OBVESTILA ČZS 4/2024 letnik CXXVI 101 UVODNIK Drage čebelarke, dragi čebelarji! Čeprav smo že v aprilu, pa ne moremo mimo dveh dogodkov, ki sta marcu dala težo. Na občnem zboru Čebelarske zveze Slovenije so bili izvoljeni nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Za predsednika Čebelarske zveze Slovenije je bil izvoljen naš dosedanji predsednik Boštjan Noč. V prejšnji številki smo objavili njegov program, s katerim slovenskemu čebelarstvu utira pot v prihodnost naslednjih štirih let, v tej številki pa lahko na strani 117 preberete, kdo vse je bil izvoljen v posamezne organe ČZS. Občni zbor pa ni bil samo v znamenju volitev in sprejemanja sklepov, temveč je bil tudi slavnosten. Dogodek so odprli pevci Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije s čebelarsko himno, nadaljevali pa smo s podelitvijo odlikovanj in častnih diplom Antona Janše, značk zvestobe, predsednikovih priznanj ter nagrad Antona Žnideršiča. Med nagrajenci je nagrado Antona Žnideršiča prejel tudi gospod Jože Smrkolj, ki se je denarnemu delu nagrade odpovedal za namen nakupa defibrilatorja, ki bo nameščen na stavbi Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici. Poleg občnega zbora pa smo se čebelarji lahko zbrali in podružili na sejmu ApiSlovenija, kjer smo pridobili nova znanja in nakupili čebelarsko opremo. Priznati moram, da vas je bilo lepo spet videti in marsikoga spoznati, tako so imena dobila tudi obraze. Na sejmu ApiSlovenija je bila osrednja tema azijski sršen, in čeprav smo o tej invazivni vrsti ose že kar nekaj slišali, pa si dodatno lahko okrepimo znanje s člankom Azijski sršen (Vespa velutina) na pragu Slovenije. Če bomo imeli dovolj znanja, bomo pripravljeni. Azijski sršen napada čebele, zato bomo prav čebelarji tisti, ki ga bomo prvi zaznali, z večjo zmožnostjo prepoznave pa bomo lahko hitro ukrepali ter s tem preprečili njegovo širjenje. Z zadnjo nedeljo v marcu smo ponovno prestavili uro na poletni čas in v naših čebelnjakih je dogajanje že pestro. Čebelarji v lepem vremenu hitimo k čebelam. Podnebje se je v zadnjih letih močno spremenilo, narava se je prebudila veliko prej, kot so bili tega vajeni naši predniki. Kakšno je realno stanje v naravi in kako napoveduje medenje Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš, lahko preberemo v njegovem članku. Za konec se s posebno pozornostjo poklonimo še enemu velikemu imenu slovenskega čebelarstva – Antonu Žnideršiču, ki se je rodil 13. marca 1874 v Trnovem (Ilirski Bistrici). Od njegovega rojstva je tako letos minilo 150 let. Na čebelarskem področju je kot inovator pustil velik pečat s svojim skladovničnim listovnim panjem, za katerega osnovo je uporabil Albertijev panj, ki ga je prilagodil slovenskim razmeram. Danes ta panj poznamo kot AŽ-panj (Alberti-Žnideršičev panj). Mara Golob Meserko Sodelovanje je ključ do uspeha! V programu za mandatno obdobje 2024–2028 sem med drugim zapisal: »Ostati verodostojen in spoštovan sogovornik državi na vseh ravneh. Cilj je, da različne interese v čebelarstvu uskladimo čebelarji med sabo in da usklajene in kompromisne rešitve enotno zastopamo pri pristojnih ministrstvih.« Zato vabim vse deležnike v čebelarstvu, Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev, ekološke čebelarje in druge skupine, ki delujejo izven ČZS, da se včlanijo v ČZS in da skupaj iščemo najboljše rešitve za vse v čebelarstvu in da usklajene predloge skupaj zagovarjamo na vseh ravneh, tudi državni. Boštjan Noč, predsednik ČZS