128. številka. Ljubljana, petek 6. junija. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
bstioja vaak dan, izvzouiai ponodoljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projeman, za avstro-ojjerske dežele sa celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za cotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano btei pošiljanja na dom za celo leto 13 gpld., za čotrt leta 3 gold. 30 kr„ za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za oolo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Se se dvakrat in 4 kr, če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća štompclj aa 30 kr. Dopisi naj se izvoie frankirati. — Rokopisi ao ne vračajo. — Uredništvi« je v Ljnbljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarievi hiši.
P. n. naročniki „SIov. Naroda",
kateri so, dasi večkrat opominjani, z naročnino še na dolgu, naj blagovole
tekom tega tedna poslati dolžne zneske, ker bo opravništvo potem zaostalo naročnino izterjalo na stroške naročnikov po poštnih povzetnih kartah.
"V ljubi jim i 3. junija 1873.
Opravništvo „Slov. Naroda".
V IJ u Uljani 5. junija. Denašnjemu listu so priloženi „Politični listi. L", katere bode centralni volilni odbor v neodločenih obrokih izdaval do časa volitev v državni zbor. Zapopadek I. številke smo že naznanjali; dodali smo še razdelitev volilnih okrajev na Slovenskem Štajerji.
Pri tej priložnosti moramo resno besedo izpregovoriti s tukajšnjimi dopisniki dunajskih listov, posebno „Vaterlandau , „Neue Freie Presse",  n Presse",  „Deutsche Zeitung" itd.
Odkar se jo postavil v Ljnbljani slovenski centralni volilni odbor, nahajamo v imenovanih listih dopise in telegrame, zadevajoče volitve v državni /bor , katerim se na čelu pozna, da so povzeti iz „Slovenskega Kar." Veseli nas, da nas dunajski listi tako pridno rabijo, ker se s tem slovenska stvar širi in razznanja po svetu, a protestovati moramo zoper zvijačo in lažnjivost, s katero se to dela.
Ljubljanski dopisniki dunajskih listov znajoči slovenski, dobro razumevajo, kar mi
Metek,
Plašč.
Obraz iz uradniškega življenja v Petrogrodu.
(Ruski spisal Nik. Vas. Gogol;  poslovenil L. Gorenj oc-Podgoričan.)
(Dalje.)
Akakij Akakjevič je bil izpoznal potrebo: sklenil jc, da plašč ponese Petroviču, krojaču — bivajočeuiu nekdo' v četrtem nadstropji s Čruimi stopnicami. Skilastib oČij in razdrapanega obraza je vendar dosti srečno krpal uraduiškc in vsakojake druge hlače in frake, to se veda, ko je bil trezeu, pa da v glavi ni j imel nikakoršnib muh. O tem krojači bi so no moglo sicer dosti povedati, ali ker jo stara uavada to, da pripovedkur v povesti pošteno popiše vsake osobe značaj, le pod pero tedaj, Petrovič!
Iz početka je bil le Gregor, poslušen nekemu burinu (gospodu); Petrovič je bil stoprv po osvobojeuji; jel je bil piti dosti neizmerno vsak prazuik, najpopreje o velikih svetkib, kasneje pa jo pijančeval neozi-
p i.šotno j u kako mislimo, a vsako našo vest tendencijozno po svoje zasukajo in zavijajo ter si dodajo svojo maslo, svoje laži in tako vedoma sleparijo verne bralce. Namen pa imajo vsi nemški listi enak in ta jc , domači prepir med Sloveucidovrhunca dognati, da bi potem „duobus litigantibus" Nemci se okoristili pri volitvah. Posebno sistematično se hujska slovenska duhovščina proti nam in slovenski posvetni inteligenciji.
Prvi hujskač je ljubljanski „Vaterlandov" dopisnik. On preštudira naš list in če le na besede: omiko, svobodo, napredek naleti, zatuli od jeze, kakor bik v španjski areni, kadar se mu pokaže rudeča cunja. Slovenske duhovnike straši in plaši ter dela očividno na to, jim iz srca izruvati ljubezen do domovine in naroda ter iz naših slovenskih bratov napraviti fanatične brezdomovinske in breznarodno „Vaterlandovce". V ta namen perfidno poroča o centralnem volilnem odboru, na primer, da je še le celjski shod centralni odbor primoral k postavljenju okrajnih volilnih odborov, če prav dobro ve, daje to iz početka sklenil storiti ljubljanski zbor rodoljubov; laže se, da so „Mlado-Slovcnci" bili zoper osnovo banke „Slovenije", da so jo „švindelu imenovali, da-si je temu možu dobro znano, da je banka bila v Cclji ustanovljena od vseh slovenskih političnih strank, kar kaže imenik prvih ustanovnikov. Sploh „Vaterland" po vseh močeh podpihuje naš domači prepir, namestu da bi kot federalističen list skušal pomirjevati razpor v federalističnem taborji.
roma vsak cerkveni dan, pred katerim koli je v koledarji stal križec. Oziroma na to je bil veren svojih pradedov običajem; za tega delj se je večkrat kregal so ženo, katero je zmirjal se svetohlinko in Nemko. Ker smo omenili ženo, moramo tudi o njej spregovoriti, nekoliko besed; ali žal nam je, ker o njej nij bilo dosti znanega, menda le to, da je Petrovič imel soprogo, ki je nosila čepeč (haubo), a ne ruto ; z lepoto, kar je podoba kazala, pa nij mogla hvaliti se.
