68. Številko.
V Uotllud, v soboto, 23. marca 1901.
XL
Uhaja vsak daa »veter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poH prejeman za aniio ainke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubl|anovs pošiljanjem na dom} za vse leto 24 K, zagpol leta 12"K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delalo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl — Rokopisi se".ne vračajo. — Uredništvo In npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
IrrednlfttTa telefon ftt. 34.
JtteseCna priloga: ».Slovenski Tehnik
številke po 10 h.
M
Upravni* tva tololon it 85.
Klerlhalcl v žalosti.
Veliki volilni shod, ki se je vršil v nedeljo v nMestnem douiu", je v klerikalnem taboru provzrooil veliko žalost in grenka bolest je prevzela dr. Janeza Evangelista Kreka v toliki meri, da se je v „Slovencu* temeljito izpsoval.
Dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je med sociologi to, kar so konje-derke med zdravniki, je že eventuval-nost, da pride med socialnimi demokrati iu med uarodno-napredno stranko do kompromisa glede d r ž a v n o z b o r s k i ii volitev, spravila v silno ogorčenje. To je pač naravno. Računal je namreč trdno, da bodo socialni demokrat je vsaj # pri ožjih volitvah glasovali za klerikalce, tako trdno je na to računal, da je prav zaradi tega postavil Gostinearja kandidata v idrijsko-vrhniško-logaško-cerkniškem okraju, češ. idrijski socialni deniokratje bodo morda le tako kratko7idni, da bodo pri ožji volitvi raje glasovali za Go-stinčarja kot za Grudna.
Krekovo razočaranje je veliko in dal mu je duška s srditimi osebnimi napadi in natolcevanji, zlasti na Kristana in na župana Hribarja, a zaman iščemo v rSlovencua stvarnih argumentov zoper omenjeni even-tuvalni kompromis. Krek jih ni mogel najti, ker jih ni.
Spričo Krekovega divjanja na socialne demokrate, da so se izneverili svojim načelom, je morda vendar umestno, da se vprašamo: Kako morajo postopati socialni demokrat je, če hočejo varovati svoja načela in svoje koriš ti v slučajih, kjer sami ne morejo zmagati?
To vprašanje je taktičnega, ne programatiČnega značaja in zato je tu odveč vsako modrovanje, ker ne bo nobena stranka sprejela od druge stranke nasvetov. Odgovor na to vprašanje zamore j > dati le socialni demokratje sami.
Mi pa srno v položaju povedati, kako sodijo o t t j stvari prve glave,
prve avtoritete socialnih demokratov.
Kakor znano, so pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah hodili klerikalci in socijalni demokratje roko v roki. To je naposled umevno, saj je nemška vi ada razpustila državni zbor, da razbije klerikalno-socijalno dem. veČino. A vendar se je oglasil proti temu mož, ki je neoporečno naj geni-jalnejša glava, kar jih premore evropska socijalna demokracija. Ta mož je vodja francoskih socijalistov Jean J a ure s. V nemški reviji rMitrza je obelodanil Jaures o izidu nemških državnozborskih volitev članek, v k a-terem odločno in načeloma obsoja vsak kompromis socijalnih demokratov s klerikalk i.
Jauns pravi, da jeklerika-lizem za demokracijo in za socijalizem največja nevarnost. nDas Zentrum (to so nemški klerikalci' ist der stiirkste Vertreter der Zweideutigkeiten und der \Yirren, den es gibt; es ist vou Grund aus reaktiomir und triigt doch gleiehzeitig in verschiedrmen Gegenden ein volks-tiimliches, dernagogisches \Ves-en zur Schau. \Venn die Sozialisten durch zufilllige Koalitionen dahin gebracht werden, sich dem Zentrum zu ver-bunden, besorgen sie ihm das G e s c h ii f t: sie ermoglichen es ihm, seiner Kundschafc zu sagen. dass das Zentrum vom Sozialismus ailes Gute g^nommen und alles Schlechte von sich ferngehalten habe.a Tako sodi Jaur»'-s in svetuje socijalnim demokratom , naj store pogumen političen korak ter se približajo in sporazumejo z liberalci in naj jim rečejo : Wir \verden nach \vie vor unser Ideal der socialen Uimv^udlung behaupten und ausbreiten; wir wer-den euch bekiimpfen, nie auer um euch der Rsaction auszuliefern."
Tako je pisal Jaurćs neposredno po silni, ljuti volilni vojni na Nemškem.
Te iste misli, le se preprosteje i u jasneje je izrazil tudi vodja ruskih socijalnih demokratov, Plehanov, ki je izdal na rusko organizirano de-
lavstvo manifest, ki je bil natisnen v pariški socijalnodemokratični „Hu-manite", dne '20. novembra liK)ti., in v katerem je rečeno:
„Svoje moči moramo izrabiti tako, da škodimo sovražnikom kar največ mogoče. V to svrho se moramo vedno spominjati, da so poleg nas še druge stranke, ki se bore za svobodo. Niso tako daleč kot mi, a napredne so in zato moramo v svojem lastnem interesu iti ž njimi, ker če jih okrepimo, oslabimo reakcijonarce. Pri volitvah moramo postopati z največjo previdnostjo. Tam, kjer ni nobenega dvoma, da zmaga naš kandidat, moramo postopati neodvisno od drugih strank. Tam pa, kjer zmaga našega lastnega kandidata ni zagotovljena, moramo iskati porazumljenja z drugimi naprednimi strankami. Ca bi tega ne storili, bi pomagali sovražniku. S tem bi ne škodovali samo svoji stvari, s tem bi se onečastili v očeh vseh poštenih mož, vseh mož. ki mislijo, na Ruskem in v inozemstvu. Ce ne se-rait pas seulement faire tort a notre cause, ce serait nous d^shonorer aux yeux de tout honnete homme, de tout hcmme <jui pense, en Russie efc a 1" /'tranger.) Tovariši, bliža se resna, odločilna ura. Potrudimo se, ugotoviti najpametnejšo taktiko. Politična modrost nam veleva skleniti sporazumljenje zneproletarskimi strankami povsod, kjer je to potrebno za zmago nad reakcijo. Mi nimamo pravice drugače postopati. Tisti, ki bi v imenu slabo umevane intransigent-nosti ne hoteli v takih slučajih skleniti sporazumljenja z neproletarsko opozicijo, tisti bi podpirali vlado in bi postopali kot sovražniki svobode Nous n" avons pas le droit de nous conduire autrement < "elui <jui, au nom d' une intransigeance m al comprise, ne voudrait pas, dans ces cas, admettre un accord avec les partis d opposition non proletariens, celui-la soutiendrait en fait le gou-vernement, il se conduirait en ennemi de la libertć |
Mislimo, da temu ni treba ničesar dostaviti, ali k večjemu to, da bi se ves svet smejal, če bi socijalni de-
mokratje na Kranjskem glasovali za tiste klerikalce, ki jih smatrajo po vseh drugih kronovinah za svoje največje sovražnike in proti katerim vodijo najljutejfii boj.
Pismo iz Hruotshe.
(Odkrit panama iz starega režima. — Nova politična kombinacija. — Konec saborskega zasedanja )
V Zagrebu, 21. marca.
Danes je bil priobčen v saboru črn list izza preteklega khuenovskega režima. Odkrit je bil mal panama, Čigar važnost je temvečja, ker se da po tem sklepati, kako se je v obče gospodarilo z denarjem pod Khuenom. Khueh ni imel zase pristašev iz prepričanja, za to se ni čuditi, ako jih
je skušal nase prikleniti z denarjem. Posrečilo se mu je. da. se je obdal z nekaterimi zelo talentiranimi glavami, toda zato je moral baš te tembolj demoralizirati z raznimi sinekurami, da so odobrovali in opravičevali vsako njegovo nasilstvo.
Novi odsek za saborske posle si je nadel težko nalogo, da uredi saborske račune, ker se za vec nego pet let ni predložilo saboru nobenega poročila o teh računih. A tega se niti ni moglo storiti, ker bi se sicer morale spraviti na dan velike malverzacije glavnih madjaronskih stebrov. Sedaj so se pa končno vendarle priobčili ti računi, iz katerih je razvidno, da so samo trije madjaroni samovoljno vzeli iz saborske blagajne preko 70.000 K.
Bivši predsednik sabora V as o Gjurgjević je vzel kot predujem misleč, da bo večno predsednik, za več let naprej predsedniške dnevnice v skupnem znesku 13.364 K. Vseuči-liški profesor, madjaronski hnaucialni strokovnjak dr. Egersdorfer je prejel nezasluženo, z ničemer opravičeno vsoto 55.280 K. Razen tega je še več tisočev, ki so bili razdeljeni med posamne poslance, ki so imeli se posebne stalne plače za razne saborske posle.
Novi saborski odsek je obelodanil vse te nepoštenosti in predlagal,
naj se vlada pozove, da izterja to vsote od navedenih dolžnikov. Zanimivo je, kako se je V. Gjurgjević, ki ni več poslanec, ciniško izgovarjal, ko ga je odsek zaslišal o teh računih. Da, on je vzel ta denar, je priznal, drugi so grabili, zakaj ne bi tudi on. A dr. Egersdorfer je naj-umestneje odgovoril: njega se vse Čisto nič ne tiče, odgovoren je za to samo bivši predsednik, ki mu je te vsote nakazal.
Razume se, da teh vsot ne bo mogoče od njih izterjati, ker so s padom starega režima le-ti materialno popolnoma propadli!
V političnih krogih, v vsi javnosti je izzvalo to odkritje veliko senzacijo, zlasti pa je s tem popolnoma onemogočen dr. Egersdorfer, ki se je Še vedno nadejal, da bo radi njegovega znanja rehabilitiran in da se bo zopet popel v prve vrste.
*
Jutri v petek bodo volitve osmorice novih delegatov v peštanski državni zbor. A koalicija ima novih samo šest poslancev, a še od teh nece dr. BanjavČič sprejeti pestauskega mandata. S tem vele važnim mandatom je spojena še letna plača 7600 kron.
Kakor je znano, so bili madjaroni po volitvah dne 3. maja, ko so izgubili veČino, še zelo močni s svojimi 30 mandati in so upal , da se brez njih ne more izvesti nobena kombinacija glede nove vlade. Toda pri volitvah delegacije 40 poslancev v peštanski državni zbor je koalicija s spretnim trikom docela zlomila njihovo politično moč. Koalicija ni volila niti enega madjarona iz njihovega kluba, nego je manjkajoče Število izpopolnila z virilisti, ki so šele kasneje mogli odkloniti izvolite-7. A takrat je koalicija delovala v kooperaciji s frankovci, ki so — dasi načelni nasprotniki peštanskega državnega zbora — vendarle glasovali za koalicijo. Sedaj je pa kooperacija s irankovci razbita in ni več nevarnosti, da bi mogli madjaroni zopet oživeti kot stranka, a vendar še vlada nima za vse  slučaje   zanesljive in
LISTEK.
Uosmnnnoua predavanja.
Nastop jezuita in zoologa Was-manna v Berolinu je vzbudil precejšnje zanimanje ; modem znanstvenik in ob enem duhovnik - jezuit je pač nekaj redkega in zato so tudi posvetili nemški listi veliko pozornost Wasmannovim predavanjem, ki naj bi bila nekak odgovor na poljudna predavanja, ki jih je priredil lani v Berolinu Haeckel. Iz Berolina je nastopil Wasmann turnejo po vsej Nemčiji in predvčerajšnjim je tudi v našem mestu priredil predavanje o razmerju med evolucijsko teorijo in kršćanskim naziranjem. Ker se je pisalo tudi po slovenskem časopisju o Wasmannovem nastopu, menim, da bode marsikoga zanimalo, ako poročam o vtisu, ki mi ga je napravilo predavanje jezuita-zoologa.
Absolutno nerazumljivo mi je, kako da se more sklicevati klerikalno časopisje na Wasmannova predavanja kot na nekako obrambo verskega na-
ziranja. Naj bi rajši moičali o teh predavanjih, ki so le najjasnejša ilu-| siracija onemoglosti krščanskega svetovnega nazora : Wasmann, edini zoolog, ki stoji dandanes še na krščanskem stališču, je pristaš teorije, ki postavlja „stvarnika svetau popolnoma v ozadje, teorije, ki nikjer ne pripušča v razvoju sveta in človeštva nadnaravnih vplivov. Descen-denčno teorijo, ki jo je ^nezmotljivi" papež Pij IX. zavrgel kot proti versko, to descendenČno teorijo zagovarja v svojih pre lavanjih jezuit Wasmann; jezuit, ki pozna točno vse cerkvene nauke, ki se je šolal v apologetičnem zavijanju resnice, je prišel do zaključka, da je absolutno nemogoče vzdržati verski nauk o stvarjenju sveta, jezuit Wasmann je moral kapitulirati pred znanstvenikom Wasmannom. To je pač klavern „triumf" za krščansko naziranje!
