CELJSKI TEDNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja celje DELO KOMUNISTOV MORA BITI JAVNO , DELEGATI OBČINSKE VOLILNE ,KONFERENCE ZVEZE KOMUNI- .STOV MOZIRSKB OBČINE SO V PLODNI RAZPRAVI OCENILI DO- 3EDANJO VLOGO IN POMEN KO- MUNISTOV V DELOVNIH ORGA- »NIZACIJAH TER SI JASNO ZACR- TALI BODOČE NALCX;E: « # poglobitf samoupravljanje ter odstraniti dosedanje napake, ki se zrcalijo v samovolji ali nerazgle- danosti, # doseči čim boljšo povezavo z zasebnimi kmeti ter jih vključiti v turizem, * ■ # skrbeti za čim večji letni prira- fStek lesa in stremeti za popolnejše finalizacijo lesnih izdelkov doma, # legalizirati delo komunistov — doseči stik z javnostjo. Poroči'lo o dosedanjem idelu ter o .nadogah v predkongresnem obdobju je ;podal sekretar obainskeiga komi- lU-ja Edi Herinan. Podrobna, bon- .kretiUa oœnit'ev delovanja komuni- stov v gospodarstvu in v negosii^ danskih dejavnostih je vz,pod!budiIa živahno razpravo, т kateri so deile- gati ne le dapolniH selcretarjêTo po- ,ročilo, temveč predvsem s tvornim gledanjem dajali jaisne predloge in jzhodišiča za dello v ibodoče. Prav s tem odkritim ipomenkom je konfe- renca dobro usipela in osvetlila vse tisto, kar je v preteklem obdobju ,zaviralo polno tvornost komunistov да delovnih mestih. Problem kmetijsitva v Gornji Sa- vinjski dolini je v rastočem odlivu mladih in v (premalem nuđenju ipo bčinska s'kupšči:na, na kateri ;so ra:z']>rav,ljalii najprej o predlogu komisije za vo- litve lin imenovanja. Potrdili so predlloge za nove^isvete lin komàsije pri ollx-.inski skupščini. Zelo dbširno iporočilo tajnika skupščine, tovariša Bojana Volka, ki je poročal o delu uprave o(l>čin.ske skupščine, je povzročilo živahno ra4prav4). Enoten in odločen je l)il sklep, naj pristojni činitelji ipjpskr- ibijo Za |[K>enostavljenje zadev in po- spešiitev, iki terjajo od občanov ne- potrebna i}>ota, kap potrdil, za kate- ra avtentičnost nihče ne more jam- čiti. Ra;ziprava o delu uprave je «iprožila tudi vprašanje kadrovske ipolitike in s tem v zvezi sklep, da je od analiiz in ugotavljanja treba preiti v akcijo, od diskusij k dej- stvom. V razipravii o delu uprave pri öbainslci stkupšoini so pregleda'li vpraišanja s področja 'komunale- in drugih zadev. To je ipo eni strami znak, da je tekočoprablemati'ko tere- na treba vsaikič vključiti v dnevjiii red, ,po druigi strani pa spet dokaz, dia se o(ill>(>rniki ne morejo navaditi na disciipiliino do dnevnega reda. ' iNajvažnejša, točka dnevnega reda, Jki bi seveda terjala mnogo širšo razpravo,, je tobrat posegla ha роЗ-* TOČ je telesne kulture. Izčrpno iporo- čilo občiinske zveze za telesno kul- turo, ki so ga dobili odlborniki ne- kaj dni pred sejo, je temeljito do- ipolnil dosedanji predsedniiik zadev- nega sveta tovari« Milan BOZIC, ki je na koncu predlagal tudi 14. os- novnih't&^ iijUi iyeditev najíbisive- nejših vprašan j in ipbgioffeT-w «UoljAj^. raizvoj telesne kulture, ki je isestav- ni del našega družbenega standarda. Po živahni diskusiji iso hile predlo- ž/ene točke, z idodatki iz razprave vrçd, sprejete. V BORLU PO 20. LETIH SE NIKOLI NISO GRAJSKI ZIDOVI NEK- DANJEGA KAZENSKEGA TABORIŠČA »AN- KENSTEIN« — NASEGA PRELEPEGA BORLA PRI PTUJU, VIDELI TOLIKO PRISRČNIH STI- SKOV ROK, OBJEMOV, VESELIH, NASMEJA- NIH OBRAZOV IN SOLZA VESELJA, KO PRE- TEKLO NEDELJO. Tokrat so se na pobudo sekcije interniran- cev pri združenju borcev celjskega in maribor- skega okraja, prvič po vojni vihri, srečali pre- živeli rnterniranci, ki jih je v drugi svetovni vojni pobesneli nacizem obsodil na trpljenje za žičnimi ograjami nemških uničevalnih tabo- rišč, kijer je premnogim bila tudi pretrgana nit življenja. Zato je bilo srečanje 1.300 udeležen- cev tega srečanja posvečeno tudi njim, njihova imena in plemenita dejanja pa so na ta dan spet znova zaživela. Na zborovanju sta govorili predstavnici sekcij internirancev tov. Mara Cepinčeva in Marica Frece-Zorkova. Zborovanje, na katerem so so- delovali tudi mladinski peyski zt>or in recita- torji iz Ptuja, godba na pihala »France Preše- ren« iz Celja, so interniranci poslali resolucijo zvezni republiki Nemčiji. V resoluciji so izra- zili svoje zahteve, da naj na njenem ozemlju za vselej preneha hujskaiška in ra®bojniška dejav- nost ustaških emigrantskih tolp, da naj sojenje vplivnim zločincem nikoli ne zastari, da naj se le-tem sodi najstrožje. Končno je v resoluciji rečerK), da naj zvezna re^publika Nemčija konč- no poravnala vse dolgove naši državi. Na zaključku slavnostnega ziborovanja so položili vence pred spominsko ploščo, ki so jo umrlim zapornikom na Borlu odkrili že 1956. leta. Borci, bivši interniranci, so ob tej prilož- nosti izrazili željo, da bi tako srečanje večkrat prirejali. KADRI, KADRI v sredo so velenjski komunisti na volilni občinski koinferenoi načeli troje osnovnih problemov: # nadaljnjo krepitev materialne osnove — probleme kadrovske poli- tike — notranje organizacijske pro- bleme. K'ljulb velikim uspehom, ki so jili dosegli v zadnjih desetih 'letiih (¡po- rast narodnega dohoidka za 126 od- gtoilkov, vrednost iproiizvodnje za 14? odisitotkov, število zalposlenih za 76 odstot'kov — izgraidnja termoelek- trairne, novega jaška lin inad 2.000 stanovanj ter šte\iilniih komnnaJ'nih pbjéktov itd.), so ngotavljali, da mnogih poiteneiallnih možnosti pri ra7.\iijanju gosipodainstva niso znali usipešno izkoristiti. Težo vseh ra.zprav цш so prcneslii na dois'lej premulio iz'kor'iščeno inve- stiranje v kadre. Od 4.34? zaposlenih v indttstriji jih ima le 224 srednjo, višjo ali viisioko strokovno izdbraiz- ibo. Prav to pa terja resno preonien- taeijo politike štiipendiranja, kajtii le (S kadri ibo mogoče urosničifii ye- liike načrte sipeoifičnih {X)\gojev v Ša- leški idk)(l(ini, kot 'SO mova term * v velenjski Ikomuni /močno gosiiM)- dairska dinamiika v n/ais'ledn j ili let i Ii. Zato so tmdi sprejeli 'priporočilo, ria morajo ka/drom iposvečat.i v ibodoče največ sknbi. Konferenca je izvolila dve delega- ta, ki ju ibosta zaistopala na osmem kongresu ZK J, iin sicer Franca Simo- niča in inž Jožeta Žoharja. -ik V DA NAŠNJI ŠTEVILKI: % Peter Spraja: Naloge komu- nistov v gospodarstvu Ф V »LIN Nazarje in prebold- ski tekstilni tovarni #^bčinski praznik bo v Preboldu % Zadnja letošnja predstava v SLO Celje Ф Zaključek »Tehniške kultu- re mlađih« Џ Cena mesa in .., morale # Državno prvenstvo v jad- ralnem letenju • Ф Cel.je ni tako belo kot... Ф Radovedna malha V PRIHODNJI ŠTEVILKI: Ф O kmetijstvu po šmarskem Ф Na 5. strani: Sto let star roman CELJE, 12. JUNIJA 1964 Št. 21 CEN A 20 Leto XVI Glavni urednik RUDI LESNIK Odicovnrni nrodnik JUKK KRASOVKC I-ist izhaja ob potkih. Izdiija in (iska Časopisno i)«)(ljetje >Ccljski tisk«. Urnrl- ni.ítvo in nprava: Celje, Trç V. konpre- sa poštni predal 152. Tolofon Teko6i račun: Ш-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. OD ÍÍ. DO 20. JUNIJA » Prevladovalo bo lepo in toplo vre- me. Oki'og 17. junija dež i. ohladit- vijo. Od 18. do 20. junija nestalno s p<>^(»stiuii krajeviiiiiii nevihtami. stran le CELJSKI TEDNIK Št. 23 — 12. junija 19é4 sestala se je mozirska občinska skupščina Okrepimo prizadevanja za izpolnitev plana V Mozirju se je v teh dneh sesta- la občinska skupščina, ki je med drugim razpravljala o gibanju go- spodarstva v prvem tromesečju le- tošnjega leta in o delu uprave ob- činske Skupščine v letu 1963. Nič kaj razveseljiva ni ugotovitev, da izpolnjevanje planskih predvide- vanj v nekaterih panogah gospodar- stva ne poteka najbolje. Industrij- ska proizvodnja je v prvem trome- sečju izpolnila 22 odstotkov letnega plana in lesna industrija je nekoliko v zaostanku z izvozom. Računajo, da bodo zamujeno nadoknadili v tem tromesečju. Ugodneje so se od- rezali v usnjarski industriji. Tako je obrat »Konus« v Rečici ob Sa- vinji že v prvem tromesečju dosegel 51 odstotkov izvoznih nalog. Zaradi ugodne zime je bila ugodna tudi re- alizacija gozdne proizvodnje, saj je bil plan v prvem tromesečju dose- žen s 37 odstotki. Skupščina je največ pozornosti posvetila analizi stanja v kmetij- stvu, ki je v prvih treh mesecih le- tošnjega leta izpolnilo samo 19 od- stotkov letnega plana. Trenutno je najbolj zaskrbljujoče stanje v živi- noreji, kajti stalež živine v primer- javi s prejšnjimi leti nenehno pada. Zanimivo je tudi to, da v mozirski komuni pada število kooperacij skih pogodb. Težave imajo tudi s po- manjkanjem delovne sile itd. Za- voljo vsega tega je občinska skup- ščina sklenila, da bo kmetijski za- drugi pri njenem delu nudila vso pomoč. Prav pa bo, če bo tudi sam kolektiv pokazal več prizadevanja za izboljšanje kmetijstva na svojem območju. Pod drugo točko dnevnega reda je občinska skupščina razpravljala še o delu svoje uprave. Omenili so, da so upravni organi svoje naloge v glavnem v redu opravili, da pa je bilo delo nekaterih še premalo učin- kovito. Vzrok za to je predvsem v pomanjkanju strokovnih kadrov in v ne dovolj stimulativnem nagraje- vanju, ki ga bo treba v prihodnje popraviti. Mozirska občinska skupščina je razpravljala še o priporočilu orga- nizacijsko političnega zbora skup- ščine SRS o nekaterih vprašanjih organizacije in dela občinske upra- ve in sprejela v zvezi s temi nalo- gami več konkretnih sklepov. R. Z. POGLED PO SVETU MARJAN ^ RAVNIKAR Nacistični proak in predhodnik Ri- bentroppa von Papen je tožil seda- nje oblastnike dežele onkraj Rena in tožbo dobil. Tožil jih je za škodo, ki jo je utrpel D času, ko je žioel od ka- pitulacije Tretjega rajha do danes brez pokojnine. Torej nacistični pr- vak, ki ni malo krio .za zločine v drugi svetovni vojni, je po mnenju sedanjega nemškega vrhovnega sodi- šča upravičen na vso škodo, ki jo je utrpel do sedaj (kar mu bo po odloč- bi vrhovnega sodišča izplačano) in bo v bodoče dobival mastno redno po- kojnino (kot diplomat). On. Kaj pa jugoslovanske žrtve? Tisoči /nrtvih in mučenih? Tisoči invalidov? Ne — teh ni, pravijo isti sodniki. Te žrtve so izginile v momentu, ko je naša dr- žava priznala Demokratično nemško republiko. Ves svet se nad tem po- četjem zgraža in svari Zvezno repub- liko, toda vse zasfonj. Trgovcem s človeškimi življenji pride vse prav. Morala, ugled, obveze ne pomenijo ničesar. Pomeni le profit, pa naj gre za političnega ali ekonomskega. Na- cistične glave se dvigajo in slišati je že njihov glas. Minf.ster Seebohm, član Erhardove vlade, odločno zahte- va sudetsko ozemlje. (Heim ins Reich!) Nihče ga pri tem ne ovira. Tako uradna Zvezna republika ne skriva revanšizma. Kje so podpisniki kapitulacije Tretjega rajha? Kje so obljube, ki govore o uničenju vsega, kar je nacistično? . , Govorice, ki se širijo, da bi veliki radi ponovno delili svet (vsaj na eko- nomske interesne sfere) se zdijo, da imajo v sebi nekaj resnice. Če druge- ga ne, pobožno željo. Kakorkoli že. .so dogovori, kakršne .sta vodila Kekko- .nen in Tito in kakršne je vodil naš predsednik v Leningradu in drugje na poti domov, več kot potrebni in koristni. Število mladih držav je veli- ko. Njihova združena moč, ekonom- ska in moralna, in pa veličina vseh skupaj daleč prekaša moč tistih, ki bi hotßli brez njih deliti svet. Vse kaže, da je Zvezna republik'a Nemčija leglo takih idej in da ji raz- lični Goldrvaterji pri tem delu poma- gajo. Prepričani smo, da so to le že- lje političnih psihopatov, ki pa danes nimajo več možnosti realizacije. Posvetovanje na Honolulu potrjuje mišljenje, da je na svetu še vedno ne- kaj neodgovornih ljudi na zelo odgo- vornih položajih. Predlogi, ki so jih dajali na tej konferenci, so žalostni. Amerikanci so odločali in tehtali ali naj Južni Vietnam bombardira Se- verni Vietnam z atomskimi bombami ali s klasičnim orožjem. Kakor da proizvaja Južni Vietnam atomsko orožje ali pa da je to kakršna od dr- žav ZDA. Še vedno smo priče odloča- nja velikih o smrti in življenju naro- dov. Situacija na Cipru je vsak dan ostrejša. Splošna mobilizacija na oto- ku je potegnila za seboj pripravlje- nost prve stopnje tudi v Grčiji. Vse to zaradi resne nevarnosti turške in- vazije na otok. Ali ho posredovanje predsednika ZDA Johnsona uspešno ali ne, ni mogoče reči. Zaplet je do- segel nevarne dimenzije in sile, ki se vmešavajo, so močne, njihovi interesi pa še močnejši. Proklamirana nev- tralnost Cipra, ki jo želi narod in Makarios sam, ne gre v račun tistim, ki so hoteli otok uporabiti za pritisk na arabski .svet. Od Povelja Združe- nih narodov do njegove realizacije je resda še daleč. Trezni politiki pa mo- rajo biti neprestano budni, da bi pre- prečili katastrofo, ki bi jo lahko spro- žili njihovi nepreračurdjivi kolegi. ŠE ZMERAJ PEREČI STANOVANJSKI PROBLEMI Kako Izreči so v celjski komuni stanovanjski problemi, dokazuje tu- di tale številka: 36,5 odstotkov vseh zadev, pri katerih je lani posredo- vala komisija, za prošnje in pritožbe občinske skupščine, se nanaša na stanovanja, vse ostale zadeve pa so razporejene takole: pritožb zavoljo neurejenih delovnih razmerij je bilo 13,8 odstotkov, zaradi davkov 10 od- stotkov, socialnih in denarnih pomo- či 4,4 odstotke itd. SKORAJ 89 TISOČ STRANK Sprejemna in informacijska pi- sarna celjske občinske skupščine je v preteklem letu sprejela nad 88 ti- soč 800 strank. Od teh jih je svoje zadeve uredilo kar v tej pisarni okrog 54 tisoč, ostale pa so napotili na najrazličnejše urade in oddelke. Poleg tega je sprejemna pisarna iz- dala 1834 različnih potrdil, overila 1563 listin in podpisov ter izdala 2691 živinskih potnih listov. Zgovor- ne številke! Prenizke priznavalnine Komisija za zadeve vojaških voj- nih invalidov, borcev in otrok pad- lih borcev NOV v Žalcu se trudi, da bi čimbolje urejala vprašanje pri- znavalnin, vprašanje stanovanjskih razmer invalidov in borcev narod- noosvobodilne vojne, vprašanje pre- kvalifikacij za tiste, ki so na ne- ustreznih delovnih mestih ter išče rešitev za otroke padlih borcev, po- sebno zatiste v hribovitih predelih, kjer ni pogojev za nadaljnje šola- nje. V lanskem letu so v žalski občini izdali za pomoč borcem, invalidom in otrokom padlih borcev preko 6 milijonov dinarjev. Priznavalnine se vrte v višini 6 do 10 tisoč. Ker je ta vsota premajhna in bo prihodnje leto potreben start z 10 tisoč dinarji ter, ker se letno veča število udele- žencev NOV, ki so ostareli, bodo potrebna večja sredstva. Čeprav so lani dali 15 članom Zveze borcev v žalski občini stano- vanja, vendar je nešteto borcev v neprimernih stanovanjih. Komisija pri občinski skupščini skuša to sta- nje uspešno rešiti s pomočjo delov- nih organizacij, kjeï so člani zapo- sleni. Prav tako pa bodo letos dosledno pomagali vsem borcem, ki so zapo- sleni na neustreznih delovnih me- stih, tako da jim bodo omogočUi prekvalifikacijo. Na področju žalske občine imajo mnogo otrok po vojni umrlih bor- cev in še živečih borcev — in mno- gi med njimi živijo in se šolajo v slabih socialnih razmerah. Komisija jim poizkuša .omogočiti nadaljnji študij ali pa jim zagotoviti mesto v delovnih organizacijah za pridobitev kvalifikacije. 650 mladincev SPREJETIH V SZDL Občinski odbor SZDL in občinski komite ZMS Celje sta organizirala v torek zvečer v Narodnem domu majhno slovesnost ob priliki sprejema 650 mladincev v organizacijo SZDL. Predsednik dbčinskega' odbora SZDL Mar- jan Ravnikar je .povedal zbranim novim članom nekaj napotkov za bodoče delo in jim k sprejemqj čestital. Po sprejemu je bil kratek kulturni spored, ki so ga pripravili dijaki učiteljišča. -jz. • celjska politična sola Spet napredek in uspeh \ solM>tio je bil v Dorbni svečan .zaMju'òek šesteg^a letnika celjske večerne politične šole, iki jo je to- (krat v ipeti'h oddelkii'h uspešno kon- ičalb 109 slušateljev. Na zaključku, kjer «o s'hiša'teljli dobili potrdila o opravljeni šoli, je bil po^leg vmliln.ih .tovariisev olbčimskiih politiiičnih orga- nizacij navzioć tuidi ipredsedniik ka- drovske komiisije OK ZKS tovariš Zvone Dra;gan. Tovariš Drag^an je (mero'dukciije v siiisteniu delavskeg'a in družibenega sainonipravljanja. Kot smo seznanjeni iz poročil in člankov iz časopisja, radiu in televiziji, )la tudi last- nih analiz na ožjih ali širših področjih, se pojavljajo vse večje nepravilnosti pri širje- nju investicijske potrošnje. Investicijska po- trošnja narašča preko meja normalnih od- stotkov (15 do 20%) v strukturi narodnega dohodka razvitejših dežel. Ta dinamika Je že v letu 1963 vzbudila veliko pozornost na- šifi gospodarskih strokovnjakov in družbenih organov. Ker se v letošnjih mesecih stvar še nadalje stopnjuje, kljub opozarjanju In tol- mačenju, je moralo priti do ustreznih ukre- pov tudi po administrativni strani. Ukrepi, ki so zdaj podvzeti niso nič novega. Grad- bene in finančne inšpekcije samo pregledu- jejo in ugotavljajo kako se Izvajajo obsto- ječi predpisi. Treba bo doseči red v inve- stiranju ker se tiče strokovno-tehnične do- kumentacije in zagotavljanja finančnih sred- stev za začete investicije. Ne gre za sploš- no omejevanje novih vlaganj, ker brez njih ni razširjene reprodukcije in napredka v praizvodnji, produktivnosti in razvoju na področju družbenih služb. Gre za racionali- zacijo v investiranju, za omejevanje preši- roke fronte, za usmerjanje sredstev v one stroke, objekte in področja, kjer daje eko- nomika smer hitrejšemu bi skladnejšemu razvoju. Seveda sedanji pregledi gradbene in fi- nančne inšpekcije ne bodo ostali samo pri ugotovitvah. Sledijo in ie bodo sledile od- ločbe o ustanovitvi gradenj, kjer so ugotov- ljene nepravilnosti. Gradbena in finančna in- špekcija nista ugotavljali smoternosti posa- meznih novih vlaganj, ampak le strokovno finančno stran. Po dosedanjih ugotovitvah na področju našega okraja opažamo dve vrsti rezultatov teh pregledov! Na eni streli so ugotovljene for- malne nepraviliKJsti v ttsm, da ¿>ri- sitojjii orgiiu ni izdal gradbenega dou volje^nja, ida je dovoljenje pomanj- kljiivo, a'li g^ spl«*h še ni bilo, čqprav se je gradnja aLi adaiptaicija že z.a- č(!lia. Ta znak nediisciipline ¡in mailio- niariiosti iiiviostitorja ter izvajalca, večkrat pa tudi pristojnih (>rganočiin- sikih .s'kuipšein, kjer je med dirugiiuii bil siprejet pred'log. da bi v kratkem, glede nkreipíjív inšpekcij, IzvíhHí ba- zenske razigovore, kjer bi po zbra- nih poidatkiib analizirali stanje in- vesticij irn predlaigaili rešitve, ki so najustreznejše. Menim, da se ne smemo zavaravati, češ, da na našem (Področju ni mič ali da je malo na- roil>e. Sigurno je, da bomo moirali pri nais uistaviti nekatere gradnje in preusmeriti sredstva y čifm racional- nejše ter ekonomične gradnje. Smo v predkongresnem cKbddbju in Živahno razpravljamo o raz'ličnih problemih našega d'ružibenega raz- voja. Na raiznih posvetovanjih, se- stankih in konferencah, ki so že bile, se kot rdeča nit vleče tudi pro- blematika investiranja. Nanizana je bila kopica perepih vprašanj in mnenj, ki dajejo diirektne napotke za takojšnje reševanje a):i pa dober material za usmerjanje, obenem ¡pa seveda bog'at prisipevek za koagres ZK], ki bo tudii o tem ra^zp ra vijak Ne bi bilo prav, če bi .akali na ne- ke in struinente iin iZ:poix>lnje4iii go- ispodaipski sistem za leto 1965. Smer. nice resolucije zvezne skupščine so nam že ziwne. Narediti moramo že zda], kar je, le moigoče. Glede inve- sticij nam je jaisno, da moramo do- seči uigodnej'íi odnos med gospodar- skimi in negospodarskimi investisfx).diarskih in- vesticijah bodo :glavini kriteriji za dodelj(;vanje kreditov jwveêain iz- voz, prednost onih, ki imajo poleg ázjvozmih ]K)g)odib vezana inozemska sredstva v obliki komerciailiiiih ali dni,gill kreditov xa qpremo. Važnii SK) še večji cnerifetski ob- jekti v Sloveniji, dalje objeikti črne metalurgije, transporta, kemiene in elektro industrije. Ne gre z^a za'po- stavljanje objektov družbenega standarda, terciarne in peredeloval- ne indnstrije, vendar moramo na- preci vse si'ic, da z vrocanjern sred. stev pri poslovnih bankah omoigočii- mo izig.radnjo teli pomembnih objek- tov za vse naše çcoisipodarstvo. Res je v tej ,pestri problem aiti k i verjetno še dosti nerazčiščenih \7yrašanj. Se vedao se iščejo nstrez- nejši naeinti in pota. ki bi Ma sklad- nejša iZ našim sistemom samouprai"^- Ijanja. vendar nam je osnovna orli- entacija že jćvsna. Potrebno je. da se sleherni proizvajalec in upravljalec tega z,aveda tudii pri obravnavanjii v svoji delovni organiizaciji, da dela tako kot se sicer strinja za celoto. janez meglic NOVI PREDSEDNIK ObSS V ŽALCU Na zadnjem plenumu občinskega sindikata v 2alcu so isn^olili novega predsednika občinskega sindikalnega sveta JANEZA MEGLICA. Bivši predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Gorišek je že dlje časa podpredsednik občinske skupščine, zato je bila izvolitev novega pred- sednika prava nuja, posebej še sedaj, ko imajo sindikalne organizacije pol- ne roke dela. Tovariš Meglič je bil vrsto let upravitelj osnovne šole v Grižah. 