izhaja vsaki Ei. d'-tiran z dnevom slednje nedelje. jfiiina velja za Av- o: za celo lelo |bone za pol in Četrt k raziierno; za Ogr- : i K 50 vin. za celo i); za Nemčijo stane Belo leto 5 kron, za Jtiko pa 6 kron; Ijnigo inozemstvo se jhBi r.aročnino z ozi- | na visokost pošt- 1 Naročnino je pla- ftaprej. Posamezne p.seprodajajopo6v. pištvo in uprav- se nahajata v n, gledališko po- jje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za •/, strani K 40, za >/« strani K 20, za '/» strani K 10, za Vi« strani K 5, za '/ss strani K 250, za '/«• strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. raške hujskanje v Zidanemmostu. (Izvirni dopisi.) Zidanimost, 2. avgusta. Zidanimost je jezikovno mešani kraj; j tu imamo poleg velikega železniškega urada fitai nrad, nadalje pomembno industrijo, Sv nemških rokah. Vedno je vladalo nas dobro in skoraj prija-|.j s k o razmerje med Nemci in Ive ne i, kakor je to na Štajerskem ravno jtreb no. [To prijateljsko razmerje, ki je bilo u g o d- sa obe narodnosti, se je začelo jniojati, ko je uprava južne železnice par jfonih slovensko-prvaških hujskačev tu-sem (nila. Ti so seveda po starem receptu pri- i politično gonjo in — sporazumno p o d a r s k o ter družbeno ž i v- iDJe je bilo razbito. Pred petimi bil je v Zidanemmostu še nemški po- ačelnik, nemški obratni kontrolor, in v i kraju je vladal mir. Pred tremi leti se prestavilo češkega (!) postajenačelnika, i slovenskega obratnega kontrolorja in več o-prvaških prometnih uradnikov. Stem Ukor z enim udarcem izginilo |no skupno življenje prebiva 1- Nemške družbene priredbe se je na sra- i način napadalo, pridigovati se je pričelo jot proti Nemcem. Hojskalo se je pri v tem jako pristopni direkciji južne železnice, katere prometni direktor' Prašnikar ima prav odprto uho za tako gonjo, — hujskalo se je istotako pri poštni upravi in zahtevalo, da naj se nastavi samo slovenske uradnike, češ da leži Zidanimost v popolnoma slovenski občini Loka. Saveda se je tudi nemškim uradnikom zagrenilo na vse mogoče načine bivanje v Zidanemmostu. Vprašajmo se, ali je občina Loka res popolnoma slovensko-prvaška? Pri zadnjih občinskih volitvah bili so v I. razredu sami Nemci izvoljeni. V II. razredu so zmagali slovenski klerikalci; ta razred ima svoje volilce večidel izven Zidanegamosta. V III. razreda pa so bili izvoljeni s pomočjo naših pristašev in nemških delavcev socialno-demokra-tični kandidati. Politično razmerje pri nas je torej to-le: Vladajoče stranke so slovenski klerikalci in Nemci, deloma tudi socialisti. Slovenski narodnjaki pa nimajo pri nas prav nobenega pomena. Oni obstojijo le iz par uradnikov, ki politično hajskajo, namesto da bi raje svojo službo redno izvrševali. Nadalje je tudi zagrizen slovenski narodnjak nekdaj nemški nad-učitelj JI e ž k o, ki jo dutfti pri nas nauučii,e!j-sko službo le na ta način, da je prav š v i n-d 1 e r s k o hlinaril Nemcem prijazno mišljenje. Ta značajni Meško je zdaj načelnik tukajšne Ciril-Metodove podružnice in misli, da bode celo Loko na glavo postavil. Svoj čas dvojezično ljudsko šolo v Zidanemmostu hoče popolnoma posloveniti, tako da vbogi delavci in kmetje svojim otrokom ne morejo več preskrbeti prep o trebnega poduka v nemščini. Teh par slovensko-, mcrikan-J -ura,naj-j 36 mkerko-niklasto n filter* iloga, vse' garancije povzetju. 27 51. 5« „Cukovska." Spisal Tebničmar. (Po melodiji „Mi smo vojaki.") Mi „orlove" smo pač korajže, pa skrivamo jo v pozno noč ; ko dan zašije smo pohlevni in vsa korajža sfrči proč . . . Pač „čukovska" vsa kri je naša in črne kute prapor naš, — mladost za krajcar smo prodali, — in beli, beli dan je vaš I Kaj dan nas briga, solnce zlato, ko rdeča srajca nam žari, — požvižgamo se na lopato, za „čuka" dela nikod ni I „Teatre" vaške pač poznamo — naj oče dela, mati nam, „komedije" črnuhom damo, pa naj podere se naš hram I Ljubezen nam poštena tuja, le „jungfrave" ljubimo mi, čeprav njih krancelj kakor cota na gnoju davno že leži . . . kmetija nam deveta briga, mi hujskarije hlapci smo, — kaplan je „bog" nam, ako hujska, nas rešil teže dela bo I Nam „čukom" tuja je postala zelena domovina že, po Srbih naša srca mlada vsa na komando hrepene . . . Kdo plača liter vina danes r Naj hitro zdaj se oglasi — ljubezen, domovino zlato, zapijemo pač čuki mi I Mi „orlove" smo pač korajže, pa kadar nikdo vidi nas — mi ,,čuki" znamenje sramote smo vsikdar ter za vsako vas 1 Ja, „čukovska" vsa ki i je naša, zastor je grehom kuta naš — mi smo igrača le pijavkam, — a beli, beli dan je — vaš 1 narodnih hujskačov objavlja v srboiilskem »Slov. narodu" v Ljubljani fanatično gonjo in hoče vsem, ki ne trobijo v njih rog, vsako pravico odreči. Najškandaloznejši je bil neki pred kratkim v ljubljanskem »Narodu" objavljeni članek, v katerem se je nemške uradnike v.Zidanemmostu naravnost označilo kot ljudi, ki zaradi svojih prestopkov v službi že davno spadajo v penzijo ali pa v ječo. Dobro! Očitanje je tukaj, treba je le še dokaza! Ako so nemški naši uradniki res taki ljudje, ki spadajo zaradi službenih prestopkov v ječo, potem se jih naj izroči ječi! Mi smo nepristranski. Kajti c. k. poštni urad in železnica, ki skrbi za imetje in življenje ljudi, ne smeta biti v rokah mož, ki spadajo v ječo. Zahtevamo torej strogo preiskavo, da se to zadevo pojasni. Ako pa bode preiskava dognala, daje očitanje »Naroda" nesramna in falo-tovska laž (— in mi smo prepričani, da je to laž! —) potem se mora pisce in dopisane »Naroda" na odgovor poklicati. Ti slovensko-narodni hujskači morajo svoje očitanje uradno dokazati ali pa odgovornost za svoje obrekovanje nositi. Ti dopisani pa sedijo v prometnih pisarnah kolodvora ter poštnega urada! Enega teh hujskačev je južna železnica svoj čas že disciplinarno kaznovala; žali-bog da ga je v Zidanemmostu pustila. Ali ljudstvo, slovensko kakor nemško ljudstvo zahteva jasnosti v vseh teh zadevah! Slovenski kmetje se sami zgražajo nad podlim počenjanjem teh narodnjaških hujskačev. Kajti Nemci pač niso nobenemu kmeta škode povzročili. Istotako so slovenski obrtniki razburjeni nad to gonjo. Kajti nemške priredbe so prinašale zaslužek! In zdaj hoče par privandra-nih, mlečozobih hujskačev vse te priredbe onemogočiti. To mora vendar vsakdo priznati, da imajo tudi Nemci pravico, prirejati za-se veselice. Zadnjič enkrat so napravili tako veselico pri krčmarju g. Krajšeku, ki ima seveda svojo gostilno za vse ljudi in jo da vsem na razpolago. Ali pred veselico prišli so slovenski narodnjaki (žel. revident M o h o r k o, nadučitelj-značajnež Meško, železniška asistenta Bargason in Deršič, poštni asistent Zmazek in »staroslovanski" poštni oficiant Siebenreich) h krčmarju in so surovo zahtevali od krčmarja, da naj ta svojo dano besedo prelomi ter Nemcem lokale odreče. Revident Mohorko je izjavil, da je on že v časopisih poročal, da ne bo nemške veselice pri Krajšeku Brezuspešno ga pode, 587 „Jelena" varuha Schichtovih mil. Kar 30 let obstoji in tako ponosno napreduje, mora biti dobro. 5 Straschill'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojale, === romarje itd. ===^= (— s tem se je ta čedni uradnik izdal, da je on umazani dopisan prvaških listov!!! —). Ko tudi to ni pomagalo, hoteli so ti poštenjaki krčmarja z denarjem podkupiti. G. Krajšek pa ni figa-mož in narodnjaški hujskači so jo morali z dolgim nosom odkuriti. Zagrozili so še z bojkotom in poštni asistent Zmazek je krčmarja še opsoval z besedami »izdajalec" ter „svinja". . . Zapomnite si, slovenski kmetje in obrtniki v Zidanemmostn: kdor noče svoje besede prelomiti, kdor se ne da kupiti kakor kos živine, komur je čast več vredna nego pobalinske grožnje, — ta je za slovensko-prvaške hujskače »izdajalec" in ..svinja." To psovko treba zapomniti . . . Takšnje so torej resnične razmere pri nas! Par vsrbofilskih in protiavetrij-skih načelih vzgojenih ter zagrizenih narodnjakov hoče s škandali in kravali prebivalstvo razburiti in sporazumno življenje uničiti. In ti hujskači jedo deloma cesar-s k i k r u h ... Tej gonji morajo prizadeti či-nitelji konec napraviti. Kajti vedeti morajo, da slovenski kmetje ne soglašajo s to gonjo, da slovenski obrtniki in delavci ne marajo za to huj-s k a r i j o, — da je torej ves ropot v srbo-filskih listih delo posameznih skozinskoz brezvestnih hujskačev. Te