«ml ssr, Je ns to zahtevo ««lgovoril brzojsvmt: 41 Dajte delavcem na znanja da dels>» deset ur na «lan, ali pa odpoved ns en teden."
Brzojavka je kratks, toda rns-/ilna, ki pri|Hivedujc, kako rev-najo t delavci ljudje, ki Jih red' ljudstvo.
DRŽAVNA KONVENCIJA DE LAVSKE STRANKE V ILU-NOMU.
————	JU
Chieago, IU. — Drlsvns konvencija delavske stranke v lili-noisu pfične dne 4. junija v, Hpringfieldu in bo trsjsla naj-msuj tri dni. 7,te dozdsj Js prijavljenih do šest sto delegatov. Htrsnks bo imenovsla kandidate za volilne mošc predsednika, sa zvezne gs senstorjs, govsrnerjs, pislgo ve mer Js, državnega tajnika, pissrjs višjega sodišča, upravitelja univerze In dva kongree-nike, ki jih voli vsr ljudstvo r III i noisu.
Velik |N>liod delavcev In farmarjev se vrši v soboto dne ft. junija sveler v Hprlngfieldu. Delegate i ms Jo prsvlco poslsti vsa delsvsks strokovns društva, far-marakc in konmmne orgsnlzsci-Je. Do dve sto članov ae Isvoli en delegat, Vaaka organizacija plača pet dolarjev za trt I Je kon-venčnih t roško v.
Pran k Jsaper, tajnik delsvsks slrsnke, opovarja vse orgsnlsaet* je. ds tskoj Izvolili delegate, še jih še niso Izvolile,.
V torek oblačno in gorko, daš. Jušnl vetrovi, Tesqmratura v zadnjih SM. urebi najvišja 71, najnižja M.
PROS
GLASILO SLOVENSKA NARODNI
■■	-- —M
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cono ofltfov po dogovora. Rokopisi st n« vračajo.
Itfarečnfna: Zadln j«n^riavT7i»ve«r<S	|4.00 aa lato
lata ia $1.00 sa tri paaaea; Chicago |5.60 na $2.1 b aa po
sa tri me—ca, in sa inosemrtvo ffltO. NMIO*
2657 S«.
l.	»L
"THE ENLIGHTENMENT'
Organ mi Um SJotmO« Na«
Sobacri Chicago |8.
all«s>al S«
Adv«rtiaing ratas on agraomast] V . *
' ■ i M^sssmmammKsaBmmsmp^mmrnfmmmsBmm i 11
Uhitad Sta ta* (aseapt Chicago) and Canada $4 par yaar; and foraign countriss 17.00 par jrsar.
nt
v oltlopaaj« a pr. ( ■••lova pomoni, d« Tt« jo • tom <b
jM^o^ačaaa^ do ^^^^j^-JjaJajfl Hofc
» ■■ 1
aMja 31—1920) p^of vrni* tlotTOB potoku uro^BlH.
inwu la Ponovite jo
ZAROTA KLERIKALNIH MORILCEV V LJUBLJANI JE SPODLETELA.	<
Vsi klerikalni listi zdaj skuiajo odvrniti od klerikalcev sum, da niso organizirali krvopreMtja dne 24. aprila na Zaloški cesti v Ljubljani, a dokazi, ki prihajajo pogasi na dan, govore jadno,. da je bil masak^r organiziran na pravi zarotniški način od strani klerikalcev.
Vsi očividci pripovedujejo, da iz delavskih vrst ni padel niti en strel, ampak da so streli padli iz bližnjih hiš. Tam, kjer so jugoslovanski pandurji na ukaz klerikalne slovenske deželne vlade priredili krvavo orgijo, se nahajata le dve poslopji, iz katerih je bilo mogoče streljati na jugoslovanske pandurje in tako dati znamenje za splošen napad n* neoboroženo ljudstvo. Eno poslopje je "Leo-nišče", drugo pa deželni zavod za gluhoneme. V prvem gospodarijo "usmiljenke" in v njem se zdravijo večinoma klerikalni gospodje, ki so zboleli zaradi preobilega uživanja žganja in drugih močnih alkoholnih pijač. V deželnem zavodu za gluhoneme sp pa že od nekdaj nastavljeni ' le taki uslužbenci, ki so poznani kot zvesti služabniki slo-, venskih klerikalcev. Iz enega teh poslopij je oddal klerikalni provokater strel na jugoslovanske pandurje, da jih opozori, kaj imajo storiti napram ljudstvu.
Pandurski stražmojster Mirko Ušaj, doma iz Crnič pri Gorici, je bil lahko ranjen v koleno. To dejstvo govori jasno kot beli dan, da ni bil strel oddan iz vrst štrajkar-jev, ampak da je bil oddan iz enega omenjenih poslopij, kot pripovedujejo očividd. Ce ni bil strel oddan iz prvih vrst štrajkarjev, bi ne zadel pandurskega stražmojstra v koleno, ampak zadet bi bil višje. Iz zadnjih vrst stav-karjev je pa tak strel iz enostavnega razloga nemogoč, ker bi moral podreti celo vrsto stavkarjev na tla, da bi krogla v padajočem loku zadela pandurja v koleno.
V	glavo je bila ustreljena od pandurjev 8-letna deklica, ki jo je oče držal v naročja To je jasen dokaz, da so prišli delavci z mirnimi nameni na shod, da manefestirajo svojo solidarnost z železničarji, kajti s taki otroci v naročju ne prihaja nihče na shod, ki se misli udeležiti krvavih pouličnih bojev.
Ti dokazi govore, da so klerikalci osnovali zaroto, da pokažejo svojo močno roko, razbijejo delavske organizacije in uvedejo v Jugoslaviji strahovlado, kakoršno izvršujejo njih bestijalni in brutalni bratci na Ogrskem.
V	začetku je stvar dobro funkcijonirala. Pripravljen klerikalni provokater je oddal strel, pandurji so oddali salve na neoboroženo ljudstvo, toda konec tragedije, kakor so si ga umislile klerikalne korifeje, je izostal, ker je bilo delavstvo tako pametno, da se ni vrglo v poulični boj, da bi slovenska klerikalna vlada imela priliko posku siti strojne puške in topove na delavcih, voditelje delav ntva pa obsoditi na vešala in obesiti. •
Nesramni klerikalni načrt je spodletel. Za to gre hvala razsodnosti slovenskega organiziranega delavstva, ki se ni dalo zapeljati od brutalne klerikalne provokacije, ampak je sodilo, da pride čas za obračun s klerikalci na volilšču, kjer se za vselej položi v grob ta protiljudska stranka, ki služi le interesom Rima m habsburške avto-kracije. '
Razsodnost slovenskega delavstva je storila pravzaprav še več! Rešila je Jugoslavijo, kajti v Logatcu je bilo zbranih več bataljonov italijanskih vojakov, da udarijo v Slovenijo in zasedejo železnico po vsej Sloveniji, kakor hitro nastane zmešnjava v Sloveniji. Slovenski klerikalni vladi, ki bi danes rajše odtrgala Slovenijo od Jugoslavije kot jutri in jo spravila zopet nazaj pod habsburško avto-kracijo, je bilo to vse znano do pike in je najbrž delala roko v roki z italijansko vlado, <)a se razbije Jugoslavija. Dr. Susteršič, vodja slovenskih klerikalcev in podrepnik Hsbsburžanov, se ni zastonj klatil po Rimu in koval zarote proti Jugoslaviji in slovenskemu ljudstvu. Kako so pa Italijani izvedeli, da se v Jugoslaviji pripravlja nekaj izrednega. če Jih niso tinti obvestili, ki ao skovali zaroto za napad ne neoboroženo ljudstvo?
Za italijanske im|>erijaliste je važno, da se Slovenija odtrga od Jugoslavije in pridruH ogrskim habsburškim
jNMlrepnikoBi, da je tako Jugoslavija oslabljena in ss spol-. ---- ----------—......
njih anpiracije v Jadranskem morju. Slovenskim kfe- *V ob^,lo?njrr x,n Ar>*n*kn pa Sdeha po ttaUh Ustih čaoih, ki so jih	Z **
vali, dokler je železnf pest Habsburžanov vladala v črno-žolti monarhiji.
Za enkrat so spodletele sanje slovenskih klerikalcev zaradi razsodnosti strokovno organiziranega slovenskega delavstva. Toda klerikalci ne bodo odnehali, ampak poskusili bodo svojo srečo drugič, za to pa mora biti slovensko delavstvo v starem kraju na straži, da se ne uresničijo temni načrti slovenskih klerikalcev, najpomžnejših hlapcev habsburškega Korla.
Zločini klerikalne vlade v Sloveniji.
Krvno žrtve klerikallima — Odmevi aprilskih dogodkov mod delavstvom. — Kdo je streljal ns orožnike? — Klerikalni beli teror.
Iz ljubljanskega "Napreja" jemljemo aledeče vesti in členke, ki ae tičejo krvave tragedije z dne 24. aprila ,v Ljubljani, katera je tirjala Štirinajst delavskih življenj in okrog 40 delavcev je bilo ranjenih. Slovenski delavci v Ameriki lahko spoznajo is teh poročilt. kakšne so zdaj razmere v stari domovini odkAr je na krmilu črna klerikalna bailda, zve-' sta dekla kapitalizma, katero podpira tudi licemberaka liberalna buržoazija. Vse nazttdnjaike sile so se združile proti proleta-rijatu v stari domovini in ker ga ne morejo streti zlepa, io pričele zgrda — a kroglami ig ječami kakor na Ogrskem. Zavedno slo vensko delavstvo v Ameriki — čitaj in izreči svojo spdbo!