2alčani ga dobro poznajo kot druž- beno političnega delavca, posebej kot dolgoletnega funkcionarja zveze za telesno kulturo. Ob prevzemu tako odgovorne na- loge mu želimo obilo uspeha. kj 20 LET RDEČEGA KRIŽA Letos iik)teka dvajset let, kar je bil v Sloveniji ustanovljen Rdeči križ. Prazniku te pomembne huma- ne organizacije se ¡pridružuje tudi isvečana iprotìlava, ki jo bo jutri po- poldne oib 17. uri priredil v veliki dvorani Narodnega doma Očinski o'dlljor Rdečega križa Celje. Na »pro- slavi, ki bo združena z dnevom kr- vodajalcev, bodo ipodelili diplome ter zlate in srebrne zna^čke najza- služnejšim darovalcem krvi. Oblet- ñkóll>0tlo hkrati proslavili s ipestrim programom, v katerem bo sodeloval pevski zbor II. osnovne šole, ženski pevski zibor tovarne Toiper, harmoni- karski zilx)r, fiölklorna skuipina «s-' novne šole F>anja Vrunča, baletna fekupina ter recitatorji. V ŠTORSKI ŽELEZARNI USPÉSNI kandidacijski zbori v štorski železarni so uspešno zaključili kandidacijske zbore za volitve novih organov samoupravljanja, ki bodo 12. junija v šest- najstih volilnih enotah. V delavski svet pod- jetja kandidira 83, v svete delovnih enot pa 193 članov kolektiva. st. 23. — 12. junija 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 OB TURISTIČNEM TEDNU V SLOVENSKIH KONJICAH lepi obeti konjiških turističnih delavcev v zadnjem času lahko redni obi- skovalec Slovenskih Konjic opazuje, kako se spreminja obličje mesta. Obnovljene fasade, cvetoča okna, skrbno negovan park in drugo daje slutiti, da pripravljajo nekaj, kar naj pušča nepozabne vtise. In kot trdijo turistični delavci, bo letošnji turistični teden v Slovenskih Ko- njicah najpomembnejša prireditev pod Pohorjem. V času od 13. do 21. junija bodo priredili številne kulturne in šport- ne prireditve ter nudili gostom go- stinske posebnosti. Poleg pohorskih lèpecialitet in dobrih domačih vin bo vsekakor zanimiva ribja pogo- stitev, ki bo potešila tudi marsika- teremu gostu »ribjo strast«, saj si bo lahko sam ulovil postrv v ribniku v mestnem parku. Niso pa pozabili izletov. V 2iški samostan, v Skomarje (rojstni kraj pohorskega pesnika Jurija Vodov- nika), na Pohorje, posebej na Rog- lo (30 m razgledni stolp) bodo vozili Kompasovi avtobusi. Tudi pokušnja dišečega traminca, ki jo bo priredila kmetijska zadru- ga ■Slovenske Konjice bo zapustila lepe vtise marsikomù. Brčz bojazni pa nai bodo kopalci; namakanja bo dovolj v olimpijskem bazenu, ob ka- terem bo postavljen kamp. Ne na- vsezadnje pa naj povemo, da bodo tudi zbiralci spominčkov prišli na račun, tako vsaj obetajo prireditelji. Najzanimivejša pa bo vsekakor etnografska razstava južnega Pohor- ja v domu kulture. Razstavo pri- pravlja etnografski muzej iz Ljub- ljane ob podpori, občinske skupšči- ne Slovenske Konjice. Kot kaže, bo- do razstavo, zaradi velikega zanima- manja potovalnih uradov v tujini, podaljšali do 5. junija. V kolikor bodo napovedi priredi- teljev uresničene, bo prav, če bomo tudi mi med obiskovalci turistične- ga tedna v Slovenskih Konjicah, ki obeta raznovrstna presenečanja. Še pristnejši pa bodo naši vtisi takrat, ko bomo videli, da se naše gostin- stvo ob tovrstnih prireditvah tudi kaj nauči in to ohrani v svoji vsa- kodnevni praksi. Rekonstrukcija bo omogočila vsestranski napredek in razvoi Lesno industrijiskio podjetje LIN v Mozirju je eiDo izmed redkih ]K>dje. tij, ki je z 'laistniimi sred,stv(i izvrše- vaio re'kon(Struk(> zamenja- la dosedanje ištiri ža-^anske oíbrate v Srolčavi, SiK>dnji Rečioi, Ljuibnem i,n Gornjem ,graiclu. Za'ga ;bo n)elianiiz,i- rana in bo proizvajala okrotg 50 tii- soč ik libi kov rezanega lesa. Z njo iIk) àdlpravljeno ozko grlo, kajti doiseda- ujii žaigarski. obrati imajo stare istiro- je^ k]i lahiko nenadoma odipovedo. Z izigrad'njo nove emibaUirnice so p reu smer i M proizvodnjo pni izdelav i emiballaže ,s smreke na :buk.ovino. V zigornjesavinjvskem oiijmočju letno јкШекајо ii>ri čišičenj ii gor/jd^ov okroig petnajst tisoč kubikov ibukovine, iki ni j>ripi;avna za kvalitetnejiše izilol- ke in iso z njo pri izdelavi emiba'liaže zamenja'li dražjo "Smirekoivi.no. Po doigradit'vi nove žaige, za ikatero 'l>a iše ni sredstev, ibo doikotieana рт- va faiza nAonstrukciije. Prva faza zajema ipredvseni (izil)oljšavo ј)го:1/,- voidi'nje za proizvodinjo polfina'lnih iproi'Zvodi(>v rexamegia, ;gradbeneiga inatenia'la. Z 'druigo fazo 'pa hi rodili vprašanje naidaljnjega finaliiziranja iProizvodov ter predelave odpadkov, kii jih je letno okrog 25 tisoč kubi- kov. To isio predvisem gozdni odpad- ki. 'ki ostajajo nei z ko ri ščeini v go- zidoviih, medtem ko O'dpadke," nasialle e!) pirotizvodinji, prodajajo kot suro- vino za p roi z \4o,(lin jo ccluioze. Letošnji .prcfizvo'dnji plan v višini ipndizvocinih uispeliih prvih il>etilh mesecev presegili. Skoraj po- lovico celoMie proizvodnje je na- menjeno izvozu. Izva/jaljo predvsem rezan les lin emibalažo. Po končani rekonistruikciji ilwwio izvoz povečali prtxlivseni. s finalni/mi izdelki, s tem ilK)imo ipa tiiidi (Povečali vrednost. Podjetje zaposliuje okrog 800 ijudi. Z letošnjim letom so startoli z naj- niižjinvi plačami petindvajset tisoč diin, ob 10 'do. 15 odstotnem poveča- nju .proizvodnje pa so dani tudi po- go.jii za uvedibo 42 urnega delavnika. J. Sever Z DOGRADITVIJO NOVE ŽAGE BO KOCANA PRVA FAZA REKONSTRUKCIJE. V 2E OPRAVLJENA REKONSTRUKCIJSKA DELA SO VLOŽILI PREKO 800 MILIJONOV LASTNIH SREDSTEV. PRIHONJI TEDEN BO ZAČELA OBRATOVATI NOVA KOTLARNA. PO DOVRŠENIH RËKONSTRUKCIJSKIH DELIH BODO S PREDE- LAVO ODPADLIH MATERIALOV PRIDOBILI VEC MILIJONOV DI- NARJEV. LETOS BO VREDNOST IZVOZA PRESEGLA MILIJON DO- LARJEV. prèboldskitekstilci: Orientacija h kakovosti Ko'lektiv tekstilne tovarne v Pre- iMvI'du je v pr\ii tretjini letošnjega leta daleč p reko raiči.| zastavljene na- loge, o 'čemer ina jigo vor ne j e priča za doibro petino prekoračen plan. Po- sel>ej je to lîiotmem.bno, ker v letoš- njem letu za'poisliujejo za 2,4 'oidstot- ke imanj delavcev kot lani. Pozabiti pa ne smemo na težave v aimskih mesecih, ko je primanjkovalo elek- trične energije; jxHeg tega pa jim čestokrat 'povaroča neljube skrbi po- ananjkanje nekateriih prej. V prebokliski tovarni čutiš veliko prizadevanje slehernega za odkriva- nje notranjih rezerv. Najvažnejši poudarek so dali predvsem kakovost- ni,m izdel'kom. Z analizo tržišča in doibro organizirano službo za napre- dek pn()iizvo'dnje iso v zadnjem času uspeli uvesti proiz^xxf,njo novih iz- íielkov, ki so na trgu iskanii in ima- jo večjo eetuo. S kakovostnimi opie- nienitvami tkanine ipa vse 1Ж)1ј Uispe- ,vajo tudi na zunanjem trgu. Tako že ista'nje za prvo četrtletje 'kaže, da (SO presegli plan izvoza za 61,7 od- iStgtkov a'li v primerjavi z lanskim Jetom iskoraj podvojili izvoz. Prav Ätalna 'borba iza kaikovost izdelkov je prinesla poidjetjii nigled tako na- dom ačem kot li nožemskem t ržišču. Piosebno skril) ■posvečajo d\"igu sto- .rilnosti, kot pogojiu za dviig osebnih deliodkov ,in stanklarda. Dioslej ima- Jio še vednio okrog 400 zaiiK>sll'enili e prejemki pod 25 tisoč dinarjev. Vse- icakor ise je stanje od lani preoibrni- lo na bdlje. tš'tiuje iiapore pr'oiboldiskih tekstilcev, ki .se zavedajo, da s storilnostjo niso ined zadnjiim v svoj,i panogi in ki vedo. da ImkIo z še izlK^ljšaiio tìnganizac-i- jo dela mejio storilnosti dviignili. Najv'eč težav imajo z neppavoča,s- no dobavo .surovin; tako se rado na- takne ipri uvozu ibarv in kem'ika'llij, čemer пег(ч1'ко botruje bi rok ra t,s,ko reševanje, ker pač akreditivi niso pravočaisno o'dipirti. . l>okajšna težava poki jet ja ,so no- zadiostna obratna sredistva. To sicer jeišujejo s krediti, kar pa ni smotr- no, saj ■dbresti krepko nižajo višino diohodka. Kot kaže lx«lo preboldski teik.st;il- ci vsa'k čas sproščeneie zadihalli. kajti zve/iui izvršni svet je na zad- ^ijem zaiseclanjn ispreje'1 ])'rav za tek- .stiilno inid'ustrijo spremembo v ob- veznostih: —jk. S tkaninu, 'ki v nekaj letUi steče^kozi ta stroj, bi lahko opasali zem- Ijo ob ekvatorju. Skupna ocena - odlično SEMINAR DIREKTORJEV TRGOVSKIH PODJETIJ V KRSKEM V seibo to so v Krškem koinčali lsc- ¡inina.r za ■direktorje trgovskih ipod- jetij s podiročja celjskega okraja. •Seminar se je pričel 26. maja in ga je na poibniíl'o g-Kuspio'dan-'ke /Jb'ornlice origaniizi'ral. zavo^d za napredek go- ,spo(larstva. Vseh 20 udeležencev se- jni,narja (vaib'ljenih je ibilo 28) smo ¡sTceali v petek, ko so si v Brežicah ogledovali muzej ter pollnilnico .jwcl- jetja >Brežice-vin'04<. Seminar je vo- dlil tovariš Aleksander Jezernik, -za- to smo ga za'piro'sili, naj nam kaj po- ve o naiinenu isaminarja ter o njego- vem poteku. Povedlal nam je tole: »Prvi ipodoben seminar smo 'pred krafkim organiiziirali v Velenju za direktorje gostiinskih p(xljetij. Na- men takih semiiiairjev je, ida na njih .seznanimo direktorje z najnovejšimi dognanji na pojlročju onganiizaoije ilela, racionalizacije. meil«eenih speci- fiič.no trgxyvskiih 'predmetov, ])ač pa taike, ki vplivajo na formiranje vo- dilne osebnosti. Razen tega i|>a so^ se direktorjii isjwvzna/ü med isel)oj. kar bo (prav gotiovo pozitivno vpliv allo na a'č pa tU'd.i so- delovali v razgovorih, 'ki so .sledili predavanjem. Tovrstne iseminarje smo v Slove- niji pričeli рглп1 prirejati mi. Na- daljevati m i sli imo .s krajšimi eno- iinevnimi seminairji. na kaiterih l)o- ЈП'0 olbrav na valli isamo eno a'ktualno temo. Ti iseminarji naj ibi Mi v raiz- лшки eneigia ali id'veh 'mesecev. Naj- prej bi 'predaval stiroikovnjak ш do- ločeno ipodiroič.i'e. sledilo ipa bi več koreferatov, ki hi jih 'podaili n^di»- leženei.« In kaj menij'o o semii.narju udele- ženci? Edi Vrstovšek, direktor podjetja >Breižice-vin'o«: »Težko sem se ,o(lloičil, za prih'od ла seminar, zidaj pa sem zelo vesel, kajti zvetdel sem vel.iik.o novega. Se. _ minar je (bil lold'Ilično onganiiiziran in je .popolnoma msjxil.« Stane Peta ver, direktor podjetja »Merx« Celje: Zaanisel za organ.izacijo takih se- minarjev je zelo .dobra. Seznanili smo se z nain'ove.ysinii metodami oir- ga'niizaeije. ki -se jiih v šolah n'iismo učiili. Seminar .je ■odli'čno uspel, ker smo teorijo ipovezialli s praikso. Po- rn,an j'kl ji vosit organiizaeije ipa je bila. dia l'Simo lii!|i prepozno obveščeni, k da i se 'bo semlinar pričel (10 din i pred pričetkom).< L. Stepančič PRIZADEVEN KOLEKTI\ radeške mlekarne v Radečah že dlje časa dokaj uspešno po.s-luje mlekarna, katere iz- delki so znani daleč naokoli. Mle- karna je sodobno opremljena in irna več. oddelkov: oddelek za pasterili- ziranje mleka, sirarno, oddelek za izdelavo masla, prostor za sušenje sira, za kondenziranje mleka itd. Vendar v mlekarni še niso polno izkoristili svojih kapaciteta pet ti- soč litrov mleka, predvidevajo pa, da jih bodo v dveh letih izpolnili. Kljub nekaterim težavam — najvtó jih je pri odkupovanju mleká — je kolektivu uspelo, da je vse leto ak- tivno posloval in da cene njihovih proizvodov niso prav nič višje kot drugod v Sloveniji. Radeška mlekarna ima zelo obšir- no območje. Mleko dostavljajo ceio v Gabrovko — v občino Litijo, pa v Podkum, Šentjanž, Mokronog in šentrupert, poleg tega pa še v Loko pri Zidanem mostu in v Razbor pod Lisco. Kolektiv mlekarne si prizade- va, da bi svoje delo-še izboljšal in upamo, da jim bo to uspelo. S. S. Kompleksna modernizacija INDUSTRIJE Naša država spada med gospodar- sko srednje razvite. Vodilna gospo- darska veja je industrija. Industrija ne daje dobre polovice narodnega dohodka in dve tretjini mednarod- ne blagovne izmenjave, teniveč za- posluje največ delovne sile. Proiz- vodna zmogljivost naše industrije je danes desetkrat večja od pred- vojne, v primerjavi izpred deset let pa se je potrojiia; Tako nagel vzpon pa spremljajo običajne težave: iieizrabljene zmog- ljivosti, pomanjkanje surovin, delo v dveh izmenah, slabo izkoriščanje osnovnih obratnih sredstev itd. Prav zato pa je danes, bolj kot kdajkoli prej, imperativ nadaljnjega razvoja kompleksna modernizacija industri- je. To je pogoj ne le za hitrejšo in skladnejšo rast, temveč tudi za šir- še vključevanje v mednarodno deli- tev dela, boljše prilagojevanje do- mačemu in zunanjemu trži^šču, za večje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti ipd. Tn kaj naj razumemo pod poj- mom kompleksna modernizacija in- dustrije? Nič drugega kot cel splet racionalnih metod za izboljšanje tehnologije in ekonomike proizvod- nje, splet metod, ki vodijo k inten- zivnejši proizvodnji, boljši izrabi zmogljivosti o ravnovešanju proiz- vodnje in kakovostnim proizvodom. Kompleksna modernizacija indu- strije pa zahteva korenite spremem'- be investicijske politike. Vlaganje sredstev naj bo prvenstveno name- njeno odklanjanju ozkih grl. Zahte- va pa varčevanje, odpovedi od iz- gradnje tistih objektov, kjer so do- mače potrebe in možnosti izvoza pod količinami, ki opravičujejo izgradnjo optimalnih kapacitet, kakor maksi- malno skrajšanje rokov izgradnje. Pri kompleksni modernizaciji in- dustrije pa so nosilci: samouprav- Ijalci v podjetjih in občinah, pred- stavniški in izvršni organi vse do Zveze in splošna investicijska ter kreditna politika bank. O tem, kdo ima od teh treh činiteljev odločilno vlogo, je težko reči. Jasno pa je, da uspeh modernizacije zavisi od vseh treh in čim hitrejšega ter skladnega delovanja le-teh. POSVET ORODJARJEV JUGOSLAVIJE v celju Od 4. do 7. junija je bilo v tovarni emajlirane posode v Celju strokovno posvetovanje orodjarjev Jugoslavije. Poleg strdkovnih referatov so bile programirane še ekskurzije v Mari- bor in Koper, kjer je bil tudi zaklju- ček posvetovanja. Strokovnjaki-orod- jarji so se seznanili z napredkom v posameznih podjetjih in pridobljene izkušnje prenesli v svoja podjetja. Tovarna emajlirane posode je svojo orodjarno pred kratkim modernizi- rala. Uvedli jso nove tehnološke po- stopke in montirali nekaj novih stro- jev. Delo na enem teh novih strojev prikazuje tudi naša slika. stran le CELJSKI TEDNIK Št. 23 — 12. junija 19é4 OBČINSKI PRAZNIK V PREBOLDU v žalski občini že nekaj let slavijo občinski praznik vedno v drugem kraju. Le- tos je žreb določil Prebold. Toda nikar ne mislimo, da so to zvedeli šele sedaj. Za^ nimivo je, da se odločijo že leto vnaprej, kje bo prosla- va in potem odbor za izved- bo v sodelovanju z delovni- mi kolektivi in družbeno po- litičnimi organizacijami us- pešno reši nešteto komunal- nih stisk kraja — slavljenca. V Preboldu kar niso vede- li, kaj jç bolj važno, zato so se odločili, da bodo rešili več stvari hkrati. Cesta in šola. Oboje je {»roblem. In tako je poleg stare šole (pouk so imeli kar v treh različnih stavbah zrasel nov šolski objekt s štirimi učilnicami. To še v celoti ne rešuje рк)- trebe po sodobni šoli v Pre- boldu, vsekakor pa v znatni meri omiluje lani nastalo stiko. ■ Na cesti pa hitijo. Jarke in kable, ki bodo napajali ulič- no razsvetljavo, bodo kma- lu zasuli, potem pa še asfal- tirali cesto skozi sam kraj. Pa ne le to. Na mnogih stav- bah opaziš, kako vešče roke zidarjev spreminjajo zuna- njo podobo. Vsi si žele, da bi praznovali v čim svečanej- šem oblačilu. Prav letos so v Preboldu pričeli tudi z individualno gradnjo stanovanj. Stano- vanjski sklad in tekstilna tovarna sta s krediti omogo- čila dvajsetim, da si bodo v roku dveh let postavili le- pa stanovanja na vzpetini za graščino. Turistična žilica pa Pre- boldčanom ni dala miru in tako bodo do občinskega praznika uredili tudi čistil- ne naprave v plavalnem ba- zenu, -da ne bo potreba me- njavati vode vsake tri dni. Prepričani so, da je občinski praznik obenem tudi naj- boljša propaganda za turi- stične zanimivosti Prebolda. PraznovaU bodo od 5. do 12. julija, že sedaj imajo pri- pravljen za te dni bogat kul- turni in športni spored. Delavci hitijo, kajti rok je kratek — praznik je pred durmi I OTROŠKO VARSTVO pogoj za večjo storilnost Pretekli petek je občinski odbor Socialistične zveze v Žalcu razpravljal o otroškem varstvu. Res je, da so v žalski občini v zadnjih letih o tem perečem problem^u že večkrat govorili, vendar so se razpra- ve ponavadi ustavile že na komisijah za otroško varstvo na svetu za socialno varstvo in drugod. Pred občinskim od- borom Socialistične zveze pa so o otroškem varstvu prvič govorili. Za to priložnost je zavod za socialno delo v so- delovanju z varstveno vzgoj- no ustanovo pripravil izčrpno poročilo, v katerem so otroško varstvo prikazali kot enega i^med bistvenih pogojev, ki vplivajo na stoxilnost zaposle- nih mater. Otroško varstvo pa je treba obravnavati tudi skladno z vprašanjem družbe- nega in osebnega standarda. V žalski občini je kar 45 od- stotkov vseh zaposlenih, žen- ske delovne sile. Ta številka prav gotovo ni majhna, zato bi bilo prav, če bi o urejenem otroškem varstvu več govo- rili tudi v delovnih organiza- cijah. V raz,pravi je bilo nam- reč omenjeno, da mnoge ma- tere majhnih otrok celo rade delajo v nočni izmeni, samo da lahko čez dan pazijo na svoje otroke. Kapaciteta se- danjega varstvenega zavoda namreč še zdaleč ne zadošča. Tako je v 2aicu, pa tudi v ostalih krajih, kjer vrtci ne morejo sprejeti nobenega otroka več. Kljuh temu pa bo prostore za varstvo otrok ven- darle treba najti. Najlaže bi to vprašanje rešili tako, da bi prostore odstopile gospodar- ske organizacije, jih tudi opre- mile, občinska skupščina pa bi zagotovila sredstva za vzgojno in tehnično osebje. V zvezi s prostori za varstvo otrok bi morali ponovno opo- zoriti tudi na občinski odlok c posebnih prostorih za otroke pri večjiih objektih, česar do- slej gradbeno upravni organi niso upoštevali. Občinski odbor Socialistič- ne zveze je razpravljal tudi o varstvu šolskih otrok. Menili so, da bi tudi v šolah morali urediti primerne prostore vsa^ za varstvo tistih šolarjev, ka- terih starši so v časoi, ko so otroci prosti, zaposleni. v velenju nova pošta Pred dnevi so Velenjčani le dočakali uresničitev dol- goletne želje — v središču novega mesta (v novih pro- storih uprave rudnika ligni- ta (so 1. junija predali na- menu moderno in prostorno po^to. To ni le pridobitev, temveč je bila že skrajna nuja, da je mesto s skoraj osem tisoč prebivalci dobilo svojo pošto. Žal zaenkrat še. nima avtomatske' telefonske centrale. Uprava pošte tolaži potrošnike, da je zaenkrat zmanjkalo sredstev, da pa bo avtomatska telefonska centrala v doglednem času .našla svoje mesto v novih prostorih. V SOBOTO otvoritev lovske koce Lopa in bogata lovišča v okolici Gornjega grada privab- ljajo številne domače in tuje lovske goste. To je tudi razum- ljivo, saj je v loviščih vse pol- no najrazličnejše divjadi —od zajcev pa do gamsov. Ker je lovišče precej razsežno, je lovska družind poskrbela tudi za prenočišča. Tako je posta- vila na Tomanovi senožeti pri Ceri\jvcu montažno lovsko kočo in jo primerno opremila. Do te prijetne postojanke je mogoče priti z avtom, zato so ob njej uredili tudi garažo. Otvoritev lovske koče bo v nedeljo, 14. junija, že v sobo- to zvečer pa bodo lovci pri- pravili srečanje in zakurili ta- borni ogenj. Pričakujemo, da se bo že ta dan ob lovski koči zbralo veliko ljubiteljev nara- ve. Cesta - ozko grlo Redki so bili majski dne- vi in prav tako redki so ju- nijski, da ne bi v Logarsko dolino priromali šolarji od blizu in daleč. A ne le ti; ob sončnih sobotah in nede- ljah ter praznikih je Gornja Savinjska dolina prepravlje- na z obiskovalci, ki iščejo razvedrilo in počitek. In ni zgolj slučaj, da je turistično gospodarstvo mo- zirske komune dobilo v le- tošnjem družbenem planu svojo pravo oznako kot del skupnega gospodarstva. Res je, da je sezona v Gor- nji Savinjski dohni razme- roma kratka, saj obsega naj- več tri mesece, zato pa se v zadnjem času vse bolj raz- vija izletniški turizem, ki ne- malokdaj stavlja gostince v težak položaj. Ustvarja nam- reč konice. In prav porast izletniškega turizma je vzrok padcu nočitev v prvih mese- cih letošnjega leta. Trenutno razpolagajo družbena in po- sebna gostišča ter privatniki skupaj s 1.164 ležišči, kar p)o- meni, da se je število ležišč v zadnjih dveh letih pK)dvo- jilo. To da pravilno ©ceno ob- činske politike, ki je s