hujskače je treba poslati v kraje, kjer bodejo morali malo več delati in malo manj politikovati... Slovensko kmetsko, obrtniško in delavsko prebivalstvo je popolnoma na strani tistih, ki h o č e j o m i r, ki BO avstrijski in štajerski domovini zvesti, ki nočejo svojega truda polnega gospodarstva žrtvovati par hujskačem z balkanskimi nazori, kateri so danes tukaj, jutri pa bogvč kje . . .Pravica za vse! Hujskače proč in mir bode zavladal! Politični pregled. Štajerski deželni zbor. Listi poročajo sledeče: Z ozirom na velike povodnji in grozovite nevihte, ki so povzročile po vsej Štajerski izredno škodo, hoče ministerski predsednik grof Stiirgkh še enkrat poskusiti, da privede štajerski deželni zbor do delavnosti. Bržkone se bode deželni zbor tekom meseca avgusta še enkrat sklicalo. Ako bi pa slovenski poslanci svojo zločinsko in brezvestno obstrukcijo vkljub bedi ljudstva zopet nadaljevali, potem bi vlada d e-želni zbor takoj razpustila in nove volitve razpisala. Te nove volitve bi se potem novembra ali decembra meseca vršile. — V zadnjem hipu smo izvedeli, da se to jesensko zasedanje bržkone ne bode vršilo, da pa tudi deželni zbor za sedaj ne bode razpnščen. Torej zopet znano načelo: Fortg'fretten . . . Štajerski c. k. namestnik grof Clary podal se je zadnje dni v avtomobilu v politični okraj Slovenjigradec ter si ogledal vsled povodnji prizadeto škodo v občinah Muta, Gegental, St. Primon, Vnzenica, St. Primož na Pohorju, Sv. Anton na Pohorju, Otičnik, Št. Janž pri Unterdrauburgu in Pameč. V Vuzenici obiskal je namestnik tudi obe ljudski šoli. Za takojšno podporo najrevnejšim prizadetih podelil je namestnik takoj 500 kron iz deželnega zaklada zoper ujme. Popoldne podal se je namestnik potem v Trbovlje, kjer si je ogledal sanitarne odredbe zoper zadnjo epidemično nastopanje tifuza. Za C. k. veterance, ki so v državni zvezi združeni, izdalo se bode baje določilo, da smejo njih načelniki in podnačelniki pod gotovimi pogoji in pri gotovih slavnostih ter priredbah sabljo nositi. Kakor znano, se potegujejo vete-ranci že davno zato, da se jim dovoli nošenje sablje. Za rezerviste, ki so bili vsled vojne nevarnosti poklicani pod orožje in ki so vsled tega tudi v gospodarskem oziru hudo trpeli, naročilo je finančno ministerstvo, da se mora glede dviganja davkov mileje z njimi postopati. Ne sme se jih takoj zarubiti, — kčr so si revščino pridobili v službi za domovino iu cesarja . . . Poljaki se gibljejo. Neodvisne poljske stranke, ki imajo posebni odbor v Krakovi, odposlale so poslaniški konferenci v Londonu posebno spomenico. V tej omenijo, da so si poljske neodvisne stranke uresničile posebno organizacijo, katere naloga je, podpirati na Ruskem živeče Poljake v njih stremljenju po svobodi. Poljski narod noče več grozovito žalostne razmere trpeti, pod katerimi mora na Ruskem živeti. Oziri na mir Evrope ne morejo biti za Poljake merodajni in jih ne bodejo zadržali v borbi za svojo pravico. Kajti tudi Evropa ni doslej niti poskusila, urediti žalostne notranje razmere na Ruskem. Na Hrvatskem se je imenovalo za novega bana pl. S k e r 1 e c z a. Za hrvatskega ministra pa je bil imenovan grof P e j a c h e v i c h. Zi-stem na Hrvatskem se seveda ne bode spremenil. ">• Kruppov škandal na Nemškem napravil je že mnogo nemira. V Kruppovi fabriki se je zaprlo 7 uradnikov, ki so baje v interesu firme od vojaških uradnikov kupovali poročila. Toženi so zdaj zaradi izdajstva vojaških tajnosti, pod-kupljenja in nepokornosti napram vojaškim poveljem. Odločba papeža. Kongregacija sv. sakra-mentov izdala je izredno važno odločbo. Mladi neopolitanski duhovnik cavaliere Arena Rocco prfcdlagal je namreč, da naj se njegovo duhovniško lastnost razveljavi, ker so ga svoj čas stariši prisilili, da je postal duhovnik. Kongregacija je sprejela prošnjo in je res duhovnika njegovih dolžnosti odvezala. Papež je to odločbo podpisal. Medtem ko se je smatralo doslej duhovniško lastnost za neizbrisljivo, je stvar s to odločbo spremenjena. Sicer pa je res, da imamo tudi pri nas jako veliko za duhovniški posel v vsakem ozirn nesposobnih duhovnikov, ki so to le zaradi smešno-brezvestnega nasilja bedastih atarišev postali! Dopisi. Ptuj. (Kmet v nesreči.) Zadnji ptujski sejem dne 5. t. m. je nam zopet žalostni dokaz, v kako nesrečo nas tira prvaška politika. Cene so se pri živini tako znižale, da se mora človek razjokati, kadar je v sili, da proda živino. Mlada živina, telice in biki, so se prodali po 40—50 h. Voli po 60—70. Neki kmet je prodal par volov 600 kg žive vage za 230 K, to je kila po 38 h. Ali to ni grozno? In to mora kmet v sili storiti, ker nima sena, da preživi živino črez zimo, ker je Pesnica preplo-vila zopet travnike. Tako se godi kmetom tudi v drugih krajih. Ravno Pesnica nam dela škode na milijone. Ne moremo si sami pomagati in zdaj se čuti siromaštvo, kadar kmet živino napol šenkati mora. Kdo pa je kriv, da Pesnica ni regulirana? Naši slovenski poslanci!!! Raje pustijo kmeta na poginu, kakor da bi nam gospodarstvo vzdignili in pomagali. Mi vas vprašamo, ali se ne sramujete vaše lažnjive politike, da z ljudstvom tako ravnate? Mi se bodemo obračali na nemške poslance, da državi pokažejo, kako se nam godi, in da se nam pomaga. T prosimo tudi gosp. Orniga na Ptuju. Kmetja Stoperce. Dragi „Stajerc" ! Dovoljujem prositi, imej še za mene kotiček prostora a našega „Haupthochwiirdigen" Kečeka. Ze doljt časa ni bilo nič slišati o naših Stopercah; p ne vem, ali sem se Ti že zameril, da tako sprejemate naše spise ?! Pa itak vem, da bom še našel prostor v „Štajercu". V kotiiti se bom skril in našemu Župniku figo poka Torej na delo! Naš župnik je rekel, da vsak kdor bere BŠtajerca", ga bode vrag razsti^ na tisoč kosov raznesel! Pa kaj ? Župnik m an str sam pazi, da ga ne bode vrag na tisoč kosat raznesel, kajti on gleda prerad svojo kuhan'« Zefko. Rekel je, da moramo „ Štajerca in uničiti, da je „Štajerc" „ ptujska giftna kroti', Zadnjič je napravil shod za tretjerednike, a tretji red bratovščine. Iz Celja je privandnl kosmat, bradati kapncin. Tega si je Keček nt prosil, da naj ndriha čez „Štajerca." In res jajoči rad ]j poslar prazn E sch i poroči prava celček proces je Fn svoj eg letelo meni, pobož Tako je kričal in vpil na prižnici, da so mu voziti pape sline letele na ljudi. Jaz, ki sem pri vrata) je pre stal, sem jo vun popihal. Moj tovariš, kijf mnenj iz cerkve prišel, je rekel, da je mislil, da se t: i kje oblak pretrgal. Dežnik je že imel pripravljen am pal da bi ga odprl. Kaj ko bi bilo res groma, it sedaj bi se oblak pretrgal! Kapncin bi gotovo pri pravic splaval s prižnico v stesko. Ta kapncin je rekel dišče da se mora povsod v enem mesecu zatrei jo izp ^Štajerca". Kdor bi ga še imel za naprej, gi Je vos bode Bog ferdamal in po katoliško ne bodep> mater kopan. Keček le naj pazi, da ne bode ! pričah njega ferdamal; pa, saj ga je že, ker nim stara, nikjer sreče, kakor le še pri^ svoji Zefiki. Pi „ljube veš kaj, ljubi moj Keček! Nič ti ne pomaj jega s niti ali te tvoja ali Zefika, ali nič! Ti si lahki rokous svojo glavo razbiješ, veš, pa ti nič ne pomagi sproti Najboljše je, da si »Štajerca" iz glave izbiji pa bo: ali pa če si ga še naročiš. Nekaj grošov k' leserle jaz šenkam, če hočeš! Tvoje ali te ali Zefil |sko i na ku maste pogon celček mira tudi t pa ti nisem faušen. Nikar si nič ne misli! jaz vem, da si ti tudi človek, kakor jaz, san Kristusov naslednik si Ti. E, kaj pa to, res! Kšeft ist kšeft, man muss leben ! Gfrajtj Ti tudi nečem skvariti! Bog ti žegni tvojo i te ali Zefiko. Kaj, lumpaš in biksaš ga nič tako, kakor prej. Neko leto si bil o velikonočne^ času tako pijan, ne vem, ali na veliki pe ali na veliko soboto ? Na veliko soboto je bržčas. Nekje v dolu si žličnik skorej preobn z žlicami in skledami vred. Noge Te niso moji nositi, to pa samo zato, ker si prekšajt. GlnJ je že težka gratala in Tvoje noge so pa že i binglj, banglj, binglj, bank! He, pa nič kaj: zameri! Saj nič ni zato, da sem te malo j štriglnom poštriglal. Praha je bilo na Tebi i tri prste debelo. Mi pa bomo še imeli „Štaj< če se Ti ravno tvoji kosmati lasje jezijo. In smo ga, ko še Tebe ni bilo v Stopercah, imeli ga še bomo, ko Tebe več v Stopercah: bo. Ti pa lepo na mira bodi in pazi, ali te: svojo ali Zefiko. Bog Ti žegnaj! Še enkrat opozorimo, bodi na miru, sicer Ti drugo dimo, da bo joj! Le zapomni si moje n kajti to ti bo pomagalo ! Tvoj najboljši prijat« Rogoznica tik Ptuja. Uže 5 let je cesta j rogozniškim mostom, ki pelje od Matzunove i varne tja v Brstje in Markovce v tako slab s žago-nauke, rijatelj! sta pod ove to-slabem ni cesti r lahko a južno lico na el vsem iljejo avi ope- Naša slika kaže palačo Brstja manjega ministerstva v Bulico itd, ista, v kateri so se vr-Kekeci i pogajanja esti izo Das Minisrerjum des /iuBereh in Bukaresf. « Die friedensKonrerenzinBuKaresr. Nadalje vidimo vodilne zastopnike prizadetih držav. Novice. Letošnji mesec julij je od leta 1775 sem, torej od 139 let nazaj, najhladnejši jalij. Lata 1902 smo imeli najhladnejši majnik (računamo 139 let nazaj), leta 1905 najhladnejši oktober, leta 1906 najtoplejši november in lansko leto najhladnejši september ter sploh najhladnejšo jesen. 