Kri je tekla.
Z velikim sadoščenjem piše ne dcljsrki "Slovenec,'* da je v nede deljo tekla 'kri v Ljubljani. Qpi snje dogodke kakor so ae vršil po njegovem naziranju, a ctoenem zamolči vse tisto, kar se je Se zgodilo in kar se je pripravljalo
za delavstvo ta dan.
t
Delavstvo je hotelo prirediti mirno manifestacijo. To je dej stvo, ki ga doslej še ni nihče vrgel. Do take manifestacije i mejo državljani popolno pravico Kljub temu pa se je zgodi oni V* srečni napad na povaem nedoHme ljudi, ki so se zbrali tam na Zalo Ški cesti, da manifestirajo za svo je najprimitivnejie pravice, tr-ditev, dg je delavstvo hotelo raz bijati-po mestu, da je hotelo pro-klamirati sovjetsko republiko, ali da mu je bilo le to v mislih, Je t» ko gorostasna neumna la!, da*'« jo upa izraziti le miziljcnec brez poštenja. Vsa priprava, mcSana množica brez orožja in ibrez drugih priprav, brez drugfh navodil daai je Ibilo zbranih tam več ti soč ljudi, dokazuje vsakemu pa metnemu človeku, da ta množica trpečega ljudstva ni imela druge ga namena, Ikakor da s svojim nastopom pofkaže vodilnim krogom,, koliko je ljudi, -ki trpe in ki se zavedejo, da to trplenje po-vzroča sedanji sistem.
In ko so padli streli iamed ob činetva, jo odgovarjala žendar-merija, pravijo poročila dalje. To je zopet trditev, ki ji mi ne vemo odgovora. Vse te stvari ho dognala preiskava. Ali konstatirati pa moramo, da nam jc neštet« prič zatrjevalo, da ko streli padli zvrha, iz kake hiše. Nekateri tr* dijo, da so streljali v iz Lconisča, drugi j t Gluhončtaifice. Ali jc to resniea ali ne, ne moremo kon-Mtatireti, pravimo pa, da če se je to zgodilo, potem so to mogli sto riti le toompletni norel, zakaj povoda ni hilo nobenega. Mi smo toliko pošteni, da to priznamo in prenojauio stvar tako krkošna je. Klerikalci pa lažejo in namenoma, sumničijo delavstvo — pofttcno delavstvo. In v tem tiči glavna slobiioat. -
Med drugim navaja 'Slovenec' tudi. da so mladi ljudje hujskali Ijuduko innožieo. Ali je to re»Y Koliko je to res! O tem Ust molči. Povsem gotovo pa je, da tndi tisti mladi ljudje niso hujakali k naailatvom. Is poročil "Slovenca" pa jc pouirinati, da ao ti mladi ljudje, ki jih klerikalni list sumniči tako nesramno, pravi sločinel. To je slobnoMt poaebne vrste j to navado klerikalcev fte poanemo. Njih natneu je, da di*. kreditirajo delavstvo, «aat o sumničijo. lažejo, lažejo kakor dihur-
Ji-
Vse to. kar «e je zgodilo. bo Mtdila zgodovina. Mi rečemo le to da se dogajajo grosovite nasilno
Žrtve nesrečnih strelov. t
Med mrtvimi so:
Gorenjca Franc, 31 let star, fttrugar v kurilnici južne železnice, oženjen, »tanujoč na cesti na Loko 18, strel v glavo. — Hočevar Josipina, petletna deklica, stanu joča pod Ježami, Strel v glavo Odnešena domov. — Sagadin A lojzij, delavec, star 36 let, stanu joč v Mostah št. 13, strel v hrbet
—	Strle Fraitf nadpremikač juž ne železnic, stanujoč Cegnarjeva ulica, umrl v Leonišču. — Toftjil kurjač južne železnice. — Kuhar Mihael, vlaikovodja južne železni ce, 31 let star, oženjen, stanujoč v ilirski ulici 21, st*el v hrbet, u mrl v deželni bolnišnici. — Re bolj Pavel, delovodja Zeschkove tovarne na Vrču, odnešen na dom v Prisojni ulici. — Striša Franc delgvec v pivovarni "Union" iz Go*ijih Pirnič. — Kramar Ivan zidar .Kranjske staVbinske druž be, 26 let star, z Ilovice žt. 17 umrl v deželni 'bolnici., — Černe Jakob, delavec v kemični tovar ni, 28 let star, strel v srce, odne ften na dom v Zadobravo. — Pan gerc Franc, ključavničar, 32 let star, rodom iz Loma pri Gorici, stanujoč Stari trg St. 28. Kav ČnikiPeter, ključavničar, 41 let star, stanujoč na Viču St. 31. Ježek Maks, tapetnik, 25 let star stanujoč Hranilnična cesta St. ~^Ko«čevar Mar., 8 let stara, hčer ka sprevodnika južne železnice Kočevarja Damjana.
Ranjenci:
V deželno bolnico so bili pre neSeni več ali manj težko ranjeni; Zalaznik Ivan, 56 let star, o-ženjen, Ikovač južne železnice Hranilnična cesta St. 13. — Hri bernik-Anton, 24 let «{ar, delavec pri pafkethi tovarni SiSka, Brdo St. 29, strel skozi jetra. — Školč Martin, 30 let star, delavec v pi vovarni "Union", Rudnik St. 8
—	ArnSdk Franc, 46 lei star, de lavec pri Samassi, TržaSka cesta St. 27. — Klopčar Ivan, 18 let star, delavec Pollakove tovarne ranjen v desno nogo. — Zor Jo sip, 21 let star, mizarski pomoč nik pri Binderju, ŠiSka, Planin ska cesta St. 172, desna noga pre Ktrcljena od zadaj. — Kavčič Štefan, 30 let star, usnjarski pomočnik pri Merghenthalerju, Se-lo St. 26. — Vrhunec Peter, usnjarski pomočnik,. 39 let star, Se lo H. 96. — Židan Ant., delavec južne železnice, 38 let star, Spodnji KaSelj St. 29. — Hacin Ferdinand, tovarni&ki delavec v tvor-nici za klej, 22 let star, ŠiSka, Jerneje va cesta St. 47, strel v debelo črevo. — Stran&ček Franc, 24 let atar, zavirač južne železnice, Zelena jama St. 3, strel skozi jetra in želodec. — Ladih« Ed mond, 16 let star, kovinar držav ne železnice, Zg. Š»ka, St. 99, strel skozi prna. — Somrak Leopold, zavirač državne železnice, 29 let star, Moste St. 36. — Šolar Leopold, 31 let atar, delavec dr Savne povozne delavnice v ŠiSki, stanujoč v barrfkah pri klavnici.
Kaatelm Krnst, delavec v kurilnici južne železnice, Selo st. 37 IS let star. — Velepič Ivan, 24 let star, delavec pri Pollaku, Šmartno St. 14. — ValHf Ivan, kovač južne železnice, 33 let star, oženjen, stanujoč v vozovih na glav-nem kolodvoru. — Tomažrč Mar-eel, delavec pri Toenniesu, težko pohoj^i. stanujoč V Drav^ah.J»o kiolonh' iT cala vnUa^r!
If iS* rm°* V t^In*s^ Tudi železničarjev ho nekaj vlak-uir od Sel domov^- LSaj Mirko.lniii v in vojdlniee Inže-
ner (Justinčič je pa odiel menda
smo v deželno bolnico k nafim mrtvim bratom, žrtvam delavske solidarnosti. Devet jih je ae ležalo tam na mrtvaškem odru, devet mladih, čvrstih, žilavih delavcev. P(j|cze na obrazu nekaj sveregi^ irSlista »epečejo.
Drug za drugim stopajo ljudje,1 ki t rumoma romajo k žrtvam krvavih krivic, v hladni črni veati-bul mrtvaSiuce v deželni bolniž-nici, da počaste njih t^omin, da jih Sc enkrat vidijo, svoje brate, da si dobro zapomnijo te nesrečne dogodke, da vedo tem bolje soditi v življenju.	*
Ves čas, od odpoldne, dne. 26. apr. do pozne mračne ure, ao se gnetle nred mrtvaSnico gruče deJivcev in drugega občinstva, ki so k pi-etete počastili spomin svojfti to-variSev. Ginljivi prizori. Kakor bj občinstvo moril sila težak vzduh: tak olbčutek jc bilo razbrati z obrazov, po govoricah pa, da se mora nedollno prelita kri delavčeva maščevati. Jok zaostalih žena in sorodnikov padlih žrtev je kakor slaba vest krivcev — krvnikov •. . .
LjulsKa silna množica Na o-beh straneh Zalotike ceste do Sentpetrske cerkve in od tam po Ahaeijevi cestK do , . železniškega mostu na Martinovi cesti, je gta-la vseskozi dolga vrsta ljudi, povečini stavkajoče delavstvo s svojimi družinami. Vlada slovesnega pogreba ni dovolila.