po- godbenimi odnosi z zaseb- nimi gostinci dosegla, da so slednji vložili v obnovo lo- kalov okrog 12 milijonov, medtem ko bodo letos okrog 10 milijonov. Poleg tega pa so v letošnjem letu vezali vse zasebne gostince na so- delovanje s turističnimi dru- štvi, kar je prav lani bilo občutna pomanjkljivost. Zadnji pregled tujskih sob je pokazal, da ima Ljubno zaenkrat boljše pogoje. Turistični delavci Gornje Savinjske doline dobro ve- do, da je prav cesta, ozka in prašna, ki se vije ob Savi- nji, njihova Ahilova peta. Prav tako pe vedo, da bo- do sezono lahko podaljšali .le, če bodo zgradili zimsko športne naprave, in sicer najmanj tri smučarske vleč- nice v važnejših turističnih krajih. Trenutno bi sleherno razširjanje gostinskih kapa- citet v Logarski dolini bi]o nesmiselno — šele ko bo ste- kla asfaltna cesta pod Iglo in mimo Robanovega kota, bo nastopil čas, ko bodo tu- di o tem razmišljali. Delo na novi, magistrali se bliža Okonini DOSEGLI SO NAMEN . i OB ZAKLJUČKU IZOBRAŽEVALNE SEZONE NA DELAVSKI UNIVERZI V ŠENTJURJU Te dni delavska univerza v Šentjurju zaključuje izobraže- valno sezono 1963/64, ki je bi- la po mnenju upravnika tova- riša Mirka Vrečka ena najbolj plodnih doslej. Lepo je uspela predvsem večerna politična šola, ki so jo obiskovali per- spektivni komunisti iz vse ob- čine. Namen te, več kot dva meseca trajajoče šole je bil seznaniti slušatelje z družbeno ekonomsko problematiko ter jim tako omogočiti, da bodo na svojem delovnem področju lažje pristopali k reševanju konkretnih nalog. Tečajniki so šolo zaključili s^skupinskimi nalogami, v katerih so samo- stojno obdelali nekatera aktu- alna vprašanja. Tako je bil npr. naslov ene izmed nalog »Problemi podružbljanja na področju šentjurske občine« Vsi slušatelji so šolo uspešno končali in se udeležili tudi po- učne ekskurzije v rudnik Ve- lenje. Tudi mladinska politična šo- la v delovni organizaciji »Mo-j da« je uspela. Razen tega, dej je dala mladim slušateljicanrl osnovno znanje o nekaterih družbeno političnih, vpraša- njih,'je imela ta šola značaj, uvajalnega seminarja. Delav-j ska univerza bo s takšno obli-l ko uvajanja mladih kadrov v delo še nadaljevala. Med ostalimi usipelimi akci- jami, ki jih je v preteklem ob- dobju izvedla delavska uni- verza v Šentjurju bi bilo ome- niti še seminar za vodstveni kader sindikalnih organiTiacij. pripravljalne tečaje za prido- bitev popolne osnovnošolske izobrazbe, knjigovodske tečaje I. in II. stopnje, potujoči kino zdravstvena predavanja in predavanja o obrambni vzgoji Teh je bilo okrog trideset in so bila po vseh večjih krajih in delovnih organizacijah v % občini. Vsa predavanja so bi-- la dobro pripravljena in spremljana z diapozitivi, na 'koncu vsakega pa so poslušal- cem zavrteli celovečerni film s tematiko iz NOB. V času počitnic bo delavska univerza še enkrat pregledala svoje delo in na podlagi za- ključkov in analiz pripravila akcijski program za prihodnjo izobraževalno sezono. -v- tudi tebi JE POTREBNA voda ! V ponedeljek so prebivalci Velenja pričeli z akcijo grad- nje vodovoda, ki je med naj- resnejšimi problemi naglo rastočega mesta. Tako bodo prebivalci rudarskega mesta v času od 8. do 30. junija mova dodali desettisoče udarniških ur veliki vredno- sti nad milijon doslej oprav- ljenih ur pri izgledu našega najlepšega in najčistejšega mesta. Ker so delovišča za cevo- vod po ure in več oddaljena od mesta, je štab za udarni- ško delo oskrbel avtobusni prevoz. Zbirni mesti za de- ovišče v Selah sta pri trž- nici in pred trgovino »So- dobna oprema«. Pripravljenost za rešitev tega komunalnega problema je dokaj šn j a, saj so se že skof-aj vsi delovni kolektivi obvezali, da bo posameznik napravil po 9 prostovoljnih ur. Delali bodo vsak delovni dan razen v soboto. Velenj- čani se zavedajo, da bodo tako s svojo udeležbo pri- hranili dokajšnja sredstva, predvsem pa pospešili grad- njo, da pomanjkanje pitne vode ne bo več dodatna, res- na skrb. TEKMOVANJE ŠPORTNIH RIBIČEV Preteklo nedeljo je prire- dilo starešinstvo ribiškega društva »Sotla« v Podčetrt- ku ribiško športno tekmo- vanje v lovu rib na reki Sotli. Po končanem tekmo- vanju so med najboljše ri- biče razdelili nagrade in di- plome. Istega dne popoldne je bila tudi otvoritev gostil- ne »Ribič« pri Viliju Prahu. TO SO MOJI »PURŠI« Oni dan sem jih srečal pred samskim domom v Velenju, Bili so v prijetnem razgovoru s hišnico tovarišico Marije Koručan. Le kdo so ti fantje sem se vprašal. »Veste, to so pa moji »pur- ši«, »mi je odgovorila prijaz- na hišnica. Dolgo že živimo skupaj, pa si imamo marsikaj povedati.« »Pa vas vedno tako radi po- slušajo«, sem bil radoveden. »Ce le vedo, da jim bom po- vedala kaj novega, se kajpak radi zbero okrog mene. Fantje so vsi rudarji, vsak dan hodijo globoko pod zemljo, pa si za- to še tembolj želijo novic Znajo pa se tudi razvedriti. Ob prostem času se kratkočasijo ob šahu, kartah in podobnih igrah.« »In vi? Kako dolgo že opravljate službo hišnice?« »Polnih osem let je minilo odkar sem prevzela to službo Moram povedati, da sem za- dovoljna z njo. S fanti se do- bro razumem in med nami je pravo prijateljstvo. 'Ce ima kdo kakšne težave, jih drug drugemu potožimo in si posku- šamo pomagati. Več glav več ve!« »Kaj pa fantje? Kako ste zadovoljni s svojo hišnico?« »Radi jo imamo,« so odgo- vorili fantje v en glas. s>Kar dolgčas nam je, kadar je dol- go ni med nas!« Lepo, kajne? F. J. ZAKONCA POZARSEK zlatoporo- cenca Te dni sta Jože in Eva Po- zaršek iz Rimskih Toplic praznovala redek jubilej — 50. letnico poroke. Jože Po- zaršek, ki je izpolnil že svoj 87. rojstni dan in njegova družica — stara 77 let — sta kljub trdemu življenju še vedno vedra in zdrava. V za- konu se jima je rodilo enajst otrok, devet jih še živi. ^ Jubilanta sta med vaščaTii močno priljubljena^ ljubili pa so ju tudi nekdaj — zla- sti partizani, ki sta Jim. za- konca Pozarček vehkokrat pomagala. Trdemu delu se nista odrekla niti zdaj in še vedno pridno pomagata pri obdelavi zemlje. Zakoncema čestitajo k živ- ljenjskemu jubileju vsi so- %rodniki, prijatelji in znanci! Pridružuje se jim tudi naše uredništvo. Marija Končan in njenih 6 »puršev« Eva in Joie Pozarček oh praznovanju zlate poroke Kiub na Virštanju Na Virštanju, kjer so se vneto lotili gradnje ceste pro- ti Bučam, se zavzemajo tudi za razgilbanejše družbeno živ- Ijeoje. Krajevna organizacija SZDL se je prav tako uvrsti- la med najboljše v šmarski občini 'in sprejela lepo na- grad». Zdaj so si nabavili lepo opremo za ureditev družbenega centra, v (katerem imajo že televizijski sprejem- nik in mizo za namizini tenis. Klubski prostor bodo z novo opremo odprrH ob svečani se- ji krajevnih odborov SZDL ob krajevnem prazniku Gor- njega Obsotelja, ki ga bodo letos praznovcdi na Virštanju in to 21. junija v spomin na zagorskega prvobcâ-ca Eda- Lesikovarja, ki je tam padel Ш2. leta. rl st. 23. — 12. junija 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 5 zaključek akcije »tehniška kultura mladih« "BOGATE IZKUŠNJE RAZVIJATI DALJE yra Kakor smo že pofoçali, je bila pred časom v okraju tudi uradno zaključena dveletna akcija, ki je v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger potekala pod geslom »Tehniška kultura mladih«. Ob tej priložnosti je bila zaključna -razširjena seja okrajnega odbora JPI, na kateri je predsednik Vojko Simončič poro- čal o akciji ter razglasil rezultate tekmovanja. V svojem poročilu je zlasti po- udaril velik pomen in uspehe, ki so izpričani že s tem, da so v akciji so- delovali vsi pionirski odredi v okra- ju, pri čemer so jih prosvetni de- lavci nesebično vodili in usmerjali. Težave so bile predvsem v pogledu kvalificiranih kadrov, saj je na 69 popolnih osnovnih šolah le 12 pred- metnih učiteljev za tehniški pouk, v ostalem pa poučujejo ta predmet razredni učitelji. Vrzel je deloma izpolnilo 30 inštruktorjev izven pro- svetnih vrst. Vse to pa je v primer- javi s številom krožkov — teh je v okraju okrog 650 in v jih okrog 14 tisoč pionirjev — premalo. Slabosti tehniške vzgoje so se pokazale tudi v vsebinskem in programskem smi- slu: naravoslovni predmeti, kot fi- zika, kemija, biologija in geografija so še vse preveč izolirani od širšega pojmovanja tehniške in znanstvene vzgoje ter jih ponekod podajajo preveč verbalno. Vzroke za to je iskati delno tudi v slabih material- nih razmerah posameznih šol, da bi''si" predvsem uredile potrebne de- la:vnice in si nabavile ustrezno opre- mo. V okraju imamo le 39 takih delavniç, 8 pa jih urejajo. Sodobno urejene delavnice imajo novozgra- . jene šole, drugod uporabljajo v te namene zasilne prostore podstrešij ali kleti. V bodoče bi bila potrebna -večja pomoč občinskih skladov za 'ïéolstvo, pa tudi delovnih organiza- cij, čeprav so te v veliki meri pod- prle pionirske odrede (Kovinotehna •na primer je I. osnovni šoli poda- rila stružnico v vrednosti 600 tisoč dinarjev!). Sodelovanje med šolami in podjetji je obojestransko korist- no: mladina lahko prireja delovnim kolektivom različne kulturne prire- ditve, sama pa spoznava proizvod- njo, organizacijo podjetja, delavsko samoupravljanje itd. Za dejavnost in izvedbo akcije so občinski odbori JPI dobili preko 11 in pol milijonov dinarjev, ki so jih prispevale občinske skupščine, šol- ski organi, organizacije SZDL, de- lovne organizacije, ljudska tehnika, zveza prijateljev mladine in ne na- zadnje okrajna skupščina. Ta sred-, stva seveda niso mogla zadostiti potrebam, zato bodo spričo dej- stva, da je tehniška kultura v refor- mirani šoli element osnovnega izo- braževanja, potrebne še nadaljnje investicije, za katere bo nujno po- trebno zainteresirati vse odgovorne činitelje v posameznih komunah. V letih »Tehniške kulture mladih« so si pionirji ogledali nad 1500 de- monstracij, preko 480 filmov, izde- lali nad 1200 fotografij, napisali več tisoč prispevkov s tehniškega pod- ročja, priredili preko 150 razstav in se udeležili preko 230 tekmovanj (v predmetnih predpisih, modelar- stvu, radiotehniki itd.) Razen tega je 8 ekip sodelovalo na tekmovanju v republiškem okviru, pri čemer se je 9 članov uvrstilo na vidna mesta. Tu je prišla do polnega izraza ust- varjalnost mladega rodu, ki je bila deležna tudi javnih priznanj. Kakor je ob zaključku poudaril Vojko Simončič, naj bi bila akcija »Tehniška kultura mladih« spodbu- da, da bi ob široki družbeni inicia- tivi našli trajne oblike za razvoj tehniške vzgoje v šolah. S tem v zvezi se je zahvalil vsem, ki so v njej tako požrtvovalno sodelovali ter jo materialno in moralno pod- prli. Posebej so izrekli priznanje tudi n j emu, ^ ki je^kot predsednik okrajnega odbora JPI z ljubeznijo do mladine prevzel odgovorno na- logo in jo z velikim prizadevanjem izpolnil. Komisije, ki so ocenjevale pionir- sko dejavnost po januarju razpisa- nih petih temah, so nagradile skupaj, 39 odredov z nagradami v višini 2 milijona 680 tisoč dinarjev. Naj- višje nagrade so prejeli: pionirska odreda osnovne šole Franja Vrunča ter I. osnovne šole Celje po 110.000 dinarjev, odred Miha Pintarja-Tole- da Velenje 100.000 dinarjev, Gusta- va šiliha Velenje 80.000 dinarjev (in zvezno nagrado), prav toliko tudi odred osnovne šole Senovo; po 70.000 dinarjev so prejeli odredi iz Leskovca, Sevnice, Ljubnega ob Sa- vinji, Žalca, Pristave, 65.000 dinar- jev (in republiško nagrado) odred osnovne šole Podčetrtek itd. dhr Gradbena dela na novem objektu rudarsko šolskega centra v Velenju gredo h kraju. Kot kaže bodo v novo šolo že v jeseni stopili prvi kandidati, ki so se odločili za rudarski poklic. V zadnjem času se kolektiv rudnika zaveda, da bo lahko reševal kritično stanje pomanjkanja delovne sile le s šolanjem mladih, zato tudi ta smotrna gospodarska investicija. Kam po končanem šolanju Konec šolskega leta je za vse tiste učence, ki zaključujejo redno šo- lanje, važen mejnik. Zato je vpra- šanje, kam po obveznem šolanju, toliko bolj odgovorno; pri tem mla- dine ne kaže prepuščati same sebi. Razen staršev in prosvetnih delav- cev so tu v pomoč tudi zavodi za zaposlovanje delavcev in referati za poklicno usmerjanje. Referentki Roziki Sodin, ki vodi to službo pri konjiškem zavodu za zaposlovanje, smo zastavili nekaj vprašanj. — Koliko učencev bo to šolsko leto zaključilo osnovno šolo in kako jim zavod ^pomaga pri izbiri pokli- cev? — Po doslej zbranih podatkih bo končalo osemletko v naši občini 380 učencev, od tega 60 odstotkov osmi razred. Samo v zadnjih dveh, treh mesecih se je pri zavodu zgla- silo nad 70 mladih fantov in deklet, da bi dobili pojasnila o možnostih nadaljnjega šolanja, vključevanja v uk ali zaposlitve. Razen tega ,smo skor-aj na vseh šolah,y občini pred- vajali filme o posameznih poklicih, prav tako smo šolam dali na razpo- lago ustrezno strokovno literaturo, seveda pa smo jim poslali tudi raz- pise prostih učnih mest v delovnih organizacijah. — Kakšne so možnosti za vklju- čitev v uk in zaposlitev? — Do začetka junija so delovne organizacije razpisàle 85 prostih učnih mest, od teh 71 za fante in le 14 za dekleta. Velika večina mest so poklici kovinske stroke, ker pač imamo v občini razvito kovinsko industrijo. Razen tega potrebujemo večje število mizarjev, vtem ko je za dekleta največ mest v obrti, tr- govini in gostinstvu. Glede zaposlit- ve mladih delavcev in njih priuče- vanja velja dodati, da je KOSTROJ pripravljen sprejeti večje število fantov, ki bi se v posebnih tečajih usposabljali za različna dela. Po- dobno. jih bo lahko nekaj zaposlilo tudi podjetje ELKOP. — Kakšen namen ima izdaja po- sebnega biltena? — Bilten bo posvečen izključno vprašanje mpoklicnega usmerjanja in bodo v njem objavljeni različni članki s tega področja, ki bodo lahko služili kot pripomoček tako šolam kot posameznikom. V. L. 1000 učencev preveč Ф v celjskem okraju bo v letoš- njem letu končalo 8. razred osnovne šole 3291 učencev: 1503 dečki in 1788 deklic! # Šole II. stopnje lahko sprejme- jo v šolskem letu 1964-65 v 84 oddel- kov 2290 dijakov! Kot nam povedo gornje številke, bo v prihodnjem šolskem letu osta- lo okrog 1000 učencev, ki so dokon- čali 8. razred osnovne šole, brez možnosti, da bi nadaljevali šolanje. To nam lahko da misliti, posebno ce pogledamo situacijo okrog vpisa še z ene strani. Naše gospodarstvo bi v letošnjem letu potrebovalo v raznih poklicih 1685 Učencev v go- spodarstvu, od tega preko 1200 mo- ških (kovinarji, rudarji, gradbin- ci...)! Te (moške) pa bo kljub kri- tični situaciji težko dobilo in ver- jetno bo potrebno sprejematni učen- ce celo iz drugih republik! To se pravi, da bo vpis posebno kritičen za dekleta, medtem ko ima- jo fantje dovolj možnosti, da sc vpi- šejo v poklicne šole. Toda poklicna šola je za marsikoga Ic izhod v' sili, ki ga izbere šele tedaj, ko izgubi možnost vpisa v. srednjo šolo. Tako nekateri vlagajo prošnje za vpis v 'vse srednje šole, ne glede na to, za kaj imajo nagnjenje. Temu je v pre- cejšnji meri krivo napačno vredno- tenje posameznih poklicev, tako pri starših kot pri samih učencih. ^Tudi poklicno usmerjanje v osnovni šoli je šele v povojih. Razen tega bodo v letošnjem letu nekatere srednje šole sprejele manj dijakov kot v prejšnjih letih. Tako bo sprejela tehniška šola le 60 di- jakov, ker na šoli nimajo dovolj predavateljev za strokovne predme- te. Tudi na gimnaziji bodo v letoš- njem letu sprejeli le polovico toli- ko učencev, kot so jih lansko leto. Ravnatelj gimnazije prof. Ivan Gro- belnik nam je o tem povedal tole: »Gimnazija bo v šolskem letu 1964-65 sprejela le 150 dijakov. Ker so bile v preteklem šolskem letu za- sedene vse učilnice, bomo lahko sprejeli le toliko oddelkov, kot jih letps zapusti šolo; to je pet razre- dov. Razen tega pa imamo težave tudi z učiteljskim kadrom v neka- terih strokah (kemija, matematika, fizika, tehnični pouk), kar kaže na nenačrtno politiko štipendiranja, saj imajo nekatere stroke višek kadrov. Zaradi omejenega vpisa in 'ker pričakujemo velik naval ravno na gimnazijo, bomo letos uvedli preiz- kus znanja. To bomb naredili s po- močjo posebnih t^tov, ki so prfla- gojeni osnovnošolskemu programu. Možnost vpisa bodo imeli učenci, ki so dokončali 8. razred vsaj z dobrim uspehom. Odločilna pa bo za spre- jem kompleksna slika učenca — uspeh v glavnih predmetih v zad- njih letih. Tako bomo že sedaj na- redili selekcijo, ki sc navadno izvrši v prvem letniku. Na ta način bomo lahko dvignih tudi nivo pouka v pr- vih letnikih.« Z novim šolskim letom bodo uči- teljišča prenehala sprejemati nove dijake, ker se bodo polagoma uki- njala. Namesto učiteljišč bodo usta- novljene pedagoške gimnazije. Rav- natelj celjskega učiteljišča prpf. An- ton Aškerc nam je o tem dejal: »Republiški sekretariat za šolstvo jc, 'Sklenil, da se učiteljišča postopo- ma ukinejo. I. letnik ne bo več uči- teljišče, pač pa pedagoška gimnazi- ja. Pedagoške gimnazije naj bi bile v Celju, Mariboru in Ljubljani; v krajih, kjer so bila prej učiteljišča,^ pa naj bi se na gimnazijah odprli oddelki pedagoške smeri. Vse te tri gimnazije skupno z oddelki na gim- nazijah naj bi sprejele isto število dijakov, kot so jih prej sprejemala učiteljišča. Zato bomo mi v letoš- njem letu sprejeli na našo šolo 90 novih dijakov. Ker pričakujemo preccjšen naval, bomo uvedli preizkus znanja iz slo- venskega jezika in matematike ter preizkus posluha. Vplival bo tudi uspeh v 6. in 7. razredu osnovne šo- le.« Tako kot na gimnaziji in učitelji- šču bodo uvedli preizkus znanja tu- di na drugih sfednjih šolah, kjer pričakujejo velik naval. Zato bi bi- lo pamétno, da se tisti, ki niso pre- pričani, da bodo sprejeti, raje vklju- čijo v poklicne šole, kjer je dovolj prostih mest, zlasti za fante. ■jz. »Dragi lažnivec« zadnja premieêa litos Slovensko ljudsko gledaMče Ce-- Ije pripravlja za konec sezone ko- medijo z neobičajnim nastankom in vsebino. Ko je 1940. leta umrla v Franciji velika angleška igralka Beatrice Stella T^nnerjeva, je ime- la pri sebi vso korespondenco, ki jo je izrnenjal z njo v 40 letih intim- nega prijateljstva George Bernard Shaw, znameniti angleški dramatik in satirik. Prijateljici, ki je bila ob njeni smrti postelji, je uspelo pre- nesti Ipisma v Anglijo nekaj dni pred vdorom nemških čet na» fran- cosko ozemlje. Američan Jerome Kilty je bil tisti čas na Angleškem pri letalstvu, kjer se je tudi spoznal s prijateljico umrle igralke. Cesto je nanesel pogovor na še neobjavlje- no korespondenco med Shawom in Tannerjevo. Takrat se je Kiltyju tudi porodila ideja', kako bi povezal pisma v organizirano dramsko Ce- loto. Ko so končno 1952. leta pisma izšla ,v Ameriki, je imel dramatiza- tor dokaj nehvaležno nalogo, saj je moral vso to obsežno koresponden- co najprej pregledati in spraviti v dialogično obliko, pri tem pa paziti, da je ostal zvest obema junakoma. In tako je nastal »Dragi lažnivec«, blesteče pričevanje o življenju dveh umetniških narav, inteligentna pri- poved o sicer skrivnih zadevah po- ročenih ljudi, izbran dialog, ki ga ožarjata iskriv humor in topla člo- veška izpoved — lahko bi rekli — Vse od rojstva do smrti. Igravca, ki »bereta« to zasebno življenje, nam ne predstavljata več Shawa in Tan- nerjevo, marveč nam predočita del življenfja, kakfsnü jê'z vsemi -varlji- vimi upi in možnostmi v nas samih. Kulturna poslastica ob koncu sezo- ne. Komedija je v rokah Celjana re- žiserja Andreja Stojana. Kot Shaw bo nastopil Janez Bermel, kot igrav- ka Tanner jeva Mi j a M enee jeva. Premiera bo izjenioma že v torek, 16. junija. iž REVIJA MLADIH Preteklo nedeljo je občinski svet kulturno prosvetnih organizacij v Šmarju priredil občinsko pevsko revijo. Ta je bila v zdraviliški dvo- rani v Rogaški Slatini, udeležili pa so se je zbori iz Podčetrtka, Šentvi- da pri Grobelnem, Šmarja, Kostriv- nice, Bistrice ob Sotli, Kozjega, Ro; gatea in Rogaške Slatine. Na reviji je nastopilo 555 pevcev, razen zbo- rovskega petja pa je bilo tudi nekaj solističnih točk, s katerimi so na- stopili gojenci glasbenega pouka. j pokaži kaj znaš I v BELIH VODAH Pred dnevi je prosveJtno društvo »Planinar« * "Belih vodati priredilo javno oddajo »Po- sait kaj znaš«, na kateri je sodelovala po- večini mladina. Za uVod je šolski pevski zbor ïapel nekaj pesmi, ocenjevalna komisija pa J« dodelila največje priznanje Štefki in Fran- ®M VlKoćnJk. M S- NARODNO GLEDALIŠČE IZ TUZLE V CELJU Na svoji slovenski turneji se bo Narodno gledališče iz Tuzle ustavi- lo tudi v Celju. Naj že takoj v za- četku povemo, da se bomo srečali kar s tremi umetniki, ki uživajo v jugoslovanskem