139 let pa je tudi že, odkar je vladal tako hladni julij kakor letos. Letošnji julij je bil le za I1/) grada toplejši, nego je navadni maj. Celo za rusko prestolico Petersburg bi bil ta julij za skoraj 2 grada prehladen. Upajmo, da bodejo vsaj avgust, september in oktober toplejši. Cerkev, ki bode leta 2063 izgotovljena. V mesta La Paz (Bolivija) so pričeli ravnokar graditi cerkev, ki bode šele leta 2063, morda pa še pozneje, zgrajena. Ta cerkev zraste vsak dan za en kamen. Zidarji iz La Paza gredo po ta veliki kamen v neki kamnolom v bližini mesta. Potem pripeljejo lastnoročno na posebnem vozu ta kamen k stavbišču, ga spravijo tam istotako lastnoročno na svojem esto in ga utrdijo s cementom. Ker bode cela cerkev okoli 45.000 do 48.000 takih kamenjev potrebovala in se dela na leto k večjem skozi 300 dni, potrebovala bode ta cerkvena zgradba v resnici 150 let. Morda pa bodejo potomci današnjih stavbenih mojstrov hitreje delali. Rudarska smrt. V Glasgova na Angleškem se je zgodila rudniška nesreča, pri kateri je bilo 23 rudarjev ubitih. Pred jamo so se vršili pretresljivi dogodki. Neka žena izgubila je vse tri svoje sinove. Železniška nesreča Na Danskem je eks-presni vlak Kopenhagen-Esbjerg pet kilometrov od zadnje postaje j z t:ra skočil. Vlak 3ta vlekle dve lokomotivi; ves vlak je padel čez železniški breg; edino en sam vagon je ostal na progi. 16 oseb je bilo takoj ubitih, 20 težko in mnogo lahko ranjenih. Od železniškega osobja ni bil niti en mož ranjen. Vzrok te grozovite nesreče je, da so se vsled vročine šine premaknile. „Vas smrti." Vsa ruska vas Volskaja pri Sachalinu je na črnih kozah izumrla. Edino neki 72 letni starček je ostal živ. Pred par meseci še živelo je v tej vasi okoli 1.100 oseb. Kakor v drugih ruskih vaseh bila je tudi tnkaj uma-zanost doma. Pred pol leta dobilo je par otrok črne koze. Prebivalstvo, ki je grozno babjeverno, smatra to kot „sveto bolezen" in seveda ni poklicalo ne zdravnika ne drugo pomoč. Nasprotno so celo zdrave otroke skupno z bolauimi kopali. Seveda se je ta kužna bolezen potem grozovito hitro razširila. V par dneh umrlo je na stotine otrok in odrašenih. V vasi se je vsak dan prirejalo pogrebe in pogrebne slavnosti. Naposled umrl je tudi pop. Ko je sedaj prišla komisija, vidila je, da ni ničesar več za pomagati; morala je vas svoji grozni usodi prepustiti. Jokanje v vasi je polagoma obmolknilo, življenje je iz hiš izginilo. In vsa vas je kakor veliko pokopališče. Vlada je hiše zaprla. Vsa okolica imenuje Vol-skojo „vas smrti." Le en starček iz to vasi, belolasi Vasiljev, tava blazen okoli mrličov in grobov . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Veliki dirindaj na Ptujski gori so imeli preteklo nedeljo. Zbobnali so ljudstvo skupaj in prišli so kar štiri poslanci: Ozmec, Meško, Miha Brenčič in njih komandant dr. Korošec. In vsi štirje so prav po čukovski navadi pso-vali in kričali, vpili in tulili, kakor tam doli na Balkanu. Domači kaplan je bil nastavljen za policaja; suval je ljudi in jih preganjal ter hotel žandarjem izročevati. Ali moral jih je par gorkih slišati in prihodnjič zna še kaj druzega doživeti. Kmetje ne plačujejo kaplane zato, da bi jih ti potem suvali in psovali. Kaplan bi naj se izučil za šinterja, ako čuti že take lastnosti v sebi. Sicer moramo tudi enkrat reči, 3l Strah pred bolezni ceste i: om tnd užne m m08ti leta . Dd pri jako mnogih ljudeh. Strah je do- it tako intenziven, da nastanejo iz njega razne bolezni. Najboljše sredstvo, proti bolezenskem strahu je to, ako se drži pripravljeno dobro domače sredstvo, ki v slučaju potrebe prvo pomoč daje. Zavest, da se ima dobro domače sredstvo pripravljeno, odpravi strah pred bolezni popolnoma. Vredno domače sredstvo, ki pri bolečinah, prehlajenju, bolečinah v vratu, influenci, slabosti v udih itd. dobro služi, je Fellerjev zeliščni esenc-fluid z zn. „Elza- fluid", katerega mnogo zdravnikov rabi in priporoča. Pri reumi, gihtu, neuralgiji, trdem vratu, oteklosti, zapahnjenju, itd. je neobhodno potrebno. 12 steklenic za 5 kron pošlje franko apotekar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Ok..... da nismo več zadovoljni z domačim župnikom. Mož postaja polagoma neprijeten. Opozarjamo župnika danes, da naj raje politiko popolnoma oposti; drugače bi znali odpreti neki predalček v naši pisalni mizi, v katerem se nahaja mnogo gradiva o gotovih celibaterjih . . . Kar se shoda samega tiče, imel je aeveda glavno besedo kaplan dr. Korošec. Možicelj je zopet blu-val ogenj in žveplo, tako da so mu le še rožič-ki manjkali. Bojkotiral je gostilne, šimfal kmete, kakor da bi bili sami mežnarji, govoril surovo in neotesano, kakor je to njegova navada. Jako veliko je imel o Straschillovi grenčici govoriti. Še več pa seveda o „Štajercu". No, kaplan Korošec, Vi ne bodete „Štajerca" ubili! In mi bodemo še vedno naprej javno obsojali take brezvestne in propale duhovniške dezerterje, ki zaradi korumpi-rane politike prodajajo Kristove nauke in omadežujejo duhovniško k u t o. Tako je ! Sicer pa nam Koroščevo pobalinsko zabavljanje in pridušanje še nikdar ni škodovalo. Nahujskani fantje so potem zapeli znano pesen BCma zemlja naj pogrezne" . . . To je pač moderno „krščanstvo", to je novodobna ^ljubezen do bližnjega", ki jo pridigujejo katoliški (?) duhovniki! Gospodje, črna zemlja bode polagoma vse pogreznila, nas in tudi vas, — in ako je res kaj resnice v verskih naukih, ki jih vi politični duhovniki blatite in zasramujete, potem vas čaka težki obračun! Gorje tistim, ki delajo pohujšanje . . . Kmetsko ljudstvo je bilo hudo razburjeno nad vso to hujekarijo. Vi štirje poslanci, ki Bte prišli na Ptujsko goro, — zakaj se niste peljali še n a-prej v nesrečne Haloze, da bi si tam ogledali po mrazu, dežju, toči in povodnji n a pravi j e n o škodo. štirje ste bili in to le za politično hujskarijo; a niti eden ni imel časa, da bi obiskal obupane kmete, ki umirajo v revščini in lakoti; niti pol ure časa nimate, da bi nesrečnemu ljudstvu, katerega farbate in izsesavate, pomagali . . . Pfui Teufel! Zadnji požar v Hajdini je pač dokazal, da ptujsko gasilno društvo ne pozna ne stranke ne narodnosti, kadar se grč za rešitev imetja bliž-nega. Vsi domačini so izrecno priznali, da je ptujska požarna bramba izborno delala in veliko nevarnost za sosedne hrame odpravila. Dobro! Gasilci ae ne potegujejo za kakšnjo hvalo. Zadovoljni so bili, da se jih ni v njih delu oviralo in da so domačini večidel pomagali. Kmetje, g. župan Grahar in g. župnik Mlakar so se gasilcem tudi zahvalili. Žalostno je pa, da gotovi slovenski listi iz političnih vzrokov te zasluge gasilcev zamolčijo ali pa celo zatajijo. „Straža" n. pr. laže, da so „ združene požarne brambe" ogenj lokalizirale. Na požarišču je bila edino ptujska požarna bramba navzoča. Tega „Straža" noče priznati in zato zavija, tako da bi ljudje mislili, bogve od kje povsod so gasilci prihiteli. Samo Ptojčanom so ne sme privoščiti besedice hvale! ,Straža" naj vpraša g. župnika Mlakarja o požaru in izvedela bode resnico. Pa saj temu lističu itak ni nič za resnico! Možnarji in kamenje. Iz Slivnice se poroča sledeči prav žalostni slučaj: Dne 22. julija praznovalo se je v Slivnici neki jubilej tamošnjega, itak znanega fajmoštra. Seveda se je moralo pri temu iz možnarjev streljati, kajti te brezvestne nevarne navade se doslej še ni moglo zatreti. Oblast dovolila je za streljanje posebni prostor v občini Radisel. Ali čestilci fajmoštra se brigajo presneto malo za oblastvene odredbe. Streljali so raje na javni cesti, ki pelje proti gradu, torej neposredno pred vasjo. Streljanje iz možnarjev je nevarno, posebno nevarno pa, ako se vrši v bližini poslopij na javni cesti in ako se nabaše možnarje s kamenji. Kamenje in šoder iz možnarjev letelo je tudi v vasi na zbrane ljudi. Ko je pričelo to kamenje padati tudi na šolsko deco pred šolo, podal se je nadučitelj k občinskemu predstojniku Lesjaku, .