Posamezno ao ae vršili pogrebi žrtev. Prealedka pol ure in več. Ob dveh popoldne sta «e vršila dva pogreba. Spremljali ho Žrtve njih bližnji sorodniki in znanci. Posebno so se v velikem Številu svojih pogrebov udeležili železničarji s svojimi družinami Ljudstvo pa je hotelo videti vse počastiti vse, čutili vso krvavo krivico, ki se je zgodila nad bra ti. Tja pozno v mrak eo se žalni sprevodi še vedno pomikali na pokopališče pri Svetem Križu Ljudje «o potrpežljivo pričakali vseh. Deset mrtvaikih voz, deset žrtev .. . — Ljudje pa so odha jali domov s trpfko sodbo v srcu niti pogrelba delavstvu ne dajo Pri Bogu, zapomnimo si!
Spomin nanje, bratje, nam bo svet, svet za vedno!
Splošna stavka se je vršila malo izjemami, v kolikor je bila prdklamirana naravnost sijajno Delavstvo se je zavedalo važnega trenutka in je izpolnilo svojo dolžnost, ki mu jo je nalagala dolžnost solidarnosti do železni čarskega delavstva. Delavstvo je dokazalo, da železničarji niso sa mi ter da smejo računati z vsem delavstvom v Jugoslaviji. Želez ničarji morajo zmagati, fooj ho trajal toliko časa, da zmagajo. Če se doseže aporazum sedaj druga če, naj se zaveda ošabna gospoda da s tem boj ni končan.
Nesramna "Slovendeva" lai
Organizirano delavstvo, ki ga zastopa, kakor pravi "Slovenec" takozvana strokovna komisija, je proklamirala splošno stavko, ker je to zahtevala delfvska solidar nost in ker je bil nastop dr. Korošca tak, da je opravičeno zbu jal ogorčenje. Stavka se je izved-a kakor je bilo sklenjeno. Delavstvo je pa samo odločalo o stavki in je po nasvetu strokovne ko-iaiaije v nekaterih krajih opusti o stavko. Zakaj, o tem ho bili za upniki informirani. Naravnost nesrsmno in lažnjivo pa je, če skuša "Slovenec" dokazati, da hc je naročilo od strokovne komi sije delavstvu, da naj vzame o rož je na Zaloško cesto. Kaj takega more zapisat^ in db javit i le navaden lump.
Aretacije. — Skoro vse stro-<ovne odbore je oblast pozaprla,
ker misli, da se da socialno bedo odpraviti s terorizmom. Med aretiranimi so: dr. Lemež, Pctrič,
prožnik-narednik, >odora iz »Č¥ nič pri Gorici, strel v desno kole-no. — Detelja Ivana, delavka v
Trst. — Kaj hočejo dosegi s tem! Ideja sa**ialwma se s tem
tnv.n.i 4rf«; OH I . 4 J, """	"oriaircma «e s tem
tovsrn, za klej, 28 let stara, Selo L« Mlre. _ y Mariboru so areti-
,v.dr?U Waliseheva in NachtnallSve-|a očeta. Zakaj f
L,
stegno. - Sprritzcr Stanislav, iM11""	"" N*5*«*Uovt!
let star, plmkar državne železni*.
ca. Šiška. Kolodvorska «enta st. | Testament z zaloška oaste 185, zadet v levo nadlakct.	Moitla IhhIo moritve v soboto,
Celje. V Celju s<i v soboto po-M«e 24. sprils 1920 le rodile kak-noči aretirali stavkovni iMlImr.	nad. Morda tio le priftla
Ponoči je namreč začela goreti!110 veljave pamet na desni in na neka Jarmrrjeva lopa ia ohlani '»vi. Morda, pravimo! Htreli, ki je osumila (t) takoj Mavkujočrl*' P«dli na Zaloški eeati. bi vaako ter zaprla stavkovni udt>ur. Ohla Vlado, ki količkaj miali vsaj na sti hi memla Že lahko vedele, da	opozorili in Izmodrili. Za-
organinrani delavci ni»o zločinci ^"nj j* kričanje ("Slovenca,"
Ob mrtvaškem odre žrtev.	L^JzL'^'
Žalosten ja hil dan. Še žal^t nisti in njih hujskači. Nikdo ne
ne hujskačev is same gole ljub«, ni do njih. Ljudatvo, ki je 8ttv' kalo in demonatriralo, po jj^, Ijamdcih ulicah in drugje p0 gu veni ji, nima a komunisti m aten ti tujih držav nobenega stika To delovno ljudstvo živi v velike«, pomanjkanju, jc lačno, je nago* ke 'boso. Zaman se trudi človek' a, da bi se dostojno prehranil hlekel in obul s prejemki, ki jih prejema za svoje vaakdanje de-lo. Družina živi v pomanjkanju, mož, ki hodi na delo, Živi v po! manjkanju. Truden od doevneti dela se vrača delavec k svoji j^. binir ki mu ni več v uteho, v zadovoljstvo, v zabavo, ampak v nadlogo. Posluša tožbe nedolžnih otreflc, jezne očitke žene, da manj. ka ?aega, da zaslužek moža ne u do6% niti sa preskromno prohra-no, kaj šele da bi ae nabgvila ol>. leka, obutev, perilo, kurjava. In ljudstvo tir ja od vlade, da mu po-maga. Po pravici! Kaj je storila doslej vladat Ali se je uprla vedno večji draginji? Ne, celo posp^. Sevala jo je s svojimi zmešanimi naredbami. Ali je poskrbela vsaj za cenejšo prehrano ubožuiJi stanov f Ali ne zaslišijo dandane« tngovci, Špekulantje, (podjetniki, verižniki, več kot kdaj prejet Či-gavo je žilo, ki je zraslo na naši domači zemlji f To žito, to moko, to koruzo, krompir, fižol — vse to je od velikih yerižnikov, od bank in raznih špekulantov, ki izpre-šajo z diktatom svojih neznosnih cen delavnemu ljudstvu vse, ksr sproti zasluži. Delavsko ljudstvo danes včtiko premalo zasluži, da bi moglo nasititi požrešne špekulante, banke in verižnike!
V tem je resnica. Tu iščite "ko-munizma."
Ali bo vlada povlekla naulk n dogodkov na Zaloški cetif Če je Se kakšen pošten človek v tej vladi, bo priznal, da tako, kakor je šlo doslej, ne more nikamor več naprej. Korupcije in nezmožnosti je bilo dovolj. Napravite čisto mizo in začnite vse hnova. Dajte kralju kar je njegovega in dajte ljudstvu, kar je njegovega. Vsaj po tem svetopisemskem r«kju se ravnajte! In ne mudite nič, ako nočete popolne propasti in dejanj obupe!	•«
Vprašujemo sc: .Ali je še toliko pameti pri nas, da bodo ljubljanske žrtve, žrtve delavske solidarnosti in volje, prinesle sad, ki ga ljudstvo opravičeno pričakuje!
Na drugi, na akrajni levi strani, pa mora tudi zmagati uvidevnost. Navaditi se je treba gledati vse tako, kakor je in ne tako, kakor si Želimo imeti. V boju za pravice in svobodo ljudstva je treba vse, kar se podvzams, dobro pretehtati in premisliti. Vsak korak naprej more le tedaj imeti trajno vrednost, eko je storjen pravilno in je dohro presojen. Socialno demokratični stranka j? vedno hodila zelo modro pot in tekom dolgih let svojega obstan-ca je delavetvu priborila marsikaj, ustvarila mu je dobre in trdne organizacije ter ga vodila od zmage do zmage. Načela socialne demokracije so večna, samo na njih temelju more delevaki razred doseči svojo taželjeno osvoboditev iz kapitalistične sužnosti in odvisnosti. Zgolj socialna demokracija more voditi boj delsv-stva z uspehom, združujoč v svojih vrstah vse, ki delajo in trpe, hrepeneč po dnevu, da zaeine člo-vefitvu prava svoboda jn bratstvo.
Socialna demokracija ni stranka utopistov, sanjače v in nezre-ih mol Socialna demokracija jc stranka realnega dela v prospeh proletarijata na temelju nučel, <akor jih je očrtal naš veliki borec Kar) Mara. Vae druge stranke hodo propadle v nič, »golj socialno demokratična stranka bo večna, ker socializem je temo e-den, kakor je tudi proletarijat zgolj eden. Zato more tudi socialna demokracija biti re« stran ka hoja in vagehnv aa veliki adesl delavskega rasroda, za kateregs je že tolikrat prelival evojo srčno kri.
KIKUUKI JM MSTKV.
j« on rimi n
ooie osspploianjov
U hil
Ghieggo, IU. — John Kikubki. vodja klavniških delavcev, j« podlegel ranam, ki sta mu jih prizadela neznana napadalca. Zdravniki so takoj isjevitt, ko eo ga pripeljali v hotftiSnfee, da je atlo malo upanja, da okreva, ker ga je krogla zadela v oM*l in |rtrs KikuleM je vodil sedajo etav-ko klavnišfcbih delavec* in je W kandidat sa i
je najbolj potrebna knfifs pri učenju tujega jaaika. C« žalite pomnožiti Vaio sslogo snglsških bssed, al boate naročili najnovajli
ANGLEŠKO-SLOVENSKl BESEDNJAK,
ki ga ja acatavi) dr. F. J, Kam.