gledališkem življe- nju sloves vrhunskih ustvarjalcev. Vsi trije sodelujejo v Strindbergovi drami »Oče« kot gostje iz Jugoslo- vanskega dramskega pozorišta iz Beograda. To so: Blaženka Katali- nić, dramska prvakinja, Milivoje Zi- vanović, dramski prvak in pa reži- ser Maia Milosevic. Kataliničeva bo nastopila v vlogi Laure, živanović pa v vlogi njenega soproga kapeta- na. Manjše vloge kreirajo člani tuz- lanskega gledaUšča. Celjani se bomo tokrat prvič sre- čali z Augustom Strindbergom, predstavnikom naturalizma v evrop- ski književnosti. Strindberg (1849— —1912), je Šved. Vse njegovo obsež- no ustvarjalno delo je ena sama iskrena izpoved, brezobzirno vrta- ji'tega odkrivanja, te vivisekcije, se je rodila umetnost, ki nam je še danes blizu, čeprav nam je mentali- teta fin de siècla pomalem tuja. Strindberg v svojem zasebnem živ- ljenju zaradi svojega nesrečnega značaja nikoli ni doživel prave sre- če. V vseh svojih dramah (»Mrtvaški nje v svojo lastno dušo. Prav na me- ples« je najbolj ekstremen) je na- čel vprašanje odnosov moža in žene v zakonu. V »Očetu« je postavil to večno vprašanje pred nas z nena- vadno strastjo in dramsko silovi- tostjo, ki nas pretrese kljub temu, da je Strindberg v nekem smislu nepravičen: žena odigra v odnosu do moža negativno vlogo. Toda to je že del nepomirljivega avtorjeve- ga stališča v odnosu do žensk, ki pa vendarle dobi v umetniški realizaci- ji kozmično razsežnost. Gostje iz Tuzle bodo pri nas v če- trtek, 18. junija. ZA ZAKLJUČEK šolskega leta Za zaključek šolskega leta bo posebna de- lovna brigada osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Belili vodah uredila okolico. Učenci višjih razredov urejajo šolski vrt, zgradili pa bodo tudi manjši bazen za kopanje in otroško igrišče. Oba objekta bodo izročili namenu ob koncu šolskega leta. m. s. oddelek za nadarjene otroke Pred nekaj leti je celjska glasbena šola odprla poseben razred, tako imenovano pripravljalnico, ki ima namen glasbene vzgoje otrok z do- vršenim prvim razredom osnovne šole. V pripravljalnici, ki beleži doslej odlične uspehe, tako da jo namera- va vodstvo šole še razširiti in zain- teresirati za njo najširši krog star- šev, dobijo otroci prvi stik z glasbo in osnovne glasbene pojme, ob pet- ju pa razvijajo muzikalnost — po- sluh, občutek za ritem in glasbeni spomin. Izkušnje so pokazale, da otroci po končani pripravljalnici do- sti laže pristopijo k inštrumentu, razen tega jim tudi ni treba oprav- ljati sprejemnega izpita, ki velja si- cer za vsakega novinca, saj učitelj v času šolanja natanko spozna otro- kovo sposobnost. Hkrati mu tudi svetuje, za kateri inštrument naj se odloči po nagnjenju in fizičnih dis- pozicijah. Po uspešno končani pri- pravljalnici so vsakomur odprta vrata v L razred glasbene šole. Pouk v tem razredu obsega 2 uri tedensko, starši pa plačujejo meseč- ni prispevek 300 din. Pri tem seveda ni obvezno, da učenec nadaljuje glasbeno št>lo, važno pa je, da mu tvarina daje osnove pravilnega zbo- rovskega petja ter. da ga uvaja v svet glasbe. Celjska glasbena šola bo v pri- hodnjem šolskem letu sprejela 80 otrok ter pričakuje velik odziv. Financiranje rešeno z ustanovitvijo sklada za kultur- no prosvetno dejavnost so v konji- ški občini rešili vprašanje financi- ranja tega področja. Ña osnovi zbranih sredstev je občinski svet kulturno prosvetnih organizacij pred dnevi f^pravljal o delu posa- meznih društev ter v obliki akonta- cije določil kvoto, ki jo bodo pre- jela. Člani sveta so pri tem ugo- tavljali, da so zelo aktivna » zlasti društva v nekaterih manjših kra- jih, kot Stranicah, Gorenju in Jer- neju. V. L. stran le CELJSKI TEDNIK Št. 23 — 12. junija 19é4 Cena mesa, papirja in zaupanja Pred nedavnim sta šmarski abčin- eiki tržni iter veterinarski inšpektor izvršila preg^led mesnic KZ Šmarje v Rag'aiš'ki Slatinii. Pregled je bil na- menjen uigotoviitvi, ikako mesarji nii_ dijo istranikaim mesarske storitve pri prodaji mesa in mesnih izdelkov glede kakovosti ter teže. Inšipektorja sta izvršiila pregled v iposlovalnici 1, 2 ter 3. V prvi iwslo- valnici, katere poslovodja je Drago Kovaiči^č, sta ugotovila ob .ponovnem tehtanju, da je stranki M. V., ki je kupi lia 0,75 kg govejega mesa L "vr- tste, poslovodja prodal za 51,60 diai premiailo mesa, saj je neupravičeno izanačiuinal y>a papir 13,4<) din in za privago 14,80 dinarjev. Stranki I. Š. Ipa ob kaipljenii teletini ravno tako neupravičeno zb. ipapir 6,80 dinarjev. V drugi .poslov a In ici, katere po- slovodja je Zofija Kučan, je stranki I. V. ob nakupu klobais neupraviče- no zairaičuniala za papir ,2.25 dinar- jev. Stranka je namreč »a 20dfcg slainiinskih klobas plačala 124 dinar- jev. Pni (ponovinem tehtanju je bilo (Ugotovljeno, dia je ibilio sila ninski h ^klobas le 19,50 dikg. Stranki E. V., ki je kupila 47 dkg svinjskih jeiter ter Sdkg Ikranjskih klioibas. je bilo db ponovnem tehtanju uigotovljeno, da je dobila le 46 dkg jete.r v vrednosti 243,60 dinairjev ter le 7 dkg kranj- skih kllobas. Za papir je bilo ne- ,upravičeno izaraičunano 10.85 dinar- jev, medtem ko je bila ob celotnem (пакпри oškodovana za 21,85 dinair- jiev. V tretji polslovialniai, katere paslo- vodj.a je IIerma:n Planine, je bilo prodani stranki F. V. 0,50 kg navad- nih isialaim v vrednosti 325 dinarjev. Pri 'ponovnem tehtanju je bilo u go. (tovljeno, da je Ibilo v resniici le 0,49 kig klolbas v vredinostd 318.50 din. Ostalo je lb il paipir! Torej je billa tudi tu «tranka ošlkodovana za 6,50 din. NavecHenii priimeri jiasnio kažejo .moralini lik ljudi, ki ji:m je dano v ___I upravljanje družbeno l>liaigoÇ kažejo težnje določenih ljudi, kako na ne- pošten način iposkušajo igoljufati in ^Ijufajo potrošnika. Navzlic temu, da so bili ob navedena inš;pekciji ugotovljeni >manjši< zneski, to nji- hove krivde ne zmanjšuje, saj je jasno, da se 'poslužuje usilug veliko število Ijuidi. Ce imamiio to pred oč- lui, nam je lahko saimo priJjližno jaisna prigoljufana številka. Ce k .temu dodamo, da v prvi in drug-i po- slovalnici poslovodja ne vodita oi)- veznih paragonis'kih (blokov, in da je v treijii poslovalnici ibila tehtnica nepraviilno postavljena, saj je kaza- la 0,01 kg v škodo ipotrošnika, nam postane jaigino, da je to namensko kršenje predpisov, naniensiko izko- ri.ščanje za,upanja potrošnikov. Drži, da iboido krivci kaznovani, ven'dar se nam ,zdi, da je ob vsem tem ko- mentar odveč! J. Sever OTVORITEV LETNEGA KOPALIŠČA V soboto bo v Cateških Toplicah otvoritev letnega kopališča. Letno kopališče je prvi do- grajen objekt čateškega zdraviliško-turistič- nega centra. V isti izgraditveni fazi bo še izgrajen" nov hotel, restavracija in hidro-te- rapija. JSradbena dela izvaja gradbeno pod- jetje »Pionir« iz Novega mesta. V prvo iz- grajevaino fazo bo vloženih 532 milijonov dinarjev. B. Pomagala sta tihotapcu v petek je bila pred senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedovala sodnica Mihaela Ñe- čemarjeva, obravnava proti Vinku Šumljaku in njegovi 18-letni hčerki Ivanki. Obdolžena sta bila, da sta prikrivala • tihotapsko blago. Vinko je v gostilni v šmartnem ob Paki spoznal v jeseni 1963 nezna- nega Hrvata, ki mu je plačal nekaj pijače. Cez nekaj dni se je ta ogla- sil pri njemu na domu in ga prosil, če lahko spravil nekaj pri njem. Vinko ni vedel za kaj gre in mu je dovolil. In res, čez nekaj časa se je spet oglasil in pustil pri njih par paketov, ki jih je sprejela hčerka Ivanka, ker očeta ni bilo doma. Ivanka je v januarju odšla v Ljub- ljano, kjer naj bi prevzela neke pa- kete. Ker jih takrat ni dobil, se je vrnila prazna. V februarju pa je od- šla v Zagreb, kjer ji je predal nekaj paketov, ki jih je odpeljala do Vra- bič, kjer jo je čakal in jih prevzel. Kmalu nato je Ivanka odšla do Tro- jan, kjer ji je izročil težko potoval- ko, v kateri je bilo 1003 kom. ročnih ur. Ko se je vrnila domov, so jo or- gani LM aretirali in ji zasegli vse ure, katerih vrednost presega 16 mi- lijonov dinarjev. Ravno tako so za- segli tudi pakete z ovratnimi ruta- mi v vrednosti preko 2 milijona di- narjev. Zaradi kaznivega dejanja pomoči pri nedovoljeni trgovini sta bila ob- sojena vsak na 4 mesece zapora po- gojno za dobo 1 leta. Pri obsodbi so bile upoštevane olajševalne okoli- ščine, kot to, da nista vedela, da opravljata kazniva dejanja ter da sta vse odkrito priznala. SMRTNA NESREČA V TEP V soboto dopoldne se je v Tovarni emajlirane posode pri- petila težka nesreča. 19-letna delavka v ema j limici Ana Je- lovšek je odšla zjutraj na stra- nišče, kamor pa je iz počene cevi uhejal ogljikov monoksid. Zaradi precejšnje koncentracije plina se je zastrupila. Med reše- vanjem ponesrečenke se je za- strupil tudi Rudolf Krajne in so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Kdo je neposredni krivec za nesrečo še ni znano, ker repub- liška inšpekcija za delo še ni končala preiskavo, ugotovili pa so, da je plin uhajal iz cevi na- peljave generatorskega plina, ki se čisti z vodo v posebnih tal- nih jaških. -jz. KRONIKA NESftìé' Uršula Koštomaj iz Jarmovca pri Dram- Ijah, si je pri padcu poškodovala roko v ra- menu. Leopold Frišek iz Grobelc pri Šentjurju si je pri padcu zlomil levo nog(^. Jože Rošer iz Spodnjega Doliča pri Vitanju je padel s kolesa. Poškodoval si je hrbtenico. Stanko Stancar iz Loke pri žusmu si je pri padcu zlomil nogo. Prav tako Kari Jurše iz Celja. Vladu Patajfta se je pri delu zapičil kos železa v stopalo. Apolonja Lenart iz Zvodna pri Teharjih, si je pri padcu poškodovala levo nogo in levo roko. Miha Žagar iz Zabukovce, se je poškodo- val pri vožnji z mopedom. Pri delu je padla malta v oči Viktorju Ko- lariču iz Žalca in mu jih poškodovala. Borisu Račku je krožna žaga odrezala pr- ste ña roki. Martin Pisanec je v Zidanškovi ulici skočil iz drugega nadstropja ter obležal nezavesten. Oto Zagajšek iz Boletine pri Ponikvi si je pri padcu poškodoval nogo. V kamnolomu pri Arji vasi je Hermana Kropiča udaril po glavi drog. Dobil je pre- tres možganov. Ivan Ojsteršek iz Dobrne si je pri padcu poškodoval koleno. Stane Jezernik je v Kajuhovi ulici skočil iz četrtega nadstropja. Obležal je mrtev. Pavel Brdnik si je pri delu v tovarni Zreče poškodoval nogo. Alojzu Petku iz Sladke pre je padel na nogo sod in mu jo poškodoval. Borko Ivanovič iz Sloma pri Ponikvi je padel po stopnicah in dobil težje poškodbe. Jože Horjak je v Vojniku padel z zidar- skega odra in si zlomil nogo. ' Pavla Storek iz Zgornje Lužnice pri Žalcu si je pri padcu z mopedom zlomila nogo. Ivan Vedlin iz Celja si je pri padcu z mo- torjem poškodoval nogo. Barbara Vrbovšek iz Celja si je pri padcu poškodovala rebra! Vera Ivenčnik iz Šmiklavža pri Ljubečni je padla s kolesa ter si poškodovala nogo. Marija Zveglel- iz Celja se je s triciklom zaletela v zid in si poškodovala glavo. Ljubo Kerkelič iz Celja si je pri padcu s kolesom poškodoval nogo. • Marija Šket iz Celja si je pri padcu zlo- mila nogo. 13-letni Zeljko Lesjak iz Trnovelj si je pri nogometu poškodoval nogo. POŽAR V DREVENIKU V soboto zvečer je izbruhnil požar na sta- novanjskem in gospodarskem poslopju KZ v Dreveniku. Požar sta povzročila otroka, ki sta .si na podstrešju svetila z vžigalicami. Tleča vžigalica je padla na kup starih cunj, ki so pričele tleti in izbruhnil je požar. Po- žar je popolnoma uničil poslopji. Skoda znaša približno 500 tisoč dinarjev. Prometna kronika NI UPO.ŠTEVAL »STOP« ZNAKA Preteklo srodo se je na križišču pri poišti vCeljfu pri'petila proínietna nesnx'a, pni kiaier.i se je tele^sno po- škodoval mo'tori'st Jože Lavbič,ki je 'VOiZil po pr<'dnostni Cankarjevi uli- ci. Po stranski Ašikerčevi ulici je tedaj privozil ,z os<>ibniim avtomoibi- lom Ivan Toplak, ki n'i u^poišteval »Stopi- znaka in povzročil trčenje, 23. ŽRTEV PROMETA V čotrtek i(loi)olidne se je pripetila na 'križišču (iregorčičeve ulice in Ulice 29. novemlbra prometna U'CSire- oa, ki je limela za iposllediico smrt 54- letne Lucije Pesjak iz Dobrne. Ime- novana je nenadoma sto,pila s ploč- inika na ceistH) pred motorno kolo, e kater i'm ,se je ra vino tedaj pripel ¡al Jože Toplišek. Motori-st jo je podrl in Pesjalkova je pri tem diolbila težke telesne ipoškodibe in je naisiedaji dan .v celjski bolnišnici podlegla. CELJSKI TRG PRVE HRUŠKE IN BOROVNICE - Redni olbi,skovalcii celjske tržniice so lahko eipaizili, da je presknba z zelenjavo v zadnjih dneh precej slabša kot je 'bila pretekli teden. Dobro so z.a'ložem le v d,riužlbenem sektorju, kjer liahko kupiimio toi'di že ,veliko !Î)etosnjiih Inovih pridelkov. Zanimiiva pa je primerjava cen, ki zdaj veljajo, z onimi, ki smo jih za- pisali pretékli teden. Tako &o na pirimer v sredo .gnaih prodlajalii p'0 130 dinarjev — 'prodajalci i'z Bosne celo po 90 do 120 — medtem ko je bil prejišnji teden še po 150 dinar- jev kilogram. Tuidi no'vem'U krom- pirjiu je padla eena od 120 na 110 di- narjev, prav tako pa 'tu'di stročjemu fižoilu. ki ;ga zdaj pro'dajajo ipo 340 diinarjev 'kilogra:in. Kumare »o po 270 do 280 dinarjev, paradižnik pa se je za -štiri kovače 'pocenil. Zdaj ,ga lahkio kupimo »samo« za 480 di- narjev kilogram. Na tfžnico so v sredo pripeljali tudi že prve letošnje hruške — tiiiste, ki jih je trel>a v usta dati kair tri, da 'kaj zaleže j o. Pirod'a,jajo pa jili še dokaj 'poceni, če pnimerjamo to ce- no z lansko. Takrat so 'bile namreč po 340, zato nais je letošnjih 280 di- narjev skoraj prosenet'ilo. Kupimo lahko tudi že prve .boirovniice, ki pa !st raŠBTiisIko d ra,ge — po 300 dinar- jev. Tudi jagode niiso ravno ¡jjoceni ,— prodajalci ipTavijo, da jih je z.a- .radi suše .bolj malo — saj jiih pro- - dlajajo 'ртесеј driižje kot prejšnji ,t eden — po 280 idina rjev kiilloigraim, .simetiinio pa po 280. Ob Ä()il)'0't,ah )>rip(^ljejo ipo navadi neka j . piščancev iz Šmarja, ki pa v eekrih gosipoidinj kar kmalu .zginejo. MOJ SVET JE TU... Vsak dan ga pričakujemo, vsak dan ga srečujemo in če ga ni, nam nekaj manjka, pravimo, da je slab dan. Najbolj dobrodošel je okrog prvega, malo manj dobrodošel je takrat ko »kasira«, ne maramo ga pa, ko prinese vsak tretji mesec ček za »štibro«. In vendar ga vsak dan pričakujemo. Poštarja Mihaela Bračka smo sre- čali na hribovski cesti, ki so jo šele letos okoliški prebivalci dogradili nad Virštajnom. Torba je bila že skoraj prazna, saj se je senca že močno po(^ljšala, sonce se je nagi- balo k horizontu. Ko smo mu pove- dali kdo smo, se je v smehu začudil, češ: Kje smo se srečali. Ko si je ne- kolikokrat obrisal potno čelo je po- govor stekel kot med starimi znan- ci, »Ne, tukaj vas danes ne bi priča- koval,« je zmajeval. »Sicer je pa svet majhen. Moj je razpet med te- mi hišami, hribih in globačami, vča- sih je prevelik, toda lep.« — Ali ga vsak dan obiskujete? »Vsak drugi dan. že petnajst let. Letos decembra bo petnajst let. V teh petnajstih letih še nisem dneva izostal, nikoli nisem bil v bolniški, ne kako drugače zamudil.« — Vi ste s podčetrške pošte, ta kraj pa je precej oddaljen, koliko kilometrov prehodite dnevno? »Priznavajo mi jih dvajset. Ven- dar jih näherem mnogo več. Ne upo- števajo raztresenosti vasi. Tudi »vozni red« imam tesno odmerjen. Sicer se ga pa držim kot naše že- leznice, zamujam. Ne gre. Pomislite, za celo vas Verače imam samo 15 minut dela. To je po voznem redu. V resnici pa moram krepko stopiti, da v dobri uri obhodim. Sicer pa to ni važno. Važno je, da je v torbi mnogo; takrat sêm dobri^ošel.« — Ali mnogokrat razočarate lju- di? . ■ »To je odvisno od tega, kaj priča- kujejo. Včasih bi kakšnemu koprne- :čemu dekletu najraje sam napisal pismo, vendar se bojim, da bi žena zvedela ...« je v smehu povedal. Od- prl je torbo, uredil časopise in se napotil k prvi hiši. K hiši, ki je zad- nja tega rajona. Na drugi strani dostavlja pošto bučka pošta. že. od daleč je pozdravil gospodarja, se pošalil in se odpravil naprej. Dan za dnem, leto za letom je to edini stalen ter dobrodošel obiskovalec hribovskih kmetij. živinozdravniška dežurna služba Od 13. do 20. junija 1964 — Ciril Uraek, ve- terinar, Celje, Kersni- kova 37 (vogal Kers.ii- kove in dečkove ceste) Industrijsko podjetje »ZLATARNA« Celje razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogojj: Visokokvalifioiirani delavec v eni izmed naslednjih strok: /ilatarske, orodjarske ali'graverlske. Izven navedenih strok l|)ride v ipo'štev kandidat s strokovno izobraizibo: strojnega inženir- ja. inženirja kemije ali .dipliomiranega ekonomiista. V pioštev pridejio kanididati iz 10 letno prakso na vodilnem ilelovneini mestu. Vl4>ge ;z navedlw» dosedanje zaposlitve je .poslati do 15. junija itidustrijskemu podjetju »Zlatarna« Celje. Razpisna komisija pri Komunalnem 7.av(>du za socialno zava- rovanje v Celju raz'pisuje delovno mesto STROJEPISKE I/a RAZREDA Pogoj : položen izpit za strojepisko I a. Ponudibe s kratkim živ;jenjepisom ter prepisom spričevala o o,pravljenom iz'pitu za strojepisko I/a je dostaviti Kom.unalnemu izavKKlu za socialno zavarovanje v Celju do 20, junija 1964. Iz Tolstega vrha zamenjali so brente za pipe Kakor so občani Tolstega vrha pod Konjiško goro leta 1957 zamenjali petrolejke z žarnicami, tako so letos zamenjali težke lesene pute in brente za kromirane in medeninaste pipe, iz katerih žubori dobra pitna voda. Vaščani Tolstega vrha so pri novem vodovodu opravi'li veliko delo. To pa so radi .storili, saj so prej hodili tudi po več sto metrov daleç po vodo in še to v mlakužo, ki so iz nje lahko pile tudi vse živali. Novi vodovod je zanje torej velika pridobitev, zato so tembolj hvaležni občinski skupščini dn vsem, ki so pripomogli, da so dela "srečno -opravili. Povejmo še to, da so vaščani Tolstega vrha vložili v to delo nad pet tisoč prostovoljnih delov- nih ur in da "sta bila najbolj delavna Franc' Ratej in Micka Ratej. GIBANJE PREBIVALSTVA CEUE Od 1. junija do 6. junija se je rodilo 21 deklic in 24 dečkov. POROČILI SO SE: Ivan Prijatelj, gradbeni delovodja in Tere- zija Odlazek, kuharica, oba iz Ljubljane. Mir- ko Jovanovič, miner iz Celja in Koštomaj Zofija, tkalka iz Ostrožnega. Jožef Randl, tekstilni tehnik iz Šempetra in Gabrijela Ulaga, tekstilni tehnik iz štor. Andrej Bajee, uslužbenec in lisa Ernst, uslužbenka, oba iz Celja. Nikolaj Gorinšek, tekstilni' tehnik in Hermina Skerlovnik, tekstilni tehnik iz Ce- lja. Anton Godunc, avtomehanik iz Zagrada in Helena Cernoša, uslužbenka iz Zgornjih Selc. Emil Rajtmajer, železniški tehnik in Neža Podgoršek, študent iz Celja. Janez Ka- soelic, študent elektrofakultele, iz Celja in Stanislava Okorn, uslužbenka iz Ljubljane. Bogomir Kastelic, študent medicine, iz Celja in Rožalija Tkalec, bolniška sestra iz Ljub- ljane. UMRLI SO: Josipina Bučar, upokojenka iz Vranskega (72). Martin Pisanec, delavec iz Celja (37). Janko Gosteičnik, otrok iz Šmihela liad Mo- zirjem (3). Rozalija Pečovnik, upokojenka iz Celja (87). Julijana Skornjak, vzdrževana iz Senovice (80). Stanislav Jezernik, inva- lidski upokojenec iz Celja (51). Jurij Taušli- ger, upokojenec iz Žalca (69). Terezija Ko- renjak, upokojenka iz Loke pri Zidanem mostu (77). SLOVENSKE KONJICE Od 10. maja do 30. maja sta se rodili 2 deklici in 2 dečka. POROČILI SO SE: Avgust Legat, delavec Perovca in Juli- jana Einfalt, poljska delavka iz Petrovca. Petr Cakš, tovarniški delavec iz Spodnjih Prelog in Jožefa Brglez, poljska delavka iz Polene. Franc Fink, tovarniški delavec iz Žič in Gertruda Konec, poljska delavka iz Po. Franc Rebernak, tovarniški delavec iz Brd in Frančiška Zazijal, poljska delavka iz Ljub- nice. Ivan Mlakar, usnjar iz Male Kostrivnice in Terezija Gorjup, frizerka iz Slovenskih Konjic. Janez Kropf, kovač iz Novega Tepa- oja ia fićmčiška Lah, delavka iz Lićeaca. Janez Sadek, poljski delavec iz Be/.ovja in Amalija Škrinjar, poljska delavka iz Vezovja. UMRLI SO: Vincenc Žnidar iz Lipoglava (76). Frančiška Furman iz Draže vasi (74). Frančiška Kovše iz Pake (61). Frančiška Bratuša iz Slovenskih Konjic (78). Franc Šelih iz Slovenskih Ko- njic (82). Alojz Hrašan iz Konjiške Vasi (69). Monika Leskovar iz^Zrcč (78). Karel Kuko- vič iz Slovenskih Konjic (70). Antonija Ein- falt iz Perovca (68). Marija Ajdnik iz Be- zina (51). Ignac Klančnik iz Gabrovca (63). SèVNICA V mesecu maju se je rodila 1 deklica m 1 deček. — Smrti ni bilo. POROČILI SO SE: Franc Žveglič, železničar iz Trnovca in Marija Žveglič, delavka iz Strnišča. Martin Lisec, delavec iz Lukovca in Ivana Rak, po- Ijedelka iz Laz. Ciril Kodrič, ključavničar iz Kržišča in Olga Plazar, priučena šivilja iz Vrha. Janez Švajger, posestnik iz Bučke in Angela Jalovec, posestnica iz Vrbovca. Mar- jan Pavlovič, ključavničar iz Sevnice in Ma- rija Erjavec, priučena šivilja iz Ldga pri Bo- šlanju. Anton Umek, priučen varilec iz Spod- njih Mladetič in Angela Groznik, priučena šivilja iz Gabriel. Stanislav Žveglič, mizar iz" Lukavca in Novšak Ana, politirka iz Konj- skega. Emil Rupnik, prometnik iz Šmarjete in Ljudmila Lisec, priučena šivilja iz Lu- kovca. BOŠTANJ V maju se je rodila 1 deklica, porok ni bilo. UMRLI SO: Albin Savinc iz Loga (80). BREŽICE V preteklem tednu je bilo rojenih 11 dek- lic in 11 dečkov. Porok ni bilo. UMRLI SO: Ljarka Pužar, hči delavca iz Laduča (3 dni). Rajtarič, rojena Robek Frančiška, gospoda- nja iz Orešja (74). Miha Jeler, voj. upoko- jenec iz Canja (76). Anton Domitrovič, kme- tovalec z Orešja (58). Katarina Cimski, ro- jena Žibret, osebna upokojenka iz Ribnice (78). Franc Rivec, soc. podpiranec iz Impolj- skega potoka (55). st. 23. — 12. junija 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE iN OGLASI KOMPAS OBVEŠČA delovni kolektivi — urganizacuei KOMPAS CEUE Vam nudi xa Vaie Izlete po Jugoslaviji Izredno ugodno ceno prevoza z modernim turistično opremljenim 43 sedež- nim avtobusom tipa »Deutz« — po ceni prevoženega kilometra 220 din. Naproiamo za predčasne rezervacije! VABIMO VAS PÍA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni Izlet za delovne kolektive in organizacije. Cena 9.500 din. 2. ažurna obala — 6-đnevnI avtobusni Izlet v septembru; ogled Milana, Torina In Genove; prijave do 12. julija. 