češ da naj ta nevarno streljanje vstavi. Ali predstojnik je zmajal rame, ae obrnil in pustil naprej streljati. Tudi graščinski oskrbnik je poskusil Lesjaku rešpekt pred postavo raztolmačiti; pa brez uspeha, čudimo se nad trdovratnostjo občinskega predstojnika, ki mora vendar vedeti, da se zgodi vsako leto vsled neumnega streljanja iz možnarjev mnogo nesreč. Ali misli predstojnik Lesjak, da v Slivnici pri fajmoštrovem jubileju ne veljajo cesarske postave? Oblast bode morala v tem slučaju resno besedo izpregovoriti! Klerikalna podivjanost. Iz Dobeme pri Celju se poroča o grozni podivjanosti tamošnje klerikalne mladine. Preteklo nedeljo vršila se je tam sloveneko-klerikalna veselica, na katero so prišli tudi fantje iz sosedne fare. Kakor običajno, so se naposled v pijanosti stepli in nekega Poda-šana hudo pobili. Domači fantje so jih potem prepodili. Ali poskrili so se na pokopališču, kjer je prišlo do hudega pretepa. Podivjani klerikalni fantalini iztrgali so križe iz grobov in so z njimi drug po drugemu zbijali... To so posledice klerikalne vzgoje! Novi most v Mariboru se bode dne 23. avgusta otvoril. Slavnosti se bode udeležil tudi nadvojvoda Friderik. Ptujski sejem. Na goveji in konjski sejem dne 5. t. m. prignalo se je 520 konjev in 1860 kosov govede. Na dne 6. avgusta se vršeči sejem pa se je prignalo 780 svinj. Kupčija bila je pri navadnih cenah jako dobra. Prihodnji konjski in goveji sejem se vrši dne 19. avgusta 1913, prihodnji svinjski sejmi pa 13., 20. in 27. avgusta. Detomor. Posestnikova hčerka Helena Mast-nak v Lokarju imela je razmerje z nekim železničarjem. Ko so se pojavile posledice, jo je železničar, zapustil in se podal v Ljubljano. Deklina je porodila otroka. Iz obupa vrgla je dete takoj po rojstvu v gnojišnic, od koder so ljudje še isti dan mrtvega otroka vun potegnili. Samomor z možnarjem. Na grozni način si je vzel življenje viničar Martin Sorec v Kagu pri Ormožu. Vzel je nabasani možnar in ustrelil z njim proti sebi. Samomorilcu je glavo in deloma tudi prša popolnoma raztrgalo. Baje se j 3 Sorecu vsled pijančevanja zmešalo. Veliki požar. Preteklo soboto ob 3. uri popoldne pričelo je goreti pri posestniku Bartlu Vnuk v Pongercih pri Pragerhofu na dravskem polju. Ogenj se \je vsled slamnatih streh in zalog krme ter žitja grozovito hitro razširil tudi na sosedna poslopja. K vsej nesreči vladal je tudi hud veter, ki je vrgel plamena tako daleč, da je v par minutah vsa vas gorela. Veter zanesel je gorečo slamo tudi na sosedno vas J a b 1 a n e c, ki je tudi zgorela. Prebivalstvo je bilo brez moči in sredstev in si ni moglo pomagati proti divjanju ognja. Komaj da so si življenje rešili. V plamenih je zgorelo tudi sedem kosov lepe govede in okroglo 30 svinj. Rešiti hiše je bilo izključeno. Došlo je sicer več požarnih bramb, ali vsled viharja, velikosti ognja in deloma tudi pomanjkanja vode ni bilo mogoče mnogo pomagati. V par urah zgorelo je v obeh vasfih 31 poslopij od 21 posestnikov. Škoda je temvečja, ker je zgorelo tudi vso pohištvo, žitje, krma, orodje. Posestniki pa so slabo zavarovani. Ogenj so baje zanetili otroci, ki so se z užigalicami igrali. Pomoč je nujno potrebna in upamo, da jo nesrečneži tudi kmalu dosežejo ! Sumljiv slučaj dragonca. V bližini kolodvora Možgance pri Ptuju opazil je strojevodja osebnega vlaka na progi človeka ležati. Posrečilo se mu je vlak pravočasno vstaviti. Na progi so našli dragonca Avgusta Miheli nezavestnega in iz težke rane na glavi krvavečega ležati. Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico v Ptuju. Neznano je doslej, kako si je dragonec pridobil težko rano na glavi. Sodi se le, da je bil v nekem pretepu ranjen, da je hotel potem ranjen po železniški progi domu iti, da pa je postal nezavesten in bi bil kmalu še od viaka povožen. Slepar. V Slivnici in Frauheimu pojavil se je neki slepar, ki se je predstavljal za „keller-meistra" iz Zagreba. Osleparil je krčmarja Les-jaka, nadalje slivniškega župnika, krčmarja Fa-leša, nekega notarja v Radisolu in bržkone tudi druge ljudi za večje ali manjše svote. Slepar je nastopal kakor velik gospod in je bil izredno prebrisan. Upati je, da ga bodejo kmalu zasačili. Pod težkim sumom zaprli se v Rogaški Slatini kočarja J. Cebular. Dolžijo ga, da ja svojo kočo štirikrat zažgal. Pred 10 leti bival ja Cebular v Sv. Katarini pri Rogaški Slatini. Nakrat je njegova hiša zgorela. Sosedi so pravili, da je Cebular sveče tako postavil, da je morala streha šele čez par ur goreti pričeti. In tako je njegova hiša zgorela, medtem ko se je onwotar. Pr hajal v Celju. Njegova žena je iskala le poijlejal je. narju in špehu; a denarja ni bilo, špeh pan Je nisc imel neki sosed shranjen. Drugokrat pogorel: Utoni Cebularju lepo hlevsko poslopje, tretjekrat fcadu Ma obenem hlev in stanovalna hiša. Zdaj nrajjnlitech. postalo v sv. Katarini pretoplo. Odpotoval ji Rajnkovce in se tam naselil. Ali dolgo Di If \r„. jalo in zopet mu je hiša z gospodarskimi pošlo **-*■*" pogorela. Zdaj so ga zaprli. Cebular pa trdi, je popolnoma nedolžen. Izginil je iz Maribora hlapec Nace PodgK d o mi šek. Zapustil je ženo, ki se nahaja v drugi igo zrnje stanu, in dva otroka. Doslej še ni znano, \ st">cJe se nahaja. Pobalinstvo. Neznani faloti odrezali so sestniku Johanu Obu v Zabrdu pri Sošti okoli 200 hmeljskih rastlin. Uničili so n tem vso letošnjo žetev. Posestnik ima za sto kron škode. Iz Koroškega. o, popo bogat pr na oprezni je suše )lj tečni npirjcvii vsebuje ompiijevi porabiti Sovraštvo čez grob, — to je načelo tisi ini tako naših duhovnikov, katerim je prvaška politi M z do stokrat več vredna, nego vsi zvišeni krščao! ■ os r nauki. Evo zopet slučaj : Zadnjič je nmi! se' ti ] Augsdorfa pri Vrbi c. in kr. lajtnant v p. i jkovnjak lastnik vile Pippol. Pokojnik je bil tudi S račem, i vrbskega nemškega pevskega društva. To 4 e li P° štvo ima v svojih pravilih določeno, da zap ro nan eno pesem žalostinko ob grobu svojih flat ^ kan Samoumevno je, da nemški pevci ne poji Naj rusko ali srbsko ali cigansko, marveč ran ne bo f nemško! To pa je zbodlo slovensko-politične lt.ic^ ojmco lili o pc fajmoštra z nemško-judovskim imenom, Singerja in — prepovedal je pevcem peti veda so se pevci lepo požvižgali na to sov polno prepoved, — in zapeli so vkljub Zaradi tega se jih bode zdaj baje celo oblast poklicalo. Ni Čuda, da zdijo nei lastniki vil onkraj jezera iz vsega srca, daj se jih pridružilo občini Vrba. Kajti tako bi rešili šikan zagrizenih duhovniških poli in pod farovško kuto stoječih slovensko-kli nih občinskih zastopnikov. Za Singerja in gove mameluke pa je huda sramota, da celo mrlič ni svet, da sega njih politično vraštvo celo čez grob !! Kristus ni bil Srb Slovenec, on je umrl na križu za vse on je naročil aposteljem, da morajo nj nauke ljubezni vsem narodom razjasniti; njegovi namestniki ? . . . Pa kaj bi — Zasramovali bi čiste nauke krščanstva, bi imenovali ljudi h la Singer Kristusove mestnike. . . Vrba Ob jezeru. Piše 8e nam: Krsčani vera, katere prvi temelj je ljubezen in i nost, je župniku Singerju neznana; 8| menil je njene nauke vsaj napram nemški prebivalstvu v sovraštvo. Ja, ta pobožni' gre celo tako daleč, da dela pri c. k glavarstvu v Beljaku naznanila proti naŽtaMnn pevskemu društvu in. da v teh naznanilih na grdi način laže. To nas sicor ne (tjnamal Singerjeva lažnjivost je že davno znana in časopisov imenovalo ga je že javno lažnji^ c a, brez da bi ta čedni duhovnik imel nato kaj odgovoriti. — Vprašamo, ali bode d kvena oblast to res nekrščansko divjanje | vaškega fanatika v črni suknji še dalje trpeli *°P Saj je vendar dovolj popolnoma slovenskih :i: '^ t naj se ga tja pošlje ali pa kot „ misijonar,! ,i,uh na Srbsko . . . Nam se zdi župnik Singer! e se pastir, ki sam v svoji čredi sovraštvo in