Ko je šel po stopuicah, držeči h k Petroviču, — po stopuicah, ki so (da se jim ne zakrivičimo) bile vse polite z vodo, smetne in premočene z ostro vonjavo, katera peče v oči in ki jc gotovo, kar je znano, po vseh stopnicah petrogradskih domov — ko je stopal po stopnicah Akakij Akakjevič, premišljal je, ali je drag ali ne Petrovič, in sklenil je, da ne plača več, nego dva rublja. Duri so bile odprte, ker je gospodinja cvrla neko ribo, ter je dima v kuhinji bilo toliko, da nij bilo leliko videti, ui svitlih griljev. Akakij Akakjevič je šel skozi kuhinjo, pa ga nij videla gospodinja;  stopi v sobo, ter
Bolj razumljivo nam je od ustavovernih listov, da se vesele našega razpora in ga na vso moč podkurjajo. Oni si pričakujejo dobiček za svoje namene iz naše nesloge. Vendar to ne more opravičevati njihovih res nesramnih zvijač in lažij v telegramih in dopisih iz Ljubljane. V poslednji ,,N. F. P." in tudi drugih dunajskih in drugih listih beremo na primer denes dva telegrama iz Ljubljane. V enem se poroča, da je centralni volilni odbor postavil g. dr. Ploj-a za nasprotnega kandidata g. Hermana. Poročali smo v „Slov. Nar.," da centralni volilni odbor dozdaj še nobenih kandidatur nij postavil, da bode to storil le v dogovoru z okrajnimi volilnimi odbori, kandidature pa še le razglašal, kadar bodo volitve razpisane. Povod temu telegramu pa je menda đal „Slov. Gosp." svojim brezobzirnim imenovanjem nekih imen v svojem poročilu celjskega volilnega shoda.
Se nesramnejši je drugi telegram, da je centralni volilni odbor izdal brošuro, v katerej trdi, da je „klerus" kriv vsemu razponi med Slovenci. Omenjeni „politični listi** so <le naš njemu listu priloženi. V njih še govora nij o duhovščini, edino pri popisu celjskega shoda se iz dotičnih, iz „Slov. Naroda" ponatisnenih govorov omenijo različne misli o Šolskih postavah. In iz teh nedolžnih sestavkov napravi ljubljanski dopisnik svojo v stvari perfidno novost.
Zdelo se nam je potrebno, enkrat za vselej odkriti to perfidno delovanje ljubljanskih dopisnikov, ker novosti iz dunajskih gredo v provincijalne novine,  in tukaj mo-
zagleda Petroviča, ki je na širokoj lesenej nepobarvanej klopi sedel in nogi prekrižani imel pod soboj, kakor kak turški paša. Nogi je po krojaškej navadi imel delajoč bosi. Akakija Akakjeviča je najpopreje v oči dregnil prst, ki jc uže znan bil mu, kakov jc, kako debel in velik, kakor žclvja črepina. Na vratu je Petroviču visela štreniea svile in sukancu, na kolenu pa mu jc ležala neka starina. Blizu tri minute užć je nit vdeval v šivanjko, pa je nij mogel vdeti, zato se jc zelo hudoval na temo, tudi na nit — in poluglasno zagrčal: „uečeš skozi pogledati , vrag! vselej me okani ta zlodjeva nit!a Akakiju Akakjcviču jc bilo zelo nevšeč, ker jc prišel taka treuotka, ko se Petrovič jezi: rad je s Petrovičem botal se le takrat, kadar jc krojač bil uže malo vinsk, ali kakor jc njegova žena tekala: „cuooki vrag, oscdlun z gobezdačo.1' Malo pijan je Petrovič navadno jako rad bil ceno, in vsak pot se je močno vklanjal in zahvaljal. Potic pa je vselej žena jokajoča prišla za plačnikom in začela tožiti, da jc mož pijan , da je zato zaraeunil tako malo;  ko pa jc do-
ti jo marsikaterega bralca, kateri ne pozna skrivnih potov tacih žnrnalističnih pustolovcev in novinarskih hudoletnikov.
„Politični listi" imajo samo namen, ljudstvo o imenitnosti direktnih volitev poduče-vati. Da naglašajo naš narodni program, to je naravno, kajti pod to zastavo smo se Slovenci borili dozdaj in kolikor imamo u-speba na uarodno-političncm polji, imamo zahvaliti samo složnemu delovanju vseh stanov in vseh poštenih narodnjakov, in tako naj ostane tudi zanaprej kljubu hujskanju nemških dunajskih listov.