Kakor* rečeno, moramo v Was-mannu razločevati znanstvenika 'in jezuita. Znanstvenik Wasmann zasluži naše največje spoštovanje; brez ozira na razne nazore, brez predsodkov je raziskoval  in  proučeval   naravo ter
prišel kljub temu, da je nezmotljiva cerkev proklela evolucijsko teorijo, do prepričanja, da je „vsa narava enotna, da so vsa bitja nastala potom naravnega razvoja; toda mesto da bi znanstvenik izsledil zadnje konse-kvencije tega naziranja, nastopi jezuit \Vasmann, ki skuša spraviti to prepričanje v soglasje z vero. Spoznavši, da je sovražni nastop cerkve proti znanstvenim resnicam odtujil veliko večino omikancev krščanstva, je priredil svojo turnejo po Nemčiji, da s priznanjem kapitulacije verskega naziranja pridobi cerkvi zopet omikane kroge. Kar se tiče znanstvenega dela njegovih predavanj, mu gre v resnici vse priznanje; na neštetih svojih lastnih raziskavah pojasnuje Was-mann descendenČno teorijo ter ilu-struje svoja izvajanja z mnogimi projekcijskimi slikami. Dasi \Vasmann ni govornik, ve vendar toliko zanimivih dejstev navesti, da sem res z največjim veseljem sledil njegovim besedam. Ne le descendenčne teorije, tudi danvinizem (nauk o naravnem izboru) priznava Wasmann, sioer ne v toliki meri kakor Darwin sam ali
Weismann, pač pa mu je naravni izbor faktor, ki skrbi za to, da se iztrebijo škodljive lastnosti. Seveda skuša \Vasmann obenem tudi pokazati, da se vse to najlepše sklada z biblijo, da Mojzes ni hotel pisati učne knjige za naravoslovje nego samo priprosto poročilo v verske svrhe in da radi tega bibbja ne govori o descendenci: zakaj je pa bilo pri tem potrebno, da je rod Boga navdahnjeni" Mojzes posamezne faze naravnega razvoja vse križem zmešal, nam Wasmann žal ni povedal.
Zanimivo je AVasmannovo naziranje o postanku človeka. Biblija naivno poroča, da je stvarnik napravil iz ilovice možica in mu vdihnil „dušo". Čez nekaj Časa je stvarnik opazil, da se ta prvi Človek precej dolgočasi; zato mu vzame rebro ter mu napravi iz njega družico. Znanost nam pa govori tako jasno in določno, da se je Človeški rod polagoma razvil iz opicam sorodnih bitij. Kako naj se ta znanstvena resnica spravi v soglasje z biblijo V česar bi ne mogel svršiti noben eskamoter, je poskusil \Vasmann, namreč zediniti ta
dva popolnoma heterogen*ka nauka. Čujmo na kak način ! Wasmann priznava možnost, da se je Človek po telesu razvil iz živali, on priznava, da je to postulat znanosti. Samo človeško j,dušou je ustvaril neposredno stvarnik sam ter jo vdihnil našim živalskim prednikom tedaj, ko so imeli že dovolj razvite možgane. O Adamovem rebru nam žal ni povedal NVasmann ničesar. Vendar pušča Wasmann duri odprte Še za drugi nazor, namreč da je ustvaril stvarnik človeka celega, ter skuša pokazati, da nimamo dandanes še nobenega dokaza za postanek človeka iz živali — kot da nešteti dokazi primerjalne anatomije in ontogenije ne zadostujejo! Tu se nam pač zopet kaže \Vasmann jezuit, ki si ne upa popolnoma pritrditi znanstvenim dejstvom.
To bi bila vsebina Wasmannovih predavanj. Toda zdi se mi zelo neverjetno, da bi imela ta Kanosa krščanskega naziranja zaželjeni uspeh. Onemoglost krščanske kozmogenije se pač kaže pri vsakem koraku. Po-vsodi, kjer hoče spraviti Wasmann v
BSSS
■
otrobi pitat iiaše sosede, ki so ravno pri sadnjih občinskih volitvah pokazali, da so godni ca tako hrano! Tu nas je pa hvala begu preeej,  ki ne
moremo verjeti, ako bi tudi hoteli, sleherni besedi „gospoda", posebno kadar leta obdelava politiko raz prižnice. Pri nas velja načelo: „Politika ne spada v cerkev." Ako pa že razpravljate o njej, tedaj govorite ljudstvu resnico in ne zavijajte in jadikujte pri vsaki priliki, da je vera v nevarnosti, ko se vam mora človek, ki je še tako katoliškega prepričanja — smejati radi tega! Gosti nčar ali kakor mu pravijo pri nas „Rovtaru, se pride menda vendar osebno predstavit in tedaj nam gotovo tudi sam pove, kako in kaj. Čemu potem agitirati zanj raz prižnic in po spovednicah ? Ali so sploh ti „katoliški" možje vredni, da se z njihovo agitacijo oskrunja sveti kraj V Mi to skrajno obsojamo, četudi jih zadnji pastirski list priporoča — najbrže mesto mesa. Najlepši dokaz pa, da gredo pri pametnih možeh take besede skoz eno uho notri skoz drugo pa ven — ako jih sploh poslušajo — je dejstvo, da se je takoj po tej z agitacijo za katoliške" može za beljeno pridigo zbralo okoli 1*20 mož pri „Kokolovcu**, kjer sta gg. Kopač in Kristan ljudem razložila, kdo in kaj so pravzaprav ti r katoliškiu možje, za katere tako pridno agitiraj o nali duhovniki. Se lepši odgovor na hujskanje v cerkvi pa je bil zaupni shod napredne stranke, ki se je vršil ravno isti dan popoldne pri Kramarju". Ako sam „Slovenac" poroča, da se je
udeležilo tega shoda okoli 150 zaupnikov, tedaj si lahko vsak predstavlja, koliko da jih je bilo v resnici. Medtem, ko je videl „Slovenčev" poročevalec na shodu „skoro vse urad-ništvou — navzoč je bil v resnioi samo eden! — dalje „nekaj liberalnih dijakov," katere je slučajno tudi samo eden zastopal, a še ta ne iz Logatca, opazili smo mi lepo število posestnikov, obrtnikov in kmetovalcev, ki so prišli od blizu in daleč na ta zaupni shod. Udeležili so se tega shoda možje, ki se zavedajo vzviše nega boja napredka proti mračnjaštvu, možje, hočejo svobodno misliti ter svobodno delati in ki bodo tudi po svojem prepričanju volili, a ne kandidata, ki ga nam je postavila klerikalna stranka kakor svoj čas Zelena češ, tudi ta je za vas, backe, dober! „Slovencu" ni po godu, da je bil vstop dovoljen le proti povabilu, najbrže radi tega, ker ga nista imela g. kaplan in njegov spremljevalec. Nam je jako žal za to! Klerikalci so seveda v tem oziru vse drugačni. Radi tega smo nemara tako pozno zvedeli za shodček. na katerem je menda 17 možiceljnov poslušalo otrobe, ki jih je vezal brumni dr. Krek. Daje shod zaupnikov enoglasno in z navdušenjem sprejel kandidaturo Grudnovo, je „^lo-vener" seveda previdno zamolčal. Razume se samo ob sebi, da si je moral privoščiti tudi dr. Ferjaučiča, gotovo radi tega, ker nam je med drugim povedal, kako vam bomo lažje na prste stopali. Z ozirom na „Slo-
venčevo" porodilo o našem zaupnem * shodu, pričakujemo z vso gotovostjo, da priredi Gostinčar v Logatcu javni shod brez vsakega vabila. Takrat pridemo gotovo tudi mi. mogoče nazadnje le e „pleh muško-, ki to menda sedaj snuje, da bomo tako združeni z Marijinimi devicami in „katoliškimi" mladeniči, ki bodo takrat gotovo v paradi, trobentah' Čast in slavo Šu-ster&ičevemu podrepniku ter ž njim rešili — vero. Prostor za zborovanje bomo morali sicer še iskati, a z božjo pomočjo ga že pravočasno najdemo. Saj se gre za vero! Torej na svidenje! Samo da ne napravite tako, kakor ste zadnjič! —
Deželni zbori.
Grade o, 22 marca. V začetku seje je odgovarjal namestnik grof Clary na razne interpelacije. Na interpelacijo poslanca Rosa, zakaj se ni dovolil štajerskemu uči tel j -stvu dopust za obisk meŠčan-skošolskega tečaja v Lj ubija ni, je odgovarjal^ da so bili itak taki tečaji v šolskem letu 1902./03. v Gradcu, v šolskem letu 1905./06. pa v Mariboru, tako, da je imelo 78 učiteljev priliko, se iz vež bati za meščanske šole. VeČ uČiteljstva pa za meščanske šole itak ne potrebujejo. Vkljub temu sta le dobila en učitelj in ena učiteljica iz Spodnje Štajerske dopust, da sta se mogla udeležiti imenovanega tečaja v Ljubljani, dočim se šestim prosilcem ni moglo (V) ugoditi. — Na interpelacijo istega poslanca, zakaj seje Oddala služba slovenščine na meščanski šoli v Celju nesposobnemu in slabo kvalifikovanemu učitelju, je odgovarjal
deželni odbornik dr. fiofniann -We 1-lenhof, da učni red za deželne meščanske šole na Štajerskem ne zahteva za poučevanje slovenščine — učne usposobljenosti (!). — Potem se je nadaljevala proračunska debata. Deželni Šolski zaklad se zviša za 234.760 kron ter znaša 5,913.360 K. Ravno tako se zviša prispevek za ljudske šole za 249.258 K t. j. na 5,265 682 K. — Posl. Kern (nemški klerikalec) je kritikoval zahteve uČiteljstva ter predlagal Šestletno šolsko dobo, da se znižajo stroški za šolstvo. — Posl. Vošnjak je nasvetoval razne izpopolnitve v deželnem kopališču Dobrna. — Končno se je sklenilo, da se zgradi na deželne stroške železnica s kolodvora Slov. Bistrica v mesto, ako tozadevni stroški
ne bodo znašali nad 292.000 K.
Trst, 22. marca. Deželni zbor je imel snoči 6. sejo. Najprej se je razpravljalo o resoluciji deželnega odbora zaradi asanacije starega mesta v Trstu. Resolucija je bila sprejeta, nakar se je začela dolgotrajna debata o novem stavbnem redu za mesto Trst.
Brno, 22. marca. V snočnji večerni seji, ki je trajala do polnoči, je bil sprejet deželni proračun za leto 1907. V podrobni razpravi je govoril posl. Smrček o nujno potrebni novi zgradbi češke tehnične visoke šole v Brnu, katera šola je dandanes v desetih raztresenih in nezadostnih po-
kompaktne veČine, — zato je nastala kombinacija, da se dado ostali trije mandati onim najboljšim madjaronom: dr. Šuman ovi 6u, dr. Tropsohu in P o p o v i ć u, da se s tem priveze popolnoma na vlado skupina kakih 10 do 15 poslancev. Imenovani trije poslanci pa bi s tem ne vstopili v koaliciio.
' Dasi je ves parlamentarni položaj silil na to, da se izvede ta kombinacija, ker se je često dogodilo, da je del madjaronov glasoval za demagoške predloge frankovcev, da podstavi nogo vladi, vendar bo ta volitev neugodno vplivala na javnost. Mržnja na madjarone je Še preveč močna in sveža.
Dasi je Frank tudi sprejel v svoje vrste najbolj zloglasne Khue-novce in jih proglasil za velike patriote, čim so vstopili v njegovo stranko, vendar bo gori imenovana kombinacija vzbudila mnogo zlovolj-uosti.
S
V soboto se odgodi saborsko zasedanje. Ta teden je bilo sprejetih več novih zakonskih osnov. Najvažnejša zakona sta o neodvisnosti sodnikov in reforma tiskovnega zakona. Sabor se zopet sestane maja ali začetkoma junija, da sprejme izvršilne
določbe nekih skupnih zakonov. Takrat bo imel tudi svojo sejo odsek za volilno reformo, ki je že določil najglavnejša načela splošne volilne pravice. Zakonski načrt bo sestavil dr. Lorković. A
Frančiškanska agitacija in napredni shod.
Iz Logatca 22. marca.
Na sv, Jožefa dan je maševal v Dol. Logatcu, kakor običajno ob praznikih, neki frančiškan iz Ljubljane. Do sedaj smo čuli pri pridigi iz ust frančiškanov samo božje nauke. Ali pater, ki je bil zadnjič tu, je napravil v tem oziru izjemo. Čutil se je namreč poklicanega, da spravi življenje sv. Jožefa v zvezo z bodočimi volitvami, da celo s kulturnim prevratom na Francoskem. Ne bomo razmišije-vali, kakor pride pater do takega zaključka, kajti vidi se prejasno, da igra pri takih in podobnih pridigah vpliv in pritisk od „zgoraj- prvo in poglavitno vlogo. Ali svetovali bi frančiškanom, naj nas puste drugič na miru s stvarmi, ki ne spadajo v hram božji, in naj jim to zabičava še tako visok gospod, kakor je škof! Za take pridige ne bomo plačevali 10 K. Ali ni Kristus dejal: rMoje kraljestvo ni od tega sveta ?u . . . Čemu silite potem v cerkvi s politiko na dan ? Ako je mislil pater, da nas je s tem navdušil za „krščanskega" moža, ki bo v resnici le boječ podrepnik in najponižnejši sluga Susteršičev, se je zelo motil. Neumnost pa, da je na Francoskem ločitev cerkve od države bila naperjena proti veri, so mogli verjeti le ljudje, ki ne dobe drugega v roke kakor umazanega „Slovenca" in od samih laži smrdečega -Domoljuba*. Pojdite prihodnjič s takimi
veljavo verski svetovni nazor poleg znanstvenega, vidimo, da je le na umeten način mogoče združiti obe naziranji, da pa tako zvarjen je ne more zadovoljiti človeškega razuma. Omikanec ne more ostati na Was-mannovem stališču. Oglejmo si le nekoliko, kako skuša Wasmann krščanski svetovni nazor transformirati.