3. TOKIO — 12-dnevni Izlet s posebnim letalom na olimpijske igre v oktobru; pri- jave do 1. avgusta. 4. NEW YORK — 11-dnevnl Izlet s poseb- nim letalom na svetovno razstavo; odhod iz LJubljane 20. Julija In 24. avgusta. 5. PO SOVJETSKI ZVEZI — 14-dnevno po- tovanje z vlakom; prijave do 5. Julija. 6. DOLOMITI — GENOVA — FIRENCE; — 5-dnevno avtobusno potovanje v septembru. Prijave do 1. avgusta. 7. INDUSTRIJSKI VELESEJEM V BER- LIN. 6-dnevno avtobusno potovanje v drugI polovici septembra. Prijave do 1. avgusta. 8. S DNI PO DOLOMITIH! Avtobusni izlet v juliju. Prijave do 20. junija. 9. SLOVENSKA KOROâKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in Koroške borce. 10. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 11. SLOVENSKE GORICE TRAKOšCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 12. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet 13. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 14. PO DOLENJSKI IN BELOKRAJINI dvo- dnevni Izleti z avtobusom. 15. PO GORENJSKI PREKO VRšICA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni izleti. 16. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni bletl. Pred vsakim Izletom obiščite podjetje KOMPAS — CEUE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in Izlete po Jugoslaviji in v Inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe In posebnimi letali. KOMPAS CEUE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CEUE daje brezplačno vse pro- metne In turistične Informacije, prodaja raz- glednice. zemljevide, spominske fiiatellstične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • KINO . KINO »SVOBODA« ŠEMPETER " 13. in 14. junija 1964 »DOM NA GRIČU« ameriški barvni CSP 17. junija 1964 »DRAGA OSTANI Z MENOJ« nemški film 18. junija 1964 »OGNJENA LETA« ruski barvni film CSF KINO SEVNICA 13. in 14 junija 1964 »RIMSKA SUŽNJA«, italijanski film • PRODAM Rabljeno kosilnico znamke »IRUS« prodam. Naslov v upravi lista. Poceni prodam leseno pomivalno mizo, na- vaden štedilnik in mizo. Pavlovič, Bukov- žlak 47. Prodam kompletno spalnico. Ogled od 15. do 17. ure. Naslov v upravi lista. Motorno kolo NSU Lambreta 125 ccm, pro- dam. Juteršek Marjan, Krojač, Šempeter. Motorno kolo »Galeb«, prodam po ugodni ceni. Novačan Anton, Začret 7, Škofja vas. Dobro ohranjen divan prodam. Naslov v upra- vi lista. ) Kuhalnik na dve plošči »Tobi« in pekač, pro- dam. Naslov v upravi lista. Vseljivo dvosobno stanovanje v mestu pro- dam. Naslov v upravi lista. 2,40 g zlata za zobe prodam. Naslov v upravi lista. Tri kanarčke, s kletko, prodam. Kokovnik Franc, Vojnik 243. Dvosedežni moped na nožni pogon, prevožen 4.200 km, prodam. Kovačič Martin, Celje, Sola za trgovske vajence, Ulica 29. novem- bra. Vseljiva enodružinska hiša z nekaj zemlje v Šentjurju, naprodaj. Naslov v upravi lista. • KUPIM Enostanovanjsko hjjo z vrtom v bližini Ce- lja, kupim. Habot Ivan, 2alec 75. ^oped in ročni voziček kupim. Plačam v gotovini. Krašovec Ivan, Celje, Gosposvet- ska 5 (Nova vas). R^ni voz, nosilnost 800 kg, kùpim. Dopisi: Vrusnik, Teharska 38. • KAZNO Tovarišica, ki je v trgovini »Alpina« poza- oila zavitek z blagom in podlago, naj ga "vigne, ker je bil naknadno najden. Slovenec-povratnik iz SVice, želi spoznati to- varišico od 35 do 46 let, zaradi skupnega ^'vijenja. Ponudbe s sliko na upravo lista pod šifro »Lepše življenje«. Cater Albert, rojen 25. V. 1920. se je vrnil • domovino za stalno. Prijateljem sporoča SVOJ naslov: C. A. pri Ivanu Pahole, Repno '»'ev. 1, Šentjur pri Celju. ^Poti od Luč do Logarske doline sem iz- ^Dii kombinirano kolesno kapo (rad ka- znamke FORD. Poštenega najditelja p^Pfošam, da jo proti nagradi odda na rostaji Ljudske milice v Solčavi. ujno potrebujem inštruktorja angleščine za »reanješolca. Ponudbe na upravo lista pod saro »Angleščina«. • STANOVANJA Dvosobno stanovanje v Karlovcu zamenjam za enako v Celju. Naslov v upravi lista. Mlad dentist, išče prazno sobo za eno leto v Celju ali bližini. Naslov v upravi lista. 2^poslenemu dekletu nudim stanovanje in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Oddam, sobo mlajšemu moškemu. Pogoj: poštenost. Naslov v upravi lista. Iščem sobo. Po dogovoru pomagam v gospo- dinjstvu. Naslov v upravi lista. Solidnemu nameščencu oddam lepo, oprem- ljeno sobo, s souporabo umivalnice. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »Prosti vhod«. Sostanovalko sprejmem na stanovanje, even- tuelno tudi na hrano. Videnšuk, Slandrov trg 3/II. • SLUŽBE Gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj: Zu- pane Stanko, Primož 41, Šentjur. 3 vajenca za vodovodno inštalatersko in kle- parsko obrt sprejme: Avgust Stok, Celje, Ulica 29. novembra 7. Snažilko za 3 ure dnevno, za bencinsko čr- palko ob Ljubljanski cesti sprejme takoj: »Petrol« Celje. • OBVESTILA STROJEPISNI IN STENOGRAFSKI TEČAJI Društvo stenografov in strojepiscev Celje vpisuje v začetni, nadaljevalni, debatni in srbohrvatski stenografski tečaj ter začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj. Vpisovanje v vse tečaje Je v tajništvu Administrativne šole Celje, Dečkova 1, vsak dan od 9. do 11. ure do 30. junija. NA GLASBENI SOLI V CEUU bodo sprejemni izpiti za novince 16. in 17. Junija dopoldne in popoldne. Sprejemali bomo učence za naslednje predmete: klavir, violina, čelo, kontrabas, flavta, klarinet, saksofon, rog, trobenta, pozavna, solopetje in kitara. Navodila za vpis so na šolski oglasni deski, pojasnila daje pisarna dnevno od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. Šola bo proslavila sklep šolskega leta v četrtek, 18. junija ob 15. uri v Narodnem domu. Starši so vljudno vabljeni! DRUŠTVO EKONOMISTOV ZA OKRAJ CEUE, vabi člane, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora, ki bo 16. junija 1964 ob 19. uri v Gospodarskem klubu, Kocbekova ulica 1, z običajnim dnevnim redom. • RAZPISI TEHNIŠKA ŠOLA CEUE, Kidričeva 3 razpisuje VPIS V PRVI LETNIK GRADBENEGA IN STROJNEGA ODSEKA: Šolanje traja 4 leta. Po uspešnem šolanju dobi dijak strokovno izobrazbo gradbenega oziroma strojnega tehnika. Pogoji za vpis so naslednji: 1. uspešno dokončani osmi razred osnov- ne šole; 2. starost ob vpisu največ 17 let; ii uspešno opravljen sprejemni izpit. KANDIDAT MORA PREDLOŽITI: 1. lastnoročno napisano prošnjo s prilo- gami, kolkovano s 50 dinarji državne takse, najkasneje do 20. 6. 1964. Iz prošnje mora biti razvidno socialno sta- nje, poklic staršev in stalno bivališče; 2. spričevalo 8 razreda osnovne šole; - 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. zdravniško spričevalo; 5. dopisnico z lastnim naslovom. Sprejemni izpit se polaga po učnem na- črtu za osnovno šolo in sicer iz: 1. iz slovenskega jezika; 2. matematike. Za vse prijavljence bodo pismeni izpiti 22. junija, ustni izpiti pa 23. in 24. Junija 1964, obakrat ob 8. uri zjutraj v prostorih Tehniške šole Celje, Kidričeva 3. Šola bo ob prvem polletju dijake z izra- zito slabimi uspehi preusmerila v poklicne šole. Absolventi poklicnih šol se lahko vpišejo v II. letnik strojnega odseka z uspešno opravljenim diferencialnim izpitom. EKONOMSKA ŠOLA V CELJU sprejema v prvi razred oddelka za odrasle kandidate, ki so uspešno dovršili popolno osnovno šolo oziroma nižjo gimnazijo. Prijave za vpis na obrazcih DZS št. 1.5U kolkovane z din 50 upravne takse in oprem- ljen je z zadnjim šolskim spričevalom, mnenjem delovne organizacije z navedbo delovnega me- sta In delovnega staža kandidata ter izjavo o plačilu šolnine, ki bo znašala predvidoma 6.000 din mesečno, sprejema ravnateljstvo do 22. junija 1964. Prednost pri sprejemu imajo kandidati, ki so zaposleni v stroki, za katero Izobražuje šola. Seznam sprejetih kandidatov bo objavljen 27. junija 1964 na razglasni deski šole. Ravnateljstvo EKONOMSKA ŠOLA V CEUU sprejema v prvi razred redne šole učence, ki so uspešno dovršili osnovno šolo in do 1. junija 1964 niso prekoračili 17 let. Prijave za vpis na obrazcu DZS št. 1.20, kolkovane z din 50 upravne takse in oprem- ljene z rojstnim listom, zadnjim šolskim spričevalom, kratfeim življenjepisom, mne- njem osnovne šole o sposobnostih in nagnje- njih kandidata, sprejema ravnateljstvo do 22. Junija 1964. Kandidati, ki imajo prav dober uspeh a Iz slovenskega jezika ali matematike oceno dobro in ostali s slabšim učnim uspehom bodo opravljali sprejemni Izpit, ki bo pis- meni 23., ustni pa 24. Junija 1964 vsakokrat s pričetkom ob 8. uri. Ravnateljstvo ADMINISTRATIVNA ŠOLA V CEUU razpisuje vpis 75 NOVINCEV v I. razred šolskeija leta 1964/65 Pogoji za vpis: a) najmanj uspešno končana osnovna šola b) starost največ 17 let c) zdrave oči In roke Kandidati za vpis naj najpozneje do 26. ju- nija predložijo ravnateljstvu administrativne šole Celje, Dečkova cesta 1, poštni predal 62: a) prijavo na obr. 1,20 kolkovano s 50 din, drž. takse; b) lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom; c) zadnje šolsko spričevalo v izvirniku; č) izpisek iz rojstne matične knjige. i NEPOPOLNIH PRIJAV ŠOLA NE BO UPOŠTEVALA O sprejemu bo odločila razpisna komisija šolskega odbora Celje. Šola sprejema tudi prijave za VIŠJI ADMI- NISTRATIVNI TEČAJ (3. letnik), namenjen absolventom dveletne administrativne šole. Podrobne informacije daje tajništvo šole. Ravnateljstvo • RAZPISI SOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V CELJU objavlja vpisne pogoje za naslednje šole v šol. letu 1964/65. I. SOLA ZA PRODAJALCE a) mladina — dovršen« osnovna šola, re- gistrirana uina pogodba ,izjava podjetju o plačilu oskrbnine v Domu »Vere Slaudrove«, starost do 18 let; b) priučeni — dovršena osnovna Sola, naj- manj enoletni staž na delovnem mestu v bla- govnem prometu, priporočilo delovne orga- nizacije, izjava o plačilu šolnine, dopisnica. Starost najmanj 18 let. II. POSLOVODS^A ŠOLA - dovršena šola za prodajalce, najmanj triletni staž na ustreznem delovnem mestu, priporočilo de- lovne organizacije, izjava o plačilu šolnine, dopisnica. Prednost imajo kandidati z dalj- šim delovnim stažom. III. KOMERCIALNA ŠOLA - dovršena šo- la za prodajalce, najmanj enoletni staž na ustr<'znt-m delovnem mestu, priporočilo de- lovne organizacije, izjava o plačilu šolnine, dopisnica. Kandidifti, ki nimajo dovršene šole za prodajalce, bodo opravljali preizkus- ni izpit iz tujega jezika (nemščina ali an- gleščina). Prednost imajo kandidati z dalj- šim delovnim stažom. Vpisovanje v 1. in II. letnik šole za proda- jalce bo v ponedeljek, dne 24. avguSia 1964 od 8. do 12. ure. Prijave za vse ostale šole pa oddajte do 30. junija 1964 na tajništvu šolskega centra v Celju, ulica 29. novembra št. 15, kjer dobite tudi vsa pofrebna pojas- nila. Ravnateljstvo »Učiteljišče Celje bo letos vpisovalo v 1. razred pedagoške gimnazije. Pogoji šolanja ■se od dosedanje gimnazije razlikujejo le v tem. da je predmetnik dopolnjen z likov- no, glasbeno in tehnično vzgojo. Študij na pedagoški gimnaziji traja štiri leta in pri- pravlja dijake predvsem na pedagoško aka- demijo, možen pa je po dokončanem študiju tudi vpis na vse ostale višje in \isoke šole. Dijaki, ki se žele vpisati, naj pošljejo svoje prijave obrazec 1,20, kolkovane -z din 50, preko svojih šol na učiteljišče Celje. Prijatam naj priložijo spričevalo o konča- nem 8. razredu in orignalni rojstni Ust, šola pa o vsakem dijaku doda svoje mnenje o poteku šolanja, o odnosu do šolskega in iz- venšolsekga dela ter poročilo o splošnem učnem uspehu v 6. in 7. razredu osnovne šole. Tako opremljeno prošnjo naj šole poš- ljejo najkasneje do 22. junija na ravna- teljstvo učiteljišča Celje. Dne 25. junija pa naj se vsi kandidati ja- vijo na učiteljišču do 7.45, kjer bodo zdrav- niško pregledani in opravljali preizkus iz znanja matematike in slovenskega jezika. S seboj naj prineso potrjene zdravstvene knjižice zaradi zdravniškega pregleda. Prednost pri sprejemu imajo dijaki z boljšim učnim uspehom in z dobrim poslu- hom. IZLETNIK Vabimo vas na naše izlete: 1. ZÜRICH-LONDON-PARIS-MUNCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom; 2. CARIGRAD-ŠOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; 5. FIRENZE-RIM-NEAPELJ-CAPRI-BE- NETKE-TRST 9-dnevuo potovanje z vlakom; 4. PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILA- NO 9-dnevno potovanje z vlakom; 5. KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - po- tovanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spal- ni in jedilni vagon) — avion; 14-dnevno potovanje; 6. ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-dnevno potovanje; 7. BUDIMPEŠTA 2-dnevno potovanje z avtobusom; 8. DUNAJ — svetovna cvetlična razstava 7 in 4-dnevna potovanja z avtobusom; 9. GRČIJA — 10-dnevna ekskurzije za ma- turante vseh šol; 10. TRST in BENETKE stalni 1 in večdnevni izleti z avtobusi; 11. KOROŠKA 1 in večdnevni izleti z avtobusi; 12. PO GORENJSKI-PRIMORSKI 2-dnevni izleti z avtobusom za kolektive; 13. PLITVICE - dvodnevni izlet z avtohu- som za kolektive; 14. PO LSTRl - dvodnevni izlet z avtobu- som za kolektiv«.; 15. PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive. IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov y najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni postaji, Jelefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjena naročila. IZLKTĐIIK CKLJS • ZAHVALE Vsem sorodnikom in znancem se najtopleje zahvaljujem za poklonjeno cvetje In vence s katerim so počastili zadnjo pot mojega moža MIHAELA KRIŽANA Posebej se zahvaljujem dr. Milanu Aleksiču, ki mu je do zadnjega lajšal bolečine. Zahvaljujem se tudi celjski duhovščini za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Žena Helena Križan, hči Justika z možem Slavkom 0 TURIZEM TURISTIČNI TEDEN V SLOVENSKIH KONJICAH V soboto, dne 13. tega meseca bo obnovi- tev turističnega tedna v Slovenskih Konjicah z etnografsko razstavo Južno Pohorje. Dne 20. in 21. tega meseca bo pri grajskih ribni- kih v Slovenskih Konjicah zabavna prireditev pod geslom Pojedina postrvi in drugih spe- clalltet. Opozarjamo na razstavo in obe za- bavni prireditvi. ZABAVNA PRIREDITEV V VELENJU V soboto 13. tega meseca zvečer bo ob Velenjskem jezeru Večer glasbe, pesmi in plesa. # C. L E D A LI .ÍÍ C E SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Sobota, i» .junija 1964 ob 20. uri: ödön von llorvath: SEM PA TJA. Gostovanje na Vranskem. Nedelja, 14. junija 1964 ob 20. uri: Alexan- dre Rivemale: REZERVIST. Gostovanje v Šempetru. Torek, 16. junija 19S4 ob 19.30: Jerome Kilty: DRAGI LAŽNIVEC. Premiera. Pre- mierski abonma in izven. Sreda, 17. junija 1964 ob 20. uri: Jerome Kilty: DRAGI LAŽNIVEC. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. Četrtek, 18. juniju 1964 ob 19.30: August Strindberg: OCE. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. Petek, 19. junija 1964 ob 20. uri: Aleksan- dre Rivemale: REZERVIST. Gostovanje v Grižah. Sobota. 20. junija 1964 ob 19.30: Jerome Kilty: DR.AGI LAŽNIVEC. Sobotni abonma in izven. Nedelja. 21. junija t%4 ob 15.50: Jerome Kilty: DRAGI LAZNIVECf Nedeljski popol- danski abonma in izven. Vstopnic je še do- volj na raipolafo. Ob izgubi moža in očeta STANKA JEZERNIKA se iskreno zahvaljujem vsem predstavnikom organizacij, govornikom, pevcem ter darò- valcem vencev in vsem, ki so počastili nje- gov spomin. Celje, 9. junija 1964. Žalujoča žena In sin üb težki nenadni Izgubi naše drage hčerke in sestre ANICE JELOVŠEK se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Tovarne emajlirane posode, godbi In vsem darovalcem vencev In cvetja. Zahvaljujemo se tudi mladini Kompol, vsem sosedom In sorodnikom za tolažilne besede. Prišrčna hvala tudi čč. duhovščini za poslovilne be- sede ob njenem preranem grobu. Vsem, ki ste nam ob težkem in tragičnem udarcu lajšali bolečine — iskrena hvala! žalujoči: mama, ata, sestri Marica In Cvetka brat Franci in sorodniki Iskreno se zahvaljujem dr. Peterilnu za uspešno izvršeno operacijo, posebno pa pri- niariju dr. Ciku za njegov trud in skrbno prizadevanje, kakor tudi vsem zdravnikom, sestrama GIzeii in Joži ter vsemu bolniškemu in strežnemu osebju Ginekološkega oddelka Celjske bolnice, za vsa prizadevanja in laj- šanju bolečin v moji bolezni. Hvaležna Cilka Hudoklin, Slatina, Šmartno ob Paki Za uspešno zdravljenje, skrb in nego v času moje bolezni se iskreno zahvaljujem dr. Alojzu Rojniku, dr. Francu Lahu, vsem sestram in strežnemu osebju Internega od- dellu« Splošne bolnice v Celju. Hvaležna pacientka: Marija Fodkrtžnik, Celje DRIIGO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE KOMUNALNA BANKA CEUE a podružnico CEUSKO MESTNO HRANILNICO in elispoziturami objavlja druyo veliko nagradno žrebanje V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. aprila do 30. junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to vlogo vezali na odpovedni rok. od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki bodo vložili najmanj 100.000 dinarjev in ta znesek vezali za dobo 3 do 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici., Nagrade: 1 MOPED 1 TELEVIZOR 1 ŠIVALNI STROJ 1 HLADILNIK 1 SESALEC Žrebanje bo dne 10. julija 1964, izid žrebanja pa bo objavljen v časopisih Večer in Celjski tednik. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTIl KOMUNALNA BANKA CELJE stran le CELJSKI TEDNIK Št. 23 — 12. junija 19é4 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT KORISTNA RAZPRAVA Na dnevnem redu trinajste seje občinske skupščine v Celju je bilo v torek dopoldne tudi poročilo sve- ta za telesno kulturo o nekaterih najvažnejših problemih in nalogah telesuovzgojnih organizacij v obči- ni. Poročilo predsednika doslej sa- mostojnega sveta za 'telesno kulturo (l>o sprejemu občinskega statuta sta sveta za šolstvo in telesno kulturo združena v enoten organ skupščine) je nudilo dovolj možnosti za plodno razpravo In zlasti še za takšno ob- ravnavo, ki vliva najboljše upe za nadaljnji razvoj telesne vzgoje in športa v občini. Hvaležna je ugotovitev, da џо od- borniki z razumevanjem sprejeli vsa pozitivna hotenja telesnovzgoj- nih organizacij in ^ strinjali, d» morata imeti množičnost in kvalite- ta prednost pred 'vsemi ostalimi de- javnostmi. Četudi bomo o sklepih, ki jih je sprejela skupščina še pisali, bomo danes navedli najvažnejše: Ustanovi naj se sklad za nagraje- vanje najboljših telesnovzgojnih or- ganizacij in najbolj marljivih de- lavcev; gradnja umetnega drsališča |ima pa(|ioiu. Pred'vsem je »treba po- hvaliti I>rago Stamejiči'če.vo, ki jo to- krat že drugič v lettošnjem letu iz- enačila državni rekord V teku ma 80 m .čez ovire s ■časom 10.9 siekunde. Z irekordnim rezultatom, oziroma z izenaičeniim rejpuibliškim najiboiljšim rezultatom, .