Politični razgled.
V Zj ubijani 5. junija.
Dunajski „Vat." piše sledeče: „Iz zanesljivega vira se nam poroča, da se je v dogovarjanjih med Bis mar ko m in Gorča-k o vem v Petrogradu v prvi polovici maja razkosanje Avstrije obravnavalo. Ali Češko je bil predmet, o katerem so Bismark z Gor-Sakovem nij mogel porazumeti. Ruska neče te dežele, ki je po veliki veČini si ovan s k a, Prusiji izročiti ; ta pa zopet ne more svojega zahtevanja glede Češke, na katero je že Friderik II. svoje poželjive oči vrgel, pustiti. Češka je ključ do gospodarstva nad celo Avstrijo noter do adrijanskega morja, v rokah Rusije je pa zapah (ricgel), ki zapira Prusom pot na Dunaj, v Line, Gradec, Celovec in Trst. Gotovo je, da predno ne bode ta razporica med Rusijo in Prusijo odpravljena, ne more se začeti prusko marai-ranje proti Avstriji, katero so mnogi (?Ur.) konec tega leta z gotovostjo pričakovali."
B'aj»ii.vk«<t r/raniea je po cesarskih nkazih izgubila svoj vojniški značaj. Dotični cesarski ukazi so zdaj predloženi ogerskemu državnemu zboru da jih sprejme. Ker so bili ti ukazi dani iz samovolje in oblasti cesarjeve, nijso iz početka ogerski poslanci volje bili, sprejeti jih kot postave. Zdaj pa je odbor dvajseterih Deaške stranke sklenil jih vzeti kot podlogo za specijalno debato in na-svetovati zboru, da te postave da vpisati med ogerske postave. Tako pride stvar tudi formalno v red.
Predlogi za hrvatsko-ogersko spravo so oddani od ogerske regnikolarne
bila kak desetak, dobro je bilo precej. Zdaj pa je bil, kakor je bilo kazno, Petrovič trezen, tedaj trd, neomajljiv, hudirjevo prekanjen. Akakij Akakjevič se je ojačil, a užč je hotel, kakor rekamo, pobegniti se silom in kopitom, pa je bilo prekasno. Petrovič je zelo ostro blisknil va-nj se svojim edinim okom, Akakjevič pa je nehotoma izbleknil: „Zdravstvuj, Petrovič!"
„Voščim ti stanovito zdravje, sudir (namestil : sudar-gospod)," — odzdravil je Petrovič in poškilil Akakiju Akakjeviču v roci, da bi videl, kak dobiček pa je on prinesel.
„A jaz to k tebi, Petrovič, to" ... . Moramo povedati, da se je Akakij Akakjevič najraji izražal se zaimki, s prislovi in tudi s takimi besedami, ki same ob sebi nemaj o prav nikakoršnega pomena. Če je kaj bilo zelo teško, navado je imel, da takih težav nij do konca povedal, da je jako velikrat svoje misli pričel z besedami: „to je, bogme, do cela tako ... ." potic nij več nič zinil : spozabil se je, da je menil, da je vse povedal.
deputacije hrvatskim poslancem. Politične koncesije se po teh Hrvatom nijso storile, samo neke denarne se zarad „pravičnosti in miru" predložijo. Ogerska regnikolarna deputacija privoli namreč, da se odpravi pavšalni znesek, kateri je bil v 30. članu postave od leta 1868 odločen; dalje se bi tudi odpravila ona odločba 30. člana, po kateri je Hrvatska prisiljena, iste zneske, ki presegajo 45 odstotkov njenih javnih dohodkov, z ostalimi 55 odstotki dohodkov za skupne namene oddati. Ko bi se sprejelo, bi Hrvatska in Slavonija leta 1870 za 122.000 gl. leta 1871 za 135.000 gl., leta 1872 za 330.93(1 gl. in leta 187H za 382.630 gld. več smele rabiti za potrebe svoje notranje uprave, kakor dozdaj in te zneske bi morala Ogerska dati za skupne stroške.
Vncinjc države
Na Vmncnsl&em je vsled praznikov nekoliko potihnil parlamentarni hrup, ker je narodna skupščina odložila svoje seje za teden dnij. Sicer so se pa njeni monarhisti baje že razprli med soboj. V soboto so zborovale še nekatere skupine narodne skupščine, da se dogovore za prihodnost. Desno središče je pri tej priliki izvolilo za svojega predsednika vojvoda Audiflrct Pasquiera, katerega je Rouher svojem veto iz sedanjega ministerstva izključil. Audiffrct je na to kon-štatiral razpor med legitimisti in bonapartisti, ter poudarjal potrebo združenja obeh središč, ter zahteval da se nekateri udje levega središča sprejmejo v ministerstvo. Uzrok te nagle spravedljivosti visokega vojvoda in njegovih tovarišev je najbrže žugavno držanje bonapartistov poslednji čas. Tako „Pays", najbolj predrzni list njihove stranke, prinaša članek, v katerem slaboglasni Granie-Cassagnac pozivlje Mac Mahona, da naj z državnim prevratom upelje monarhijo. In taki ljudje se imenujo pot'ej še stranka reda!