Obaag 25,000 angleikih baaed a alovenako isgovsrjsvo In točnimi alovanakimi iaraai. Knjigo boate rabili celo življenje. CENA 5 dolarjev. Naročite na sledeči naalovt
6202 St Clair Ata,, Clareland, O.
NaroČilu prilošits denar, čak ali Moaey Order.
Carranza*
Carranea je M padel usodi Me aera in malone vseli ostalih predsednikov in vladarjev v Mehiki, kolikor jih ni pobegnilo v tujino To je tragična usoda mehi »kih predsednikov, ki visi kakor »rokietftvo nad nesrečno deželo, odlur so se Mehikauoi leta 1821 osvobodili ipsnske nadvlade in u-stanovili republiko. Canrau/.a je bil star 61 let in rodil se je v dr-iavi Coahuili. Njegovi sta rži so bili imoviti in dali so Veoutfiana v višje šole, kjer je Študiral pravo. Ko ao ga zabolele oči, je pustil odvetništvo in je postal plantaž-nik. Pozneje je bil izvoljen sodnikom, nato senatorjem in naposled guvernerjem v Coahuili. Ko je le la 1910. izbruhnila revolucija proti Porfiriju Diazu, je Carranza podpiral Madera, voditelja re-volte. Madero je zmagal in Diaz je pobegnil. Eno lete pozneje je bil Madero strmoglayljen in za-vrstno umorjen v glavnem mestu Mehike in Huerta si je s silo prisvojil predsedništvo. Carranza je zbral v Coahuili 600 mož in se dvignil proti Huertu. Njegova armada je hitro rastla, ko se mu je pridružil znani Villa in v nekaj mesecih sta okupirala vso severno Mehiko. Toda civilna vojna je trsjals šest let in v tem času bi bile Združene države skoraj intervenirale; ameriške čete ko o-kupirale Vera Cruz leta 1914. Končno je bil Huerta premagan in rešil si je življenje s tem, da je pobegnil za Diazem.
Dne li. marca 1917. je bil Carranza izvoljen predsednikom Mehike; več kot poldrugi miljon glasov je bilo oddanih zanj. Ali miru še ni bilo v Mehiki. Villa se je obrnil proti Carranzu in ves ('•as vodil banditsko vojno v či-vavskih in coahuilskih gorah proti vladi. Villov zaveznik je bil Za-pata na jugu Mehike, ki je bil u-bit pred par leti Tretji sovražnik Carranzov je bil Feliks Diaz, nečak strmoglavljenega Porfirijo Diaza, ki je vodil mehiške klerikalce. Carranza je bil v večnem konfliktu s svojimi notranjimi in zunanjimi nasprotniki. Ko je njegova vlada uvedla novo ustavo leta 1911, ki je poleg drugih reform vzela gotove privilegije i-nozemskim kapitalistom, je dobil Carranza nove sovražnike, ki so dosegli, da je ostala ustava do danes le na papirju. Obregon, Gonzales in vsi ostali "generali," ki vodijo sedanjo vstajo, so bili Carranzovi pristaši, ki so vodili njegove čete proti Diszu in Huertu v prejšnjih civilnih vojnah.
Prepir med omenjenimi "generali," kdo bo bodoči predsednik, je povzročil sedanjo revolucijo. V Mehiki je že od nekdaj navada, da so "generali" predsedniki. Carranza ni hotel biti general in /ato ni bil tako popularen kot razni Obregoni. Največji greh je pa naredil, ko je odločil, da ga mora naslediti civilist Bonillas. K tem se je zameril skoraj vsem "generalom," katerih kar mrgoli v Mehiki, in posledica jc bila, da se je dvignila proti njemu vsa nrmada. Revolucija je bila utilitaristična in voditelji so bržkone dobili pomoč tudi od zunaj — finančno pomoč. Ker je Carranza ostal brez armade, je bil uničen. Carranza je bil izobražen mož, toda zelo trmoglav, kar mu jc veliko škodilo. Kar si je vtepel v Klsvo, to ja moralo obveljsti. Po nrepričsnju je bil liberslec kot Msdero. Izvedel je neksj reform ia njegova največja zaslugs jc, ds je stri moč klerikalizma v Me hiki, medtem ko ni mogel storiti skoraj ničesar na gospodarskem polju, Agrarne razmere v Mehiki vpijejo do neba, ker so še zrni-rsj fevda Li stične, doČim je industrija v rokah inozemskih kapitalistov, Ravna v tak razmerah tiči vse zlo, iz ksteregs se porsjs večni politični kaos. Nsslednikom Csrrsnze se ne bo godilo nič bolje, dokler bodo eksiatirale v Mehiki barbarske gospodsrske rsz-mere.	/
DOPISI.
| društva "Zvesti bratje" št. 89 SNP2, za prisrčno slovo ns zsd-nji seji, katere sem se udeležil.
Večkrat opazim v kakem do-Ipisu, -kako slabo obratujejo rud-I niki in da je velika draginja.
BrownsviUe, Al* — Iz te na
selbine ali kraja najbrže še ni bi
lo nobenega dopisa v slovenskih I vjJ" u" Z "'"'"V listih T»k.i ni stu^^! "I."	tegs bi jaz priporačal roja-
kom, da se naselijo na fartne. Tu
listih. Tukaj ni Slovenec v, razun mene in mojoga brata, drugi so sami Angleži;
Ker sem se naveličal delati v umazanih rudnikih in garati za žive in mrtve, sem se preselil ua farme v Arkansas. V tukajšnji okolici so še lahko dobijo douio-višČa ali "Homestead" po 160 a-
kaj je dovolj dela in kakor kašv bo tudi dovolj jela. Kar bo pa o-stalo, se bo pa prodalo, ker se vse lahko proda. — L. Werdinek.
8 pota. — V zadnjem mojcit: dopisu seiu poročal iz solnčue ju-krov. Dobi ga lahko vsak kdor je Colorade in Utah. Poslovil
državljan. Zemlja je rodovitna in vspevajo vsi poljski pridelki. Tu-Rajžnji farmarji se največ pečajo, kolikor sem mogel videti, z živinorejo, sadjerejo, kokošja,rejo in prašičjercjo. Posebno prašičje-reja je -zelo dobičkanosna, ker ae prašiči pasejo v tukajšnjih šu-mah, v katerih je precej hrastovega drevja.
Svet je (bolj valovit, nizki hribi in tudi precejšnje ravnine. V tukajšnjih gozdovih raste vsakovrstno drevje, kot hrast, bor, in oreh. Največ je še borovega <jrevja. Dovolj je lesa za postaviti najpotrebnejša poslopja za doraoviščarje. Ne daleč od tukaj je žaga, kamor izvažajo posekani les.
Ta farmamka naselbina je oddaljena od železnice šest do sedem milj in ravno toliko do prijaznega mesteca Hefoer Spring, kjer izvira šest zdravilnih vrelcev, vsak za drugo bolezen. Voda teh vrelcev ima okus po kokošjih jajcih. V to mesto pridejo ljudje od blizo in daleč.
Jaz bi zelo želel, da bi se še kak Slovenec nsaelil v tukajšnjem kraju. Sedaj se svet dobi še brezplačno kot domovišČa in in na prodaj so tudi že obdelane farme po zelo nizki ceni in ako se ne motim je cena od pet do de» set dolarjev aker. Zrak je zdrav in dobra pitna voda.
Meni se zelo dopade in sem prav lahko pozabil na premogo-rove v Syganu, Pa., kjer sem bil vposlen v rovih šestnajat let. Prvega marca sam se pa poslovil od tamdšnjih rojakov ter se preselil v tukajšnjo okolico na iarmo. Najlepše se zahvaljujem Članom
sem se od teh goratih krajev in posetil Wyoiuing, kjer se razprostirajo puste in prostrane planjave porastene z divjim pelinom in po katerih se pasejo, velike čredo ovae in goveje živine. Po teh pla-
njav a|) včasih zeplefte vetrovni vrtincu, ki vadiguje v zrak pesek In drugo lažje predmete in tako ot oš koča dihanje.
Manjši preniogorovi jf. okolici lloks Spriuga. \Vyo. obratujejo i polno paro, mlini največji rov ps obratuje le s polovičnim Jakom iu rudarji iiuajo precej praznikov. V ukolioi Kemmerer. Wyo„ rovi tudi <4)rafujejo s polito paro. Zaslužek je primeren poučimo še aa plečlarje, katerih klub je tukaj precej številen. Ua sumilo da sa družinskega očeta ni veliko, ako prinese na 14 dni Sta dolarjev plače domov, kor je draginja tudi tukaj nesnosua in vesni« delavcu sleherni cent ,is Šeps. Veleprofitarji že pazijo, da delavcu ne ostane dosti od ltjego ve plače. — Matija Pogorelec. -
Premislita dobro, kom« boste izrtiiH denar ja
pošiljate* v stari kril ali pa za vohlja listka.
1 ■ '
Sadaj živimo v času maeefcpreati in slorabo, vsak akuša postati hitro bogat, na glada na svojega bližnjega. Razni agantje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor goba po detlu.