razi » in ie, ki se pri temu niti prod lažmi ne vat« V vi poga Ijki d pr. m n v c t ali ih ce ga s OJ ani a šle, V s; se z pop o C odst gega priti .Na ime, °j sice obsa zimsl radič -jj. Par okrajni , &n Naj bi te vrstice cerkveni oblasti služile \ V g r a Gra svarilo, da se vsled sramotnega hujskanja I (jaric nika Singerja razburjenost prebivalstva ne p )de. N veča do skrajnosti! ip^fo Smrtna nesreča. Iz Fumitza se poroči žalostni smrti Žagarja Andreja Kuggi. N než, ki je imel le eno roko, veslal je v čol ku čez potok. Iz neznanega vzroka padel j»] vodo. Vsled svoje pohabljenosti se ni mogel magati in je utonil. Nesrečnež zapušča ženi 11 otrok, od katerih je le ena hčerka skrbljena. Požar. Na gradu Teutschach pogorela1 žaga in gospodarsko poslopje. Ogenj uniJO) tudi spravljeno žetev, mašine in orodje, je jako velika. Izgubil ee je v Mollbriickenu g] po ti h :o-l iru, le ic se rr. i se d! Item i — 5 — on na-fc Predno je odšel iz svojega stanovanja, P° de« je, da hoče v Dravi smrt iskati. Doslej 1 Pa }*Wk niso našli. oreloje I Utonil se je v nekem malem bajerja pri rat p&lh Manneberg lGletni trgovski šolar Franc mn jejjitsrh. al je v so oštanjo ) mn za ve d tistih politika ščansk nmrl v p. di član o dru-: zapoji članov. Pojejo ravn' tičnei ;nane: ti vrašt t' lo p: nem: da d bi olitik. lerik; in n; da j 5no Srb a ljudi rt j ego liti Dvorili a )ve na- pnetovalčeva opravila v mesecu avgustu. fdomu: Mlati in spravlja se žito, grah in razno |nuje. Pred mlatvijo naj se odbere najlepše klasje «Jje posebej omlati ter shrani za seme, kajti le popolnoma razvito in zrelo seme da navadno lep jat pridelek. O vročem dnevnem času ne puščaj ! D3 pašniku, ampak naženi jo v senco, pa tudi Irelni živini pazi, da ne bo o hudi vročini vozila. suša pašo skvarila, vsled česar ne dobi živina I tečne krme na pašniku, daj ji kak pridatek. Sveže (iijevice ne dajaj živini, kajti ta navadno škoduje, buje preveč nekega strupa, ki se imenuje solanin. piijevico vrzi rajši na kompost, a če jo hočeš v >iti, posušijo. Posušena krompirjevica ne škoduje i lato kakor sveža. Poskrbi, da se bo napajala \i dobro pitno vodo. trbi, tako kakor se ti je svetovalo prejšni vino in vinsko posodo, da se ti ne pokvarita. J ti ne zdi vino v redu, pojdi takoj h kakemu (rajjku z malim vzorcem in prašaj ga za svet. ki se ti ponujajo in šele celo nekaterim takim, [ti po časopisih ponujajo, ne zaupaj preveč. Vino, nameravaš djati na pipo, natoči v manjše sode p spravi v steklenice in poleži jih, sicer se ga Ikao in cik prehudo. Na polju: Če ajde in repe še nisi vsejal, pohiti, |bo prekasno. Da se posadi zelje, kapus in druge je sedaj skrajni čas. Te sadike zalij o dežju «0 ali pa s straniščnico. Kjer si pobral krompir, :'io posejaš laško deteljo ali inkarnatico. Lucerna |V vinogradu: Trtno mladje lepo privezi, za- poganjke preščipni nad 2—3 listom in ko glavni ;i do polovice svoje dolžine dozore, jih za >/, preščipni ali prerezi, da se nadaljna rast ustavi njihovi spodnji popki okrepe. To slednje delo t drugi polovici avgusta. Trte v tem mesecu ali pa vsaj še enkrat dobro poškropi, a tudi cepljenk ne pozabi. Če se sili plesen na grozdje, nalahko z žveplom, toda ne posipaj ga z icer žveplo grozdje osrnodi. Če je vinograd oplej ga Čimprej. V suho cepljenje trte odkopaj li jim privršne korenine, ako tega nisi že prej ji Škropi in plevi jih tudi pridno. jC sadovnjaku: Zrelo sadje se obira. Sadno se začne cepiti na speči popek. Žlahtne poganjke popek cepljenega drevja ptiveži h palcu, ki si ga 0 cepljenju nad vloženim popkom, a divje po-odstrani s podla. Če nameravaš vzeti od enega ja drevesa cepiče za zimsko cepljenje, zaznamuj Iprineren način. 1 vrtu: Zelenjadno seme se pobira, mlati ali očisti in spravi. Ko si seme očistil, ne devaj v papir, škatlje ali v druge posode, ampak v senci in večkrat premešaj, da se do dobra sicsr se ugreje in njegova kaljivost trpi. Prazne obsadiš lahko z zimsko endivjo in z zeljem. Sejaj |nmke solate, zimske špinače, motovilca in zgocl-ladča. Zelenjavo pridno okopavaj in po potrebi Pjradižnikom obiraj in skrajšuj stranske poganjke, grmi preveč ne skošatijo. Pobiraj belinove gose-našemo > zeljnatih rastlinah. zopet Na travnikih: Kjer je mogoče naj se trav- čadi. »'kai°- l1 gozdu: Proti koncu tega meseca se že lahko i nabiranjem frodlja in s sečnjo kolcev. ščansk n strp-] ; spre nškemuj gospod trajnem loguma, ide cer-nje pr-trpela onarja iger lep razdor vstraši, ile kot Gospodarske. Zoper bolhače ali rastlinske bolhe pripo-- e 7 nekateri vodo, v kateri se je kuhal pelin in pra-in iar, ^ ^ se rastjnC| katere bolhe rade napadajo, zvečer tiho poškrope, da ta mrčes zgine. — Za napravo si vzame lahko večjo ali pa manjšo množino in jo potem z večjo ali pa manjšo množino vode 8r»h in fižol ali sploh stročnice ne prenašajo j n s hlevskim gnojem pognojene zemlje. Stročnice, ija ž up- K v takšno zemljo, rasto prav močno, a slabo ; Najbolje storiš, če pognojiš zemljo za stročnice fosfatom, a če imaš pri rokah dovolj lesnega pi s tem le. Stročnice seješ lahko na en in isti ikoz 2—3 leta in zadošča, da uporabljaš za ieprej navedeni gnojili. Jako se lahko rudeča ali štajerska de- posuii. — Če hočeš domačo ali štajersko deteljo brez takozvanih ostrgač ali piramid, potem rav- Ko si deteljo pokosil, pusti jo nekoliko časa la uvene. Cs leži redka detelja na rahlem, it v par urah, ako pa leži na gostem, potem i pol do eoem dnevu. Kar se je pokosilo K popoldne že lahko spravlja. Detelja se zloži nale 1 visoke in '/4 m široke kopice na rahlo. :e naj se pusti toliko prostora, da se gre lahko med nje. Ko se je vsa detelja zložila v kopice, iteljišče pograbi na čisto in kar se dobi detelje delu, naj se jo dene narahlo vrh drugih kopic ne po- oroča i Nes čolnii 3el je Dgel po-1 ženo in ■ka pre-.j Frar, ali pa napravi z njo par novih. Glavno, na kar je treba gledati pri tem, je to, da so kopice kolikor mogoče ozke, kajti to je velikega pomena v slučaju dežja; sicer pa kolikor ožje so kopice, tolikor laže prihaja v nje zrak in gorkota. Po nekolikih dneh se kopice večinoma skozinskozi presuše in kvečem je na tleh ležeča plast še dozdevno sveža, kar pa v resnici ni. Nekaj ur prej, preden se začne detelja zvažati domu, naj delavci kopic« z vilami prebrnejo na glavo. To delo se ima izvršiti zjutraj, dokler so kopice še nekoliko rosne ali vohke, to pa radi tega, da se preveč listja ne zdrobi. Eno ali kvečem dve uri po obračanju se že vse docela posu.i, nakar se zvozi domu in spravi na senik. Na ta način posušena detelja je mehka kot svila, lepo zelena in takšna, kakor če bi se bila sušila na piramidah. Ta način sušenja detelje pa ima še to dobro, da se deteljni lističi ne cddrobe, ker se vržejo kupčki z vilami kar naravnost na voz. Vinogradi-iki pozor! Ker je prejšnje dni precej močno deževalo, priporočamo vam, da trte znova poškropite in požveplate, kajti dež je galico in žveplo večinoma spral s trt. Ker je zemlja dodobra premočena, bo po vinogradih prav gotovo vsako jutro močna rosa in ležala bo morda celo megla, kar pa zelo pospešuje razvoj grozdne plesni in peronospore. Obe trtni bolezni sedaj hitro napredujeti, zato trte kar hitro poškropite in požveplajte. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvi'zdiro (*)so živinski sejmi, sejmi z dvoma zvezdicama (*') pomenijo letne in živinske sejme). Dne 9. avgusta v Satzkogel pri Sebastijanovi cerkvi, okraj Feldbach; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 10. avgusta pri Sv. Lovrencu, okraj Bruck; v Obelbachu, okraj Frohnleiten; v Stubenbergu, okraj Graška Okolica. Dne 11. avgusta v Blaindorfu, okraj Friedberg; v Windisch- Hartmannsdorfu, okraj Gleisdorf; v E'sen-erzu; pri Sv. Lovrencu nad Mariborom**; v Deutsch-landsbergu**; v Judenburgu**; v GroC-Kleinu (sejem s klavno živino), okraj Lipnica; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okraj Ptuj; v Radgoni**; v Brežicah**; v Podčetrtku**, okraj Kozje; v Gleisdorfu**; v Slovenjem Gradcu**; v Lučanah**, okraj Arvcž. Dne 12. avgusta v Gleinstettenu*, okraj Arvež; v Veržeju*', okraj Ljutomer, v Ormoža (sejem s ščetinarji); v Rogatcu*; pri Št. Jurju na juž. žel.