■se je postaiviill tmdi Piku- :la v metu krogle — 16.19 metra. Pri- j'Cttno je presenetitti ¡še Marjaina Lu- ibe jeva, ki je v te'ku na 80 m čez ovii- ,re dosegla s eaisom 11.8 seknnde otseibmi rekord ter zmagala pri sko- ku v daljino z 'odlieno znamko — 583 cm. Vrvod ¡se je toikrat iizkalzial s solid- nimi 203 cm pri isikoikoi v višino. Le- ßku je zaldos'tovalo 460 am, da je pri isikoku ob pallile i osvojil prvo mesto. Prava š-kodia' pa je za tek na 3.0(>0 metrov, kjer je ibilio preveč takt iz i- ELEKTRA - SEDMA Spomladanski del tekmovanja v republiški košarkarski ligi je končan, šoštanjska Elek- tra je v zadnjem kolu napravila velik podvig, saj je premagala zmagovalca prvega dela pr- venstva, ekipo Lesonita iz Ilirske Bistrice s 75:70. ' Ob zaključku tega dela prvenstva je Elek- tra na sedmem mestu. Ш TRIJE V UPRAVNEM ODBORU ZTKS Zadnje dni prejšnjega tedna je bi- la v Ljubljani redna konferenca Zve- ze za telesno kulturo Slovenije. V novi upravni odbor republiške zveze za telesno kulturo so bili izvoljeni tudi trije člani z območja celjskega okraja in sicer Franc Vitanc iz Celja (predsednik okrajne zveze za telesno kulturo), Rudi Pur iz Zalea (pred- sednik tamošnje zveze za telesno kulturo) ter Sonja Ocvirk iz Štor. ODBOJKA v tekmovanju vzhodne skupine druge re- publiške lige v odbojki je ekipa celjskega Partizana dosegla prvo zmago,-ko je prema- gala ekipo mariborskega Branika 3:1. URANKAR — ODLIČNO Na odprtem prvenstvu Celja v dviganju uteži, ki ga je organiziral Partizan Celje, so poleg Celjanov nastopili tudi nekateri Ve- lenjčani. Četudi je bilo tekmovanje ob za- ključku sezone, so dvigalci dosegli dobre re- zultate. Tako je Jože Urankar (Celje) dose- gel v lahki kategoriji dva nova celjska re- korda in sicer v teznem načinu 100 kg (2,5 kg slabše od državnega rekorda) in v olimpij- skem triatjonu 307.5 kg, kar je tudi absolut- ni celjski rekord. Rezultati: MLADINCI: peresnolahka: Pire (V) 210 kg; lahka: Zaluberšek (V) 237.5; lah- kotežka: Kurent (C) 282.5; težka: Melanšek (V) 247.5 kg. ČLANI: lahka: J. Urankar (C) 307.5 kg; srednja: Dorn (Kladivar) 210; lahkotežka: S. Urankar (C) 275; srednjetežka: Jagrič (C) 277.) kg. fanja in zaito sliaibih rezulta'tovi Ta- ko je Važič oTvojil druigo mesto v Čaisu 8:28.6, s katerim se palč ne imo- ^e ponašaiti. Cervain je bil v tej di- iseipliini tretji. V teku na 100 metrov je bil Zaletel s 10,9 četrti. Isti ¡pJias- ¡main je dbsegel tudi BrodSniik v po^ kalini disciplini tdka čeiz visoke o^ je, Njegiov loais ipa je ibil 15.3, V s'vojilh deseiiplinah sta zmagali še Podlmillsčalkovia'v tekn na 600 met- rov za. 'mllai^iinke ter Urlbančiitčjevia v metu krogle za 'člannice. KOŠARKA V okrajni košarkarski ligi so doslej zavr- teli štiri kola. Med sedmimi ekipami je na vrhu lestvice ekipa celjskega Partizana,, ki ima 6 točk, sledijo Velenje, Obrtnik in Store po 2 ter Prebold brez točl{e. V nedeljo sta bili v konkurenčnem boju odigrani le dve tekmi: Obrtnik (Šoštanj)— TVD Celje 39:45 ter Store—Velenje 59:44. V drugi republiški ligi so Žalčani prema- gali ekipo Zelene jame, Konjičani pa so iz- gubili srečanje z MTT iz Maribora. GABERJE — PRVAK V nedeljo je bil zaključen spomladanski del tekmovanja v okrajni odbojkarski ligi. Po zmagi nad Brežicami so si prvo mesto brez poraza zagotovili igralci gabrskega Partizana. Zadnje tekme so se končale takole: Bre- žice—Zreče 3:1, Leskovec—Celje 3:0, Sevnica —Gaberje 0:3, Zreče—Celje 3:0, Leskovec— Sevnica 3:2 n Gaberje—Brežice 3:0. TRETJIČ REPUBLIŠKI PRVAKI Hokejisti na travi HDK Celje so letos že tretjič zapored osvojili na- slov republiškega prvaka. Finale te- ga tekmovanja je bilo v nedeljo na pomožnem igrišču za Glazijo v Celju; na njem pa sta nastopili dve ekipi HDK Celje (druga pod imenom Sa- vinja) ter najboljši moštvi iz mursko- soboške lige. Rezultati posameznih srečanj: EŠS Murska Sobota~HDK Celje II 1:0, HDK Celje I—Elan, Murska Sobota 5:0, HDK Celje II—Elan 4:0 ter HDK Celje I—ESS Murska Sobota 1:0. Končni vrstni red: 1. HDK Celje I, 2. ESŠ Murska Sobota, 3. HDK Ce- lje II (Savinja), 4. Elan, Murska So- bota. Po propozicijah tekmovanja za dr- žavno prvenstvo bosta prvi dve eki- pi s slovenskega prvenstva sodelovali na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo. Eno od obeh polfinalnih tekmovanj bo od danes pa do vključ- no nedelje, 14. tega meseca na po- možnem igrišču za Glazijo v Celju. Na njem bo razen HDK Celje I so- deloval prvak Srbije ter drugo in tretjeplasirano moštvo iz Hrvatske. Turnir bo odigran po sistemu vsak z vsakim. Prvi dve ekipi bosta zatem nastopili v finalu državnega prven- stva. VELENJE in KONJICE Tekmovanje v obeh skupinah ok- rajne nogometne lige je končano. Zadnje kolo je minilo vse prej kot v znamenju izrednega finiša; bilo je najbolj klavrno od vseh. Trem pre- danim igram .se je za nameček pri- družil še pretep v Gotovljah, zaradi katerega bo tekma med Gotovljami in Polzelo registrirana z rezultatom 3:0 v korist Polzele. Incident je iz- zval igralec Gotovelj, ki je po iz- ključitvi napadel sodnika. Zadnje tekme so dale naslednje rezultate: VZHODNA SKUPINA: Slov. Konjice—Senovo 3:0 brez igre, Radeče—Rogaška Slatina 6:3, Breži- ce—Rogatec 2:3 ter Zreče—Vojnik 4:1. V zahodni skupini pa so igrali takole: Šoštanj—Vransko 3:0 brez igre, Gotovlje—Polzela 0:3 (tekma je bila prekinjena deset minut pred koncem pri stanju 2:2), Salek— Šmartno 0:3 brez igre ter Žalec— Velenje 3:4. Vrstni red moštev po zaključku tekmovanja v obeh skupinah pa je naslednji: VZHODNA SKUPINA: Konjice 26, Radeče 22, Rogaška Sla- tina 18, Vojnik 16, Senovo in Breži- ce po 13 ter Zreče in Rogatec po 9 točk. ZAHODNA SKUPINA: Velenje 31, Žalec 25, Šoštanj 21, Šmartno 20, Gotovlje in Nazarje po 14, Pol- zela 10, Vransko 7 ter Salek 2 točki. Po določilih tekhiovanja sta se že včeraj sešla v prvi tekmi zmagoval- ca obeh skupin. Po nedeljski povrat- ni tekmi v Velenju pa bomo končno zvedeli za novega okrajnega prvaka v nogometu — Velenje ali Sloven- ske Konjice. Novi prvak bo zatem že 21. tega rneseca nastopil v prvem kolu kva- lifikacijskega turnirja za vstop v slovensko nogometno ligo. Njegov nasprotnik bo drugo moštvo ljub- ljanske podzveze, Ilirija, V kolikor bo celjski okrajni prvak uspešno prestal prvo preizkušnjo, bo v dru- gi naletel na najboljše moštvo ma- riborske podzveze. Preizkušnja bo vsekakor težka in odgovorna, zato so tudi vsakršne napovedi več kot tveßane. VROČINA PRITISKA! DOKAZ - POLNO KOPALIŠČE Jugoslovanski zračni ,asi' SE BODO BORILI NA LEVŠKEM LETALIŠČU v nedeljo se bo v Celju, pravza- prav v Levcu, začelo letošnje držav- no prvenstvo v jadralnem letenju za pokal generala armije Ivana GOŠNJAKA. Najboljši jadralni pi- loti jugoslovanskih laero-klubov do tekmovali v petih disciplinah. O tej prireditvi, ki ni v čast samo celjskemu aero-klubu, itemveč Celju v celoti, bomo seveda v naslednjih številkah ipisali, saj bo tekmovanje morda trajalo tudi dva tedna. Sporočamo, da bo celjske barve branil znani (as Srečko Pukl, ki se bo za priložnost tekmovanja vrnil iz Pule, kjer služi vojaški rok. VSEM UDELEŽENCEM TEKMO- VANJA, ZLASTI PA GOSTOM KLI- CE CELJE SVOJO ISKRENO DOB- RODOŠLICO! Obisk belgijskih komunistov Med obiskom v Sloveniji so člani študijske deleigaaije Komunistične partije Religije prispeli v 'torek po- poldne v Celje. Golste je vodil se- kretar KP Beíljgije Albert de Co- ninek. Skupaj z njimi sta prispela v picsto ob Savinji še čilaina CK ZKS Franc Simondč ter Milan Bider. V razgovoru o komunalnem siste- mu, družbenem uipravljanjn ter de- lu lin vlogi politi'čmlh organizacij zlasiti v delovnih organiizaeijah so sodelovali predsednik celjsike občin- iske (skupščine, Marjan Učakair, se- kretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Cd ju, Stane Divjak, predseidnik okrajnega odbora SZDL, Jože Marolt in predsednik okrajne iskupščine Celje, Peter Šiprajc. Po .razgovoru na sedežu celjske občinske skupščine so obisikali še Dobrno, nakar so ise znova vrnili v Ljubljano. Vsakdanji ljudje Radijsko oddajo je prekinil napo- vedovalcev glas: »Pozivamo vse ob- čane s to in to skupino krvi, da se nemudoma javijo na transfuzijski postaji, da bi darovali kri za pone- srečence ...« Nekoliko ljudi se je spogledalo, nato so nadaljevali vsak- danje opravilo. Peter Ložar je pu- stil delo in stekel, tekel v bolnico. To je bilo pred desetimi leti. Od ti- stega dne, pa do danes je šel. še 59 krat! Brez poziva, brez prošenj, Peter Ložar je polkvalificiran stru- gar v celjski »Klimi«. Srečali smo ga ob stroju. Za hip je ustavil stroj in nas začuden poslušal. Ne, nima se za heroja, za njega je to samo človeško. Kdaj je prvič dal kri? Ma- lo je premišljal nato nam povedal, da je to bilo pri vojakih. »Takrat sem bil malo vznemirjen. Pri vojakih sem se desetkrat udele- žil krvodajalske akcije. Ko sem se vmil, nekaj let nisem dajal. Vse do radijskega poziva...« — Tovariš Peter, ali ste ob tej humani gesti, doživeli nekaj, kar vas je pretreslo? »Da, pred leti. Dobil sem piziv, da je nekdo rta operacijski mizi in da potrebuje kri moje skupine. Nemu- doma sem odšel v bolnico. Po nekaj dneh sem bil zopet v bolnici. Dve sestri sta podpirali glavo trpečega, ki se mi je zahvaljeval...« — Kolikokrat ste že dali kri? »Dtvetinšestdeset krat. Imam to- variša, ki je pred nedavnim točno stotič daroval kri. Mojih deset litrov se ob njem kar izgubi...« _ — Ali je v vašem podjetju mnogo darovalcev? ^ »So, Toda, rad bi dodal, da imajo ljudje čudne poglede na to humano akcijo. Jaz sem že doživel, da so me nekateri zaradi darovanja krvi celo — žalili.« Posnetek prikazuje tovariša Petra Ložarja (prvi z leve) ter njegovega tovariša Jožeta Malina z ženo. Jože Malin je pred nedavnim stotič daro- val kri. * RADIO C E LJ E Medtem ko bodo v nedeljo, 14. tega meseca poleg ostalega na sporedu pesmi Marice Ka- čeve, bo program celjskega radia v tednu od 15. do 21. junija takle: Vtem ko je celjska kronika vsak delavnik na sporedu ob 17.00, obvestila ob 17.10, ploš- če po željah ob 17.35 ter zabavna glasba in reklame ob 17.45, se bodo ostale oddaje zvr- stile takole: ponedeljek, 15. junija: 17.15 — poje Olivera Markovič, 17.25 — športni pregled; torek, 16. junija: 17.15 — polke in valčki, 17.25 — mladinska oddaja; sreda, 17. junija: 17.15 — operne melodije; četrtek, 18. junija: 17.15 — veliki plesni or- kestri, 17.25 — radijska univerza; petek, 19. junija: 17.15 — naši zbori pojo, 17.25 — turistična oddaja; sobota, 20. junija: 17.15 — za prijeten ko- nec tedna. nedelja, 21. Junija: 12.00 — pogovor s po- slušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 slo- venske popfvkc, 12.45 — Rudi LeSnik: Le naprej odred Kozjanski. SODELOVANJE ŠOLE IV PODJETIJ V BLAGOVNEM PROMETU V sobot» je bil na šolskem centru za bla- govni promet v Celju običajni vsakoletni se- stanek zastopnikov trgovskih podjetij, gospo- darske zbornice, zavoda za strokovno izobra- ževanje in prosvetnih organov, na katerem so se pogovorili o dosedanjih izkušnjah pri izvajanju programa praktičnega pouka v tr- govinah. Nadalje so bili sporazumno dolo- čeni vpisni pogoji za posamezne šole na šol-, skem centru za prihodnje šolsko leto. Ker so ,trgovska podjetja razpisala več učnih mest, kot znašajo zmogljivosti na Šoli za prodajalce (v okviru šolskega centra), je bilo dogovorjeno, da prevzame najmanj en razred v šolanje šolski center za blagovni promet v Brežicah. st. 23. — 12. junija 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 3 ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA KAMEDŠIRO IN SINOVI — En dolar na dan, je odgovoril Wild Whip in meril obraz moža, ki mu je bil vedno bolj všeč. — En dolar morebiti malo, če mož pri tem zleti morebiti v zrak, je trmaril Kamedšir^, ko je videl, da šefu predor veliko pomeni. Wild Whip gotovo ni takoj položil tisto karto s katero je hotel igrati, zato je popustil: — En dolar in petdeset centov. Ti je to bolj všeč? Kamedširo je resno prikimal: — Mislim, jaz bom dinamitar! Dogovor je bil sklenjen, pomenil pa je slovo od rajskega otoka. Kamedširo je to tudi pove- dal in Wild Whip pritrdil: — Res je. Oahu ni tako lep, toda premnogo- krat moramo pač tja, kjer je denar. — Kamedširo je zdaj moral skrbeti za majhno družino. Joriko mu je rodila hčerko. Ljubil je svojo koščeno ženo, ki je znala trdo delati. Zdaj se je zavedal, da je pri izbiri Imel mnogo več sreče kot drugi. Kljub vsemu pa je ženi neko- liko zartieril, da mu je najprej povila deklico, ko je tako hrepenel po sinu. Vendar je za obe skrbel, kolikor je le mogel. Kamedširo se je preselil na Oahu. Wild Whip je prve tedne ostal kar z njimi v planinah. Strelni mojster iz elektrarne je kmalu izučil oba V dobra dinamiterja. Učila sta se v neki skalni grapi, potem pa sta začela kar tam, kjer naj bi bil predor. Spočetka je bilo lahko. Ba- zaltne stene so bile sicer trde, toda vame. Slab- še je bilo globje v gori, kjer so bile plasti drob- Ijive in kjer je skoznje vdirala voda. Včasih je iz vrtine bušnila voda v tako močnem curku, da je Kamedšira odplavilo daleč nazaj v rov. Ne- štetokrat je Kamedširo po ves dan tičal do pasu v vodi in Îîlatu. Ker je voda imela le devetnajst stopinj, si je domala nakopal pljučnico. Kakor- koli že, Kamedširo je bil pri tem delu najboljši mož. Bilo je nevarno. Zgodilo se je, da je na stotine ton drobljivega kamenja pritisnilo v rov. Mnogokrat dinamit ni vžgal. Koliko dina- mitarjev je že ubilo, ko so odstranjevali zata- jene naboje. Kamedširo pa je imel nos za di- •namit. Vselej kadar je bild s to hudičevo čoko- lado kaj narobe, so klicali njega: Kamedširo, hej pridi, spet saboter... — In Kamedširo je šel. Kamedširo je vse ure- dil. Wild Whip ni samo enkrat zatrjeval: — Kamedširo je eden od tistih kampeljcev, za. katere bi človek rad, da bi bili Američani. Seveda Japonci niso mogli postati Ameri- kanci. Tak je bil zakon. Dve leti je Kamedširo vrtal predor, ki naj bi otoku Oaku podaril novo, lepše Hce. Potem je nekega dne razstrelil poslednji bazaltni blok in sto milijonov vode na dan je napajalo žejno zemljo nekdanje stepe. Končano je bilo veliko delo. Hoxworth je za svečanost dal postaviti leseno in z zelenjem tér zastavami ozaljšano tribuno na kateri so poleg ameriškega guvernerja sedli visoki uradniki in oficirji iz Pearl Harborja, inženirji in celo beli nadzorniki. Toda nobenega Japonca ni bilo vi- deti na slavnostni tribuni. Pozno popoldne je Wild Whip prišel k Ka- medširu in mu prijateljsko položil roko čez ši- roka pleča: — Ce bi se bil spoAinil, bi moral prav ti biti na tribuni. Pa se nisem spomnil. Pustiva to... V Honolulu imam košček zemlje... — Kamedširo ni spregledal diplomatskega oko- lišanja v Wold Whipovim opravičilu, je šefa hladno zavrnil: — Jaz ne potrebovati zemljo. Jaz poiščem spet »job« kot dinamiter. Jaz in družina čim prej nazaj v Nipon. — — Tudi tako je dobro, morda še bolje. Na- mesto zemlje ti bom dal 200 dolarjev. Ce hočeš spet nazaj na Kauki, mi sporoči, je rekel Wild Whip in se zgubil v množici. Tako je Kamdeširo zavrnil zemljo, ki je bila nekaj let pozneje vredna 200.000 dolarjev in vzel svojih 200 dolarjev. Končno je imel toliko pri- hrankov, da bi lahko z družino odpotoval na Ja- ponsko z okroglimi 400 dolarji v listnici. Lahko bi, če ... ' Ko je Kamedširo z družinico prišel v Hono- lulu, ga je poklical japonski konzul, ki je ravno- kar začel zbijati denar za cesarsko mornarico, ki se je tolkla: z Nemci. Zbirali so denar za po- gumne izseljence, ki so šli v nekdanje nemške kolonije Sajpan in Jap. Pri konzulu so bili tudi budistični menihi, ki so imeli v načrtu velik tempelj, na cesti pa je Kamedširo srečal Iši-sa- na, ki je pravkar prišel z Kauaia in je nujno potreboval 150 dolarjev, ki bi poskusil srečo v Honolulu. I ' — Kamedširo, je svarila Joriko, nikar ne po- sojaj Išiju denarja. Nikoli ga ne boš videl. — Kamedširo pa: — Kadarkoli vidim Iši-sana me peče vest, saj sem mu ukradel ženo, ki mu je pripala prej kot meni. Vsa moja sreča počiva torej na goljufiji, ki sem jo izrabil. — Iši-san ni mogel dolgo obdržati Sumiko. De- kle se je neprestano norčevalo iz njega, ko je zvedela, da tudi Iši-san ni bil v svoji obleki ta- krat ko je prišla. Pobegnila je v Honolulu, kjer je razveseljevala pijane mornarje v kurbišču ta- ko dolgo, da je z zasluženim denarjem odvihrala nazaj na Japonsko. Kamedširo je cenil evojo srečo in vedel je, da je zanjo dolžan zahvalo tudi Iši-sanu. Zato je odločil: — Ce Iši-san potrebuje denar, potem mu ga bom dal. — In tako je bilo potovanje domov na Japon- sko spet odloženo. Kmalu mu je Joriko zaupala, da spet pričakuje otroka. Tokrat je bil deček, ki so mu daU ime Goro. Vezi, ki so Kamedšira privezovale na Hawaje so bile močnejše kot le kdaj. Kamedširo ni mogel najti dela kot dinamitar, zato je naslednja leta delal na plantaži sladkor- nega trs j a nedaleč od Honolula za 77 centov na dan. Tam so mu dali razmajano in z škodljami krito bajto. Podrtija je stala na nekaj pedi vi- sokih kolih in tako so se otroci lahko plazili pod hišo sem in tja bežeč pred vročino. Tudi Joriko je delala na poljih, otroke pa je puščala v varstvu pri sosedih. Vsak večer pa je nastopil čas tiste sreče, ko sta se otroka zapodila v ob- jem svojih staršev. Bila sta ljubka črnolasa otro- ka in kljub revščini čista ter dobro vzgojena. Toda rižu in ribam, njihovi glavni hrani je cena rastla. Pri hiši pa je bilo četvero ust, ki jih je bilo treba nasititi. Goro j'e rastel in jedel ko volk. Kamedširo je neko jutro, ko je videl Jo- riko s sekiro na rami odhajati, trpko pomislil: — Že peto leto nosi to krilo in bluzo. Vse je že ena sama zaplata. Čeprav sta oba trdo delala, je bila lakota mnogokrat tik pred hišnim pragom. Nekega večera leta 1921 se je pojavil jned de- lavci plantaže Malama, kjer sta bila zaposlena tudi Kamedširo in Jorikô, stari znanec Iši-san. Iši je bil zdaj funkcionar japonske delavske zveze. Iši je vneto govoril kako naj bi izboljšali življenje plantažnih delavcev: — Zahtevali bomo en dolar in 25 centov dnevne plače za moža in 95 centov za ženske. Poleg tega bomo zahtevali plačilo nadur za ne- deljsko delo. Samo pomislite, koliko na bolj- šem boste. — Kmalu za tem je bil ves Honolulu poln le-' takov. Kričeče črke so bile izpod Iši-sanovega peresa: Mi, delavci na sladkornih plantažah, se ob- račamo na vas havajska gospoda. Se zavedate, ko se vozite mimo svojih bogatih plantaž, da mi možje in žene, ki tu delamo, zaslužimo 77 centov na dan ... KARLO DOBOVISEK: Tat pO sili Vsakokrat, ko je potreboval Jaka nove čevlje, so nastopile silne težave. Toda najhujše je bilo to pomlad. Obhodil je Že vse obutvarje, toda zaman. »Samo semle še stopim, pa nikamor več!« Na vprašanje prodajalke, kakšne čevlje želi, je sramež- liivo pojasnil: »Petinštirideset, prosim...« Prodajalka je zlezla po lest- vi nekam tja gor pod strop in potegnila s police škatlo s čev- Iji. »Samo tile so še, gospod!« Zlezla je z lestve ter na pul- tu zvalila čevlje iz škatlje. Bili so špičaki, kot vsi čevlji, kar jih je danes že pomeril. Pro- dajalka mu je ponudila desni čevelj ter žličko za obuvanje. Z muko je stlačil nogo v če- velj, ki je bil po njegovem še najbolj podoben morskemu psu. Prsti rta nogi so se skrem- žili in imel občutek, da ima namesto noge nekakšno konj- sko kopito. Nekaj dni pozneje se je od- pravil v mesto. Ko je bil'zjut- raj doma obul nove čevlje, je še kar nekako šlo, toda na po- ti proti mestu so ga po malem že pričenjali boleti prsti na nogah. Ko je po končanih opravkih posedel v gostilni ob kozarcu vina, je postala stvar še hujša. Stari obtiski in kurja očesa so ga pričeli peči in ko se je vzdignil, da bi odšel, ni imel dovolj poguma, da bi prestopil. Sédel je nazaj za mizo. Da bi potolažil jezo in bolečino, je naročil še dva de- ci. Izpil je in še naročil. Ko se mu je zdelo, da je že dovolj omamljen, je vstal. Plačal je zapitek, odklobuštral skozi vrata in odkrevsal na avtobus- no postajo. Kmalu je prihrumel avto- bus. Jaka je hotel vstopiti, ko ga je sprevodnik vprašal, kam je namenjen. »V N-,« je pojasnil. »V N- ne stojimo!« In že je avtobus odpeljal dalje. Jaka je pstal sredi ceste. Od bolečin in od onemogle je- ze ga je stisnilo v grlu. Obrnil se je. Pri steni je opazil pri- sloni eno kolo. »Vzam&m kolo in se odpe- ljem domov. -Doma se hitro preobujem in odpeljem kolo nazaj sam in ga spet prislo- nim k steni.!« Tisti hip se je poleg njega ustavil sosedov fantič. »Kam pd, stric Jaka?« Jaka na vprašanje sploh ni odgovoril, pač pa je prosil fantiča za uslugo. Odpeljal naj bi kolo nazaj, potem Jko bi se Jaka z njim pripeljal domov. »Čigavo pa je kolo?« »Nekega mojega prijatelja,« se je hitro zlagal Jaka. Z neprijetnim občutkom se je vsedel na tuje kolo. Tedaj pa je pred njim zrasla posta- va neznanega moškega. »To je moje kolo! Vi pa ste tat!