Delovanje nove francoske vlade obstaje do sedaj najbolj v tem , da njeni generali neprenehoma zagotovljajo, da bodo vsako protivljenje vladi z „veliko eneržijo" zatrli. General Ladmirault je imenovan poveljnikom verzajlske armade , ob enem ostane vojaški zapovednik v Parizu. Mac Mahon bode ogledoval v nedeljo verzaljsko armado. Izdal je tudi proklamacijo vojakom, v katerej pravi: „Narodna skupščina izvolivši predsednika izmed Vas, dala Vam je s tem dokaz zaupanja, katero stavi v vašo lojalnost, vaš patrijotizem in vašo eneržijo, s katero boste obdržali red in pokorščino do postav". Govor novega predsednika kaže, da se ne Čuti na svojem mestu še popolnem varnega.
tt•//.»#.# ustavodajni kortesi so se sešli v nedeljo.  Odprl jih je predsednik re
„Kaj pak?!" — zinil je Petrovič, in to trenotje sć svojim okom preletel ves njegov mundir. bežalo mu je oko od vratnika k rokavu, k zapogam, k obšivom in gumbni-cam, kar mn jc vse bilo jako dobro znano, kakor prav njegovo delo. To je užč taka navada krojačem, to je njih prva potreba, ko hitro dobe kako capo v roko.
„A tu-le to, Petrovič .... plašč tule, sukno . . . Tole, gledi, povsodi drugodi jako trdno, malo se je zaprašilo, pa se vidi, kakor bi bilo staro, a je novo, le to-le na tem mestu, malo tu-le .... Na hrbtu in še to-lo na tej strani se je malo ogulilo, gledi, drugega mu nij nikdar nič. Dela nij veliko..."
Petrovič je vzel plašč, razgrnil ga čez stol, ogledaval dolgo časa, prikimal z glavo, pa segnol z roko na okno po okroglo ta-baenico s podobo nekega generala, katerega vlastno, to se nij znalo, zato ne, ker je mesto, kder jc bilo obličje, užč bilo od samih prstov zamazano in zalepljeno se štiri-ogelno krpico. Potegnil je v nos tobaka Petrovič in pomencal plašč z rokama, pogledal ga proti svitlobi  in zopet prikimal z glavo.
publike Figneras z daljšim govorom, v katerem najprvo pozdravlja zbrane poslance, in izreka zadovoljnost, da jim zamore vlada državno oblast zopet izročiti. Figneras konstatira dalje, da se v težavnih trenotkih ni prelilo niti kaplje krvi. Ustaja sept. 1869 je bila monarhična a republika je bila njen ne izogibljivi nasledek. Hoteli smo imeti vlado sprave, a vladohlepnost nekaterih in ustavljanje drnzih je to zabranilo. Govornik spominja ua nepostavno opozicijo permaucntne komisije, katera je hotela volitve odložiti in protipostavno zopet sklicati stare kortese. Razpustili smo j o, da smo zabranili vojaško diktaturo in rešili republiko. Dalje spominja govornik na vladne naredbe za osiguranje popolne volilne prostosti.
Figneras konstatira, da so evropske vlade proglašenje republike mrzlo sprejele. v To je prišlo najbolj od tod, ker so mislili, da Spanjci nijso sposobni za republiko. Svete zveze se sedaj nij bati, ravno tako ne tnjc intervencije. Spanjci si bodo dali sami vlado, katera jim bo po volji. Priznanje republike zavito samo od notranjega reda, ker je Lvropa prepričana, da španjska ljudovlada nema ničesar opraviti z revolucijo. Mi ne težimo po povečanju države.
Figueras dalje omeni, da se jc disciplina v armadi zopet upeljala, in svetuje eneržijo, da se državljanska vojska s Karlisti dokonča. Govornik obeta dalje reorganizacijo pravosodja, in ločenje cerkve od države. Stanje denarstva je žalostno, vendar pa smo sklenili posojila po 12 odstotkov, med tem, ko jih je dobila monarhija le s 25 odstotki. Nove reformo bodo polajšalc spolnovanje dolžnosti naroda v tej zadevi. Govornik slovesno obljubi odpravo sužnosti na Kubi. Mornarstvo se jc povzdignilo. Ena naših prvih skrbij bo, da napravimo šole in je pomnožimo. Figueras sklepa svoj govor z načrtom delovanja, katero bodo imeli kortesi. Sedaj gre za to, pravi Figueras, da se sklene doba revolucij, da se ljudje pomire, državljani med soboj spravijo, ter se ustanovi postavnost, katero ljubijo vsi, ker so prepričani njenih dobrot.