*, okraj Celje; v Feldbachu*; v Ljutomeru*. Dne 13. avgusta v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okraj Kozje; v Mariboru*. Dne 14. avgusta v Gaalu**. .ftkraj Judenburg; na Ptujski gori*, okraj Ptuj; na Brega pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 15. avgusta v Št. Pankraciju, okraj Graška Okolica; v Frauenbergu, okraj Liezen; pri Sv. Trojici, okraj Sv. Lenart v Slovenskih Goricah; na Ptujski gori. Dne 16. avgusta pri Sv. Martinu**, okraj Deutsch-landsberg; v Frohnleitenu**; v StraBu**, okraj Lipnica; na Ptujski gori; pri Sv. Vidu pri Ptuju**; v Stradenu**, okrij Cmurek; v Sevnici**; v Vuzenici**, okraj Maren-perk; v Mozirju**, okraj Gornjigrad; v Rdečem bregu okraj Maribor; v Brežicah (svinjki sejem); v Arvežu (sejem z drobnico); v Lembergu*, okraj Maribor. Dne 17. avgusta v Kloster*, okraj Deutschlandsberg Dne 18, avgusta v Pilštanju**, okraj Kozje; v Pischelsdorfu**, okraj Gleisdorf; v Gleinalpe**, okraj Frohnleiten; v Predingu**, okraj Wildon; v Ardningu, okraj St. Gallen; v Rdečem bregu, okraj Maribor; v Črmožišah**, okraj Rogatec; pri Sv. Jakobu*, okraj Celje; v Jirrnini*, okraj Maribor; pri Kapeli**, okraj Brežice; v Šmarju* pri Jelšah. Dne 19. avgusta v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. Najbolj razširjena bolezen je glasom Statistike o nmirljivosti še vedno tuberkuloza. Ako bi se vse slučaje tuberkuloze zdravniku pravočasno naznanilo in proti njim nastopilo, bi ne bilo nemogoče, odpraviti to bolezen. Pljučne bolezni, zoper katere se rabi intenzivno Sirolin ,Roche", se kmalu izboljšajo, mnogokrat pa ozdravijo. Sirolin „Roche" vpliva olajšalno, razpustivti in okrepčujoče na organe za dihanje in je poleg tega dobrega okusa. V viaki apoteki se dobi lahko Sirolin rRoche." „KiIiua želja", ki jo imamo v zdravih dneh, je tako visok«, da je skoraj neizpolnjiva. Ako nas pa muči bodenje, trganje, hexen-Sus, bolečine v križu ali hrbtu, imamo edino željo, da bi te bole-čine čiraprejc zopet odpravili. To željo je pač lahko odpraviti, ako se spomnimo na bolečine odpravljajoči Fcllerjev fluid z zn. „Elza-fluid", ali ps ako smo bili tako previdni, da smo si to sredstvo že prejo nabavili. Naroči naj se torej, da se je pripravljen na slučaje, 12 steklen!c Fellerjevega fluida za b kron franko od apo-tekarja E. V. Feller, Stubica, EIsaDlatz št. 241 (Hrvatsko.) Streljanje s topiei, ki se vrši ob raznovrstnih slavnostih j« povzročilo že marsikatero nesrečo, ker se ni ravnalo pri streljanju dovolj previdno. Mnogo ljudi je postalo vsled tega pohabljenih za vse svoje življenje. Oblasti so torej prepovedale streljanje z železnimi topiči. Toda človeška pamet je izumila kot nadomestilo za želetne topiče, topiče iz papirja, ki imajo to prednost, da so popolnoma varni, jako lahki in poleg tega pečijo dosta močneje; tudi njih cena ni previsoka, tako da se priporočajo slavnemu občinstvu najbolje. Posebnega dovoljenja od glavarstva tudi ni treba. Cenj. čilatelji se opozarjajo na tozadevno malo oznanilo v današnjem listu. Loterijske številke. Gradec, dne 6. avg. Trat. dne 30. julija: 73, 5, 22, 32, 43. 78. 79 65. 7. 38. Pridni 767 Komi samostojen in priden delavec, pošten in soliden, dobro izvežban v mannfaktari, špeceriji in že-lezju, zmožen obeh deželnih jezikov, sprejme se s l. septembrom pri P. Staraschina, Cirkovce. Mlin v bližini trga sv. Lenart slov. gor. z okroglo 5 orali zemljišča — travnika — se takoj proda. Natančni naslov pove uprava tega lista. 749 Pod ugodnimi plačilnimi pogoji so na prodaj tri posestva na spodnjem Štajerskem. Posestva leže ob veliki cesti na prav lepem prostoru v bližini trga in dve uri od mesta. Naslov pove upravništvo tega lista. 717 Okrajna šparkasa SlovenskaBistrica mMH Ustanovljena leta 1868 g| Stanje vlog koncem julija: K 1,709.722-— Stanje posojil na zemljiško jamstvo koncem julija: K 1,423.374-— Stanje posojil na menice koncem julija K 24'167'— Rezervni zaklad: K 138.668 03 Za vloge jamčijo pupilarno - varne aktive, nadalje istotako varno naloženi rezervni sklad in poleg tega še okraj SI. Bistrica z vsemi svojimi dohodki ter z vsem premoženjem. Namesto plačila se sprejema kupone vrednostnih papirjev in se jih reši, brez da bi se kaj odtegnilo. Nakup tujih vrst denarja. Konto poštne hranilnice štev. 37.662. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure pop. Blagajniške ure: V pon-deljek in četrtek od 8.—12. ure opoludne. Od ustanovitve zavoda sem se je darovalo v dobrodelne in splošno koristne namene K 110.083 21. 651 Plavi vitriol najboljša znamka, kila 64 h pri 750 Ferd. Hartinger, Maribor. • V • 751 se takoj sprejme. Naslov pove uprava tega lista. Papirnati topiči kot nadomestilo nevarnih železnih topičev, dovoljujejo vsakomur streljanje ob raznovrstuih slavnostih. Počijo močneje nego železni in so neodvisni od vsakega vremena ter popolnoma varni. Komad stane samo 40 vinarjev. Najmanjše naročilo 25 komadov. — Gg. prodajalcem znaten popust. — Naročila sprejema Ziiia Hoi' & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Neprijetne lasi 743 obr okah, odpravi tekom 5 minut in. i Ril gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K *•— zadostuje. Posije strogo diskretno. Kos. dr. S. R1X lahoral. DUNAJ, \l Berggasse 17 K. Zaloge v Mariboru: lekarna pri »angelju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri „tlatem jelenu", v dišavi A. Kauč in Adria „Drogeric." 34�679 _ 6 — Ameriko od 346 Antwerpena z 12.000 do 19.000 tons Telikimi parniki z dvojnimi Sravbami Red Star Line Prvorazredni parnlkl. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Llnie, Anlwrrf.cn. Dnnaj IV., WiedenergUrtel 20, Julius Popper, Innsbruck, Sudbahnstrasse 2, Frano Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanncumring 16. Orožje in kolesa 410 na obroke; deli najcenejši. III. cenik zastonj. P. Dniek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Opočno n. drž. železnici ŠL 2052 (Češko). Usnjarski učenec 707 se takoj sprejme pri Felix Heinschko, Št. Lovrenc nad Mariborom. Celje. ledje. V mestu se takoj odda špecerijska trgovina. Lepa priložnost so nudi takim, ki želijo, da 'koncesija oslane, kakor je sed j. Naslov : ,,Cvoto priložnost-' poste restante, Celje. 717 Odvajalni po NKfillar" pri prebavnih In drevesnih težavah 120 Cena K 1 60 in K 260 za zavoj . Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca m*l. EICHLER-W apoteka „Zum guten Hirten" Gradec, LeonhardstrflGe 6. Naročite, Werndl-infanterijske puške model 67/77 za krogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 860; 60 pa-tronov K 8—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-puško za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12- -. 60 patro-nov K b'—. Friedrich Ogris. puSkar, St. Margareten in Rosental. na Koroškem. Priden in vbogljiv 702 učenec z dobro šolsko izobrazbo ter znanjem nemškega jezika se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Hans Pnhr-mann. Jndendorf bei Leobei. Hiša 714 z gospodarskim poslopjem, zidana, ležeča na glavni cesti, za vsako obrt primerna, nadalje 2 orala travnika se tako; proda. — Naslov pove uprava „Št»jerca." "Viničar * se sprejme za vinograd v R a z v a n j u pri Mariboru. Imeti mora 4 ali vsaj 3 delavske moči, od teh vsaj eden močen mof, pogoji ugodoi. Pontic bc s knjigami na g. KARL 8ARK, MARIBOR, Edmund-Scbuiedgasse. Dcbro idoča pekarija na deželi je takoj za prevzeti. VpraSa fle v Haiiboru, Allerheiligen- gasse 22, parterre. 746 Elegantni, Se malo rabljeni m* koleselj s prosto ostjo,-skupaj z 8 letno, lo*3 visoko brezmadežno, jako mirno, svitlo-rujavo kobilo se poceni takoj proda. Naslov: 0. Kaiser, Stuaenice pri Poli-čanah. 745 Prav lepo 753 posestvo v popolni ravnim pri Slov. Bistrici z lepim zidanim in z opeko kritim poslopjem ter osem oralov najlepše zemlje, obstoječe iz, sadonosnika, njiv, velikega travnika, ki se po 6 glav goveje živine lahko redi, in gozda vse skupaj ležeče, se takoj za samo 3100 kron proda. Natančneje od Franz Pe-telinz, Zgornja Pulskava. Lepa hiša s z opeko krita, z gospodarskim poslopjem, njivami, travnikom in gozdom se s fundus instructs proda. Vpraša se pri Jakobn Cis-ar, Vareja št. 46, St. Vid pri Ptuju. Lepo posestvo? 