V tah čagih aa stavijo v danarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim In premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoča izpolniti svoj« neute-meljene obljuba, ja veliko vprašanja.
Naše denarna pošlljatve se zadnji čas primeroma aadanjlm razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo Izplačujejo.
300 Kron........$2.40 1,000 Kron........9 7.70
400Kron........ 3.20 5,000Kron........ 36.50
500 Kron........ 4.00 10,000 Kron?.......75.00
TVRDKA FRANK SAKSEft,
82 Cortlandt St.,
Naw York, N. Y.
VISOKE dE SO ZDROBLJENI
™ •	r. .	• fjj IJ	i.f- /'fi . r «t -rA^' ' C '* 'hi* 1 * s
e-t	'	,
Nam ni potrebno naznanjati razprodaje z 20 ali 25% P»<Mh Naše cene ao vedno bile med 40 do 60% nižja od drugih trgovcev v tem meatu in mi proda- ' jemo le dobro zanealjivo blago, vladni preostanek ali izdelovateljev, ki so napravili to blago za vlado.
Primerjajte te cene:
Delavska vMluUaj« tevl je, pesa-iUm čevlje in visoke l*r1J«. Nosite vojaške čevlie, vsak par pregledan In nosi
Kak	.......SS.S0
Mornarski čevlie, tudi ti ■o pregledani in noaljo
znak . . ,........... .SS.S®
Usnjati čevlji a gumijevimi petami...........S4.7S
Samega pravega usnja poljski čevlji, trpet no narejeni, močnejši od
drugih ..........SS.00
Vladni usnjati čevlji zbitf, pregledani in nosijo
znak ...............SS.fi
Vladni gumijevi čevlji, Izdelani v eni največjih tovarn..............S* 00
Razprodaja delovne
oblaka.
Trpežna delovne hlače In 'jumpers" 220 danim
po .. »...,»••»•«»» Plava kambrikove srajce ,, sa delo, najboljše, kar ae jih isdeluje dandanes po ..............SISS
Khaki srajce, posebno is-vrstne po ..........i.St.SO
Povrhne delovna hlače "Overalla", Itroka In va-
like, po.............t
UNIONALL8 delovne hla-plava, vredna do
$6.00 se dobe po......SJ.7S
Khaki hlače as poleti, tr-
Biftae Irt^a PO • e • »I IPCORD hlače, posebno močna ae dobe po. .SS.7S
ss.oo
PPoaebni "Bombazlne" delni plašči, ni jih
boljiih na trgu, po................
O. D. vse volnene plave arajce po.........
O. D. Flanetaate »rejce po...............SS.7S
Najfinejie vrate poplin arajce m dobe po... .S4.SS
Najboljfti detnl pldtet narejeni iz oficirske vrate bUga dežnih plaičev, ae dobe po....SS.7S
U. 8. vojaški in mornarski •vtterjl po.......SSJO
O. D. Sviterji po.........................•1IB
O. D. 8 cela narejeni avlterjl po...........
Pravega uanja narejeni PtJTEES ae šobe po,
Najboljša spodnja oblaka po najnlšji coni.
Zarobljena apodnia obleka arednje debeloeti po . $1.1»
Hpodnie araJce ia hlače v dveh koaln sa poletje po.7Se
Srednje vrate union spodnje obleka, najboljše
vrednosti, po........$1.4»
Volnena spodnje obleka union, vredna $1.00, ae
dobi po ............SS.7S
"Blood". imenovana spodnja obleka po ......,$t.SS
"Laatlk Krotrh" slavna
union apodnja obleka po SOe Vojaške spodnje^arajce in hlašs, posebns vrednost, po .......7Se
Poeebne vrate "Cashimer" nogavice, ducat vsakemu kupca, ae dobe po............. SS.7S
Platneni jopUl po .............................7Se
U. S. Mornarski kovčegl ae dobe po,.......SS SO
U. f. Vojaški "Jerkina" ae dobe po.........$s 2»
U. 0. Vojaške hlače In površni suknjiči dobe pe......
"Csshmerit" nogsviee, psr po.
Usnjate rokavice po.
Usojate rokavice aa dele po................ SSe
S es. aspestnS rokavice ae dobe po.......... ISe
DRUŽBE DOBI 125 mLJOHOV DOLARJEV POSOJILA.
Waahington, D. O. — M^ddr-iavna trgovska komisija je sklenila, da doba šelesniške drašhe T»t In dvsjset nriljoaov dolarjev posojila, da naknpijo potreb-"prema. Železniške drdšbe Iz MTljaja. Ua patrsllit^jo najmanj
NAKUPITE VSE VASE POTREBŠČINE.
7s7 šotori s vsem, koli in drogo stane po... i ................................ i............
7x9 šotori i vsem, koli in dr»«o eUne po...............................................
7|x12 iotori z vsem, koli in drugo stane po............................................
U 8 Vojaške mate šotore se dobi po...................&............................,
l«sl6 U. 8 iotori vojaški piramidični totori po......................................... •
VnjaAke p<jstelje "cots" aa dobe po......................................................
»teli to resaa drmmm epeoee se dmki W aele mkdd —i.
frt denar u m tttio pivih za na fismezii umu i utiiim ihti zamviuii
FEDERAL STORES
414 SmtthfMd Street. PlTTSBUBGHt PA.
Narmaia pe pejH ae
M^ro vrša»
SloTcniki Narodna
Podporna Jednota.
UataaevliMM S. aprUa 1S04.
lakorp. 17. juatja 1S07 v dršavl ItltaoU.
GLAVNI STAN« SS87-SS SO. LAWNDAL£ AVE., CHICAGO, ILLINOIS. Iivrlavalni odbor.
UrSAVNI ODSZK.
rraSMSaA Vte««.« OUakar,	Aalaa HfmI. B« 140, CuMMltari, P...
>*«Ml «L talalli MaiS TmtS. uj.Si MaMkas« UAalka r.ul Sarsar. aa«aaal st bUsaJaUi FraaS a. TSteakaiv apMellsM alaaila rt% CU41»».
roaoTNi ODSZK. 1 • Jaka UaSamaeS. sraSaaSalk. «OS H ar SU SerUcItolS, l\lH Martia žalaaaSiar. In m. SwWtMi. OSK iea. SaSU^k, Oea 4SZ. kailtSaa. fa^ PraaS SaMrak, saoo Pmm t**. Claval—S. Okla.
____BOLNIŠKI ODSEK.
OSKKDNJK OKaotJK« raul S«r«ar, sraM.tV, SC8T-as a UwaSala AvH Ckl-aga, lil VZHODNO OKSOŽJSi KnS.II PUtarlak. B«a 434, Sri4«^Uk. Pa.
- Aalea Ka4Uak. B«. ta. Wl«k Ha»ae, Pa. ZATADNO OKROllKi Aataa šukr. S.« 104. Or^a, Kaaa^ aa Ja««aMS.
Lse K»kar, Bes S44, OUkart. Ml.«, aa aav.r...M
Nadaorni odbor.
414 P Ure. St., Kvalalk, Mlaa, Jaa. Kaka, IOOT E. ?4tk Si., Ctav*(.a4. Okla.
Tiskovni odbor.
VteesM Calakar, Jaka Uaiai eaeS Is Malt PalrevM.
Združitveni odbor.
rngOSKONIKi Praak Ala4, S1S4 S. CrsvferS Ave* Cklaa«a. IS.
Jaka Tr4elJ, Baa 141. Uwv«Ma. Pa.	t
JOke Ovsa. S4S K»H«t<4, DalrsK, Mlak. Jas. Skak, USt K. SS. Su Clavatoa* Okla, ♦
VRMAVkii rn-.JUr	A«, Cklsssa. III.
VRHOVNI ZDKAVNIKi D*. P. J. Kem. SSOB St Clalr Ava^ Clavalaa4, Okla. OOOOVOIINI UREDNIK TROSVETE«, J.S r.^artaoT
araSa, as vrli lakalai SS mlwn Pra4aa4aUtva
* ^OSOgl — KeraasaaSaBas s al. aSkeralkl. ki Sateja v gla
k	•• Mala |L ,ra*a*lka
». N. P. JH SSST-SS Sa. Uw«Ub Aya., Cklaasa. IS.
■ DENARNE POŠIUATVB IN STVARI, ki aa »Maja al. lavH le aa aastovsi TaJaUlva a N, P. J„ aSST-SS Sa. Lawa»al»
„ ^	v *VE*1 * •^AftAJNlŠKIMI poau as
em™ a N. P. JH 1447 44 Be. Lawa4ala Ava^ Cklaeas, I H.
Ava, Ck I«.«., iu! '**iele ae aaslevi SU««J
praea^aate aaSaaraa«. aSkara, il«ar aaalav Je aaaraj
u.i - ■ ■ ■___._____ ...	___
s^sSSlJJS mT"™ •4MkMMJ
■ Vas srUaaka pseU araSaMl»m slsatls as aaj P. A. SSST-SS Sa. Levadala Avs^ Ckiaaaa, IU. b * *** f Ckiaaaa, IU.
aa| seMUale M. Patrevlla, Jaka UaSanraaS, 404 Hay
laiiaiiallt^a M M rivaseaeiiivs v« n«
splsk vaak kar }a v svsel •SS Sa. Uwa«aU Am,
POZOR ROJAKI!^
Sedij lahka upat petaiste direktno v
ikri kril prib BŠSELŠ, TRSTŠ ali DIBROVNIRŠ.