Stvarnik, ki po nazoru biblije pri vsaki priliki posega v naravo, nima po znanstvenem naziranju, ki ga Wasmann tako odločno zagovarja, ničesar opraviti pri razvoju narave; vsa narava se je razvila in se razvija sama iz sebe, iz svoje moči : od solnca so se odločili planeti in na enem teh planetov se je razvilo popolnoma naravnim potom življenje, najprvo najnižja živa bitja in iz njih polagoma vse rastline in živali. Starnika postavlja Wasmann samo na početek sveta kot „prvi vzrok" vsega. Toda vprašajmo se, Čemu je pač treba, da bi bil vzrok sveta izven sveta samega? Čemu je pač treba, da pripoznamo neki vzrok, ki je popolnoma odveč, ki se nikjer ne pojavlja ? Česan je treba, da stoji na početku
sveta nekak imaginaren bavbav, o katerem ničesar ne vemo in za katerega bitje nimamo niti najmanjše indicije ? Ko vendar vidimo, da je vsa svetovna snov in energija vedno konstantna in da so naravni pojavi samo prikazni, ki so v svojem bistvu vse enotne! Čemu torej izven sveta neki vzrok, ki ga niti najmanj ne potrebujemo za razlago bistva sveta? Zakaj torej ravno en vzrok, zakaj ne deset vzrokov, zakaj ne sto ? Edina rešitev tega problema je to, daje vzrok sveta vedno v svetu samem, to je, da svet nima početka, ker tudi nima konoa, saj vemo, da sta energija in snov vedno konstantni. Razvidno je torej, da pridemo do monizma, ako stopamo po Wasmannovem potu do zadnjih konsekvencij ter se ne podamo vplivu raznih fantastičnih predsodkov.
Sicer nam pa Wasmann sam pušča izbiro med monizmom in krščanskim nazorom. Wasmann namreč ne skuša naravnost ovreči monizma, nego ga samo stavi v paralelo s krščanskim nazorom; on odkrito priznava, da njegov nazor ni brez predsodkov,
on le skuša isto pokazati tudi za mo-nizem. Wasman ne dokazuje bitja stvarnika, nego priznava, da je vera v osebno božanstvo le premisa vsemu njegovemu pojmovanju, is to tako kot je eksistenoija snovi in energije premisa monizma. Pri tem pa pozabi povedati, da ima njegov nazor razen premise osebnega božanstva tudi še iste premise kot monizem, da ima torej monizem eno premiso manj nego krščanski nazor, iz česar sledi, da ima monizem prednost.
Kar se tiče Wasmannovega stališča glede postanka človeka, t. j. človeške „duše", mislim, da se mi ni treba baviti podrobneje s tem, ker je ta nazor zgolj fikeija brez vsakega dokaza; nasprotno nam kaže moderna živalska psihologija, da je razlika med Človeškim in živalskim duševnim Življenjem samo kvantitativna.
Iz vsega raz vidimo, da ne more Wasmannov poskus niti najmanj premeni td dejstva, da je izigrala krščanska kosmogenija, ki se opira na hebrejsko mitologijo, še zdavnaj svojo vlogo. Nastop Kopernika ji je zadal prvi udarao, tedaj počimlje znanstvena
slopjih Tozadevna resolucija je bila sprejeta.
Praga, 22. marca. Poslanec dr. Baxa je izjavil v današnji seji, da čahi ne bodo nikdar privolili v nemške zahteve, naj bi se omejili okraji po narodnostih ter da bi se kraljevina Češka razdelila. — Posl. Bach-mann je napadal deželno unravo ter zopet zahteval popolno narodno omejitev in delitev dežele.
Nagodbena pogajanja.
Budapešta, 22. Glasilo ministra Kossutha, „Budapest" je hipoma izpremenilo svojo pisavo O nagodbi. Danes je namreč prinesel list, brezdvomno iz Kossuthovega peresa, sledečo izjavo: Skoraj vsi časopisi konstatujejo z veseljem, ker se nagodba najbrže ne doseže. Odkritosrčni pristaši gospodarske samostalnosti smo ter smo se vedno prvi borili za to, toda sedaj — bodimo odkritosrčni in priznajmo — ne bilo bi mirovno razmerje, ako bi leta 1908. nenadoma nastopila samostojna carina. Ne veselimo se take samostalnosti, ki bi provzročila strašno vojno razmerje žAvstrijo. Tak je položaj. Konstatujemo, da si Ogrska odkritosrčno želi nagodbe, toda zajamčiti se nam mora obenem samostojno carinstvo.
Rimski duhovniki ne smejo biti narodni.
Praga, 22. marca. Kardinal baron Skrbensky je izdal okrožnico na podrejeno duhovščino, kjer se pozivajo duhovniki, ki so proglašeni kot ceško-narodni kandidat je, naj odstopijo od kan d|i d a t U r. Med resnično narodnimi duhovniki je ta prepoved provzročila hudo razburjenje in pripravlja se baje proti rimskemu kardinalu nekaj podobnega, kakor svoječasno proti Kohnu.
Iz Srbije
Belgrad, 22. marca. Vojno ministrstvo je razpisalo dobavo 100 000 Mavzerjevih repetirk za pehoto. Baje dobi puškama v Stevrju naročilo na najmanj 50.000 pušk.
V skupščini je odgovoril ministrski predsednik P a š i ć na interpelacijo radikalca Joksimovića, da vladi ni bilo ničesar znanega o kakih pripravah v Belgradu za atentat na bolgarskega ministrskega predsednika. Istotako ni resnično, da bi bila Srbija na zahtevo bolgarske vlade izročila tri, v Belgradu živeče bolgarske dijake.
Kmetski punti na Rumun-
skem.
Črnovice, 22. maja. V najhujših stiskah je mesto M i h a j 1 e n i. Meščani so zbežali in vojaštvo varuje njihovo imetje. Okoli mesta je zbranih nad 3000 kmetov. Ko so hoteli včeraj vdreti v mesto, so jih sprejeli vojaki s kroglami. Petna j s t kmetov je bilo ubitih.
Najhujše razsajajo puntarji v okrožju V a s 1 u i. Vsi graščinski dvori so uničeni. Celo vlake so napadli kmetje ter oropali potnike. Nekega pruskega graščinskega zakupnika so umorili. Končno so bili vojaki primo-
kozmogenija in edini svetovni nazor, ki stoji ž njo v popolnem soglasju, je monizem — nazor, ki so ga zastopali največji geniji, Griordano, Bruno, Spinoza, Goethe — nazor, da ni Bog neko bitje izven narave, nego da je Bog in narava, duh in snov v svojem bistvu eno in isto. Krščanstvo ima preteklost, a monizem prihodnost.
Po mojem mnenju smemo biti le hvaležni \Vasmannu, da je priredil svoja predavanja, kajti s tem je pri-vel kroge, ki so slepo verovali besedam biblije, do spoznanja, da je naravni razvoj dandanes jasno dokazan fakt, a omikanim krogom je pokazal s svojim skrpucalom krščanskega na-ziranja in znanstvene kozmogenije, da tako stališče ne more zadovoljiti človeškega] razuma, nego da moramo korakati po potu, ki ga nam označuje teorija descendenoe, konsekventno naprej, do monizma, do edinega nazora, ki nam podaje enotno in neprisiljeno razlago svetskega problema.
Wnrz burg, dne 17. marca 1905.
»r. Beri* Sanlk.
rani streljati. Deset oseb je mrtvih, pet pa z bajeneti hudo ranjenih. Napadalci so bili večinoma kmetski rezervisti, ki so bili poklicani k orožnim vajam.
Bukarešt, 22. marca. Cela gar-nizija je alarmirana, 1800 vojakov se je odpeljalo s posebnimi vlaki v Mol -davijo. Blizu mesta so kmetje iztrgali železniški tir, da bi ponesrečil vojaški vlak, toda zločin so pravočasno zapazili. Kmetje so se razdelili v čete po 1500 mož in tako organizirani ropajo. Nad 10.000 Židov je že brez strehe.
Dunaj, 22. marca. Bukovinska deželna vlada je naznanila ministrstvu notranjih del, da so rumunski kmetje iz Bukovine ponekod prestopili mejo ter se udeležili ropanja. Ko so se vrnili domov s plenom, so jih orožniki prijeli ter odvedli k okrožnemu sodišču v buczavo. Ob celi meji patru-lirajo orožniki, ki imajo nalog, da ne puste kmetov čez mejo.
Černovice, 22. marca. Na kolodvoru stoji zakurjen vojaški vlak, da odpelje celo vojaško posadko na meje. Tudi rumunska vlada je na posredovanje avstro-ogrskega poslanika
odredila, da se odpošljejo trije polki iz Valahije na avstrijsko mejo.
Obrtni vestnih*.
Orevljarji in krojači ter obrtna novela. Čevljarski in krojaški obrt sta uvrščena med rokodelske obrti že od leta 1883, ko se je v naš obrtni red privzelo kot posebno vrsto obrtov rokodelske obrti. V tem pogledu obrtna novela ne izpremeni obstoječega položaja, saj v bistvu ne, kajti sposobnostni dokaz, ki je z rokodelskimi obrti zvezan, kot tak ostane in se le v toliko popolni, da bode v večji meri kakor doslej pripomogel do strokovno boljšega naraščaja. Obvezne pomočniške skušnje po prestani učni dobi in eventualno tudi mojstrske skušnje po določenem številu pomočniških let, izvestno ne ostanejo brez dobrih posledic, vzpod buda bodo tako za mojstre kakor za njih pomožno osobje. Toda ne mislimo govoriti danes o ureditvi in o vplivu sposobnostnega dokaza. Pečati se hočemo z vprašanjem, ki je za črevljarje in krojače važnejše in spričo bližnjega uveljavljenja obrtne novele tem pomembnejše, ker se sedanji položaj bistveno izpremeni. O tem izpregovorimo, kakšno bode razmerje med prodajalci čevljev in trgovci s storjeno obleko na eni ter med čevljarji in krojači na drugi strani. Čevljarji in krojači so takore-koč glavni predstavitelji rokodelskih obrtov, ta dva obrta imata posebno veliko število samostojnih mojstrov, štejeta pa tudi izredno mnogo pomočnikov in vajencev. Zadnja obratna Štetev, ki se je vršila v Avstriji leta 1902, je dognala, da je na Kranjskem okoli 900 krojaških mojstrov ter okroglo 1600 samostojni ti čevljarjev. Tako važni obrtni stroki in tako številno zastopani zaslužita, da jih za-konodajstvo uvažuje. Tvorniško izdelovanje čevljev in oblek ter s tem v zvezi rastoče število prodajalcev Čevljev in oblek, še bolj pa okolnost, da se prodajalci oblek in Čevljev pečajo v znatni meri tudi s tem, da sprejemajo naroČila na obleko in čevlje, ali z drugimi besedami, da delajo po meri, je vzbudilo med čevljarji in krojači živahno   gibanje,   mereče na
■zV Daife v prilogi.
Strohounlcl dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Kržanov položaj je bil prav mučen. Silno si je želel, da bi prišel v mesto, vedel je, da je pod mestnimi hišami, da je treba najti le skrivna vrata in vse je dobljeno, a zdaj si ni mogel pomagati, vrat ni našel in slutil je, da jih tudi sam ue najde.
Ujeti pirat bi mu pač lahko pokazal vrata, a Kržan je dvomil, da bi to storil. Rekel si je, da bi on sam na piratovem mestu ne izdal take tajnosti niti za ceno svojega življenja. Zaradi tega je sklenil, da poskusi od pirata izvedeti izhod šele potem, ko spozna, da drugače ni mogoče.
Brezuspešnost Kržanovega iskanja je delala ujetemu piratu oči vidno veliko veselje. Izraz zlobne zadovolj-nosti in porogljive škodoželjnosti, ki se je zrcalil na piratovem obrazu, je bil tako očiten, da je Toma močno ujezil.
— Nič se preveč ne veselite, gospod razbojnik, je zarenčal Tomo na jetnika, vaše ure so vseeno štete.