90 minut od Zgornje Polsksve z lepim skoraj novim zidanim in z opeko kritim poslopjem ter okoli 9 oralov najlepše in rodovite zemlje, obstoječe iz velikega sadonosnika, lepih njiv, brajd in gozda; vse skupaj ležeče se takoj sa samo 6600 kron prorla. Polovica je šparkasc vknjiženo. Natančne-ja pojasnila od Fran z Petelini, Zgornja Polskava. Proda se dobro idoča krčma s popolno koncesijo in tobak-trafiko, je v ravnem kraji za cesto, edina v vasi, s posestvom vred, obstoji iz njiv, travnika in gozda, dobro gospodarsko poslopje. Cena 6800 kron. Za odgovor se prosi znamka. Naslov: 6. ltesm-r, Post Poltsehaeh (Steiermark) poste restante. 759 Mlinarski pomočnik in učenec 757 se takoj sprejmeta v Selnra- borem mlinu (Anmiilile) pri Ptuju. Sprejmejo se takoj en dobro izvežban PV* žagomeister na akord ali na dan v stalno službo, eden mizarski ponmč-nik, tudi lahko na akord, in eden mizarski nčenee pod dobrimi pogoji. Naslov: J. P. SUgewerk, Maria-.Venslift bei Pettau. 768 Hiša z gospodarskim poslopjem, vse zidano, v najboljšem stavbenem stanju, ia en travnik okr. l'/3 oiala, ki zraven spatla, se takoj proda. Vpraša se pri Jakobu Pritdaner, Pobrež St. 28 pri Ptuju. 756 Učenec 16 do 18 let atar sprejme se takoj na tri leta z obleko in popolno hrano pri gospodu Antonu Martschitscb, usnjar v Slov. Bistrici. 7-i-t EU 2 majerja in m H 2 viničarja gj vsak z 4 delavskimi močmi se spremejo pri vinogradniškem oskrbniStvu „Aunenuof Frauheim-Kraiiichsfeld. 783 Hiša z gospodarskim poslopjem, ležeča na okrajni cesti Prager-hof, */* ure od Ptuja oddaljena, sadonosnik, 3 orale njive, se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri Rudolfu Weiss, igornja Hajdina 7S pri Ptuj«. 765 TJ'v obstoječa iz 6 sob in lilSJl gospodarskega poslop-"""*J ja (hlev za govedo oz. konje) in 3 svinjaki, z vrtom za zelenjavo in sado-nosnikom, na Bregu pri Ptuju (6 minut izven mesta), se proda pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. VpraSa se pri Andreju Bratušek, uradni sluga okrajnega glavarstva v Ptuju. 766 jI no kuharica premlada, ali pa vdova se sprejme proti 20 K mesečne plače. nAumiihle" (SchwabOV mlin) na Bregu pri Ptuju. Vpraša so tudi pri Dobro idoča gostilna s celo koncesijo, zemljišča se dobi, kolikor kdor želi, leži na lepem kraju pri glavni cesti — Moste — bliža Ptujske gore, se takoj proda. — Vpraša se pri Koržeju, župnija Maria Neustift. 755 v Zgornji Hoči, na ravnem, na cesli tik potoka, lepi hiša, vsa potrebna poslopja v lepem stanju, prefia, lep in velik sadonosnik, dva lepa vrta, 4 orale najbolsih travnikov itd. Za kravarstvo posebno ugodvo, ker obilo krme in mlekarna pri roki. Tudi za pcnzijoni3tc!-- Pismena in ustmena vprašanja pri oštirju Andrej Koren-u v (loruji Moči (Oberkotsch bei Marburg). 761 Za neko posestvo v Sv. Petru na Notranjskem išče «e pridni gospodar (Wirtsckfter), ki se razume tudi »a mlečno gospodarstvo in izrabo mleka. Biti mora nemščino in slovenščine zmožen. Ponudbe pod „Tiichtig" na upravo tega lista. 762 7d0 kosov za 'tH samo K 3 90. -spq Ena krasno pozlačena prec. ankerura z verižico, gre natanko, zakar se 3 leta garantira, 1 moderna zidana kravata 2a gospode, 3 k. najf. Žepnih ropcev, 1 krasni prstan za gospode z imit. biserom, 1 krasni kolie iz orient, biserov, moderni ženski kinč s patent-2aklučjem, 1 par bonlon-uhr.la s pravimi srebrnimi kavciji in Simili briljanti, 1 krasno Žfpno toaletno zrcalo, 1 usnjala denarnica, 1 par gumb za manšete. 3 gradno duble-zlato, patenl-zatvorom, 1 veleelegantni album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 šaljivi predmeti, vel veselost za mlade in stare, 20 ko-respondenčnib predmetov irt Se 600 rabnih predmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse dčupaj z uro, ki je sama denar vredna, stane samo K 8*90. Se 'foSilja po povzetju', ali naprej-pla&Iu Wiener Central-Versandhaas P. Lust, Krakova št. 550. Za kar no dopade, denar nazaj. 760 Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako nizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. 459 Zahtevajte v vs vin ah. gostilnah, k vpeljajte v vsaki i vrstne „Š tajeri] u ž i g a I i c e. Vi se jih naroči naravnost pri „Lan derb| Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih za se dobi rezano blago, perilo In ol pri Adolfu VVesiak, Maribor, do novega Hauptplatza proti nNarodnem domu") v MU ■.Wai-pnhallp * Pozor posestniki! Lesne deske, štafelne, late in švartelnej tudi vsake vrste mreže iz drata za ogn tem vse vrste farbe, laka, firnajza in neuma, cementa, apna, traverze, strešni | dani cigelj, kakor tudi vsake vrste najcenejše pri tvrdki Alois MatSCllI Mariboru, Tržaška cesta. uoIpk jsKI trg št. 3 Maribor Burgulatz Ptuj Obrtna zadruga mizarskih mojstri r. z. z o. z. izdeluje in prodaja gjgg*" pohiš1 najboljše kakovosti po primerno kih cenah. Postrežba solidna in lufna. (Wohnung- nnd Dienstwmitlj za službe, učence, stat vanja in posestva] v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje,] Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (ni Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tndi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovolJBo in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem »■ ■ vstreže. ===== $ OMenje # $ z trst. »gerskoj & Bank«. & tt m Ravnateljstvo, m Giro-konto ( podružnici an ogerske bani v Gradcu. Uradne uni za poslovanje1 strankami 3 delavnikih d 8-12 ure. II et 73 64 45 475963 looo kron plačila TMB za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrafienih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan .kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dob se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantiral Ako to ni res, plačamo 1O0O kron 5. diskretni zavoj. Tsem osebam, ki s« plešaste, brez brade aH redko obraččcne in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Velecenjena firma! Ker je moj prijatelj z VaSim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade dosegel, i da ni pošljete en Daket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespodtovanjem Cara-Haua, Kopenhagen. losef Silhany, Erszebetfalva, Ogrska. Za mi poslani zavoj Gara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; Ene izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi Vil postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnego lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahvaljujem se \-j iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo *j™ VaS 0. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razlit proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). ički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 3oi BRATA SLflWlTSCH. troovina V PTUJU. Prya fabrika ur Hanns Konrad It ia kr. dvorni liferait, BrUx štev. 4657 ■ Če5 t o) le zanesljive ure z reelno S letno pismeno garancijo. Ušle žepne ure K 4*20, 6-—, 7"—. Z dvojnim imntelj- |;M. V jeklenem ohišju K 6-80. niklasU budilnica K i 93. ttiium-sfelilno ploščo K 3*30, budilnica z dvojoimi zvonci jOkrogle ure za kuhinjo z lesenim okvirjem K H'20. V por- ohišju K 6-60. Lepo izrezane ure-kukavice K 7-50, 8-60; na pendclj in federcug K 8-50, 12-50. 8 dni idoče ure ii uteze K SS'&O, 38*— i. v. V modernem ohišju iz oreha K 42—, 46— i. v. izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja di- jtttttnikom po povzetju ali naprej-plačilu. Velika izbira temih, stenskih in budilnih ur (letnih ur) itd. v mojem Riikn, ki ga pošljem na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 434 Hiša 729 z 2 sobama, 1 oral zemlje, žaga 6 let stara, v dobrem stanju, 20 minut od mesta Belja oddaljena, se poceni proda. Vpraša s pri lastniku Michael Schnchl, Ceije Pečov-nik Štev. 40, nasproti „Fisch-hausa." la 1 parterna iša. 739 Mlad 726 prevzeti mesarijo v najem ali zakup v. večjem kraju na deželi. Ponudbe naj se blago-voljo poslati p. šifro »Brez konkirence" na „upraYiiištva Štajerca". s 4 sobami, popolnoma novo zidana, z lepim večjim vrtom za zelenjavo v mestu Slov. Bistrica se za 13.000 K takoj proda. Polovica ceno ostane lahko na hiši. Hiša je primerna za penzijoniste ter za profe-6ioniste. Dopise je vposlati na npravo „Štajerea". 738 parizarski voz v dobrem stanu je za prodati pri Alex. Grundnerjn v Zieiak pri Konjicah. Viničarski Mesarski ljudje s 3 delavskimi močmi, ki se razumejo na obdelovanje amerikanskih trsnih nasadov, se sprejmejo. Vpraša se pri g. Pack, Plankeistein jri Poličanah. 740 učenec ?