Parobredaa la vešajs listke dobite pH BAS Is New Vorka 1 ' da V4eh vešjlh sseal v JafeatavtJI. t
Vse pelae petrekiiiae In dovoljenja aa vaat preskrbe lakaj ki tre, leiae, popelao la bsasplaŠBe.
Ml v«
s preskrbimo vale dr»ilse la setadalka la ilarags kraja v Aierlha, ter iapeslajease vas
Obilajae la brsejavas deaarae psllljelve as laplalsjajo sedaj v aajlepšess reda la kitre, kar sa bivše aapreko edUlraaJeaa.
Orsojsvai stroški snsšsjo od St.SO da $S.I4 od vsake peštljstve, aa glade ns to, kollks Js sveta.
Nepearedaa svsss s najuglednejšimi savadl v domovi al. kakor tttdl aad deajaellelaa akuia^a uiiiogo^ajMIB pošiljali dSBST
Kupile bealae
aakasaiee (Drafls) daaMM,
da si ssfetevlle
Naiobšlrnajla aavedlU la aaeeefl v vsak aalrib lahke dobita l>iftxpls«iio. ako sa obrnete osebno ali pisn.no as »esaale
im m^J JsšammIm as^saaake^H akašmlaAm iatJasi asa	oa^ivMei aaveafavvvai
EMIL KISS BANKIR
133 Seeond Av% CafMtHk St» Naw York, N.Y,
Uataaevljeae leta ISSS. Sprejema vloge aa 4% obreell.

Najceneje in najhitreje
> • 'A. f I	•
'	**,	- '"6 M '/t	t
pošiljanje denarja v stari kraj, se obavlja potom 'čaka (draft).
. , * e Vse kar ja potrebno je toi
Mi vam pošljemo Ček In vi ga sami pošljeta naslovljanfu, in on pa kadar ta čok dobi, gra eno- , stavno do najbljlftnje hranilnice, banka in tam dobi denar /s čak.
Cake izdajamo na vaa večje banke v Jugoalavljl.
Pošiljamo denar tudi potom pftlte In braojavno.
Naša cena ja vedno najnlftja.
Pošiljamo denar tudi v domovino za uloge v hranilnica za vaa hranilnice v Jugoalavljl, ter dobimo sa vaa uloftno knjižnico v kratkem čaau.
Prodajamo parobrodna listke za vae proge. Našim potnikom preskrbimo vse potne listina brezplačno. Vam preskrbimo sorodnJke.fz starega luraja. v Ameriko, ter opravljamo vae notarske posla kot: uradna spise, pooblastila, pogodba, 1. t. d.
Pridite osebno ali pa nam pišite za pojaanila.
NEMETH STATE BANK
M L ttstf M. Jetrn Nemeth, prstifcat last Vati «. V.

4823485323535353484853232353235353532348894853485353232348

Otok Kreta.
(Konec.)	Nje cilj je
bil vojn« e Turčijo in polastiti »e Mseedonije. Za to namero ao pridobili agent j« te organizacije ali stranke tudi kristjanske prebivalce n« otoku Kreta. Zalagali so vateše i orožjem, atreljivom ju ko ae je v zadetku leta 1807 zopet pojavilo revolucionarno gibanje na otoku, je 21. januarja grška vlada odredila mobilizacijo vojne mornarice. Razmerje med Grčijo in Turčijo so se Ae bolj poostrile vsled izgredov 4. februarja v Kaneah, ko je turSko vojaštvo streljslo na kristjsne. Več tisi»č kristjanov jo iskalo pribežališče na evropskih vojnih ladjah, ki so bilo zasidrane v tem pristaniAčn. Vsled tega pobojs kristjanov je grška vlada odposlala eno oklop-nieo in enega križarja; nekaj dni I »ozne jc je sledils flotila torpe dovk, pod poveljstvom grAkega priiua »Ilirija, Id se je nmsknil s svojim brodovjAi do otok« Melos. -V noči 14-—15. februarja se je ps iskreal oddelek grAkegs vojaAtva pod poveljstvom polkovnika Vas-soss pri Kolimbsri blizo Kancje. Polkovnik je takoj izdal prokla-inacijo. da jo otok zaseden v imenu grAkegs kralja Jurijs. Isti dsn mi krcAki govenior u bežal na rusko okiopnjačo in naslednji dan ja mednarodna mornarica izkrcal« m oh t vo, ki je okupiralo inesto Kanejo, in je preprečil« gibanje grAkih čet, ki ao se po nekaterih praakah a turAkimi črtami umaknile v notranjost dežele. VstsAi so pa Ae vedno ogrožali mesto in vsled tega je mednarodna mornarica obstrpljevsla njih utrdbe. Vsled grAke intervencije so krist-jsnski prebivalci napadli Turke in jih veliko pomorili, posebno ns vzhodnem in zspsdnem obrežju. Vsled tegs so mednsrodne čete okuplrsle vsa obrežna mesta lit mednarodna mornarica je blokirala otok.
Takoj na to so evropske vele-' sile predložile Turčiji, Grčiji in krctMkim vstalem kolektivno noto sledeče vsebine: l.) Otok Kreta ne more biti v nobenem slučsju snek-tiran od Grčije; 2.) ker se je Turčija znperstsvljala izvesti reforme, določene v halepAkemu psktu, do-
bi Kreta avtonomno aduiiiiintia-C i Jo, ds si na ta način zavaruje svojo vlado, pod sultanovim suve-renstvom; 3.) Grčija mora takoj odpoklicati vae čete in mornarice, turAke čete naj se koncentrirajo v utrjenih mestih, ki naj pojagoina zapustijo otok. Toda grftka vlada se je brauila odpoklkati svojo armado t otoka in ostsle so v no-trsjnosti otoks do 9. maja. Avtonomija otoka Krete je bila javno proklamirsna že 20. inarca. Ko so grAke čete zapustile otok, so tudi vstsAki voditelji, ki so zahtevsli aneksi jo otoka Krete k Grčiji, opustili svoj namen in ae podsli evropskim silsm in prejšnji parlament je pričel sodelovati z mednarodnimi zastopniki. Toda miru že ni bilo . na otoku, vsled bivanja turAkih čet v mestih in ker se mednarodni zastopniki niso mogli ze-Minili kaka naj bo ta avtonomna vlada n« Kreti, ker sta Avstrij« in Nemčija zagovarjale Turčijo. Ko sla se te dve države umaknili, so se ostsle vlade takoj aJedinile in razdelile otok v štiri dele, katere so potem jMMtameziio upravljale. Kmalo nato so Turki napadli anglcAko garnizijo v Kandiji in sicer v sporazumu turAkih oblasti, Vsled tega so druge vlade prisilile Turčijo, da je takoj odpoklicala svoje čete z otoka. Zadnje turške čete so zapustile otok 14. novembra 1H98.
novembra so evropske velesile imenovale grAkega princa Jurija za vrhovnega komisarja na Kreti in sicer za ' dobo treh let. Svojo službo je nastopil £1. de« cetubra Po njegovem prihodu se razmere na otoku niso prav nič izboljAale. Mohemedanci so se pričeli izseljevati in strankarski boji so se zopet pričeli, ker so privrženci zs aneksijo otoka k Grčiji bili Ae vedno močni. Vodje vs«»go tega gibsnjs je bil Venitelos, ki je v zadnji vstaji igral precejšnjo vlogo ,ki je bil odpužčcii z administrativne vlade vsled svojega nasprotovanja. Leta 1904 so uporniki poslali oster protest princu vsled njegovega poslovanja in ob-ednem so se-pričele zbirati vstaAke čete v gorovju. Pomoč so dobile is Grčije, ker je bils v Grčiji na krmilu stranka, ki je vedno zagovarjala in tudi zahtevala, da Grčija anektira otok Kreto. VstoAi so
takoj proklamirali politično in go spodarako zvezo t Grčijo in iste je storila tudi skupAčina v Kane jab. Toda evropske velesile sr niao hotele ozirsti ns želje vata-Aev, ampak zahtevale "status quo" ter so in Grčije pomnožile svoje armade in mornarico. Pri-Alo je do več zelo krvavih bojev z vstsAi, ki se pa niso mogli dolgo časa zoperstavljati proti veliki premoči in so se morali slednjič uda t i. Voditelji vstaškeg« gibanja ao bili pomiloAčeni in vstaAko gi banje je bilo zopet t* nekaj čaaa zatrto. Mednarodni zastopniki so se zedinili, da Grčija organizira policijo na otoku in da finančno podpre nbožano prebivalstvo na Kreti. Ko je grAki princ Jurij za pustil otok, ko je njegova služba kot vrhovni komisar potekla, je Iril imenovan od evropskih velesil prcjAnji grAki zunanji minister Aleksander Zaimis.