1. Priloga „glsf saslssni Mirisa" št 68, gat 23. mifca 1907.
to, da se v obrtnem zakonu poskrbi sa varstvo in obrambo teh obrtov. Vodilo bi predaleč, ako bi hotel tudi Je v kratkih potezah pokazati, kako ** je razvijalo to vprašanje ob posvetovanju in razpravi o preureditvi •brtiif g* reda. 2e zaradi preglednosti ■e omejimo zgolj na to, da podamo pregled sedanjih razmer ter potem navedemo nove določbe.
Sedanje določbe obrtnega reda, ki ostanejo neizpremenjene Se v veljavi do prede avgusta tekočega leta, so jako nedostatne in pomanjkljive, v kolikor govore o obsegu obrtnih pravic sploh in o obsegu rokodelskih pravio posebej, Za vodilo postavljajo, da je za obseg obrtnih pravic odločilen obrtni list, odnosno koncesija. V obrtnem listu pa je, kakor znano, naveden le obrt kot tak. (3e pride do ■pora in prepira med dvema obrtoma ali med obrtom in trgovino, je stvar deželne vlade, da odi- Či o obsegu obrtnih pravic na podlagi strokovnjake izjave prizadetih obrtnih za-drmg ter trgovske in obrtniške zbornice. To razsojanje je sila težavno, pravična in utemeljena razdelitev obrtnih pravic dela često neverjetne težavo, ki so tem večje, Čim sorod-nejša sta si dva obrta, čim večja je dotična ploskev. Vzemimo (e sobne ■likarje in pleskarje, ali ključavničarje in kovače. Pa tudi za razpre-delitev obrtnih pravic med proizvajalnimi obrti ter med trgovinskimi obrti ima sedanji obrtni red le prav kratka določila, ki vele, da se trgovec kot tak ne sme pečati z rokodelskim izdelovanjem in predelava-njem obrtnih izdelkov. Napredujoči razvoj oblačilne industrije in pa, kar je z njo v nujni in neposredni zvezi, rastoče število trgovin 8 Čevlji in oblekami je takoj izzvalo odpor prizadetih obrtnikov, kakor hitro so čutili slabe posledice teh svojih konkurentov. Klic po obrambi je postal tem glasnejši, ko so trgovci z obleko in čevlji — pred očmi imamo tu zlasti specijalne trgovine teh branž — niio več držali le prodajanja is •voje zaloge, marveč šli korak dalje in začeli prevzemati tudi naročila, na novo obleko in čevlje; nadaljnja posledica, ki se je podala tudi tako-rekuČ sama posebi iz umljivih razlogov, tega trgovanja je bila ta, da so, kar je zlasti pomembno pri Črevljar-ikih izdelkih, prevzemali tudi naročila za popravila, ali z drugimi besedami, da so prevzeli tudi posredovanje za izvrševanje reparatur že rabljenega blaga. Obrtni spori, ki so nastali zategadelj med prodajalci na eni strani ter med Čevljarji in krojači na drugi strani, so privedli do tega končnega rezultata, da je upravno sodišče prisodilo trgovcem pravico prevzemati naročila na nove izdelke ter tudi na popravila, češ da jemanje mere ni rokodelska spretnost. Izvršitev naročil seveda ne gre trgovcem, ki tudi ne smejo imeti v to potrebnega pomožnegaosobja. Umevno je, da se s takim položajem niso mogli zadovoljiti v prvi vrsti prizadeti čevljarji in krojači. Njih prizadevanje se je zategadelj nujno obrnilo na to, da se izpremene zadevne določbe obrtnega zakona. Z zahtevo, da bodi prodaja rokodelskih izdelkov pridržana in varovana le upravičenim obrtnikom, seveda niso prodrli in tudi ni upanja, da bi kdaj prišlo do tega. Narobe, vstrajanje pri tej zahtevi bi utegnilo privesti do akcije od nasprotne strani, da potemtakem
tudi ne gre, da se daje obrtnikom pravioa prodajati tudi izdelke, ki jih niso napravili sami.
Obrtna novela ima v paragrafu 38 a obsežnejša določila, ki govore o razpre delit v i obsega obrtnih pravio trgovcev in proizvajalnih obrtov sploh, posebej pa še o obrtnih pravioah prodajalcev čevljev in storjenih oblek. V splošnem je opomniti, da je obseg obrtnih pravic prodajaloev čevljev in oblek v primeri z drugimi trgovci znatno manjši, in to odločno v prilog čevljarjem in krojačem. Nove določbe, ki zadobe veljavnost 17. avg. tekočega leta, so v bistvu sledeče: Trgovci s čevlji in trgovoi z narejeno obleko za ženske, moške in otroke smejo jemati mero pii prodaji le v toliko, v kolikor je to potrebno, da se izbere stranki pristojno blago iz njih zaloge. Razlika, obstoji torej v tem, da po novem zakonu ne bo smel trgovec več na podlagi mere, katero je vzel, stranki čevljev ali obleke še le naroČiti. Posledica tega bo, da ne bo več mogel posredovati naročil za nove obleke in čevlje, ki se morajo Šele napraviti. Oddajal bode blago le iz svoje zaloge, jemanje mere bo služilo le v to, da olajša izbero iz njegove zaloge. S tem, da odpade naročanje novih Čevljev in oblek ob posredovanju trgovcev, je čevljarjem in krojačem vsekakor služeno. Bolj še koristi ta določba krojačem, za nje je večje vrednosti, ker je znano, da se čevlji ponajveČ kupijo neposredno iz obstoječe zaloge, potem ko se jih je pomerilo, doČim se obleka zlasti za boljše sloje v konfekcijah ponajveč še le po meri napravlja. Če bi te določbe veljale splošno za vse trgovce z obleko in Čevlji, bi imeli čevljarji in krojači vzrok reči, da je obrtna novela za njih stan prinesla največ ugodnosti. Uspeh pa izgubi zategadelj za čevljarje in krojače na vrednosti, ker so se v zakonu uvaževale koruti in potrebe trgovin, ki so dne L januarja 1907 že obstajale. Tako je pač dana važna obramba in precejšnje varstvo napram po novem letu otvorjenim trgovinam, glede trgovin pa, ki so že pred novim letom, izključno ali pa vsaj v pretežni meri razpečavale obleko in čevlje, pa veli zakon, da smejo lastniki takih trgovin sprejemati tudi v bodoče naročila na nove obleke in čevlje ter jemati mero tudi za blago, ki ga nimajo v svoji zalogi. Naročila morajo dajati v izvršitev opravičenim producentom. Kakor se vidi, bode torej za veljavnost novega obrtnega zakona razlikovati med dvema vrstama trgovin s čevlji in narejeno obleko. Zakonodajalec je ustvaril prehodni položaj za stara trgovska podjetja teh strok. Toliko glede prodaje nove obleke in novih čevljev.
Pri tem predmetu pa zanima čevljarje in krojače tudi še vprašanje, kako je s popravili Čevljev in oblek. Vprašanje, ali imajo predmetni trgovci pravico, sprejemati Čevlje in obleko v popravilo, zanima Čevljarje in krojače na eni strani neposredno zategadelj, ker gie za zaslužek pri popravilih. Če smejo prevzemati trgovine popravila, trpe čevljarji in krojači, ker je znano, da imajo take trgovine ali svoje obrtnike, ki so od njih več ali manj odvisni, ali pa pošiljajo popravila drugam v izvršitev.   V obeh primerih je domaČ
obrtnik neposredno prizadet, kar odide zaslužek, če stranke same ne izbirajo med obrtniki. 0 tem, da noben obrtnik ne prenaša rad odvisnosti, niti ne govorimo. Krojače in Čevljarje pa interesira ureditev tega vprašanja posredno tudi iz tega razlogi, ker dejstvo, ali sme ali ne sme trgovec F obleko in trgovec s čevlji prevzemati in poskrbeti popravila, vpliva v znatni meri tudi na prodajo novega blaga. Zlasti pri čevljarjih igra to dokajšno vlogo, če stranke vedo, da čevljev ne morejo dajati v reparaturo tja, kjer so bili kupljeni, se premis ijo kupovati nove čevlje v trgovini, zakaj zaveden čevljar, če količkaj more dihati, pogleda čudno stranko, kateri je dober le za krpanje, <5e pa sprejme popravilo, bode pač po vsej pravici taki stranki primerno „agio" pridejal. illede sprejemanja čevljev in obleke v reparaturo veli novi zakon, — in to je obvezno za vse trgovine s Čevlji in obleko brez razlike, od kdaj obstoje — da trgovcem ni do vol j eno prevzemati obleke in Čevljevin posredovati pri izvršitvi reparatur. Sodimo, da bo ta določba, ki velja le za trgovine z obleko in čevlji, zlasti v večjih mestih za čevljarje in krojače prav koristna, Če se bode le skrbno pazilo, da se izvršuje.
Glasovi z Jesenic.
— Jeseniški klerikalci so velikanski modrijani. Roka znanega dopisnika „Slovenca" je napisala v sobotnem farovškem listu selo pravljico o bodočih občinskih volitvah in lahko smo prepričani, da so klerikalni backi popolnoma uverjeni o resničnosti te pravljice. Častni občani so padli, zmaga je naša, ta glas odmeva po klerikalnem jeseniškem gaju Ubogo glavarstvo, ubogi deželni odbor in usmiljenja vredna c. kr. deželna vlada! Klerikalni načrt za bodoče občinske volitve je v sobotnem „Slovencu" natanko izdelan in vse tri oblastvene instance ga morajo brez zadržka potrditi ali pa bo govorilo — klerikalno „ljudstvo4*. Kaj bo, kaj bo, ali se morebiti podere svet, Če se ne uresničijo zlate sanje domišljavih klerikalnih kričaČev? Deželni odbor in deželna vlada imata glede jeseniških občinskih volitev tako lahko stališče, da je pravzaprav vsako govorjenje nepotrebno in bi bilo neumestno, če bi se kdo le najmanje oziral na vpitje jeseniške klerikalne klike, ki ne pomeni pri nas nič, popolnoma nič. Zadnje volitve so se, kakor je razvidno iz razsodbe upravnega sodišča, vršile nepravilno in posledica je, da se mora nepostavno izvoljeni občinski odbor razpustiti. Taka navada je pri vseh javnih za-stopih vedno in povsod. Kako pride volilec prvega razreda, ki je obenem eden največjih davkoplačevalcev v občini, do tega, da se ga oropa volilne pravice. Častni občan gospod Trevn je volil poprej v I. razredu in kje naj voli sedaj ? Po razsodbi zdravega Človeškega razuma mora priti v IL razred in to zadostuje, da se sestava občinskega odbora popolnoma izpremeni Čut pravicoljubnosti zahteva od oblastev, da se postavijo na edino pravo stališče, da morajo imeti domaČi posestniki, ki tvorijo glavno in stalno oporo občinskega gospodarstva, primerno zastopstvo in to se zgodi popolnoma zakonitim po-
Jaz in moj gospodar že prideva iz tega brloga, vi pa ne več. Nikdar več, gospod razbojnik. Vas obesim jaz s tema rokama tu v jami; da, da, gospod razbcjnik, vi ne bodete več videli belega dne, jaz pa Še dostikrat.
Ujetega pirata, ki doslej ni iz-pregovoril nobene besede, je Tomovo obetanje tako razjezilo, da je začel grdo preklinjati in groziti Tomu, da ga že zadene maščevanje in sicer strašno maščevanje.
Tomo je skočil pokonci, ne strahu, nego neskončnega začudenja.
— Že enkrat sem to slišal! je vzkliknil. Prav te besede sem Že ilišal!
Vzel je svetilko, ki jo stala poleg njega in posvetil razbojniku v obraz.
— Ha — zdaj vas poznam, gospod razbojnik. Ali se nič ne spominjate name? Seveda nisem bil oblečen kot turški vojak, ko ste mi obetali svoje najstrašnejše maščevanje. Ali še vedno ne veste, kdo da sem ? Jaz sem tisti fant, ki ste ga v Benetkah na Markovem trgu povabili, naj z vami kocka in ki vas je obral za ves denar. Pa ne da ste že name pozabili V
— Pirat je strme gledal Toma, kakor bi ga hotel s svojimi očmi pre-bosti. Tomo pa se je z veliko zado-voljnostjo usedel zopet na svoje mesto.
— Lej, lej, kdo bi si bil mislil,
da se midva še kdaj srečava. Takrat ste bili velik gospod in ste se norca delali z mene. Zdaj sem pa jaz gospod, ker imam že nekaj cekinov v žepu, ^i pa ubog razbojnik, ki se bo še danes preselil v pekel. Takrat v Benetkah ste mi svetovali, naj se nikdar več ne dotaknem kock. Za ta svet sem vam Še danes hvaležen, a pomagati vam ne morem, obešeni boste vseeno.
Ujeti pirat že ni več slišal teh Tomovih besed. Obrnil se je bil na stran in prisluškoval z tako napeto pozornostjo, da se je zdelo Tomi sumljivo. Vstal je hitro in stopil h Kržanu, ki je na drugem koncu širne jame preiskoval steno ter mu naglo povedal svoj sum.
V tem trenotku se je namreč zasvetilo na stropu in nekdo je spustil kratko lestev v podzemsko dvorano.
Tomo in Kržan sta naglo skrila svetilki pod svojima suknjama, ravno o pravem Času, kajti že se je pokazal na lestvi človek.