« Na postaji ljudsTce milice so ga zaslišali. Jaka je vse po resnici povedal. Celo sezul se je in starešini pokazal pod- plutbe. Starešina je poslal mi- ličnika, naj zasliši še fantiča, ki jo je bil pobrisal domov. Miličnik se je kmalu vrnil. Iz- jave fantiča so se ujemale z izpovedjo Jake. »Dobro, lahko greste,« je re- kel starešina. Vstal je, pozdravil in odšel skozi vrata. Ko je stopil na ulico, so mu obraz pobožali medli žarki zahajajočega son- ca. Pogled mu je zdrsnil tja po širokem trga, zakrožil pre- ko streh in končno obstal na Špičakih. »Preklete špice!« Popadla ga je divja jeza in že naslednji hip sta oba čev- lja odfrčala nekam v grmov- je, ki je krasilo trg. »Naj živi svoboda!« je ve- selo vzdihnil in se z občutkom nepopisnega olajšanja skozi mesto proti domu. Toda domov ga tisti večer še ni bilo, ker so ga pred ko- lodrvorom prijeli organi ljud- ske milice, ker so ga osumili potepuštva. stran le CELJSKI TEDNIK Št. 23 — 12. junija 19é4 VELENJSKI PIONIRJI ZA PRAZNIK MLADOSTI v počastitev dneva mladosti je bila v Velenju velika telovadna aka- demija. Nastopili so cicibani iz vrtca, pionirji obeh osnovnih šol in kotalkarskega kluba ter mladinci rudarskega centra. Lepo vreme, urejena okolica, predvsem pa so- lidno izbran program, so bili res svojevrsten u/.itek. V ponedeljek pa so šole organi- zirale izlete, igrice na prostem in partizanske pohode. Učenci višjih razredov so skupaj z borci odšli na Graško goro — »goro jurišev«, kjer so nekdanji partizani mladincem govorili o nepozabnih partizanskih dneh. Tudi na kotalkališču je bilo ta dan vse živo. Učenci osnovnih šol so še pomerili v rokometu za na- slov občinskega prvaka. Pri dečkih in deklicah so bili najbolj uspešni učenci in učenke I. osnovne šole iz Šoštanja, ki so politali občinski pr- vaki. F. C. DRAGI iMLADI SODELAVCI! V Radovedni malhi se tokrat ni zbralo toliko prispevkov kot ponavadi. Pa saj vas ra- zumemo! Zadnji dnevi pouka so res tako natrpani, da člo- vek težko najde čas za takole pisanje. Vidite, tudi mi vam iz vsega srca želimo v šoli čimlepših uspehov in kar se da prijetne in sončne počitni- ce. Radovedna malha pa je danes poslednjič pred vami. No, poslednjič pred septem- brom, kajti ob počitnicah namreč ne bo izhajala. Vsem, ki ste nam tokrat pi- sali, prav lepa hvala. Zgodbico o Lučki in Mihcu je tokrat napisal Vlado Prevoršek iz Prebolda 10. Dragi zvesti sodelavci in dragi bralci Radovedna malha vam želi lepe in tople počit- nice! Tetka urednica! LEPO JF BILO. Ves mesec maj so pionirji in mla- dinci po vsej naši domovini prazno- vali mesec mladosti. Ves maj so tekmovali, razstavljali, pripravljali najrazličnejša srečanja itd. In kot povsod drugod so se tudi v celj- skem okraju najbolj razživeli okrog 25. шаја in na sam praznik, na dan, ko je naš dragi maršal Tito praz- noval svoj 72. rojstni dan. V Celju je bila v nedeljo pred praznikom velika slovesnost. Pri- pravili so celo parado mladosti, s katere je tudi naš posnetek. Čeprav je nedelja šole prost dan, so se otroci vendarle zbirali jia šolskih dvoriščih in nato pod vodstvom svojih učiteljev odhajali na zborno mesto ob Savinji, kjer so se zvrstili v parado veselja, cvetja in pisanih balončkov. »Veš, danes je bilo pa res lepo,« mi je tisto nedeljo dejal sosedov pionir. »Toliko otrok je bilo v spre- vodu, da sem se skoraj izgubil. Pa iz vseh šol so prišli. Pripeljali so se celo iz Strmca, Dobrne, Sveti- ne... Mislim, da bi morali tudi prihodnje leto organizirati kaj po- dobnega.« Prepričani smo, da tako menijo tudi vsi ostali, ki so se parade ude- ležili, pa tudi tisti, ki so si jo ogle- dali. KUŽA NA CESTI Ko je zazvonil šolski zvonec in naznanil konec pouka, smo hitro t>ospravili torbice m zdrveli na hodnik. Tam sem si, kakor vedno, obula čevlje, do katerih sem komaj prišla. Vsakdo hoče biti pni, čeprav si; naift nika-, mor ne mudi. Prijeteti dátt'je bil in pomladansko sòntó je toplo ogrevalo pot. Ko sem se pripeljala v N'as, ^ém opazila psička, ki je udobno ležal' sredi ceste. Verjetno je tudi njemu prijalo toplo sonce. Nenadoma pa je pridrvel po ce- sti osebni avto. Toda psiček se ni "ganil. Stis- nilo me je pri srcu, saj sem bila prepričana, da je konec z njim. Toda tik pred psičkom je voznik močno zavrl. Psička je splašilo šele škripanje zavor in je' ur.io zbežal. Tudi meni se je kamen odvalil od srca. Voznik pa je hitro odprl vrata in zavpil: »Psa pa le imejte priklenjenega!« Ustrašila sem se in mu nisem vedela kaj odgovoriti, čeprav kuža ni bil moj. Vèsela pa sem bila, da jc voznik psičku rešil življenje. Romana Razboršek, 5. b razred, osnovna šola Petrovče MlADI FOTOAMATER JI 2e zadnjič smo objavili eno izmed fotografij — delo mladega fotoama- ter ja Rajka Kompana iz Celja. Saj se še spomnite sličice njegove i sestri- ce,. kajne? Vidite, tole prikupno ptičje gnezdeče pa je druga izmed petih fotografij, ki jih je Rajko po- slal za Radovedno malho. Pripisal je, da so tole gnezdo našli v parku. Bilo mu je všeč — in nastala je tale fotografija. Kako lepo bi bilo, če bi vsi otroci ptičja gnezda občudovali samo ed daleč! Kako sem škropil vinsko trto Bilo je poletje, sonce pa tisti dan ni posebno prijazno sijalo. Najbrž se mu je zasmilila suha in vsa raz- pokana zemlja. Naveličal sem 'se biti kar naprej doma, zato sem jo mahnil proti vasi. Tiste dni so po vseh vinogra- dih na veliko škropili vinsko trto. Srečal sem sosedovega strica Ton- ca. Bil je že precej v letih, takole čez sedemdeset jih je imel. »Kam pa greste?« sem ga vprašal, »škro- pit, škropit,« je odgovoril. Stopil sem za njim. »Mi boš pomagal?« je pobaral stric. »Takole, vidiš,« mi je pokazal. Pomagal sem mu nali- vati modro galico v škropilno »puto«. Kadar je odšel, me je bilo vedno strah, ker' je v škropilnici zamolklo klokotalo. Nekaj časa sem pomagal in si pridno ogledoval cev škropilnice, ki je bruhala modro tekočino. Potem pa je stari Tonč rekel, da gre in da pride kmalu nazaj. Ob odhodu mi je še rekel: »Fantič, priden bodi in na škropilnico pazi!« Toda kako težko je držati obljubo! Nikogar ni bilo v bližini, le od nekod daleč sem slišal voznikovo kričanje. Ne- nadoma sem prijel za cevko škro- pilnice in odvil. Modra galičina te- kočina je poletela kvišku in curki so se svetili v soncu kot modri bi- seri. Toda nenadoma se mi je cev v roki obrnila in v hipu sem imel mokro srajco, pa hlače in še z obraza mi je teklo. Spustil sem cev, da je teklo po bližnji trati. »Kaj pa delaš, nesreča?!« Bil je stric Tonč. Njegov obraz se je prikazal med zelenim listjem. Jaz pa sem tekel, kolikor so me nesle noge ... Starega Tonča sem se nato teden, dva, skrbno izogibal. Kadar sem šel mimo vinograda, sem si vedno ogledal tisto vejo vinske trte, ki sem jjo tako pošteno »požegnal«. Vsa žalostna je molila kvišku svoje modro listje. Takrat sem nosil tudi že drugp hlače, kajti one, ki so bile vse mokre in umazane od galice, je mati oprala in se še niso »posušile«. Franci Andrenšek, Šmarje pri Jelšah Vinski vrh 7, MUCEK IN PSIČEK Sta mucka in psiček prišla k nam v vas in trdno sklenila ostati pri nas. Pes laja, muc prede za kratek nam čas, težko bi zares bilo, če šla hi od nas.^ Ko psiček dorasel bo, bo čuval naš dom, muc miške polovil ho predel za pečjo. Valerija Mlakar, Tomažičeva 2, Celje MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: « ' 1. znamenit grški slikar 4. stol. pred. n. št. 2. Steze 3. tovarna eteričnih olj v Celju 4. Žensko ime Dragica Motoh, Arclin 39, škoija vas.pri Celju REBUS mihec - kri;štof kolumb Mihec se še zdaj kislo na- smehne, kadar mu kdo omeni Krištofa Kolumba. To ga nam- reč spomni dogodivščine, Ki se mu je pripetila takrat, ko je bil prvič s taborniki na morju. Nemirni Mihec se je večkrat podal na lastno pest »raziskovat« okolico tabora. Tako je nekoč ob morju na- šel star, že močno prepcrel čoln ... Od navdušenja je za- plesal okrog njega pravcati in- dijanski ples. Hitro je poklical nekaj svo- jih prijateljev: »Fantje, raz- iskovat gremo! Našel sem čol.n in popihali jo bomo!« jim jc dejal. »Hura!« so zavpili raz- iskovalci in se naložili v čoln. »Počakajte! Hočejn zraven,« je na bregu cepetala Lučka, ki je — po svoji stari navadi že spet prisluškovala pomenku. »Tiho, avša!« jo je zavrnil Mi- hec. Kje si pa že videla žen- ske med raziskovalci!« Junaki so odrinili od brega in zavili okrog majhnega rtiča. »Amerika!« se je nenadoma razlcglo iz njihovih grl. In res se je tam za rtičem nekaj be- lilo — bili so šotori sosednjega taljorniškcga voda. Mihec je navdušeno skočil v zrak in napovedal spremembo smeri, takrat pa se je čoln nenadoma prevrnil! K sreči ni bilo da- leč od obale in »raziskovalce« so rešili njihovi starejši vrst- niki! Ko je naslednji dan sonce radovedno ogledovalo polno plažo, med navdušenimi ta- borniki ni našlo včerajšnjih junakov. Le-ti so za kazen ostali v taboru in pobirali pa- pirje, konzerve in ostalo na- vlako okrog šotorov. Lučka pa je kukala zdaj izza tega, zdaj izza drugega grma in jim str- gala korenjček: »Mihec-Krištof Kolumb! Mihec-Krištof Ko- lumb . . .« Mihec in njegovi ju- naki so jo samo črno gledali. DR. SERGIJE MAKIEDĐ ! PRVA PARTIZANSKA MISIJA 21 CETNIÄKE INTRIGE V dneh neposredno pred in po kapitu- laciji Italije je uspelo večjemu številu čet- nikov in četniških elementov, da so sku-. paj z italijanskimi trupaml prišli v Italijo. Večina četnikov in njihovih oficirjev je bila nameščena po taboriščih. Tu so jih . zavezniki tretirali kot pripadnike kraljeve vojske, jim pustili orožje in jim nekaj časa^ poverjali stražo nad našimi državljani. Ve- liki del četniškega vodstva je spočetka ostal Izven taborišč in je razvil zelo živo politič- no dejavnost v osvobojenem delu Italije. Njihova aktivnost je bila predvsem v pri- dobivanju naših državljanov za »jugoslo- vansko legijo«, ki jo je tedaj skušala for- mirati izdajalska vlada. Obljubljali so ve- like vsote denarja in druge bonlficije vsem tistim, ki bi vstopil v to »legijq«. Nekaj časa so imeli v Bariju celo svoje pisarne, pri čemer so se predstavljali kot uradni zastopniki jugoslovanske kraljeve vlade. Do prihoda »Bakra« v Bari 'so imeli dokaj uspeha, ker so jim mnogi oklevajoči in dezorientirani elementi nasedali. Od bolj znanih vodij so bili v tistem času v Bariju Bjelajac, Pavasovič, Dabovlč, šafranko, Stüde, Matekalo, škarić, vojvoda Ivanše- vič L dr. Toda glavni vodje in politiki .«o se takoj podali v Kairo, kjer je bila vlada in kjer so delili položaje in denar. Tako so po krajšem postanku v Italiji nadalje- vali pot v Kairo Mitrovič, profesor Mladen Žujović, Ačimović in Cičin-Sain. Po formiranju baze je velika večina na- ših državljanov v Italiji popolnoma igno- rirala razne ekspoziture in predstavništva izdajalske vlade in priznavala samo nas.. Kmalu so se četniki kompromitirali tudi pri zaveznikih, posebej zaradi svoje grabež- ljivosti za denarjem, zaradi tihotapstva in drugih oblik nemorale In pokvarjenosti. Za- vezniki so jim postopoma prenehali dajati denar, tako da je v taborišče prišla večina četnikov, ki so poprej živeli po mestih. Tudi njihov položaj tu se je kmalu pričel slabšati. V kratkem času so izgubili sle- lierno perspektivo bivanja v Italiji. Zaradi krepitev naših pozicij in ugleda so se med njimi pričele širiti razne fantastične ve- sti, kako jih bodo zavezniki izročili nam in podobno. Zaradi tega so pričeli zapu- ščati Italijo In se seliti proti Srednjemu vzhodu. Do konca januarja 1944 so zapu- Snem sodelovanju, pri čemer je trdil, da je proti PuričevI vladi. Toda kasneje smo ugotovili, da je bil prav on glavni organi- zator akcije za formiranje »jugoslovanske legije« in da je z intrigami pri pomorskih zavezniških oblasteh skušal preprečiti naše transportne operacije na Jadranu. Prepo- vedali smo tnu vstop v bazo in mu zagro- zili, da ga bomo prijeli, če se pojavi v bli- žini naših ladij. V početku so se četniki obnašali grobo, grozili so in celo poskušali fizično napa- dati naše tovariše in tovarlšlce. Ko se je kasneje položaj spremenil, so se nam Iz- mikali na daljavo. Oficirji kraljeve vlade in četniki so se pričeli zopet pojavljati v Italiji šele po osvoboditvi Rima. BOJ ZA OSVOBODITEV NAŠIH POLITIC- NIH INTERNIRANCEV V TABORIŠČIH Ob okupaciji Italije je bilo v njenih kaz- nilnicah in koncentracijskih taboriščih ve- liko število jugoslovanskih državljanov, ki jih je svojčas obsodil ali interniral faši- stični okupator. Toda padec fašizma in ka- pitulacije ni tem ljudem avtomatično do- delil svobodo. Dostikrat je bila osvoboditev odvisna od uprave taborišč ali zaporov, v nekaterih primerih pa tudi od dejavnosti naših tovarišev In partijskih organizacij v njih. Važna je bila tudi sama lokacija ta- borišč, ker je bilo dosti laže osvoboditi internlrance tam, kjer so bile v bližini za- vezniške armade. Bili so primeri, da so nekateri naši ljudje ostali v zaporih cele mesece in več po osvoboditvi kraja, v ka- terem so bili zaprti. Znan je primer tova- rlšlce Vide Tomšičeve. stili Italijo vsi četniki, ki so imeli za to možnost. Kljub svojim neuspehom v Italiji so nam vendarle povzročali pri delu precejšnje te- žave. Hodili so k zavezniškim oficirjem pristojnih komand in nas z intrigami sku- šali onemogočiti. Velik del težav, na katere smo naleteli v začetku, je bil posledica njihove Intervencije. Vtem ko poskusi, da bi vplivali na naše tovariše, niso rodili sa- dov, so kot predstavniki »legalne vlade« dostikrat poželi razumevanje mnogih re- akcionarno nastrojenih zavezniških oficir- jev. Eden izmed teh poslancev kraljeve vlade letalski polkovnik Radovič je prihajal v našo bazo,'da b se razgovarjal o nekak- st. 23. — 12. junija 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 11 BELO CELJE NI TAKO BELO KOT... Pred štirimi leti je Celje dobUo prvi zametek zavoda za upravljanje z nepremičninami, ki je prav pred dvema mesecema dobil svoj samo- upravni status. »Bala«, ki so Jo pre- vzeli, Je bila siromašna. Glavni del so bili popolnoma zanemarjeni lo- kali deficitnih strok. Z lokali v zgradbah splošno ljudskega premo- ženja je zavod prejel v upravljanje tudi številna stanovanja. Toda za- vod, razen V večini primerov, do- trajanih »obratnih sredstev« ni pre- jel nikakršnih sredstev. Začeli so z nič. Ni veliko? Že bežen vpogled v nekatere ob- novljene poslovne prostore nam ka- že spremenjeno podobo. Čeprav po- časi, zavod vendarle vztrajno veča fond družbene lastnine. Pri deUtvi sredstev najemnin se Je stanovanj- ski skupnosti, hišnemu svetu in sta- novanjskemu skladu pridružil še zavod. V zadnjem času Je zavod kot po- godbeno dejavnost sprejel tudi skrb za reševanje stanovanjskega proble- ma — obnavljanje in v bodoče tudi gradnjo stanovanj. Pri prevzemu z 31. marcem so nasledili med stotina- mi prošenj 213 najnujnejših prime- rov s številnimi priporočili; od 1. aprila dalje pa se Je tem pridružilo še sto prav tako nujnih prosilcev s priporočili. Zavod se zaveda, da bo le s pove- čanjem lastnih obratnih sredstev, z večanjem fonda družbene lastnine, lahko postal talco močan, da bo kos rastočim težavam industrijskega Celja. Zato premišljujejo o gradnji specializiranega »Fiat« servisa, ki ni le več želja ozke plasti motorizira- nih, temveč vse bolj današnja kot jutrišnja nuja. Le s tako pridoblje- nimi novimi obratnimi sredstvi be zavod lahko samostojno posegel V sodobno oblikovanje jutrišnjega iz- gleda poslovnih prostorov ter postal kreator ne pa le »krpač« kričečih primerov zanemarjenosti. trikratno povečanje najemnin? ■Л Osnovno vprašanje je združevanje sredstev. Zavod mora čimprej sani- rati stanje zgradb splošnega Ijxidske- ga premoženja. Doslej je lahko ob- navljal le tisti, ki je imel dovolj lastnih sredstev. To pa je spričo naglQ ras.točih cen uslug gradbenih storitev ipostalo prava destimulacdja in je vnašalo v dotrajanost Š1;evilnih prostorov še večjo revščino in pro- padanje. Zato niti ni tako čudno, če ugotavljamo, da so le redki poslovni prostori, razen nekaterih pradajaln indiustrijskih podjetij, v poraznem stanju. Vsi najemniki niso plačevali sredstev, ki bi jih morali plačevati. Zavod je na priporočilo občinske skupščine Celje kot zakupodajalec odmerjal najemnine po zmožnostih in po usiposobljenosti .poslovnih pro- storov. Torej ni v tem primeru po- višanja najemnin šlo za nekakšno uravnilovko; zavod jè skušal le na- doknaditì zamujeno in utrip smisel- nega obnavljanja zgradb in poslov- nih prostorov prilagoditi splošni situaciji hitrega naraščanja cen gradbenim uslugam (v na&protaem primeru bi zavod sam ustviarjal manj ko dn ne bi ob zahtevi koriistni- kov lokala bil sposoben uresničiti nujnostno obnovi.tev). Vsekakor pa je dejavnost zavoda v zadnjih dveh letih velika. Tako je zavod v Zagradu odkupil in preure- dil trgovski lokal, enako na Svetini. V Dolbrni je obnovil stairo šolsko poslopje in ga preuredil v dom druž- benih organizacij. Vzgledno ie ipre- novil postajo ljudske milice v Celju. Adaptiral je samopostrežno trgovino v Teharja'h, uredil iposlovne prostore Finomehanike in Kristalije. Z adap- tacijo je omogočil prihod Elektroteh- ne v Celje (Stanetova ulica), kar se Je odrazilo kot konkurenčni (čeprav doslej še redek) balzam za celjske koristnike električnih aparatov. In kaj nam kaže pregled plače- "^^anja najemnin? V vsej celjski ob- ^ni so le redki posl<>vni najemniki, W plačujejo na kvadraitni meter eko- '■^«insko upravičeno najemnino, ki ^naša po izračunih zavoda 58Ö dinar- jev. v večini primerov je razipon za i^aznovrstne poslovne prostore od 50 ^li 70 dinarjev do 240 adi 400 dinar- jev. Tu pa se nam nehote vriva pri- j^erjava z višino najemnin v Ljub- ljani, ki je znatno višja, saj dosega povprečju 800 do 1000 dinarjev na kvadratni meter, medtem ko pa so storitve v mnogih primerih cenejše od celjskih. Torej ni najemnina vzrok viSaoja cen storitvam ali pro- daji proizvodov. Nikakor ne bi bilo nap^, če bi celjska gospodarska zbornica s te- meljito analizo prerešetala to sporno vprašanje ter s tem potrošnikom kot kori'stnikom poslovnih pi4>storov na- točila čistega vina. F^av pa bi tudi bilo, j5e bi najemniki poslovnih pro- storov uvideli vzrok višanja cen lasftnim uslugam v že tolUç«^at iz- rečeni frazi »notranje rezerve«, t^ z enako vnemo, kot dokazujep zu- nanje vzroke, odpravljali noçranje. kje je skopnelo osemnajst milijonov Drugoten problem, ki pa postaja vse težji za zavod, pa so stanovanja. 313 prošenj najnujnejših promerov — vsi so opremljeni s priporočili — (čeprav vemo, da tako tisti, ki imajo priporočila in tisti, ki jih nimajo, poirebujejo stanovanje) in malodane tisoč vseh prošnikov. Dve tretjini klasificirajo v zavodu kot primere, ki spadajo v rešitev delodajalcev — delovnih organizacij, kjer so za- posleni. 2al tudi tu opažamo dife- renciacijo, kajti čestokrat je že do^ volj »nepremišljena« izbira poklica, ki te veže na podjetje, katero ni spo- sobno reševati stanovanjskih proble- mov. Prav tako kot tudi ni rečeno, da je ravno večje podjetje garancija, da boš kmalu uresničil svoje želje po toplem kotičku. Toda ne le-to. Standard sam na sebi ima čudne zakonitosti in na- sprotja. Tako se veliki storilnosti in solidnim osebni mdohodkom nikakor nepribližujemo »prijateljsko« z ar- hitektonsko dovršenimi stanovanj- skimi zgradbami, ki sicer krasijo mesto, a bremenijo posameznike s prevelikimi dajatvami za ta zu- nanje-notranji komfort. Samo za najnujnejše primere bi danes rabili tristo stanovanj — okusnih, prepro- stih in zdravih. Toda neredko se razprave o teh vprašanjih zaustavijo ob estetskem izgledu naselja ali dela rastočega Celja in čeprav nočem ugo- varjati zamislim oblikovalcev jutriš- nje podobe industrijskega Celja, je tovrstno razpravljanje podobno ne- razumevanju skromnih potreb. Zavod za upravljanje z nepremič- ninami je do danes razpolagal le z eno samo sobo 11 kvadratnih metrov. Od strani občinske skupščine Celje je bilo govora o 18 milijonih za po- pravilo hiš pri stanovanjskem odse- ku občine; komunalna banka Celje Pa ne ve za ta sredstva. Nekje so izginila ta sredstva. Ta sredstva namreč pripadajo zavodu in bi bila odskočna deska na poti k uresniče- vanju gradnje cenenih stanovanj. PROB 1E M V Ž A R IŠČU STANDARD V SREDM.II RABI tudi privatniki otežkocajo stanje To težavno stanje pa slabšajo št protizakoniti odnosi privatnih lastni- kov do podnajemnikov. Z vsemi mo- gočimi načini izven zakonskih dolo- Čtl. grenijo plodnajemnikom sožitje tako da le^ti iščejo rešitve pri za- vodu. Slejkoprej bo občinska skupščini morala začeti s hitrejšim reševanjerr in smiselnejšim reševanijem stano- vanjskega problema kot doslej. Pr tem pa bi bilo prav, če bi mislili na gradnjo satelitskih naselij v okoláci Celja, kar bi obenem »očuvalo« ar- hitektonski ugled Celja, vendarle pa pomenilo večanje standarda delov- nega človeika in številne rešitve ne ravno lahMh socialnih problemov. Standard baje niti ni tako pre- prosta zadeva, kot si mislimo. O njem so različna gledišča: eni ie dolgo gledajo nanj, drugi so sedaj začeli gledati nanj, predvsem pa v zadnjem času vsi poglobljeno gle- damo nanj, kar ni od muh, kajti naše gledanje ni tako megleno kot cene mesa, ki po izjavi mesarskih strokovnjakov nimajo zveze s stan- dardom razen tiste, da tudi mesarji gledajo nanj (kar pa je na liniji). Dolgo sem premišljeval, če stan- dard ni imaginarna, simbolična utvara, še posebej, ko sem zvedel, da vanj v pogledu nanj spada tudi bodoča zveza z nebesnimi telesi^ če- mur se upira moj občutljivi želo- dec že na zemeljskih relacijah stan- dardnih prometnih zvez. Toda prav želodec mi je pomagal konkretnej- še gledanje nanj. Ob prežvekovanju kranjske klobase sem skalkuliral, da standardno preplačujem 15 od- stotkov odvišne vode po 1010 dinar- jev na kilogram (mesno-vodne ma- se) v obdobju poglobljenega gle- danja na standard. Moj ded ima sicer svoje mišljenje o tem. »To je zanič!