Govor Figuerasov je bil z velikim navdušenjem sprejet. Za predsednika kortesov je bil izvoljen Oronse. Prostovoljci republike so defilirali pred zbornico, ter navdušeno pozdravljali kortese, republiko in vlado. Povsod jo vladal najlepši red.
f taiijait.ttea zbornica poslancev je začela razpravljati definitivni budget. Francoski poslanec Fournier je naznanil oficijelno premembo vlade in imenovanje Mac Mahona za predsednika republike.   Minister vnanjih
Potle je podšiv obrnil na vrh, zopet prikimal z glavo, zopet snel pokrov se zalepljenim generalom, nabasal si nos, zaprl tabač-nico in naposled omenil: „Ne, no morem ga popraviti, to je slaba roba!"
Akakiju Akakjeviču so je srce stresnilo pri teh besedah. „Zakaj bi ga ne mogel popraviti, Petrovič V!" — omeni skoro z otroški prošnjim glasom. „S;»j so je, kolikor ga je, le na hrbtu malo ogulil. Morebiti imaš kake take zaplate?"
„Hm, zaplate, kaj, zaplate bi uže bile, zaplate uže," — odgovori Petrovič, „ali pri-šiti se nc dade, to jc vse sprhnelo. Dotakni se se šivajnko, pa se ti precej natrga."
„Naj sc natrga, pa zopet zaplato pri-šiješ k zaplati."
„llm, zaplate nij moči nikamor pritisniti, nijma ničesar držati se; ta plašč jo zelo reven. Pač ima ime, da je sukno, a naj bi veter potegnil, pa so razplcznc."
„No, le to nekako pri Sij. Kaj pa, bogme, to-le . . . ."
„Ne," — odrekel je Petrovič odločno, „ne dade se nič zboljšati.   To je uže pre-
zadev Visconti Venosta je dobil vsled srčuega sprejema ruske cesarice v Italiji veliki križ reda Aleksandra Nevskcga. Ratazzi je hudo zbolel. Pruski poslanec pl. Keudell je došel v Rim.
Afut.it.t državni zbor je vsled svojih brezuspešnih' debat, in poslednjega izleta v Bremerbafen baje tako utruden, da mu vlada niti budgcta ne bode predložila nego bo gospodarila zopet brez njega naprej. Isto tako bode vlada neki tudi načrt nove vojaške postave vzela nazaj, da bode mogoče, skleniti zbor do 24. junija., Po tem pa se sedanji zbor ne snide več , ker so v jeseni nove volitve. Sab perzijanski obiskuje sedaj zaporedoma najvišje osobe berolinske, in ogleduje zanimivosti glavnega mesta Nemčije. Ogledal je ondotni zoologični vrt, šolo kadetov in druge reči. V torek zvečer je bil njemu na čast veliki balet v gledišču Viktoria in potem parada požarne straže.
Dopisi.
Iz No^liaia.ji* na Štajerskem, 8. junija.  [Izv. dop.]  (Železnica. — Mraz.
— Dragi na.) V našem trgu še vedno gojimo upanje, da dobomo železnico. Inženeiji so že dalje časa tukaj in izdelujo natančnejše projekte. Izmerili so zdaj črto od Mislinje skozi Hudo luknjo v skalsko dolino, kjer se mimo Velenja zasuče in drži do Šoštanja. Od tod bi šla skozi pevniški grabenj v sa-vinsko dolino in naprej do Celja. Ena se nam pri tem načrtu ne dopada in nekako čudna zdi. Zelezuica namreč napravi dva velika ovinka in se suče, kakor kača, v tem ko bi se iz Slovenjega Gradca lehko naravnost proti Šoštanju izpeljala. Ugovarja se, da bi skozi graški breg trebalo tunelu 2000°; to pa vsak neizveden človek vidi, da je tako trdenjo prenapeto. Za vsem menda le tiči Lohningerjev upljiv. Pa nam je vse eno, ali od Mislinje ali od Slovenjega Gradca, da le dobomo železnico. — Tudi tukaj je v soboto snežilo, na binkoštno nedeljo se je zvedrilo, po noči na pondcljck pa jc termometer padel pod 0° R. in je mraz po celi škalski dolini poškodoval ližol, krompir in koruzo. V bližnjih vinogradih pa tudi nič dobro  ne kaže.
— Dragina je tukaj velika. Funt govedine jc od 2.8 na .'12 kraje, poskočil; žemlje pa so že skoraj tako drobne, kakor na Dunaji.
staro vse. Užč raji, ko pride zimski čas, iz njega narediti črevljcvke, ker nogovice ne grejo dosti. Te so si Nemci izmislili, da na-grabe več novcev (Petrovič je o priliki rad piknil Nemce I: plašč pa, kakor se meni do-zdcvljc, morali boste omisliti si nov."
O besedi: nov — zamračile so se Akakiju Akakjeviču oči, in vse, kar je bilo v sobi, začelo je plesati pred njim. Jasno je videl lc zalepljenega obličja generala, nama-lancga na pokrovu Petrovičeve tobačnice. „Kaj, kaj še, nov?!" — omenjal je, kakor še speč, „snj nemam novcev za-nj !°
„Da nov," — potrdil je barbarski hladno Petrovič.