— Beži, Ladislav, je v tem hipu zaklical ujeti pirat, a oglasil se je že prepozno. Kakor dva jastreba sta se Tomo in Kržan zapodila na lestev, jo izpodmaknila in z njo vred vrgla na tla — Ladislava Gjačiča. V istem hipu sta že tudi postavila svetilki na stran in zgrabila Gjačiča ter ga zvezala.
— Dobro sva opravila, je ves zasopel vzkliknil Tomo, dva lepa ptiča sva ujela. Če me imate kaj radi, miioslivi gospod, naredite mi veliko vesolje: dovolite mi, da spravim jaz ta dva moža na oni svet.
— Pusti take šale, je Kržan resno pokaral svojega slugo. Zdaj ni čas za to. Ostani ti pri najinih jetnikih, dokler nisem pregledal izhoda iz te jame. Pusti ju pri miru in le čuvaj, da ti no utečeta. Vrnem se kmalu.
Kržan je pristavil lestev, ki jo je bil spustil GjaČič v podzemsko jamo in je prišel v cerkveno mrtvašnico, iz katere so vodile zložne stopnice v cerkev. Tu je Kržan videl, da je zunaj že beli dan, da je torej skoro vso noč zamudil v podzemski dvorani. Sprevidel je, da bo prav lahko prišel iz cerkve, čim jo odpro, spoznal pa tudi, da morajo grški menihi biti v zvezi z Gjačičem. GjaČiČ je moral imeti poseben vhod v cerkev, da je mogel priti ponoči v svoje podzemsko skrivališče. Kržanu se je preveč mudilo v mesto, da bi iskal ta izhod. Zaradi tega se je vrnil v podzemsko jamo in naroČil Tomu, naj ostane pri jetnikih, sam pa je potem v cerkvi skrit v temen kot počakal, da je menih-cerkovnik odprl vrata ter na to pohitel naravnost v palačo proveditora Bragadina.      (Dalje prih.)
tom. Ako bi se ngodilo kričanju dveh ali treh klerikalnih razgrajačev, bi se s tem zakon naravnost kršil ter se večini stalnega prebivalstva zgodila največja krivica. Naša odločna zahteva je tedaj: Občinski laitop na Jesenicah naj se razpusti vsled nepravilnosti, ki so se vršile pri zadnjih volitvah ter razpišejo nove volitve na podlagi naj novejšega davčnega izkasa. To zahteva pravica, zakon in javno mnenj e!
— Klerikaloinabobnn. Razumljiv je strab, ki ga imajo jeseniški klerikalni razgrajali in kriČači pred razpustom občinskega odbora. Km j jih čaka v tem slučaju V Tretji razred si pridobi tovarniška stranka brez ki erikalne klike, ki premore tu komaj y0 glasov. Drugi razred pride v napredne roke, ker so vsi večji domaei posestniki naprednega in nrotikleri-kalnega mišljenja. V prvem razredu ima tovarna največ glasov t. j. 8, klerikalci 4 in naprednjaki 7. Ako pokaže tovarna klerikalcem fige, s<> potem v farovžu na cedilu. Tovarna bi imela sicer v občinskem odboru nadpolovično veČino, toda ne dvotretjinske. S to stranko bi naprednjaki lahko delali, ker pošilja tovarna v odbor navadno svobodomiselne elemente, ki bi gotovo ne nosili takih neumnosti v odbor kakor klerikalci. Brez tovarniškega fraka so torej klerikalci v tem slučaju — popolnoma izgubljeni. In to bi bilo najbolje. Potem bi se tudi mi postavili na stališče, ki ga je zastopal župnik Zabukovec, da nam bi bil ljubši svobodomiselni Nemec kakor pa kranjski klerikalec!
— Razsodba upravnega sodišča glede jeseniških časiuih občanov se je izvršila na podlagi napačnih informacij najvišjega sodišča. Žalostno, da se pri tako važni instanci vršijo razsodbe naravnost lahkomiselno Potem ni čuda, da gineva med ljudstvom zaupanje do najvišjega sodišča. Zadevo Madille o pravem Času pojasnimo !
— Ravnatelju Trappenu je pripoznalo upravno sodišče virilen glas v občinskem odboru na Jesenicah. Klerikalci se seveda tega bolj vesele kakor pa tovarna sama!
— Imenitno je čitati „Slovenca", kedar piše o svojih odbornikih. Tovarniške odbornike in volilce nazivlja „našeu, dasi so po mišljenju največji nasprotniki klerikalcev. Protestantu ravnatelju Trappenu, ultra -liberalcu Luckmannu itd. pravi farovški „Slovenec" „našia. Človek res ne ve,   ali bi se smejal ali jokal!
— Dr. Vilfana je hotel sobotni „Slovenecu nekoliko oklofutati. Dobro je edino to, da te klofute popolnoma nič ne bolijo zastopnika jeseniških odbornikov, ki vkljub klerikalnim klofutam ne izgubi zaupanja med njimi.
— Krajnim Šolskim nadzornikom za Jesenice je imenovan gosp. Alojzij Schrey, c. kr. nadpoštar in veleposestnik na Jesenicah. Klerikalci so hoteli imeti bivšega župana J. Klin ar j a. Hudomušni ljudje pravijo, da je tudi to imenovanje krivo, da je pobožni „Slovenec" proti svoji navadi v soboto nekoliko zaropotal nad vlado. Pes, ki nima zob, lahko laja in hlasta, ker škodovati tako nikomur ne more!
— Sest telovadcev in društvo „Sokolu kot tako je dobilo pretekli teden okusno izdelane diplome, ki so jih pridobili lansko leto pri tekmovalni telovadbi na vsesokolskem zletu v Zagrebu.
— Telovadbo na klerikalni podlagi dobimo na Jesenicah. Neki Podlesnik iz Ljubljane je že pričel strašiti po „Katoliškem domu". Radovedni smo, kaj porečejo k temu tisti novopečeni junaki med Sokolstvom, ki jim je vsakdo dobrodošel, pa če je tudi črn kot zamoreo ali pa rdeč kot rak. No, vsaka neumnost se sama vje, pa se bo tudi ta!
— V radovljiškem okraju ne postavi napredna stranka kandidata za državni zbor. /veleti je, da vsi svobodomiselni volilci podpirajo kandidaturo dr. Dermote, ki ga je proglasilo kandidatom vodstvo jugoslovanske soo. demokracije.
— O Legij o n ar j i h , ki so bili z velikim uspehom uprizorjeni v nedeljo in torek, spregovorimo prihodnjič. Prvo nedeljo po Veliki noči bomo videli zopet  „Roko vnj a čeu.
Franjo Markovit.
(Njegovo predavanje o Simonu Gregorčiču v ljub. »Mestnem domu4* jutri, dne 24. marca ob 8. uri zvečer.)
Jutri bo velik in jasen dan.
Hrvatski profesor Marković bo predaval o slovenskem pesniku Simonu Gregorčiču.
Dokler ne bo mogel Sloveneo govoriti in predavati o hrvatskih pesnikih in ne H vat o slovenskih, bode naše duše težil greh zgodovinski, bode laž vsaka primera z Grki,
bomo na svetu unioum, ki nima niti volje niti sile za svoje lastne in te« rese.
Marko vi 6 bo predaval o Slo venom in zato bo jutri velik dan.
Jutrišnji dan pa bo tudi zanimiv dan. Ako zremo stvar vedno z enega stališča, trpi lahko resnica in mikavnost. Z drugega stališča, pred drugim ozadjem ti more slika stopiti v čisto novo lu$ in s tem razkriti povsem nove strani. Baš radi tega je pri velikih narodih kritika plodovita, ker je milieu kritičarjev in pesnikov različen.
Profesor Marković zastopa na zagrebškem vseučilišču filozofij o, posebe estetiko. „Sustavna estetika" je njegovo najnovejše znanstveno delo. Kritično pa je obdelal najsijaj-nejše pojave hrvatske književnosti, Gundulić jvega „Osmana," Mažurani-čovega „Čengič-ago,u Stanka Vraza, Preradovioa, Senoo itd., osobito mu je mila doba ilirskega preporoda. V svojih študijah ne gre za visokimi besedami, a vse, kar podaje, je plod temeljitih študij in dolgotrajnega raz-mišljavanja. V svojem kriticizmu je imel le enega prednika, našega Stanka Vraza. S Stankom Vrazom ga veže tudi to, da je in on sam pesnik.
Franjo Marković je pesnik klasičnih epskih in dramatskih del. V dobi, ko sta nastopala pri nas Jurčič in Stritar, je ustvaril Marković dovršeno hrvatske tragedije visokega stila („Karlo Drački," „Ben^o Bot" 1872 in „Zvonimir" v prozi 1877) ter spesnil epe „Dom i svijetu (1865), „Kohan i Vlastau (1868) in „Povratak pod hrvatskega kralja" (1871). Njegova poezija ne bo zavzemala mesta le v zgodovini, ampak bo živela v vekih, zato ker je poezija; nad efe-mernimi pojavi bo obdržala absolutno vrednost, ker druži čuvstvo in misel v lepo dovršenost filozofsko. Marković ne pozna sujeta brez ideje, a velika ideja, ki jo kaže v svojih dramah, je misel borbe človeške za Človečanstvo, za svobodo misli in V0Ue» je kulturen liberalizem. Baš radi tega, ker njegovi junaki niso samo zgodovinske veličine, ampak tudi ljudje, je njih krivda večna in zato vedno zanima. Marković stoji na stališču hrvatskem in Človeškem in to daje njegovi poeziji tisto visoko vrednost.
Da je ostal urednik „Vienca" (izza 1872, višek njegovega pesniškega ustvarjanja), da ni postal profesor in znanstvenik! Baš sedaj piše novo dramo — morda nadaljevanje tetra-logije, ki jo je začel s „Karlom Dračkim?"
To-le smelo trdim: Kdor hoče zreti divno idilo, združeno z visoko filozofijo in s plastično sliko „bacho-vega huzarja" Ergerja, naj Čita krasni idilski epos Markovićev „Dom i svijet," ki ga je zložil kot 20 letni mladenič, rad bj nadaljeval Čitanje in Čital „Kohana in Vlasto," ki sta odni-hana na krilih Bvronove ia Mickie-vviezeve romantike in propovedujeta evangelje slovanske „golobinje duŠe" med poJabskimi Slovani, „jer prolazna je mržnja, a ljubav vječna."
Marković je veren delavec za Štrossmajerjevo geslo: „Prosvjetom k slobodi!-1 Pristaš Štrossmajerjeve kul-turno-politične ideje, je bil z njim enako trden v političnem misije, ju, dasi ni igral v politični javnosti aktivne vloge. O njegovi doslednosti svedoči najbolj to le ob sebi neznatno, a značilno dejstvo: Marković ni nikdar potoval s certfikatom za polovično karto, ker ni mogel tega prenesti, da bi bil na njegovi sliki madžarski pečat, žaleč nagodbo in njegovo domovinsko čuvstvo. Kot suplent gimnazije v Oseku je s polnim imenom podpisal oster protest proti znanemu madžarskemu banu Rauchu, ki pa se potem ipak ni upal lotiti — poezije. (Najboljšo študijo o Markoviću je napisal profesor dr. Branko Vodnik-Drechsler, Zagreb, 1906, ponatisk iz „Savremenika").
Rojen je Marković v Križevcih, mestecu med Zagrebom in Dravo, 1. 1845. torej Gregorčičev vrstnik. Ko je pred dvema letoma obhajal svojo šestdesetletnico, mu je književniško društvo priredilo sijajno akademijo, a on je hvaležno odklonil vsako slavje, ni ga bilo zraven.
Sedaj pa prihaja govorit o svojem pokojnem slovenskem vrstnika. Hvaležni mu za to, bomo Slovenoi jutr-šnji večer posvetili Gregorčiču in Markoviću, Slovencu in Hrvatu. In tako mora biti.
Gregotilteua proslava o Skofjl
Loki-
Tudi mi v Škofji Loki ne samo nismo hoteli, nego tudi kot pravi rodoljubi nismo smeli zaostati za dru-g mi slovenskimi kraji, da ne bi na dostojen način proslavili spomina di-Čnega goriškega slavca, onega našega nesmrtnega pesnika-miljenoa, ki so ga lastni stanovski tovariši še za življenja njegovega tako neusmiljeno preganjali! Njegov duh še vedno bdi med nami in bode bdel tako dolgo, dokler
bo bilo le eno zvesto slovensko sroe! ▼ svesti si, da „Narodna Čitalnica Škofjeloška prav ume, kaj je bil veliki pesnik Simon Gregorčič, katerega žal še krije rodna gruda svojemu narodu slovenskemu, proslaviti je hotela nje gov spomin, priredivši v svojih društvenih prostorih minulo nedeljo, dae 17. t. m. pravi ljudski konoert z bo gatim in lepo izbranim sporedom. Že TeČ dni prej oznanjali so po mestu in bližnjih sosednih vaseh lepaki to veselico, to resnično vseskozi narodno prireditev. Nepopisno navdušenje je vladalo vsa pristna sroa slovenska, kajti vsakdo, ali je že kdaj kaj slišal o trpinu Gregorčiču ali ne, zaželel je, — da se prav izrazimo, zahrepenel je počastiti ga in hkratu še kaj več izvedeti o njem. Kajti sedaj žaluje slovenski Par nas za svojim miljencem, ki ga ni več, da bi v sladkootožnih verzih še izlival globoke svoje občutke in svoje, srce in dušo pretresujoče misli o ljubezni do svojega naroda in svojega bližnjega. Saj Gregorčič ni bil samo pesnik, nego je bil tudi pravi Človek!