« se pridušuje in otresa pipo. »Veš,<( modruje, »kaj vse sem dobil za krajcar!« Ko pa se povrne iz ravnin svoje mladosti in znova postane tujec moji mla- dosti, ti v tri dni zmrdne: »Ampak, pob, štediti ne znate. Jemo ko ba- roni, prmej! Kaj se čudiš, če vas včasih zanaša, ha? in znova se po- topi v svoje sanje, mene pa pušča razdvojenega ob gledanju na stan- dard. Pred dnevi mi je prijatelj zaupal: »Ti, pojdi v mesto STANDARD in nauiil se ga boš!« Odhitel sem, in- tervjuval, strmel in obupoval. STANDARDOVCI so me destimuli- rali za standard. »Četrtina ^sebnih dohodkov za standardno stanovanje, tretjina za standardni obrok družbene prehra- ne, super hotel s super cenami — imperativ standarda — in še stan- dardna ugotovitev, da moderni ob- jekti družbenega standarda hudo zažirajo v standard STANDARDOV- CEV. In znova sem pri razmišlja- nju in ves razdvojen. Ne vem, ali naj verjamem občutkom, ki sem jih imel ob gledanju na standard pri presnavljanju kranjske klobase ali naj se opredelim za skepso. Pišem si namreč koncept proste razprave za sejo naše celice, ker me je sekretar zadolžil, da razpravljam o standardu in mi posebej poudaril, da moram poudariti, kako gledamo nanj. Jože Klančnik razgovor z mojmirom šepetom FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE JE BIL KVALITETEN Tretji festival slovenske popevke je za nami. Prinesel nam je nekaj dobrih popevk. Avtor najboljše je Mojmir Sepe. Ta uspeh in dejstvo, da je svoja mlada leta preživel v Celju, sta nas napotila, da smo ga obiskali. — Ste pričakovali, da bo Poletna noč zmagala? — Sem, saj je prijetna pesmica. — Na katerih festvalih ste sode- lovali s svojimi kompozicijami? — Na vseh treh slovenskih, dru- gam skladbic nisem pošiljal. Na zadnjem je najbolj uspela Poletna noč, na lanskem Malokdaj se sre- čava in Drevo, na prvem pa Zemlja pleše. — Prevladuje mnenje, da je festi- valov preveč. Kaj menite vi? — Isto, preveč jih je. — Kaj pa mislite o slovenski po- pevki nasploh? — Slovenska popevka je dosti bliže evropski melodiki kot na pri- mer popevke južnih narodov, zato nam je tudi opatijski festival bolj ali manj tuj. Zdi se mi prav, da imamo, če je že toliko festivalov, tudi Slovenci svojega. Ta zadnji je obstoj povsem upravičil, saj je bil zapovrstjo vse tri večere na viso- kem kvalitetnem nivoju. — Dovolj o festivalih. Povejte raje kaj iz svojih dijaških let. — Ne vem, kaj bi bilo zanimivo. Živel sem kot vsi moji vrstniki. Ni- koli nisem bil preveč dober dijak, zmeraj nekje pri sredini. Klavir sem začel igrati, ko mi je bilo osem let. Na celjski glasbeni šoli sem se učil pri prof. žuljevi. 1949. leta sem se vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, Učil sem se klavir in trobento. Istega leta sem začel igrati v Adamičevem plesnem or- kestru. Zdaj je član Zabavnega orkestra RTV Ljubljana, vodi svoj ansambel, piše aranžmaje, filmsko glasbo, komponira, vodi svoj ansambel in misli na počitnice, ko se bo s šoto- rom odpravil nekam v neznano. — Prav želim si {ireživeti nekaj dni ob morju. Večino dni sem v temačnem studiu 14, kjer vadimo in komaj čakam, da bom šel na dopust. —- Imate kakšne posebne načrte? — Če bom »čutil« kakšno pesmi- co, jo bom napisal. Za RTV pri- pravljamo nekakšen musical. Tekste bo napisal Gregor Strniša, glasba bo pa moja. S Strnišem sem se pr^ dnevi pogovàrjal, nekaj posrečenih idej ima. Musical bo v živi izvedbi najprej za radijske poslušalce, če bo uspel, ga bomo pa kdaj pozneje lahko gledali tudi na malem ekranu. — če bi Celjani, ki živijo in de- lajo drugje, za celjsko občinstvo pripravili program, ali bi sodelo- vali? — Bi, zelo rad. 5 .... ob dvajseti obletnici organov varnostne službe... stop... NACRTI "KOMANDANTA" JUHJA - PREKRIŽANI ... stop ... po resničnih dogodkih... stop ...y letu 1946... stop priredil' iil' zapisal J.K. DOSEDANJA VSEBINA: Dva kaznjenca, Milan in Brkač, sta pobegnila in se skri- vata v okolici mesta. Navezala sta stike z nekaterimi sovražniki ljudske oblasti, po- tuhnjenimi nemčurji in nezadovoljneži. Njun cilj je pobeg preko meje. Oba kaz- njenca zasleduje poročnik UDV Janez. Milan se je ves zasopel sesedel v vlažno travo in se naslonil na steber brajde. К^ si je opo- mogel od nagle hoje, je zažvižgal dogovorjeni* znak. Cez kratek čas so vrata skednja skrivnost- no zaškripala in k Milanu je prišel Brkač, — Ti si, Milan? Kaj se je zgodilo, da si pri- šel sam? —- — Pripraviti se boš moral za pot. Dobil sem dve legitimaciji. Poskrbi, da ti bo nekdo prine- sel od doma sliko. Ko bo gospa Hilda imela zve- zo, bova šla ... — — Milan, ne vem kako ti misliš, ali bo varno? — Vamo, vamo! je vzkipel Milan. — Ali si morda tu varen, šla bova čez in ko bodo naši prišli nazaj, bova prišla z njimi tudi midva po najin obračun. — — In kaj če me bodo oni vrnili? Tebi se to ne bo zgodilo, ker si bil kaznovan zaradi poli- tike ..., je dvomil Brkač. -— Eh, kaj ne moreš reči, da je bila punca, ki si jo počil, udbovski ovaduh? V pisarni majorja UDV je gorela luč še poz- no v noč. Poročnik Janez je bil očitno slabe volje. Ni še prišel tako daleč, da bi bil mogel majorju poročati kaj več kot nekatera sklepanja in mu predočiti nekaj nerazjašnjenih sledi. Major je bobnal s prsti po mizi in čez čas povzel: — Čez mejo nista šla. Vsaj zelo težko ver- jetno je. Vse karavle in postaje ljudske milice proti Avstriji in Italiji imajo teralico v rokah, če ne bosta v poslednjih dneh poskušala po- begniti čez mejo, potem sta se odločila ostati tukaj. Kot sam praviš, Janez, se Milan izogiba svojih prejšnjih prijateljev. Previden je. Toda radoveden sem, če se rie bo pojavil zdaj, ko ima konkurenco v bližini... — Misliš na bando križarjev, tovariš major? — Da, prav nanje sem mislil. Tatvine in vk)- mi, ki jih zganjajo po odmaknjenih zadrugah in pri kmetih, so častihlepnemu Milami gotovo prišle do ušes. če bo nadaljeval z »delom«, pri katerem smo ga Ićmi z aretacijo prekinili, potem bo tudi sam začel. Vendar, dragi poroč- nik, treba bo pospešiti zasledovanje in aretacijo. $koda je vsake žrtve, ki bi jo Milan povzročil. Predlagam ti naslednje ... Tri ženske so se z mrakom oddaljevale od kmetije in na skednju sta ostala Milan in Brkač sama. — Kaj bova zdaj, Milan! Žena mi je prinesla sliko. Tudi ti imaš svojo. Pojdiva čim prej, če sva se že namenila... — Milan je grizel suho travo in ni odgovoril. — Prilepiva slike na legitimacijo in pojdiva, je silil Brkač. Ženino sporočilo, da nadzorujejo tudi njo in da so preiskali hišo, mu je vcepilo vse polno dvomov in tesnobe. — Kaj nisi slišal gospo Hildo? Njene sorod- nike na meji so zaprli, ko so spravljali čez mejo neke ljudi. Kdo naju bo spravil čez? Ne, Tu bova ostala. Onstran meje je vse polno naših. Morda je vprašanje samo nekaj dni in bodo prišli čez... Imam nov načrt, Brkač. Si slišal o kri- žarjih. Delajo. Kaj pa midva? Nič, poležavama po senikih in sprejemava obiske. Zdaj bo dru- gače. Ko bodo naši prišli, ko bodo s pomočjo Angležev in Američanov potolkli komuniste, moramo mi tukaj imeti tudi svoje zasluge. Boš videl Brkač, da bova kmalu midva odločala o vsem... — Milan, ulovili nas bodo, čim bomo kaj naredili. Kmet tukaj pravi, da ne mara takega prometa..., je ugovarjal Brkač. — Neumnost! Povej mu, da bom obračunal z njim, če samo pisne ali če naju ne bo ubogal. Brkač, rečem ti, ne premakni se od tu. Predobro veš zame jn moje prijatelje. Ko bo treba pridem ali pa pošljem pote. Iz žepa jc Milan izvlekel samokres in ga vrgel Brkaču v naročje: — Tu imaš za prvo silo, če bo treba, se brani. Saj veš pri čem si. če te ne bodo oni, te bomo mi. Dobro premisli... Adijo! Milana je vzela noč... stran le CELJSKI TEDNIK Št. 23 — 12. junija 19é4 EPIDEMIJA NA OTOKU ZDRAVJA Ciper, tako pišejo v cen- tralnem uradu za informa- cije v Londonu, je postal otok zdravja. Hkrati seveda omenjajo, da nekoč ni bil. Beležijo tudi iz ji ivo nekega potnika, ki je letai 1495 poto- val čez to vzho.'ino straža, evropske civilizai'.îje. Le-ta pravi: — Otok uničuje svoje pre- bivalce s slabim zrakom in nezdravo vodo... — še V tem stoletju je neki zdravnik o Cipru napisal: — Ciper je eno največjih legel malarije na svetu! — Danes je baje na otoku vse drugače. S komaj 0,7 od- stotka je smrtnost na tem otoku najmanjša na svetu. Mortaliteta otrok je v zad- njih 25 letih padla za celih deset odstotkov. To pa je res velik uspeh. Slabo vodo in zrak ne sme- mo jemati tako dobesedno. V bistvu je tu šlo za mala- rijo. Leta 1946 se je začela akcija zapraševanja in izsu- ševanja močvirij. Po petih letih ni bilo nobenega pri- mera malarije, medtem ko je leta 1949 bilo še 5900 pri- merov. Torej Ciper je otok zdrav- ja. ^ Le žal, da j[e na otoku ostal mnogo nevarnejši »bacil«. To je kolonializem, ki je podtalno živel po proglasitvi neodvisnosti. Letos se je raz- bohotil in seje smrt v ob- liki spora med grškim in tur- škim prebivalstvom. Ta spor je zanetil diskriminirani »ba- cil«, o katerem pa centralni urad za informacije v Lon- donu ni napisal nobene be- sede. Nikozija, glavno mesto Cipra, ki že pol leta polni prve strani svetovnega časopisja. 2al Ciper le nima tako zdrave klime... Novinar ni bitje, ki bt bilo stavljeno izven ali iz- nad družbe: vendar pa spnda med zelo »izpostavlje- ne« objekte, ki zaradi su.bjektivne objektivnosti visi nad prepadom tvornega kritičnega odnosa bralcev in prizadetih. Eni in drugi pa so z novinarjem vred zgolj občani. »Dovolj je filozofiranjaji« me je ob takšnem mo- drovanju prekinil poslovni kolega in jne zadel v živo. »Povej, kje so tvoje možnosti, da pristaviš svoj pi- skrček nelegalnemu pridobivanju sredstev na račun skupne lastnine?« Žalostno sem odkimal in šele, ko me je prijatelj seznanil z vsemi možnimi oblikami, sem tudi sam zagriznil v to vabo in napel integrirani del možganskega trusta. Kilometrin ni! To bi bilo še najlažje. Papir — vsaj ta, ki ga imamo za pisanje člankov in drugih infor- macij, nima vrednosti, ker ga označujemo »šmir«. S svinčniki še nihče ni prišel do televizorja, kaj šele do avtomobila, ki je moja skrivna želja. »Krasti ni nepošteno — čeprav ni dovoljeno — po- sebej če si vzameš tam, kjer soustvarjaš. Najlažji iz- govor je ta, da si imel pač preveliko lastno ceno in je to torej zgolj subjektivna napaka v avtokritiki. O tem si baje niti gospodarska sodišča niso še čisto na jasnem, torej ima tudi občan pravico do tovrstne nečistoče. H. Federich: Zakon vrednosti in lastni žep Kaj pa če bi kradel ideje za članke in komentarje. No, to je v danosti dovoljeno, ker se vsi srečujemo Z enakimi uspehi in istimi napakami, ni pa všečno, ker je vezano na delo in ni podobno pridobitvenemu prisvajanju. če ne bom pogruntal kaj pametnega, bom navsezad- nje še izgubil na veljavi, pravi moj prijatelj, ki ima odlične izkušnje, saj je šele dvakrat sedel zaradi to- vrstnih stopničarskih dejanj v svoji karieri. Pa je nanesla prilika, da sem pod prijateljsko kri- tiko prijatelja klonil in hotel zablesteti. Bil sem na važni seji, te so v zadnjem času vse bolj važne, ker še nismo sklicali tistega sestanka, ki bi vse sestanke ukinil in povedal, da je v življenju tudi delo, ki naj bi ga neki opravljali, ne pa o njem razpravljali. In ko sem beležil in opazoval trud razglabljajočih se duhov, sem opazil nekoga, ki je vneto bojkotiral (baje le podzavestno) bojkot do dela. Zagrabilo me je. Spla- zil sem se po ozkih stezah razvnetih glav in neopazno odnesel smrčečega »prekinjevalca razprav« pod paz- duho ter z njim odbrzel k prijatelju. Izprsil sem se ter spustil plen v fotelj, rekoč: »Kaj praviš, ali ga bom dobro vnovčil?« Prijateljev obraz sé je skremžil. Pomilovalno in prezirljivo so mu zasvetile oči, dvakrat se je zmrdnil in dejal: »No, pa se pojdi socializem s takšnim beda- kom, ki ne pozna zakona vrednosti.« Iz poljščine prevedel I. K. res je — Vsak'pesnik je idiot, je rekel neki meščan Villonu. — Seveda, je odvrnil pes- nik. Vi pa ste lep primer za to, da ni vsak idiot pesnik. KRATEK TEČAJ za lepoto Pozor! Helena Rubinstein, »doktor kozmetike«, težka milijonarka, kaže v svojem stanovanju v New Yorku, kako ostaneš mlad in lep. Rekli boste, da madame Ru- binstein sama ravno ni naj- boljši reklamni izvesek za svojo kozmetično industrijo. Pa vendar je, kajti stara ni nič manj kot — dvaindevef- deset let. Pri svojih letih je — kakor pravijo, še vedno gibčna, polna energije in idej. »Poglejte«, pravi, »ne- kaj preprostih gibov, ki jih ponovite vsak dan, pa boste do visoke starosti čili in sve- ži, z obrazom — domala — brez gub. Pri dvaindevetde- setih letih seveda ni mogoče več prikriti, da jih imate se- demdeset — a vendar: dvaj- set let nikakor niso mačje solze. Torej: redna masaža obraza od lic proti ušesom, uporaba prvovrstnih krem, čim več svežega zraka, umi- vanje z mrzlo vodo, plava- nje.« Seveda priporoča pred- vsem izdelke svojih kozme- tičnih laboratorijev, kar je razumljivo, saj so več sto krat pomnožili njeno bogast- vo. Mogoče ji je tudi to po- magalo, da je tako uspešno nremagovala znamenja sta- rosti. METAMORFOZA HOBIJA >Še nekaj lomgljic, še ne- ta j teklno^r, ipa ipride jesen, ko CTetovii odpadejok visoke tatre niso kar tako Praška tovarna vagonov »Tatra« je izdelala poseben električni vlak, ki bo vozil na območju Visokih Tater. Tehnična preizkušnja nove- ga vozila na tirih je bila pre- cej zahtevna. Trajala je pri- bližno teden dni na težkem planinskem terenu na prôgi dolgi nekaj tisoč kilometrov. Pred nedavnim pa so stro- kovnjaki Raziskovalnega in- štituta za železniški promet v Pragi skupno s sodelavci tovarne »Tatra« in depoja lo- komotiv v Popradu podvrgli novi vlak elektrotehničnim preizkusom, pri katerih so preverjali električne naprave v različnih okoliščinah. Novi vlak bo lahko spre- jel 382 potnikov in bo eden najmodernejših vlakov te vr- ste ne samo v Evropi mar- več na svetu sploh. Pravijo, da bo novi vlak pričel voziti turiste na Visoke Tatre že proti koncu letošnjega leta. Letne počitnice so pred vrati. Najbrž ne bodo vsi tako do- bre volje kot ta dva, stopili skozi vrata šol. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. krut rimski ce- sar, ki ga dolžijo, da je dal zažgati Rim; 5. loščilo, maža; 10. predmet oboževanja; 11. vrsta vrbe; 13. pas, napustek, zldec; 14. avtomobilska oznaka Sarajeva; IS. špansko žen- sko Ime; 16. koničasti vrh nad zgornjo Soško dolino (2245 m); 17. divja raca; 19. pripadnik enega od plemen starih Slovanov; 20. visoka Igralna karta; 21. plemenita pasma ovce; 22. kemični znak za telur; 23. število; 25. posrednik (predvsem v tehniki); 26. naziv mongolskega vladarja; 27. vladar izumrlega ljudstva v Južni Ameriki; 29. ke- mični znak za molibden, 30. roman Maksima Gorkega; 31. prestolnica stare Aslrlje; 33. Igra s kartami; 34. vrsta korenine; 35. pripadnik zgod. ljudstva. NAVPIČNO: 1. potrebščina pri šivanju; 2. tovarna smučI na Go- renjskem; 3. evropska divja mačka; 4. ameriška kratica za »vse v redu«; 5. norma, vodilo; 6. dva enaka sa- moglasnika; 7. skandinavski izraz za smuči; 8. žensko ime; 9. napa- dalec na politično osebnost; 10. kožnat čevelj; 12. tip slabotne te- lesne konstrukcije; 14. del opreme sedla; 17. skandinavski ^robiž; 18. dalmatinsko žensko Ime; 24. del hiše; 26. štirikotna vojaška forma- cija; 28. pogorje v severni Afriki; 30. duhovnik starih Perzijcev; 32. oblika osebnega zaimka za ženski spol; 33. kazalnl zaimek. prva turistična statistika Seveda ne gre za prvo tu- ristično statistiko na svetu, marveč ob obalah Jadran- skega morja. Pričeli so jo voditi v Opatiji v prvi polo- vici 19. stoletja. Po podatkih iz leta 1844 je obiskalo Opa- tijo 1400 turistov, leta 1854 že skoro 9000, leta 1913 pa nekaj manj kot 50.000. Po prvi svetovni vojni je obisk dosegel višek leta 1925, ko je statistika zabeležila 42.000 gostov. Po letu 1945 je šte- vilo turistov iz leta v leto naglo naraščalo. 1955 leta — 75.000, 1960 — 93.000, lani pa nekaj manj kot 160.000. WILLIE POSTANE POLICIST Ko je Willie izvlekel iz vode enaindvajse- tega utopljenca in mu rešil življenje je edin- burški žuipan iprijateiljsko povabil mladega delavca v svoj urad rekoč: — Pomeniva se. Rad bi ti pomagal naprej. Kaj bi rad iposital? WilHe ni dolgo pomišljal. Kar naravnost je povedal, da si že od 'о1згоЖћ let želi biti polli- . cist. Žoipan je pomislil. Fantu je manjkalo 12 centimeitnov do »norme«, bil je brez šol in brez štirih prsitjov. Toda vse drugo je govorilo zanj, zarto je rekel; lepo, pomenil se bom z mini- strom. Ko se je Wülie vračal domov s sprejema pri Lordu Provostu se mu je ponudila nova prilika. Neznanec je dirjal pred policisti na obrežni pomol in skočil v vodo. WiUie je pla- nil, skočil za njim in ga zgrabil. — Pusti me, se je drl zločinec, živega me ne boste dobili! — Willie je zamaihnil s trdo ,pestjo, umiril be- gunca in ga na obal izročil Hobijem. To je bil prvi policijski uspeh Wee Willi a, ko še sploh ni bil polflcist. Postal pa je čez teden, Ker je bil premajhen WiUÍu niso dali vmi- forme. Služboval naj bd pri telefonski centrali. Toda že drugi dan so mu daH v roke fotogra- fijo neikega vlomilca z nalogo, naj po bemicah povpraáa po njem. Ves dan se je potikal, po- vipraševal in 'odhajaJ praznih rok. Zvečer, ko je bü prost, se je sprehajal po mestu, je za- gledal moškega, ki se mu je zdel zanan. Bil je oni s fotografije. Zgralbil ga je dn spravil na vamo. Dve nič iza Willia. Kaže, da so Williu drveli v roke razni lopovi kot svoje dni utopljenci. Dva dni po dogodku z vlomilcem so neznanci pospravili drago kamenje v največji ediniburški dragu- Ijalbni. WiUie sicer ni bil na lovu za sitorilci, še vedno je pretikal kontakte v telefonski centrali. Ko pa je po službi šel mimo želez- niške postaje, ga je ogovoril neznanec če ima kaj interesa za diragocenostii. Že ga je hotel poslati k vragu, ko mu je tujec pomolil pod nos prifii^ drasuljev. Naslednji trenutek je tip občutil čvrste roke malega Willia, ki ni imel tmiiforme, ker je bil pač premajhen. Tri nič za Willia. Zdaj je dobil Willie samostojno nalogo. Po- lioiji je prišlo na ušesa, da se neka pndtjalna banda pripravlja na velik rop. Kdo, kje in kdaj, »tega nihče ni vedel. Zvohal pa naj bi Willie. Dneve je Wee WiUie prebil po sumljivih lokalih, pretaknil vse, toda zaman. Nepridi- pravi so ga zavohali in se mu čistili s poti. Willie si je dal .pri gledališkem krojaču izde- lati raznorazno garderobo. Dva meseca je če- sal po vsej Škotski, zdaj kot star gospod, zdaj kot ipraletna in slabokrvna lady ali kot zem- lja pijan mornar. Bando so ipolovili v trenut- ku, ko so praznili vsebino velike blagajne. Po ipetih letih je bil Willie povišan v kri- minalnega inšpektorja. Bil je to zanj velik dan. Pripravil je družabni večer za kolege, toda še preden je napočil večer, je v mestu polovil šest žeparjev in potolikel rekord edin- burške policije za dvakrat. Toda največje pre- senečenje večera ob kozarcu wiskyja ni bila vest o šestih zmikavtih za zapahami, temveč osuplost kolegov policistov, ki so naen.krat ugotovili, da jim manjikajo denarnice, ure in celo orožje. Kdo je bil storilec? Kislo in ven- dar od srca so se nasmejali, ko jim je Willie vrnil ukradene predmete. PRIHODNJIČ: DQTENCEK IN ROPAR