*2 iz boljše hiše se takoj sprejme pri H. Weisaensteil, stand Hauptplatz v Ptuju. tonska a novem lentnem trgu (Lendplate) Ptuju zraven klalnioe is plinarsk« It postavljena je parna žaga vsakomur . ■ , v porabo. ■ ukomnr se le« hlodi itd., ter po zahtevi ikoj razžaga. Vsakdo pa Bin« tudi uua oblati, vrtati, apahati i. t. d. Hrvatsko) Pojasnila In prospekt zastonj po ravnateljstvu zdravijo giht, revmatizem išias. za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte t velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE ■a kol »e vzame 6 K, potem franke. £37" eoton pasteije -VI iz krepkega, rdečega, iilsvp, belega ali rumenega nankicga, 1 tateat, 180 cm dolg, 120 •*• link, m 1 glavnima blasiiama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm *in*a, napolnjene z iiOTim, sivim, trajnim in gamnaitim *erje» w» ■sMteHe 16 K; pol-danae 20 K; lsn»e 24 K; posamezni tannrti M K, 12 K, 14 K, 16 K; glavHe blazino 3 K, 3 K 50, 4*. St posije po ponetju od 12 X na- Srej franko. Izmenjava aH vtaster franko dovoljena. Kar ze ne opada denar nazaj. 8, B«Ai*ob, Deschomtz Nr. 716, ton. (Mata). Etni* patia in frank«. trgovino Johann Koss, Celje z ure vanje s "ih o°d ||i«je"e solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar ure. 1 le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, juke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-i 5 grobne vence In trakove, z eno besedo vse. =---- C4B Eimura Ako naj bode v resnici dobra, naj ne donaša vsak hip jezo, temveč trajno veselje, potem Vam svetujemo, ako hočete tako kupiti, da se obrnete na pravi vir, torej na švicarsko fabriko ur. Da se zamore dobiti ure brez eolninskih izdatkov po originalnih fabričnih cenah, drži švicarska iabrika ur fa-brično zalogo v Ljubljano, kjer se oddaja ure že od K 410 naprej; le natanko naj se piše naslov H. Suttner v LJubljani št 701. Ta firma nima samo lastno protokolirano fabriko ur v Švici (fabrična znamka «Iko«), temveč tudi glavno zastopstvo fabrike za ure »Zenith«. Zastonj in franko dobi vsak naš čitatelj veliki krasni katalog o urah, zlatem in srebrnem blagu; treba je le dopisnico na tvrdko Suttner pisati. St. 410. Nikel-patentRosfcopf ara, ki gre 36 ur . K 4-10. St. 1. Nikelcil.remont. K 5-—. Št,7l9. Srebrna cil. rem. K 7-80 Št. b6o. Nikel-verržica s priveskom .... K 1"—. St. 866. Srebrna verižica, 30 gramov težka . . K 4-40. Razpošilja po povzetju ali naprej-plačilu svote. Kar ne dopade, se zamenja ali denar nazaj. 504 Pozor, podjetniki! 7M Proda se dobro idočo trgovino z hišo in vsem blagom. Filijale, ki je edina trgovina v lepem trgu, brez vsake konkurence z večjim letnim prometom, lepa ednonad-stropna hiša s hlevom in veliki magacin ter nekaj zemljišča. Potrebnega kapitala je le imeti 4 tisoč kron, ostanek pa v 10 letih. Proda se le zavoljo preobtežnega drugega podjetja. Natančno se izve pri JU. Schurner, trgovec, Poličane, Štajersko. Ženitna ponudba. Orožniški stražmojster, ki ima nekaj premoženja, se želi seznaniti zaradi ženitve s pridno deklico, ki je zmožna nemškega in slovenskega jezika, od 20—30 let, katera bi imela blizu mesta ali trga lepo hišo z malim posestvom, pripravno za penzijonista; vdova z enim otrokom ni izključena. Kesne ponudbe se naj pošiljajo ne uprav-ništvo tega lista do 16 avgusta. 724 Grand prix svetovna razstava Paris 1900. BU Kwizda restitucijski fluid Umivalna voda za konje. Cena: 1 sreklenica E 2S0. Se rabi cez 60 let v dvornih hlevih in hlevih za dirke ta okrep-fanje pred in zopetno okrepčanje po velikih strapacan. pri trdih kitah itd., napravi konja ^*r- izredno Zmožnega v ^5S&«» -f_-- ^jj^sj^-" trainingu Kwizda restitucijski fluid se dobi pristen le s to varstveno znamko. Se dobi v vseh apotekah in drožerijab. Vsak dan postna r»7posiljatev po glavni zalogi: Franz Joh. Kwizda, S^i&'SE in kralj. bulg. dvorni lifcrant ^^^^ okrožni apotekar Kornenburg pri Dnnajn. 316 r Najboljše moči 777^B se izgubijo, ako se z zdravo hrano za to ne skrbi, da se jih vzdržuje in pospešuje. Z K daje tako zdravo hrano za otroke in odrašene. S svežim sadom, kompotom ali sadnim sokom dajejo ti puddingi močnato jed, ki se jo lahko pripravi, ki je dobro okusna in pri tem cena. Za otroke kol večerja jako ugodno I Oetker'jevi pudding-praški so povsod v zalogi, kjer se dobiva Oetker'jeve praške pecivo in Oetker'jev vaniljni sladkor. » za kor.j Gostilničarji ki potrebujejo garantirano pristna, izborna naturna vina, dobijo jih poceni pri 1 Zli Vsa vina so znamenita ptujska in haložanska vina, O kupljena od producentov, ki so člani zadruge. O Sjerc" iz k, datira ilednje očnina v Bo: za (rone, za ! razmeri (4 K 50 ; za Nei [celo leto jeriko p drugo inc |nni naroi na vis i, Naroč naprej. '. seproc riništvo [Ivo se gle< lopje b pripravo za pretresanje slame, sitom 614 (Siebwerk), ednostavnim in dvojnim pucanjem ^= za obrat z motorji, vodo in na gepelj najnovejše in najtrajnejše konstrukcije, izdelujejo in prodajajo PH. MAYFARTH & C DUNAJ, II., Taborstrasse št. 71 fabrika kmetskih in obrtnih strojev Frankfurt a. M., Berlin, Pari 700 odlikovanj. Bogati ilustr. katalog št. 89 zastonj in franko. Najbistvenejša v goBpodinstvu je puter. Sledilna in pametna gospodinja rabi na mesto njega edino resnično, preiskuSeno nadomestilo putra. — Blaiiusehein'ova ,.UDiku«"-margarina ki stane pri ednaki kakovosti le polovico. — Vire nakupa v vsakem mestu ali vsaki vasi Avstrije naznanijo na vprašanja edini izdelovalci svetovne zriartike lllaiinschcinove nL'nikumu-margarine in fabrike putra, Dunaj, XIV. 577 Tsled balkanske vojne sem prisiljen 20.000 kosov imil. srebrnih ur z dvojnim man-teljnom z izbornim anker-rem.-kolesjem, teče v rubinskih kamenjih (3 pokrovi), ki so bile za Turčijo določene, po smešni ceni K 6"— za en kos prodati; nikdo naj bi ne zamudil le ugodne prilike, nabaviti si to iz-borno, v resnici napol šenkano uro. NaroČite takoj, ker bodejo v kratkem času razprodane. 3 leta pismene garancije. PoSlje po povzetja eksportna hiša ur MAX BOBNEL Daruj, I?., Margaretenstrasse štev. 27/8. 6*7 Katalogi zastonj. Brata Slawitsch « Ptuju Fltriiniplift in Dngartorgassi Sriporočata izvrstne Šivalne »troja Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna maSina K 60'— Singer A .... K 60— 70'— Durkopp-Singer . K 70— 90'— Diirkopp-Ringschiff za šivilje .......K 130'— DUrkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K 140-— Durkopp-RingschitT za krojače......K160'— Dilrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem OberteiL Luxusausstattung..............K 160—180 — DUrkopp-Zylindcr-Klastik za čevljarje......K160'—180'— Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K160'— Howe G za krojače in čevljarje.........K 90'— Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo masine od nas. Cenik brezplačno. 6 Opomin : DUrkopp-mašine so izborno primerne za vsa Šivalna dela in slikanje. Navodilo za Slikanje dobi vsak kupec zastonj. Veles; lite o> no pal i iov in 1 etnih j. no, — Igče se zautopnii ?a 'Jnd .0 o rr slovet živi Aus8tellung von Arbeiten der staatlichenj werkstatte fur Korbflechterei in St. Bad i. d. K. in den enem. Wegschaider Geschaftslokale, N| Razstava del državne učne delavnice za piti korb pri Sv. Barbari v H. v preje Wegschaider trgovini y Pti] Reise-, Kupce-, Waselie-, Hand- und Arbeita Arbeits- und Blnmenstiinder, Papier- und Postn Korbe, Zeitnngs- und Biirstenhalter, Leltn-, und Klubsessel aller Art. Serviertiscke, Tischgar Sopha, Kindertiselte, Stockerl etc. Potne, kupejske, perilne, ročne in delavske stojala za delo in rože, korbe za papier i pošiljatve, držala za časopise in krtače, sloneti, zibati, klnbski vseh vrst. Servirne mizne garniture, zofe, otroške mizniee, šlokerl] Verkaufsstelle: Razprodajalna: Briider Slawitsc Pettau, Florianiplatz. Bestellungen fur jeden erdenklichen Korbfl(| artikel werden entgegengenommen. Naročilla za vsak izdelek pletaratva se jemajo. Freie Besichtigung I Ohne Kaufzwi Prosti ogled! Brez kupne obvezni* stotiso me Po celem svetu ni zoper nobenega boljšega sredstva C00K & JOHNSOI amerikanske nn te zoper kqf Danes najzanesljivejše sredstvo, odpraviti vsako kurje brez bolečin v 8—10 dneh. Poskusni kosi 20 vinarjer, i v kartonu K 1—. Se dobi v apotekah in drcieriiah rami v apotekah in drožerijah moa Glavna zaloga: »Zum Samarite Gradec, Sackstrasse Udajatelj in odgovorni uradnik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blar.ke t Ptuj* 755 22 76 712 2096