„Narodna čitalnica" v Škofji Loki si po vsej pravici sme s ponosom Šteti, da je bil dan 17. marca pravi trinmf vseh njenih dosedanjih prireditev. Čestitamo ji na moralnem uspehu, doseženem pri vseh obiskovalcih koncerta, ki nam ostane v neizbrisnem spominu.
In koga si videl na tem koncertu ? Tidel si preprostega slovenskega delavca, videl si skromnega kmetica, videl si cvet našega meščanstva! In tudi starodavni Kranj, ta divna pre-etolioa Gorenjske, je poslala svoje zastopnike. Dična posestrima „Narodna Čitalnica" kranjska je bila zastopana malodane z vsem svojim pevskim zborom in tudi nekaterimi svojimi gg. odborniki. Vsi ti so se klanjali spominu mehkoČutnega sina naroda našega.
Pod vodstvom priznanega našega skladatelja g. Oskarja Deva so se izvajale vse pev.-ke točke tako eksaktno, da so vse poslušalce naravnost začarale.
ViŠek popolnosti, bodisi v pred-našanju, kakor v ritmiki ali dinamiki je dosegel dobro izurjeni mešani zbor v veČnolfpem komadu A.. Nedveda „Nazaj v planinski raj"; pa tudi aelo ugajale so narodne pesmi: wNjega nitf in „\igred se povrne", mešana zbora, harmonizovaua po samem pevovodju g. Devu. Poleg Ipavčevega „Pozdrava" za mešani zbor in battnerjevega samospeva „Zaostali ptič" zad vila sta nas Bcn-dlova ženska dvospeva „Poralad, dekle razkošnih lic" in „Žitno polje" ter Vilharjev moški zbor „Naša zvezda", ki ga je pel soio tenorist g Štefan Šink.
Splošna sodba je šla od ust do ust: Petje je bilo uprav nebesko
Gospod Josip Zihrl in gdčni. Antonija Višnar ter Frani ca Sin k so drklamirali Gregorčičevo „Jeftojevo prisego", „Soči" in „Primulo" tako naravno in prisrčno, da so vsem segle glob ko v srce!
Omenjati pa moramo tudi izborno predavanje Čitalni^kega predsednika g. dr. Karla Zakrajška o našem alavljencu Simonu Gregorčiču. V svojem duhovitem govoru je prepletel g. govornik razne doživljaje našega pe-snika-velikana in je v pravo luč po stavil ono nesramno, splošno znano gonjo Mahniča in ostalih njegovih pomočnikov in somišljenikov. Navedel je tudi vzroke te gonje, koje izvir je bila ona veličastvena, globoko premišljena in občudovanja vredna pesem: ..Človeka nikar!"
Četudi bi se dalo o tem predmetu še marsikaj povedati, zadovoljni smo bili z vsem tem kar nam je govoril g. predavatelj. Žalibog, da je bil Čas za to prepiČlo odmerjen.
V splošnem pa moramo poudarjati, da so se vse točke sporeda izvršile vseskozi gladko. Prirediteljem tega koncerta, dražestnim damam, ki so tako okusno ozaljšale Čitalnično dvorano, zlasti neutrudljivi gdčni. Tilki Logar, g. vtezu Str ah lu , ki je dal iz svojega cvetliČDJaka razne cvetlice za okrašenie veseličnih prostorov ter gosp. akademičnemu slikarju Ivanu Groharju za dovršeno uapeli osnutek slavljenČeve slike: Simona Gregorčiča, vsem vrlim pevcem in pevkam ter deklamatorjem in daši vsega tega, g skladatelju Oskarju Devu, naše odkrite in prisrčne zahvale!
Le še večkrat izkažite se tako, kakor minulo nedeljo, pa bodejo vedno zadovoljnosti poskakovala naša hvaležna sroa in narod naš Vas bo ohranil kot pospeševatelje svoje izomike ▼ prijetnem in laskavem spominu!
Glede na materialni uspeh tega narodnega koncerta moramo biti tudi povsem zadovoljni. Približno 80 K bo preostalo za spomenik našemu zvestemu slovenskemu sinu, kateremu je veljal ta koncert, to je za našega pesnika-velikana Simona Gregorčiča, ni katerega je naš narodič po vsej pravici lahko ponosen, saj je bil naš sin, sin slovenske krvi!
Akademlino ferijalno draStvo •.Presveta" v LJubljani
je izdalo naslednji oklic: Slovencll
Pred tremi  leti se je ustanovilo fer. akad. društvo „Prosveta", katerega namen je, s izobrazbo jaČiti Slo vence  duševno   in  gospodarsko ter krepiti njihovo narodno samozavest V dosego svojega namena ustanavlja društvo knjižnice,  prireja predavanja in ljudske zabave.   Ustanovilo se je doslej 18 knjižnic, priredilo pa poleg tega lepo število predavanj in zabav. Mnogo je še ledine;  od vseh strani se obračajo ljudje na nas, da naj jim ustanovimo ljudsko knjižnico.   In mi jim žal no moremo vselej ustreči, ker nimamo sadustnih sredstev. V takem slučaju si sicer tupatam pomaga ljudstvo samo ter si nabavi s svojimi sredstvi nekaj knjig, ki naj služijo v splošno uporabo.  Toda le premnogo-krat ostanejo   ljudje   brez knjižnice, dasi hrepene po dobrem in zabavnem čtivu. Posledica tega pa je, da ostaja ljudstvo   neizobraženo   ter   pozabi s Časom še to, kar se je naučilo v ljudski šoli. Pri nas se je doslej knjižni -štvo premalo uvaževalo in sami smo krivi,   da je  ljudstvo   v narodnem oziru mlačno in ne  dovolj zavedno. Razven „Prosvete" ni društva, ki bi ustanavljalo ljudske knjižnice in vendar ima društvo le prav malo podpornikov   iu   skoro  nikakih  drug h podpor. Drugod podpirajo države in mesta ustanavljanje ljudskih knjižnic in Čitalnio. T Severni Ameriki je bilo 1. 1900. — 5383 knjižnic in Čitalnic s 44,000 000 knjig, letni prispevek pa je znašal blizu 20 milijonov dolarjev. In kamorkoli pogledamo, na Angleško, Nemško, Dansko i. dr. povsod vidimo, kako vrlo se razvija in pro-speva ljudsko knjižništvo. Ceni imajo več društev, ki  ustanavljajo ljudske knjižnice,   in   sicer   poleg mnogim akad. društev in drugih tudi obrambne jednote ia  sokolska  društva. Danes imajo v^ehi na stotine javnih ljudskih knjižnic;  zlasti   v   narodno - mešanih krajih gotovo ne manjka češke knjižnice; samo   na   Dolenje Avstrijskem jih imajo 45 z 12 000 knjigami.
Obračamo se na slovensko javnost s prošnjo, da daruje slovenskemu ljudstvu za veliko noČ majhen dar, bodisi kako knjigo ali pa mali denarni prispevek Podpirajte naše stremljenje, oživiti naše ljudstvo, ko je ukaželjno iu hrepeni po izobrazbi. Narod povzdigniti duševno je naloga vseh izobražencev, kajti le izobražen narod se bo znal uspešno zoperstavljati narodnim nasprotnikom in si izvojevati svoje pravice in svobodo.
Vsi prispevki se bodo objavili v dnevnikih; vsak, tudi najmanjši dar, je dobrodošel. Pošiljatve je nasloviti: „Prosveta", „Mestni dom". Za odbor akad. ferijalnega društva „Prosveta":
ior. Ernest Rekar,
t. č. predsednik
iur. Fran Trampui,
t. č. tajnik.
Sokolski dom o žirehv
Razposlala se je naslednja okrož-nioa:
.Prva in splošna naša naloga je ta, da, pred drugimi poklicani, ohranjamo narod svoj pri tisti vsestranski čilost-, ki ne dopušča, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in čvrsti moči, pri tistem zdravju telesnem, duševnem in nravnem, ki ne dovoljuje, da bi se pokazalo kakšno izprijenje in tako kakšen zastanek, kakšno nazadnja-žtvo, ta najgrši, da, morilski zločin, storjen narodom."
Tvri.
P. n.
Pred poldrugim letom je ustanovil „Sukol* v Idriji svoj odsek v Žireh. Že v tej kratki dobi obstoja je odsek navzlic skromnim sredstvom dosegel svoj namen: pripravil je tla a a m o s t o j n em u s o k o 1 s k e m u društvu. Predno pa vznikne v življenje „Sokol" v Žireh, treba mu je dostojnega doma, lastne pripravne telovadnice, kjer bo moglo društvo svoje blagotvorno delovanje popolno in uspešno razvijati. To predvsem in pa goreča želja, da i ostala domača narodna društva, marljivo delujoča na prosvetnem polju, najdejo v novem domu gostoljubno zavetišče, je izzva'o na zadnjem občnem zboru odsekovem soglasen sklep, storiti vse, da čimpreje vzrasta na žirovskem polju „Sokolski dom". Z veseljem je pozdravila narodno probujena žiro vska dolina ta sklep in takoj prožila sokolski stvari svojo pomoč: o d-seku je na razpolago stavbi-šče v središču žirovske doline. Vzpodbujeni po tem krasnem zgledu slovenske narodne požrtvovalnosti, hočemo ie letos iz vrti ti sklep občnega zbora in tako položili najtrdnejši temelj, da se ustanovljenemu društvu ne bo bati viharjev, kaj-li ia obstoj. T polni zavesti si je odsek
velikega bremena, ki si ga je naložil, ali zmagati ga more, ker ga hoče Da pa si olajša težko breme, se obrača do vseli prijateljev sokolske misli vseh rodoljubnih Slovencev z iskreno prošnjo, naj mu pribite na po moč. Vsak najmanjši dar sprejmemo radostno in hvaležno. Največja zahvala pa bo darovalcem zavest, da so s svojo požrtvovalnostjo pomagali zgraditi dom, ki bo slovenskemu narodu vzgojiščemož, mož trdnega temelja, svojih moči mirno se zavedajočih, nepremičnih z mesta, obrana in zaščita slabših, svojega prepričanja krepkih branitelje? in neustrašenih zastopnikov.
Darove sprejema „Odsek idrijskega Sokola v Žireh" in se objavljajo v slovenskih listih.
Na zdar!
Za odaek idrijskega „Sokola" v tlrek
Ivan Kriiittlk,
predsednik.
Jan Gruden,    ,  Fran Bizjak,
starosta .Sokola* v Idriji. tajnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. marca.
— Driavnoaboreke volitve v
LJubljani. Po revidiranih listah je v Ljubljani vseh voliloev 6937. Od teh jih voli v I. volilnem okraju (šolski del) 650 volilcev, v II. (šentjakobski del) 1084, v III. (dvorski del razen Krakovega in Trnovega) 1393, v IV. (Krakovo in Trnovo) 821, v V. (kolodvorski del vzhodno od Dunajske ceste) 1435, v VI. (kolodvorski del zahodno od Dunajske ceste), 624, v VII. (predkraji Havptmanioa, Hrade-ckega vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlove ulice, Črna vas, Dolenjska cesta in Galjevioa) 393 in v VIII. (TJdmat) 537 voliloev.
— Ml gor — Vi dOL Pri „Novi Dobi" so bahači prve vrste. Ker imajo
v Ljubljani tesarja Pusta na svoji strani, se je drobnim možičkom okrog svetovnega tega glasila malo v glavicah zmešalo. Sanjarijo o bodočnosti, katera je svetlejša od zvezd na nebu. Falitni zdravnik Robida, ki je ravnokar pred sodiščem krvavo bičan bil, in dr. Bavnihar bodeta vse pohodila in poteptala. Prvake in drugo napredno sodrgo! Zatorej ponosno vzklikata: Mi gor — Vi dol! Pametni ljudje se takim izbruhom impotentnih politikov smejejo. Posebno pa se smejejo dr. Ravniharju, ki je dolgočasni onemoglež in ki zatorej pač niti najmanjše miši z njenega prostora spodil ne bode. Prej nego izgine v klerikalno tolpo, se bo kazal še dalje kot političnega berača, kateremu lakot razjeda želodec. A vzlio temu bo ponosno kričal: Vi dol — mi gor! Naj kriči, če ga veseli!