„No, a ko bi moral biti nov, tak, ka-koršen je bil ta-le .... — To je, koliko bode veljal ?u
„1, nu, hm, trije petdesetaki gotovo za-pojo," — povedal je Petrovič in važno nategnil ustna. Dosti mu je bilo /mirom do posebnega vznemirja, zato jc rad koga opla-šil nenadoma, potic je pa škilil po .strani, kako se obraz zminja človeku — oplašc-nemu vsled njegovih besed.
(Dalje prih.)
Iz IMinuja 3. junija. [Izv. dopis, j Ne Škoduje, če si človek nij še letne nove obleke omislil, ker tu je vreme prav febru-arno, če ne slabše. Dežuje ter veter piše, da bi prav rad v peči ogenj zanetil početkom junija, ko bi se ne sramoval, da so mi očita mrzla kri, ali ko bi bil vsaj Anglež. Sicer sem si gotovo s tem kaj prihrani] in to je dobro v zdanjem strašno dragem Dunaji. posebno sedaj , ko se rmir" in ustavoverne zmage praznujejo po naši razstavi. Joj meni v tej draginji, ko bi ne imel drugega, nego svet, ki ga je dal bogat mož v Ljubljani, čigar ime nij svetu neznano, študentu, ki ga jc odhajajo na študije poprosil podpore, namreč rekel mu je mož: ,,nate 5 gold.. popeljite se s temi na Dunaj, varčite z njimi tam in pokažite se vrednega dobrote." Kako slabo bi človek tržil, hote uresničiti v dobro namenjene besede, bivajc tukaj in ogledovajc čuda razstave. — V razstavnih prostorih je res silovita draginja v krčmah. Mošnjo je treba široko odpreti, ko si zapustil razstavljene reči ob uri, ko jc zvon, ki ima napis „Anton Samassav Ljubljaui mejevlil", dvanajst odzvonil ter si šel z lačnim želodcem bodi si v kako restavracijo.
Gledati jc v razstavi dosti. Zdaj si pri Francozih, zdaj pri Angležih, zdaj pri Italijanih, zdaj v nemškem „rajhu". Lc dovršnost gledaš v vsaki struki , kakoršna je lc mogoča. Človek rc izgubi, če nc ogleduje razstave sistematično. Plan mora biti vsakemu v rokah, da si začrta, kde je že bil, inače pride v predele, kder jc že vse videl, iz teb v druge, kder je tudi že pohajkoval in čas za druge reči se izgubi, ki bi mu morebiti bolje ugajale. Vse v enem kratkem tednu pregledati, to se ve da nc bodo mogoče. Poznam ljudij, ki so dozdaj skoraj vsak dan notri bili in pravijo mi, da še nijso vsega ogledali. Prvi pot naj bode vsacemu v „rotondo". Tam dobi vtis velikosti našega stoletja. Drugo ogledovajc v posameznih oddelkih raznih narodov bode vsak večkrat vskli-knol, hojevajc posebno v prostorih raznih strojev za fabrike: napredek in velikost človeškega uma — resnica jc: naprej dirja čas! resnica tudi, da ta čas vse razdrobi, kar mu v kolesa segati hoče! Kot patrijotičen Slovence bi pač želel in rad videl, da bi bili Slovenci tu več pokazati imeli inostraucem nego sicer vso hvale vredne tržičanske hlače ali šolne.
J Z Iti-Ij^riMlil 9, junija |Izv. dop. j Naša nova vlada z H ističem na čelu obrača zdaj največjo svojo skrb in pozornost na zboljšanje naših gospodarskih odnošajev. Prepričani smo namreč v&i, da ima teorijska politika lc onda veljavo, da se dado lepe ideje lc potem izvesti , ako jc materijalni temelj, na katerem se ima zidati, dober. Poročal sem vam, da je naša vlada energično vzela v roke plan zidanja železnice skozi Srbijo. Tudi zveze na Donavi bodo kmalu uravnane. Dogovori s turško vlado idejo sicer počasno in težavno. Krivo je temu vedno spreminjanje vlad ali ministerstev v Turčiji. Ali vendar upamo , da tudi tu dosežemo vse. — Dalje se resno pogovarja o tem, da se postavi pri nas posebno ministerstvo za trgovino in zem-1 jcdclstvo, katerega do zdaj nijsmo imeli. Vse tc stvari, ki imajo zboljševati naše materijalno stanje, bode prihodnja narodna skupščina z vlado vred v roko vzeti imela.
Da se jako  zanimamo   za svoje brate
onkraj Save in Donave, Srbe v Oger«ki, to je čisto naravno. Veseli nas torej glasove slišati, da hoče magjarska vlada zopet postavnega pota proti njim poprijeti se, komisarja Majtcnija odstaviti, Stojkoviča zopet za administratorja postaviti, in reakeijonarno stranko med Srbi ne več na svojih jaslih pasti. — Vendar dokler tega ne doživimo, ne-čemo prerado verovati ni upati.