Toda miru Ae vedno ni bilo na otoku. Hedaj so se pa pričeli pritoževati mohamedonci, da so jim kratene pravice. Dokler ho bile mednarodne čete na otoku, jc bila aneksijonistična stranka Ae kolikor mirna in vsled tega, so sr evropske velesile zedinile, <la ml-pokličejo svoje čete. Toda kakor hitro ao mednarodne ečte -zapustile otok, je. aneksijonistična stranka pričela delovati. Naklonjen tej aneksiji je bil tudi vrhovni fcoml-sor in vsled tega jc stranka delovala lahko nemoteno. Skupščin« j< ponovno od glasovala «a politično in gospodarsko zvezo z Grčijo in imengy«l& odbor Aestih mož. ki so vladali v imenu g rftkegn kralja, nakar ao mosliliposlali protest an gleftki vladi, ki je po odgovorila, da bo že pazila, da se njim ne bo zgodilo ničesar. Z ozirom na anek si jo je pa anglefika vlada molčala. Drnge evropske države se pa za dogodke na Kreti niso več brigale* ker so bile preveč uaverovane v dogodke v Turčiji sami, kjer se je izvrAila revolucij« in priAli na krmilo mladoturki. Nekatere države bi najraje proglasile, da otok Kreta pripada popolpoma Turčiji in dfrugi pa da ngj ga anektira Grčije. Vsled tega je ostalo to vprsAanjc odprto do zadnje vojne, ko je Grčija proglasila sneksijo otoks Krete.
Inozemstvo*
Nova vojna s Villo grozi v Mehiki
Jimincz, Mehika, 23. maj«. — General £«llea, ki je dospel semkaj na svoji poti v Mcxico City, je izjavil, da bo napadel Villo, u-ko zadnji ne sprejme pogojev nove vlade. Calles je dodal, d« se nova vlad« nc bo ozirala na 'program* Villf, temveč Villa moi sprejeti program vlade. V Oivavi sr naboja okrog 10,000 vst«*kih vojakov, ki lahko hitro pohaAejo Vi I love tolpe.
Nova
zmaga turAldh revolucionarjev.
Carigrad, 21. maja. Tuiiki revolucionarji so okupirali Kuni Kaleh na južnem koncu Darda nel. Sultanove čete so poražene: na vwej črti ob Marmorskem morju in večji del sultanovega vojaštva so vstaSi pognali v puščavo. Anzevor p«&a, edini poveljnik vladnih čet, ki je Ae zvest sulta nu, je bil zadnje dni težko ranjen, dočim je bil šef sultanove ga generalnega Stal »a ujet in obe ften v Gouvii.
Poročila iz Tracijc so zelo sla b«. Okrog 20,(KM) turAkih in bol gurskih prostovoljcev je priprav 1 jenih z« vojno proti Grkom k« kor hitro se prikažejo v T raci j'
»IMMIMMIMMMMIIHMMMMMM
POTOP.	Zgodovinski .- roman
• ■ I« «1--u--t-- -I----M .-----« « n« SMMMHHI. " rwlivr,nu ruUIITPftli	
MiiMaaaeieoeeeeeeaeeeaeeeaaaea
(Nadaljevanja.)
"Nu, pa bodi tako." reče nežnejAe kralj. 4Jaz ne zametujem psmetnegs svets, tod« v drugič iz dežele ne pojdem. Vseksko pa si mislim, da se gospodje z«ni«n bojite. Ako so nas flvedje iskali med dragouci, kakor so pravili ljudje iz Živca, je vprnv to dokaz, da ne vedo za naa in da ni tu nikakega izdajstva. Praudarlte, gospodje, to stvar, ako imate kaj aktiAenj. Svedje bi se ne bili lotili dragon-Oev, ako bi bili imeli novico, da polujemo z« dragom!. Pomirite ae, gospodje) liablnič jc odAel s svojimi po novice ter se gotovo kmalu vrne.'
Po teh besedah vodi kralj konja k jarku in za u jim tovariši. 1'atavijo mc tam, kjer jim je prvi Goicl pokazal deželno mejo.
Minilo je četrt ure, pol ure, cela ura.
"Ali ate opazili gospodje," (»glasi se naenkrat vojvod« lenčižki, "d« se je pož«r zmanjAnlf'
"1'gašn, Že ug«Aa,' odvrne nekoliko glasov.
"To je dobro znamenje!" omeni kralj.
"Jaz pojdem z nekolikimi ljudmi naprej," o glasi se Tizenhauz.."Za dober streljaj ml tukaj ohstancmo in ako dospejo Svodje, jih vstavimo. V vsakem aluč«ju pridobimo Čas, da ae pomisli za kraljevo varnost."
"Držite ae skupaj, prepovedujem ti odriniti!" zspove kralj. ,
"MilostIjivi krslj!" reče Tizenhsuz. "zsuka Ži me pozneje za nepokorAčino ustreliti, toda sedaj odruime naprej, ker tu pojde za tvojo osebo.'
Voaval je nekoliko ljudi, katerim se je lahko zaupalo in odrinil naprej. Pri vzhodu ia jarka v dolino obstanejo ter atoje tiho s pripravljenimi puškami, loveč s uAesi vssk Aepet.
"Gredot" zsAepeta fden vojak. '
"To ni niksks tolpa, ker čujem le nekoliko konj.' 'odvrne drugi. "Habinič se vrač«.
* M«s| tem imi se prišleci značno približali v te mi.
"Kdo jef" /skliče Tisenhsns.
"Domačil Ne smete streljati 1" zagromi Krni ' tiče v Klsa.
V trm hipu se pojsvi asm pred Tisenhsnrrm Hi, ker trs ni apoinal v temi, gs vpraAs t
"A kie je kraljt'
"Sam spodaj sa jarkom t' odvrne Tisenhau*
pomirjen.
"Kdo govori, ker vas ne pognan v temi.'
"Tirenhsut. A kaj ima* tako velikrga prrd
srhoj
PO trh Itrardeh pokale ns nrki trmen prrd. met. ksteri jc imel Krnitir prrd seboj ns sedlu.
T«da Kmitir ni odgovoril, marveč odArl n«. »»rej K« je doi.|»ct h kraljevi karavani, je poiaksl bralja. ki ga je radostno sprejel ter za klical:
1 " ■■" "	IU I I II, II I	■ >1	i	.111
"Ali ni več Švedov v Živeuf "Odrinili so k Vadovieam »il je oddelek nemških najemnikov. Evo, tukaj imate jedneg«, iz-praAajte ga!"
Po teh besedah vrže Kmltic z acdla na tla ono bitje, katero je držal pred seboj, d« je kar jekni-lo v nočni temi.
"Kdo je to?" vpraaa kralj začuden* 1 "To je jezdeci"
Vsi navzoči obkolijo jezdeca, kateri se ven-dnr ne dvigne s tal. —
" VpraAajte ga, milostljivi kralj,' reče ne brez ponoaa Kmitic, "daai ne vem, ali bo mogel odgovarjati, ker sem mu potlačil robec v usta, koj ko sem g« ugrabil.1
"Dajte mu nekoliko žganjiee?" zapove kralj. To zdravilo je pomagalo v resnici bolj nego ogenj. Kmalu so se mu vrnile moči in razvezal jezik. — Kmitic mu nastavi bodalo n« vrat in mu u-kažr naj pove vso resnicp.
Jetnik je torej prisnsl, da pripada k polku Irlehorn«, da so dobili novico o prehodu kralj« z dragouci, da so jih torej nap«dli pri Suhi ter se potein umaknili v ^ivee in oddrinili od omlot proti Vadovieam in Krakova, kajti tako jim je bilo ukazano."	•
"Ali v gorah ni kakih drugih švedskih od-del k ob t" vpraša ga nemAki Kmitic in g« stisne nekoliko močneje za vrat.	«
"Nemara so nekateri," odgovori jezdec s pretrgsnim glasom, "k«jti general Duglas je razposlal ogledne čete, ki pa ae vse umikajo, ker jih napadajo kmetje po jarkih.'
"A v okolici Živca ste bili vi samit' "Da. ssmi."
"Ali veste, ds je poljski krslj že dospel?' ' Dospel je z onimi dragonci, ki so nas pri Suhi namlatili. Mnogi ismed naših so ga videli.' "Temu trn niste preganjali?" "llsli smo se Gorslov." Sc.l a j se oglssi Kmitic znovič po poljsko. ^"Milostljivi gospod! Pot je vsms in v živcu ar nsjfle prenočišče, ker je le eden oddelek mesta pogorel.'
Toda nezaupni Tizenhatis se je razgovarjal med trm časom s kaštelsnom vnjniškim.
: "Ali je to veltk vojak, odkritosrčen kakor zlato, sli ps premeten izdajalce," je dejal. "Pomislite le. da more hiti vse to nalašč. Kaj, ko hi pa tičali ftvrdje skriti v Živcu? Kaj akn kralj tjekaj 11«sipe in pade v zanjko?"
"Boljo Je iti naprej ter as prepričati," odvrne kaštelan.
"Dovolite, milost Ivi gospod, ds odrinem naprej v Živec ter se prrpričsn«. sli je resnica, kar pripovedujeta ta vites in njegov jetnik." r**e Ti-Kcnhati*. ter se obrne h kralju.