— Čudež ae Jo zgodil! „Nova
Doba" je dobila prvi inserat in prvi dopis iz ljubljanskih uradniških krogov. Dopis je skovan v dr. Ravnibar-jevi p s*ini, inserat pa je pristen ter zavz-'ina široko mesto v dragocenih prostorih „Nove Dobe". Ivana Kre-garja inserat je to, kateri Ravnihar-jevim priviž^ncem ponuja svoje mo-štrance in kelihe. Značilno in koristno! Ne škodilo bi namreč, Če bi vrli Ivan Kregar, Če že ne dr. Ravniharja, pa vsaj g. Robido korenito prenikljal! Na delo tedaj, častivredni pasarl
— Ljubljanska mestna uprava In „Slovenec'1. Zadnji Čas se je Škofov list s podvojeno silo začel zaganjati v mestno upravo Ljubljane, kateri očita, da se ne zaveda svoje naloge in da je torej tudi ne vrši. Kdor ima le količkaj zmisla za modernim zahtevam ustrezajočo ureditev mesta in ve, koliko naša mestna uprava stori v tem oziru, bo takoj spoznal, da so
Slovenčevetf strupene notice glede mestne uprave le grdi neosnovani napadi brez vsake podlage. Kako sodijo razsodni ljudje o ljubljanski mestni upravi, naj svedoČi seja celovškega občinskega sveta z dne 12. t. m. V tej seji gospodje, ki so si ogledali upravo Ljubljane, niso mogli prehvaliti izbornih sanitarnih razmer ljubljanskih. Mestni fizik Maks Schmidt in občinski svetnik Kuder sta obzirno poročala o rezilni postaji, o ambula-toriju, fizikatu, mestni elektrarni, mestni ubožnici, ljudskem kopališču, klavnici itd. Kar sta videla, je bilo vse tako izvrstno urejeno, da bi morali po njunem mnenja biti
CelovČani od sroa veseli, če bi mogli imeti vse v takem lepem redu, kot je v Ljubljani. Mislimo, da je ta sodba nemških naoionalcev, ki gotovo niso prijazni slovenski metropoli, najlepii dokaz, kako perfidno je „Slovenčevou pisarjenje o Škandaloznem neredu mestne uprave ljubljanske in koliko je sploh verjeti „S1 o v en č e v i m" vestem glede tega.
— Klerikalna sredstva. Pred
vsakimi volitvami begajo klerikalci volilce z največjimi lažmi in buda-lostmi. V vrhniških podobčinah so jih zbegali s tem, da so jim kvasili, da bo imel lahko vsak mož lahko po
tri žene, če zmagajo liberalci na Vrhniki. V ložanakem okraju so imeli klerikalci ponoči nekako zborovanje. Govorilo se je, če zmagajo klerikalci pri državnozborskih volitvah, da raz-dele liberalna posestva med klerikalne volilce. — Takih sredstev se poslužujejo klerikalci. Kdor ne živi v kranjskih razmerah, bi vse prej verjel, kot da si upa duhovnik s takimi gorostasnimi neumnostmi vleči ljudstvo za nos, Se manj pa, da mu ljudje verjamejo. Žalostna resnica je, da je stoletna klerikalna nadvlada in duhovništvo kot izobraževalec ljudstva povzročilo take razmere. Razšir-jevalce takih vesti naj se naznani oblasti, da jih v smislu novega zakona o volilni svobodi kaznuje.
— Dragocen poslanec. V klerikalnih listih hvalijo sedaj klerikalne kandidate, da se kar kadi. Kar dobrih lastnosti nimajo, si jih je treba izmisliti in ker nimajo i'obenih zaslug za slovenski narod, si jih je pa tudi treba. Najbolj hvalita „Slovenec" in in „Domoljub" Žitnika inGostin-čarja, k ar j e dokaz, da ta dva človeka najbolj hvale potrebujeta. O Žitniku beremo na primer v wDomoljubua te-le znamenite besede: „Kje imate koga, ki bi bolj vztrajno in uspešno deloval v prospeh kmetijstvu, kakor dr. Žitnik?i Pred takim dokazom klobuk z glave! Dr. Ž.tni-kovo državnozborsko poslanstvo je take dragocenosti za slovenski narod, da bi pač brez njega ne mogli živeti. Notranjci, ki posebno občutijo blagodejno, vztrajno, nesebično in uspešno Žitnikovo delovanje za nje v državnem zboru, bodo seveda vedeli ceniti velikanske zasluge njegove in 14. maja že storili, kar jim veleva prepričanje in dolžnost.
— Plašč obrača po vetra domžalski župan Matevž Janežič. Včasih je bil liberalec, potem je čutil blagodejen vpliv Lads atterjeve tovarne in postal nemškutar in najvda-nejši sluga Tirolcev, danes je pa — klerikalec! Shoda Krekovega v fa-rovžu se ni udeležil zaradi protina, pooblastil pa beneficijata Bernika izjaviti, da se strinja z vsem, kar se na shodu sklene. Domžaloi bodo zd j srečni, Če ni vrag. Po eni plati j »h žulijo Nemci, po drugi so pa prijadrali v klerikalni tabor, ker so bili na Krekovem shodu „skoraj prav vsi domžalski odborniki", kakor je spo-roč 1 Bernik v katoliške liste ljubljanske. Za narodnost je bilo v Domžalah že od nekdaj slabo skrbljeno, ampak so bili ljudje vedno le Čez mero pobožni, zato so pa prišli tako daleč, da cvete danes tam najhujša nemškutarija in kleiikalna hinav-ičina.
— „Mi dobro ml sleči možje Id
lladeničl11! tako so se krstili katoličani Doba pri Domžalah. Ti dobro-misleči možje in mladeniči ne delajo drugega, kot da kimajo, kadar jim župnik kaj ukaže, sicer pa pridno nabirajo denar za zastavo svojega pobožnega izobraževalnega društva in drugim namigavajo, naj bi še oni dali kaj v ta namen, da se Čim prej uresničijo njih vroče želje. Ti dobromi-sleČi možje in mladeniči pojdejo prav gotovo gorki v nebesa!
— Is Selško doline. V Selški dolini so sedaj shodi in predavanja na dnevnem redu. če ni drugega, pa napravijo kak zaupni sestanek pri ĆoČu na Češnjici, kjer Fianoeta poučujejo, kako naj govori na shodih, da mu bodo kmetje bolj verjeli. Selških duhovnikov skoraj noben veder ne dobiš doma in če je kakšen krat
ali obhajilo, morajo leteti na češnjiea po žegoane gospode in botri morije po cele ure čakati, da se častiti ge-spodje domov prigunoajo. Tudi pretekli mesec je bil shod na ČeŠDJioi, (o katerem  se je pa še le po časopisih potem izvedelo) in na tem shoda je predlagal  selški nadučitelj, znani Miklavž Stanonik, Čočovesja Franceta za poslanca v državni zbor. Ta Miklavž   Stanonik  je že tak podrepin farovškim ljudem, da je sramota. Ali to še ni njegova glavna napaka. Še večja je ta, da je eden najslabših (os ne najslabši) učiteljev na Kranjskem. V Selcih imajo 3 razredno šolo, a je slabša, kakor bližnje enorazred-nice. To pomanjkljivost občutijo zlasti tisti starši, brez razlike strank,  ki bi radi   svojim   otrokom   privoščili aaj-navadnejšo   ljudskoŠolsko izobrazbo. Namesto, da nadučitelj Stanonik pod-repuje po političnih shodih, naj bi se rajši pripravljal za pouk in na mesta da premišljuje o zmožnostih Čočovega Franceta,   mislil   na  šolske otroks. Stanonik spada že zdavnaj glede šolstva med staro šaro — k večjem« bi bil še sposoben  za  gromovnika na klerikalnih shodih. Mi se le ijlskim oblastem čudimo, da tega Miklavža nič ne  vidijo, s kako očitno nesposobnostjo  se šopiri  na selški 3 razrednici.   Vsi  starši   v Selcih žele, da bi se ta nesposoben  mož kaj kmalu umaknil  boljši učiteljski moči. Čudimo se naravnost, da ni mož že dobil pred nekaj leti plave pole, ker je bile šolskim  oblastem  znano,  da mož ni več sposoben za učiteljski poklic Sicer bi gospod Miklavž najbolje storil, ako bi šel sam v pokoj, posebno sedaj je prilika, da se ponudi potem za agitatorja klerikalcem. Šolsko oblast pa še enkrat poživljamo: Prepričaju se   o   nezmožnosti Miklavža Stane-nika kot učitelja in dajte naši triraz-rednici sposobnejš-ga učitelja, ki bode kaj storil za izobrazbo in pouk mladine v šoli.   Seveda duhovščini je všeč ta mož, ker tako dobro skrbi, da mladina ostane neuka,  ko neha hoditi v šolo, da se potem laze slepi nevtdne backe.
— Zaupni shod volilcev 8.
Okraja, ki ga je sklicalo pol. društvo „Jednakopravnost" v Idriji na praznik sv. Jožefa v Logatec, se je najlepše izvršil. Došlo je do 100 zaupnikov iz celega volilnega okraja in tudi najoddaljenejše vasi so bile častno zastopane. Shod je otvoril in se zahvalil za lepo udeležbo predsednik poL društva „Jednakopravnost" notar A. Pegan, ki je predlagal shodu za predsednika posestnika in špediterja v Dol. Logatcu Iv. S cherla, kar je bile z odobravanjem sog'asno sprejeto. Na predlog notarja Pegana, ki je poročal o kandidaturi Iv. Grudna, so se zaupniki soglasno in z navdušenjem odločili za posestnika Iv. Grudna na Jeličnem Vrhu. O agitačnem načrtu je poročal tudi notar Pegan, več umestnih nasvetov pa sta podala poslaneo dr. FerjanČič iz Ljubljano in Fran Tavzes iz Idrije. Priredbo shodov v vseh večjih krajih volilnega okraja prevzame v zvezi z izvrševal« nim odborom narodno napredne strako v Ljubljani pol. društvo „Jeduako-pravnostu v Idriji, ki v tej zadevi daje tudi vsa potrebna pojasnila. Ta shod je jasno pokazal, da si vsi za-vednejši voliloi v 6 okraju žele edine posestuika Iv. Grudna za poslanca, ki gotovo najbolje pozna težuje tako kmetskega kakor delavskega stanu v tem volilnem okraju. Z lepim uspehom zadovoljni udeleženoi shoda so se vračali domov s tnlno obljubo, da bodo zastavili vse moči za zmago kmetskega kandidata Ivana Grudna.
— Misijon v Trbovljah. Od
štajersko-kranjske meje. Klerikaloi po Slovenskem so bili mnenja, da jim donese „enakau volilna pravica brezmejno gospodstvo in da bodo zapa-ševali po naših pokrajinah liki orijen-talskim despotom, saj to je bil načrt in cilj vsega Šusteršič- Korošcevega dosedanjega delovauja. Da so zaječali tisoči koroških Slovencev vsled sil nega smrtnega udarca, ki jim ga je zadala volilna reforma, da so štajerski Slovenci morali o bj oka vati težke izgube in so Goričani tožili o nezaslišanih krivicah, ki so se jim
■V Bal|e v prttOfjL "M
2. Priloga »Slovenskemu Harotnr- si 68, dne 23. »wc» 1907.
godile po „ taktični h potezahu velikega klerikalca Šusteršiča in njegove bande, to jim ni bilo mar. Klerikalno šasopisje je besnelo, pijanih od „zmage" se je oprijemal klerikalcev ed SustersiČa in KoroSoa pa doli do zadnjega kranjskega ali štajerskega farja — delirium tremens. Pa kakor mrzel tuš se je pričelo za pijane klerikalce protikierikalno gibanje po Štajerskem, Notranjskem in Goriškem. S strahom so opažali, da ne bo šlo pri volitvah vse tako gladko in po sreči, kot so z zagoiovos^jo pričakovali. Korošec, ki je ošabno odklanjal vsako skupno delovanje iu upal, da bo s svojo kmetsko zvezo preslepil kmetske volilce, je začel spoznavati, kako strahovito se je vrezal. Z znano farško potuhnjenostjo se plazi krog zglednih mož, hoteČ jih pridobiti za svoje umazane namere. Brez uspeha ! In sedaj je segel po zadnjih pripomočkih. Cele salve najgrših psovk, hinavskih zabavljanj in podlih podtikanj prinaša njegovo črno časopisje na poštene narodnjake — semper alkjuid haeret — — — Še premalo. Velikonočni čas je: tercijalke in ne-razsodneži zahajajo k spovednicam; tu je pravo polje za farške namene. Kako je pripravno tisto tajnostno šepetanje, ko trepete pobožna dušica groze, sramu in strahu pred obritim, lokavim obrazom za mrežo . . . Tn tudi prižnica se ne da zavreči. A šment ! Vladika lavantinski se nam vidi — neverjetno skorej, da bi se našla med črno jato kaka bela vrana — je prepošten, da bi odobraval tako početje svojih hlapcev No. Korošec tudi tu ni v zadregi. Velkonočni Čas je, čas svetih misijonov, kako ugodno, malo pred volitvami. In res. že se napoveduje vrsta takih priprav za volitev: misijonov. — Trbovlje s Hrastnikom so klerikalcem oster trn v očeh: tu so se vgnezdi'i „brezverni liberalci" kot menda nikjer na slov. Štajerskem. In sem so poklicali črnuhi „pijonirje sv. cerkve** — jezuite iz Ljubljane, da obdelajo ..zapeljano'4 ljudstvo. zdelo bi se nam vredno pisati o tem misijonu, poznamo svoje Trboveljce in Hrastničane, trdni so v svojem narodnem in naprednem prepričanju kot jeklo.   A kut prijatelji
teh ljudi se čutimo poklicane, da jih opozorimo na vse nevarnosti. Resno vas svarimo, dragi Trboveljci in Hrastničauje, pred jezuvitsko zalego. Svarimo vas, cenj. možje, da ne dovolite svojim ženam. čast. starši, svojim otrokom k misijonu. Gospodarji, posvarite svoje uslužbence in poučite jih. Kar se sliši od teh patrov na prižnici in zlasti še v spovednici, je pogubno odraslim in strup mladim, nedolžnim srcem. Čuvajte svoje nepokvarjene hčere pred svinjarijami, ki «e morajo poslušati v spovednioah
oH teh kutarjev, ki morajo pogubo-nosno vplivati na še tako čista srca in trdne značaje. V vašem interesu je, da preprečite, kar bi škodovalo vašim dragim. Torej pozor pred k u t a r j i!