Denašnja kriza je bila že lansko leto naše trgovstvo bridko zadela. Tudi katastrofa na dunajski borzi, posebno pa njene posledice v Pešti, nas zopet zelo zadcvlje. Samo pad hiše (Jruber in komp. v Pešti je naredil na naši pijaci (100.000 gl. škode. To je za Bclgrad veliko.
Deževno vreme nas neče pustiti. Izgleda tako, kakor da bi bili v jeseni. Dež je precej škode napravil in jo bode še več, ako ne neha precej.
Domače stvari.
— (Iz Ljutomera) se nam telegratira: „Resultat volitev v okrajni zastop ljutomerski je sijajna narodna zmaga. Razmera glasov je ta: sedemintrideset narodnjakov proti 15 nasprotnim glasom." — Ljutomerski narodnjaki so složno delali in zmagali. Slava jim! Ko bi bilo povsod tako.
— (V Novo mesto) k slovesnemu polaganju temeljnega kamena „Narodnoga doma" pojde, kakor čujemo tudi več narodnjakov iz Ljubljane.
— (S t. Peter-Rek a.) Prcdvčcranjem je vozil se prvi blapon med Reko in sv. Petrom, torej bo ta železnica kmalu odprta.
— (Iz Ljubljane) pojdejo na dunajsko razstavo železnični ekstra-vlaki 11., 21. in 28. t. m.
— (V rojanski čitalnici) je v nedeljo dne 8. t. m. gledališka predstava. Igra se vesela igra „ Vdova in vdovec" in ponavlja zadnjič z veliko pohvalo sprejeta šaljica „Mutec". Medaktc spolne naši rodo- in žr-tvoljubi gg. pevci. Odbor.
— (Požar.) V Hritofu nad Kranjem je vozaril mlad dečko 3. tega m. les ondotnim pogorclcem, kateri so ga v zahvalo pogostili žganjem. Dečko se pijani in gre s smodko v ustih skopo režat. Utrinek ali smodka sama pade v rezanico, katera se užge in v kratkem času pogori <"> kmetov in 4 kajžarji, vkup 18 poslopij. Taki so nasledki žganjarijc in pijanosti! (Vas Rritof jc letos že v drugič pogorela, prvikrat 14 hiš, sedaj pa 13.)
— (Iz Gorice) se nam piše 8, junija: Domači in tuji časopisi so poročali, da je
29. maja popoludne huda toča v goriški okolici ves pridelek pobila in uničila. Vsa ta poročila pisana pod prvim vtisom, ko jc po mestnih ulicah za dva palca debelo toče ležalo, so skoz in skoz pretirana, kajti goriška okolica prav nič škode nij trpela in toča prišcdša od Kronbcrka Brez Panjevcc in Kostanjevico jc pa po mestnih strehah neusmiljeno tolkla, a poljskih pridelkov se popolnoma ognila. Trpeli so samo nekteri mestni vrtovi, ker njen curek jc bil k sreči precej ozek in tudi dalje nij segal kakor do pokopališča.
Razne vesti.
* (H r v a t s k a 1 i t e r a t u r a.) V Zagrebu jo izšla knjiga: ,,Izprave o uroti bana P. Zrinskoga i kneza Pr. Frankopami." Spisal
jo je znani hrvatski akademik dr. Fr. Rački. — Hrvatska „Maticau v Zagrebu bode izdala hrestomatijo najboljših brv. pesni. — Dalmatinska „Matica" tudi izda svojo „Pesmarico."
* (430.000 gld. ukradenih.) V kreditni banki na Dunaji je blagajnik posojilne kase 430.000 gold. iz blagajnice ukradel iu potem iz Dunaja pobegnil. Kride, tatvine, samonniori so cvet sedanje dunajske korupcije.
* (Koliko je Še Ijudožrcev.) Oni, ki po Afriki potujejo, so izračunali, da se med znanimi narodi še okolo štiri milijouc ljudij nahaja, ki svojih bližnjih človeško meso jedo. Izmed teh jih živi med Patas-i 200.000, v Nigerdelti 100.000, med Fan-i SO.OOO, med Bafutas-i 10.000, med Niam-Niam-i 500.000, med Miranhas-i in Mesajas-i 2000, potem v južni Ameriki 1000, v Avstraliji 500.000.
Listki".
Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
Prvi trije zvezki so že na svitlo prišli in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Janez Giontini; Jurij Lercher; Zeschko&Till; Otokar Klorr. — VCelovci: J. Leon;
E. Liegel. — V Mariboru: I". Kerttneo. — V Trstu:
F. II. Schiuipf. — V Gorici: Karel Sobar.—-v Celji: Karel Sohar. — VPtnji: Vil. Blanke. — V Zagrebu: Leopold tliirtmun.
I. zvezek.
Stenografija, sp. dr. Hibii. — Životopisje, sp. Kajč Boi. — Prešern, Prelflrin ali Preširon, sp.