"Pojdi,M re* krslj. "tods tudi mi odrinrmo nekoliko naprej, kajti mrslo Je "
Tbrnhaus js odrinil s svojimi spremljevalci skokoma, krsljeva ksrsvsna pa ss je počasi po m i ksla as nJim. KrslJ Js postal dobre volje ter čss nekaj časa Js rekel Kmitien:
Roji t Sibiriji so prenehali.
llarbin, Mandžurija, 17. maja — Bojne operacije med Rusi lo Japonci v Sibiriji so skoraj po vsod prenehale, le tupatam še iz bruhnejo lojalni spopadi, (i Otu ska poročn jo, da jo peta so v je t »k« armadi ki je dospela do ti fe, dobila povelje iz Mortkve, da odrine na poljsko fronto. Vsa /namenja kažejo, da pride kmalu do miru med Kusijo in Japonsko Notfanji položaj na Japonskem tudi sili japonske militariste, da čimprej končajo imperialistično igro v Sibiriji.
Izgredi in obsedno stanje v Madridu.
Madrid, 23. maja. — Tukaj so zaduje dni izbruhnili veliki žive žni Izgredi in vladu je uvedla ob sedno Htanje. V spopadih mcil množicurui in policijo ter voja štvom je bilo mnogo oseb um jo nih. Izgrcdniki so oplenili mno go prodajalnic . in privatnih hi« liogatinov.
Delavske orgonizaeijc v Ma drklu so stopile v generalno stav ko in strnjki so v tiru v Hareelo ni in Valenciji. Minister notra njih zadev obtožuje delavske vo ditelje, \la so sc "zarotniftko do govorili" za splošno stuvko treh mestih v svrho, da izovejo socialno revolucijo^
Italijanski komunisti so razpisal posojilo.
Him, 22. mftja. — V Avanti" jc objavil poziv nu delavce, da nuj podpisujejo "komunistično posojilo", ki ga je razpisala sociali čini stranka v Italiji, tiondi *e prodajajo po 25 lir, ni pu pove dano, če nosijo obresti. Posojilo se porabi v revolucionarne svi he.
<\e v dru/in.
Bolečino v križs
so zalo pogosto v slad narsdaih Isdie. Tak simptom js največkrat pr»o znamtnjs. ki va» oi>ozarja na dsH stvo, ds ledic« in mehur n« dslsta pravilno. Popravi ju. Rabi
Severa'« Kidney and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za lsdice). ki ja priporočljivo kadarkoli potrebujejo Isdics sli mehur tomks. Vzemite ga proti vnetju mehurja in ledfc, neod-hajanju vode, proU odtekanju foets urine, bolečinam pri uriniranju, ots-čenim nogam, kar prihaja vsled neredr.ostTledic. Cens 76 csntov in $1.28 Ur le in 6c davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
F. SEVCHA CO CEO AR MAPfDS, IOWA
POTREBUJEMO
MOŽKE DELAVCE ZA PO KLADAMJE PAPIRJA V TI8 KOVNEM ODDELKU. DELA SF PO 48 UE TEDEH8KO: 50c NA
URO, C AE IH POL ZA VSAKO NADURNO DELO.
DELO JE STALNO
POZOR ROJAKI POZOR
Sprejemnmo zaboje vanke velikoati do tisoč funtov in gnrantirnmo, dn jih dobe nnalovljenci.
Računamo le 14c od funta.
STRUKEL A HORAK,
European Trading A Export Co., 88 Ninth A ve., NEW YORK CITYt Tel. Chelaen 3966.
vvwvvww\wwwvwvwww
Začimba, ftsliMa In najrasnovrst* najia . >
- domaČa zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vodno v salogi.
Pilite po brosplačni oenik. math. PEZDIR P. 0. Bo* 772, Oity Hali SUtion,
NEW tork oitt. WWWWWWVWVWWWWVWM
SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO
Priseljenske postave ostanejo ie smersj v veljavi kot pred vo;
no. Svojo rodbino lahko dobite Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobite v' kraju potne liste. Pilite, ali se pa osebno obrnite na snanega rojaka 1 tijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Buttler Street, Pitteburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil pojaanlL	(Adv.
MALI OGLASI
CliififM AivirtitKKnti
OGLASITE SE PRI:
MR. SCHEFPERS.
OOLUMBIA COLORTYPE 00. 362 East 22nd Street,
OHIOAGO, ILLINOIS.
- POTREBUJEMO
ŽKNK IN DBKI.ETA
nad 18 let stare. fsTe zahtevamo nobene akufinie, dobra plača pri leplenju listkov ua zavitke. Vi se hitro priučite tega dela. Dela sedeč, pri tem. Čistem delu, svitle in zračne sobe. Pridite pripravljeno z« delo. MS vam d«mo delavno obleko in isto tudi peremo bree-plačno pa vas. Oglasite se pri:
OALUMET BAKINO P0WDER OOMPANV
4100 Fillntdre Sftreet,
' Chicago,' I1K v
I
POTREBUJEMO
50 čiparjev za učenje pri Sifičenje litega sivega železa. Dobra plača in atalno delo. Na ju2ni strsni. Oglasite na: 68 W. Harrison St.
POTREBUJEMO DEKLE.
z« splošno hiino/delo; .mala družina, dobra plača. Oglasite se s priporočilom na: IK)2 8hady Ave., Pfttsburgh, Pa.

POTREBUJEMO
Tranooska zbornica odobrila voj no vlade proti delavstvu.
Pariz. — Francoski parlament je a 521» glasovi proti !M) izrekel zaupnico Milleratidovi vladi v zadevi prot idelavskih na red b iu s tem je <Mlo4iril po«Vt je vlade, da *: silo razpusti strokovne orKaniza-ciji*, ki so vprizorile generalno stavko v svrho tiacioualiziranja železnic in rudnikov. Millcrand je rt^ol, če bi vlada privolila v zahteve st«vk«rjev,, potem bi morala abdieirati in prepustiti vlu-do delavskim organizacijam.
IfiCEM SVOJEOA BRATA
Stanislava Zupančič, doma iz vasi Javorje, Šmartno pri Litiji. Nahajal *c jc v Forest City, P«., leta 190T» is potem je o«l*el v državo Minnesoto Tukaj ini« tri se-
Ne čakajte!
Prostor n« vseh boljfiih parni-kih jc več. tednov naprej razprodan, zato nc čakajte do zadnjega tcdnA, ako ste namenjeni potovati v sturi kraj. V Va*o korist jc, da se odločite za ta ali oni navedeni parni k in si prostor na njem za vnrate. Mislite v naprej.
NEW TORK — DUBROVNIK — TRST.
27. maja — Rochambeau, 20. maja — La Lorraine, 2. junija — La TOurraine, 6. junija Argentina ZA HAVRE ALI OHERBOURO 6. junija — La Pajatte, 8. junija Italia, 0, junija — La France. 10. junija Paninia.
Navedeni vozni red je podvržen slučajnimi sprcmemb«in. Pišite po cenit z« posamezne parnikc in razrede.
Potni listi: — Potnikom pr< skrbim potne liste in drugo, kar ra*
stre in očeta. Pen jene rojake pro. «• potovanje.
si m, tojedo vr za njegov naslov, osj mi to nsznani, ali pa ako bode
Is starega kraja
je do aedaj prišlo v Ameriko ve*
sam *ital ta oglas, nsj se mi ne.!' Z Tf	T
m udoma prijavi n« moj naslov J	sa katera
n__. . i sem jas izdelal potrebne listine in
Pomesti mu i ms m zelo važne, . ___.	.. " A /
„v.H. r.ul Zup.^. H F ,» ^tZTvftJ&Z^":
rodnike, mi pišite sa tozadevna
IW»x 41, Forest City, Pa.
PBOiVJB XK TEJAVn.
n det* vs potsih Hater la
SM»viae v A mori k o lit<lrlnjo pri rut konrulsta HH8 frgietriraat »form •ki javsl aeter	,
XVAn SUFAJI.
IS81 W 82. Plače.
. Pilite ss pojaatlls.
pojasnila.
-4 Zs nsdaljns pa jasni!« ae abrnl-
•tate d« }fc ni|
■i
j
LEO. ZAKRAJSEK
70 —- 9th Avenne TORK, H. T.
ŽHNK IN DEKLETA z« delo pri "pun<čpre8«h" in n« benč, ter za prebiranje raznih izdelkov. Delo je stalno. Nobene Mkušnje sc ne zahtrvs.
______ ... ______i .i'
Oglasite sc pri: Miss Jensen,
VIOTOR MFG. * 0A8KET 00.
5760 Roosevelt Rd., Ohioago, IU.
POTREBUJEMO
DELAVCE z« delo v tovarni. No-bene »kuŠn>* se ne zahteva. Prijazno delovno stanje. PlaJa 47Yt do fiOc n« uro z« pričetek. Prilika za delo od kosa. Employment n-rad mlprt od 7:30 do fi. P. M.
U. S. RUBBER 00.
2608 toni Ave., Ohieago, 01.
POTREBUJEMO
ŽENKKO za splošr^rl^šno del«. Dobra pla*a. Oglasite se pri: Ana tin KI HO pred S. uro popoldne. Pri: Mise Jensen.
POZIV.
IPri upravni*« vi| Prnavete pbimo is jrtare domovine ANTON KiM.AR. Piamo je poslano od Aa ton Trfka, Rokjneanovs ulica št. SH» p. p. Pisek. CeehOsi. raf, Evropa.