Fr. Ler»tik. — Teleria pečenka, novela, sp. ./. Jurčič. — X. Macliiaviuli, »p. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — TrStvo z grozdom na Unskom, sp. dr. ./. Vinjak. - fegava hode ? sp. J. ihjrintr. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. Iltiderlap .....      80 kr.
n. zvezek.
Ivan Erazem Tateuliah. I/.viivn roman, spis. J. Jurčič       .       ,       .       .       .       .       50 kr.
ni. zvezek.
Prvi poljub.  Novela, spisal ./. Skalec — Na »Tni zemlji.  Novela, spisal ./. Skalec 2"> kr
Dunajska borna 5, junija
(Izvirno telegrafio. o poročilo.) Enotni drž. d<il# v bankovcih .   6<S gld. Enotni drž. dolg v srebru 72 „
1SH0 drž. posojilo.....100 „
Akcij« narodne banki   .   .     959 „
Kreditne akcije......272 „
London.........100 „
Napol..........8 „
C. k. cekini   .......   — „
tirebro.........110 „
kr.
40
50 25 82
25
Učiteljske službe
v vranjskem okraji so razpisane:
a) Pri dvorazredni šoli na Vranjskem, koje razširjenje v trirazredno se je že naprosilo, — nadučiteljska služba, z letno plačo 500 gld., z doklado 50 gld. in s prostim stanovanjem;
b) na ravno tej šoli podučiteljska služba z letno plačo 300 gld., 60 gld. deželne doklade in s prostim stanovanjem ;
c) pri enorazredni šoli na Gomiljskem, učiteljska služba z letno plačo 400 gld.,
deželno doklado 60 gld. in s prostim stanovanjem ;
d) na dvorazredni  šoli v Braslovcah.
podučiteljska služba z letno plačo 300 gld., (JO gld. deželne doklade in' s prostim stanovanjem.
Prošniki, kateri morajo biti nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnem zmožni, naj svoje postavno obložene prošnje po predpisanem službenem potu pri dotienem kraju um šolskem svetovalstvu do 25. junija t. I. vlože.
Okrajno šolsko svetovalstvo na Vranjskem,
dne 15. maja 1873.
Predsednikov namestnik:
(152-1) Ei Sclinur.
Banka
„SLOVENIJA"
p »'ft fin tet/soj
štacunska vrata
in
£ME~ izložbe
v hiši štev. 24 v „Zvezdi". Natančneje se izve pri
(151—D Ravnateljstvu.
Tulci*
5. j im i j a.
Pri Elefantu j Ofau iz Trsta. — Dr. Dolinar iz Dunaja. — Kozek iz Stare Loke. — VVallniifer iz Berolina. — Šinok Ivanka iz Kuko. — Delničar od sv. Križa pri Jesenicah. — Serab.ir prof. iz Zatičine. — Tomae z rodbino iz Kraljev ico. — Kiulič iz Dolenjskega.      Kazuh iz Loko.
Pri Malici: Kaiter, Stine, Vinter, Veiport iz Dunaja. — Majer Ivanka iz Vrhnike. — Forgot iz Trata.
Pri Zamorci x Cariglia Chioza iz Trsta. — Šilie iz Gorice.— Warnoy-ker iz Gradca.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Dr. O. It i Hiteli. Berlin, Lonisenstrasse 45. (255—62)
Pričujoče ima Črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
si dovoljuje s tem čestitomu občinstvu naznanjati, da jo popolnem z najnovejšimi pismenkami in olep-šavanji, kakor tudi z najpopolnejšimi ročnimi in brzotiskalnicami ter drugimi stroji oskrbljena, in da je v stanu, vsa prejeta naročila hitro, elegantno in po ceni zvrsiti.
Tiskarnica se priporoča posebno za: Časopise v vseli velikostih, letna Sporočila, literarna dela, koledarje, brošure, računska poročila, zapiske blaga, zapisnike cen, zapisnike društvenih udov, kataloge, račune, fakture, glave na pismeni papir, cirkulare, menjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabilne liste, izkaznice, mrtvaške ali parte-liste, vizit-karte, — dalje vse sorte formulare in tabele za c. k. urade, advokate, notarje, železno-cestne in cestno-vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, v mali in največji obliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja spadajoče stvari.
Končno si dovoljuje 8. p. n. občinstvo in posebno gg. advokate in notarje pozorne storiti na
zalogo tiskanih fonimlarov
in priporoča: velike flnevtie .vtr/tisite kuji/je, Hkratne in fikšuttne ekspenzare* o(/f<ivfjene in vlO»ne pole, t/ntevt/mske liste, slovensko in nemško, pooltfftstiltt, na celi ali pol poli, slovensko iu nemško, eJcsekutivshe prošnje, protokole, certifikate, hoti»ignac4Je, notarski repertoritciri
in druge formulare.
13' va
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".