— Travo sliši i o rasti celjski Nemci. r Deutsche Wachtu poroča namreč, da se v slovenskih listih izraža zahteva prodati deželno gledališče v Ljubljani, češ, da ne odgovarja potrebam. Zaslugo na tej ^Vah-tariČini vesti ima seveda ljubljanski rSlovenesu, ki kriči, koliko mu je »ar za umetnost in prosveto, pri tem pa preži na trenutek, v katerem bi mogel eno kot drugo pokopati. Kaj si Štajerski Nemci zapomnijo, da ^Slovenec*1 pri nas še ni javno mnenje, ampak le izbruh par fanatičnih rimskih hlapcev. Ce je gospodom kaj dosti za blamaže, naj le verno ponatiskujejo „Slovenčeve" neslanosti.
- Orni g in socialni demo-kralje v deželnem zboru v Gradcu. Piše se nam iz Ptuja: Domovina v Celju se je v številki z dne 20. »ušca obregnila nad notico, ki se nanaša na taktiko slov. deželnih poslancev glede postopanja napram ptujskemu paši Omigu. Domovina, ki kaže v zadnjem času neko kameleonsko kožo in barvo, pa je v svoji argumentaciji jako plitva in površna. Poudarjalo se je v naši notici, da so imeli socialni de-mokratje v stvari popolnoma prav. Na dnevnem redu je bila razprava o Jzpremembi mestnega ptujskega reda
glede sprejema meščanov in izvolitve častnih občanov. Ornig hoče aa svojo kliko na večne Čase zasigurati v mestnem zastopu veČino; njegova stranka je v slovenski občini P o b r ei niže Ptuja rekurirala proti imenovanju slovenskih častnih občanov, a za mesto Ptuj si hoče g. Ornig utrditi in razširiti pravico imenovanja Častnih meščanov, samo da bi ti pridno zanj volili. To postopanje so socijalni demokratje primerno ožigosali, naši deželni poslanci pa lepo poslušali in — molčali. Tega molka ne more noben bodisi „zloben" ali nezloben razumnik pojmiti. Vrag vzemi tako „taktiko" molčanja. Ni se čuditi, Če slovenska „delegacija" v Gradcu ničesar ne doseže; skrajni čas je že, da „Narodna stranka" tudi za deželne zbore razvije svoj prapor.
— Vzgleden duhovnik kmečko zveze dr. Jančić. V Žalcu vlada velikansko razburjenje zaradi „žalske kugeu, kaplana dr. Jančiča. To je v Savinski dolini desna roka dr. Korošca. Izvabil je hčere žalskih tržanov v pevsko društvo, kjer jih hoče po svoje vzgojiti. Ko so pred nekaj tedni pevke sodelovanje večinoma odpovedale, poslal je dr. Jančič vsem okrožnico z zveneč* frazo: Zakaj ste se odpovedale Kristusu V In zopet je za silo zlimal skupaj pevski zbor. Pred nekaj dnevi se je pa v žalostni luči pokazala vz£ojeva!ua sila kaplana dr. Jančiča. Ob 4. uri zjutraj je zapustila hči nekega domačina kaplanovo spalno sobo, kar se z več pričami izkaže. Zdaj gre med ljudstvom od ust do ust le en glas: dr. Jančiča ne maramo več v £alcu. Dr. Jančič mora proč! In taki ljudje bi radi komandirali v slovenski politiki? V kratkem objavimo nekaj podobnega glede poglavarja kmečke zveze dr. Korošca, ki ženskam še v železniških kupejih miru ne da Ali je to tudi program kmečke zveze ?
Zboljšanje plač štajerskemu učiteljstvu. Združena finančni in naučni odsek sta predložila snoči Štajerskemu deželnemu zboru zakonski načrt o zboljšanju učiteljskih plač. Zakon predlaga: Učiteljstvo v III. plačilnem razredu, ki ima začetno plačo 1000 K. dobi za dobo te nizke plače izredno doklado letnih :200_K, ki se ne vsteje v pokojnino ter odpade, kakor brž doseže dotična oseba prvo petletnico. Vsemu ostalemu učiteljstvu se dovoli draginjska doklada, ki se tudi ne všteje v pokojnino. Do take doklade ima pravico stalno učiteljstvo obeh spolov, ki v ITI. plačilnem razredu nima višje plače kot 1800 K (učiteljice ne višje kot HiOO K), v II. razredu učitelji, ki nimajo več kot 2000 K in učiteljice, ki nimajo več kot 1800 K in v I. razredu učitelji, ki nimajo več  kot k>200 K in
učiteljice, ki nimajo veČ kot '2Cr »O K letne plače. Všteta pa ni pritem ne funkcijska doklada ne stanariaa. Dra-ginjske doklade so sledeče: v 1. plač. razredu stalni oženjeni učitelji 1T>0K samsi 130 K, učiteljice 100 K ; v II. plač. razredu: oženjeni učitelji 130 K, samci 110 K, učiteljice 80 K in v III. plač. razredu: oženjeni učitelji 110 K, samci 1*0 K in učiteljice 60 kron.
— Klerikalna blamaža. V Ri-
hembergu na Goriškem je sklical Laharnar shod svojih volilcev, da bi jim pravil, kako mil mu je slovenski narod in da je pripravljen preliti kri zanj. KraŠevci pa niso hoteli poslušati takih lepih besedi, pa so venomer klicali:   „Živio  Štrekelj!u, tako
da je Laharnar s avojim shodom prav grdo pogorel in klavrno odšel. Pred hotelom,   kjer   se   je   vršil   shod, je
bila velika cesarska zastava in dve majhni slovenski, na postaji pred prihodom vlaka je pa okoli 85 Lahar-narjevcev pelo odkrito cesarsko pesem !
— Zavedni Štanjelcf. Za torek je   bil   napovedan  klerikalen shod v
Štanjelu na Goriškem. Shod se pa ni mogel vrSiti, ker noben domačin ni hotel dati prostora zanj. Vsa čast zavednim Stanjeloem !
— O demisiji istrskega det. glavarfa dri Bizzija piše dunajska
„Montag8posttt, ki je notorično glasilo ministrov dr. F o i-1 a in dr. Pa-caka, med drugim tako-le:   „Vzrok
odstopa dr. Bizzija je prav čuden. Niti najmanjša pravica italijanskega jezika ali narodnosti se ni in se tudi ni hotela kršiti. Tega ne žele Slovani, tega tudi neče nobena vlada, tudi sedanja ne. Popolna veljava italijanščine se naj niti malo ne omeji. Pač pa bi se naj eksekutiva na slovenski in hrvatski jezik saj toliko ozirala, da bi se pripuščale interpelacije v teh jezikih in da bi se odgovarjalo na nje v jeziku vloge. Gospodje Italijani v Primorju so kot zavezniki avstrijskih Nemcev prevzeli njihove največje in njim samim usodepolne napake: nestrpnost in domišljavost celo tam, kjer se de faoto nahajajo v manjšini in kjer bi bila previdnost mati vse politične modrosti. Nemci in Italijani ne branijo svojih pravic, ki se jih nihče neČe dotakniti in ki jih nihče neče omejevati, marveč oni se bore le za samovoljno konstruirane predpravice. Pravica, za katero se bore, kakor pravijo, Nemci in Italijani, je krivica, ponižanje, inferiornost za druge. Nastopajo tako kakor človek, ki misli, da sme samo on v gostilni jesti in piti in ki hoče gostilničarju braniti, da bi ne smel drugim dajati za njihov pošten denar jedil in pijače. Sami so več nego protežirani, a vendar bi vse druge obsodili, da se bi morali postiti, samo ako bi imeli v to sredstva moči. K sreči pa nimajo te moči. Njihovi bolestni vzklici, ako ugodi vlada kaki brezdvomni pravni zahtevi, so samo dokaz njihove onemoglosti. Energičen, zakon spoštujoči državnik se ne ozira nanje. — Slovenci se v treh deželnih zborih v Primorju jezikovno in narodno zatirajo, kakor nobena druga narodnost v Primorju . . . V tržaškem deželnem zboru ne dovoli predsednik govoriti slovenski manjšini v njenem jeziku in če si Slovenci le drznejo govoriti slovenski, jim odtegne besedo a»i pa pripusti, da jih prekriči nljudstvou, ki okupira galerije. Pretekli teden so se morale tam goditi lepe stvari, ako se je vladni zastopnik Čutil primoranega, vložiti protest proti metodi, ki se je tako radi poslužujejo Italijani in po kateri so prisilili Slovence dr. Ry-bafa, Gorjupa in Slavika, da so morali molčati, in so nato vsled tega nastali vihar porabili v to, da so hitro p r e m 1 a t i 1 i p r o t i S1 o v e n-cem naperjen o volilno reformo, ne da bi kdo vedel ali sploh mogel vedeti, o čem se glasuje.   Kar si tam doli upa
italijanska manjšina v prepričanju, da se ji bo na Dunaju vse spregledalo, storiti proti slovanski večini, je n e-dost o j nost prvega reda. Prav tako se postopa tudi v istrskem dež. zboru. Tam se slovenske in hrvatske
interpelacije in predlogi niti ne dado preči tati. Dež. glavar se drzne jih kratkomalo   zapleniti  .   .  .    Vlada je
dolžna dati Slovanom v Primorju iste v ustavi jim zajamčene pravice, ki jih ima 4°/0 Italijanov v Dalmaciji. Italijani in Nemci ne smejo imeti v tej državi nobenih predpravic. Kar je tem prav, to je tudi vsem drugim pravično. Rešitve krize, v kateri se nahaja istrski dež. zbor, ni težko najti. Seveda samo v slučaju, ako se Italijani spametujejo in ako se postavijo na stališče paritete vseh deželnih jezikov. Privoliti morajo, da se uradno odgovarja na slovanske interpelacije slovansko, na italijanske pa italijansko. Tega pa nečejo, naglašujoč, da imajo pravico vedeti, kaj pravi vlada Slovanom v njihovem jeziku. Gotovo, a prav tako imajo tudi Slovani pravico vedeti, kaj je vlada Italijanom povedala v njihovem jeziku. Iz tega je torej razvidno, da je mogoče samo to postopanje; odgovor na slovenske interpelacije se najprej prečitajo slovensko in nato italijansko, odgovor na italijanske interpelacije pa najprej italijansko in potem slovensko. Torej ali enakopravnost sub una ali enakopravnost snb u t r a 4 u e ! — Glasilo ministrov dr. F o f t a in dr. P a o a k a je zavzelo, kakor je razvidno iz navedenega, docela pravilno stališče napram italijanskim  politikom v Pri-
morju. Nadejamo ee, da bosta tudi v ministrskem svetu s primerno energijo zastopala to svoje stališ'e in nmela tudi v vladnih krogih razbistriti pojme o primorski politiki. Ako se to zgodi, potem je pač izključeno, da bi vlada mogla kapitulirati pred laško prepotenco, takisto pa je tudi izključeno, da bi v tem slučaju mogla dobiti tržaška volilna reforma cesarjevo sankcijo!
— n Sli ao in so našli oslička"«. -(Evang Luka 19. poglavje, 32. verz) Te dni je stala na Starem trgu gruča Ižancev v živahnem razgovoru. Tiščali so glave skupaj in se skrivnostno pomenkovali. Sredi med njimi je stal postaven možakar, ki je z važnim obrazom nekaj pripovedoval možiČ-kom. Možje so delali silno začudene obraze, a vendar se je zdelo, da ne verjamejo povsem govornikovim besedam, zakaj na lahko so skomizgali z ramami in majali glave. Tistemu postavnemu možakarju ni bilo všeč, da niso brezpogojno verjeli njegovim besedam in razkoračil se je jezno: „Pr'mejš, glih taku je, pa je!u Mimo je prišel neki gospod, ki je že dlje časa opazoval živahno gestikulira-jočo gručo Ižancev. „Očka, zakaj se pa tako jezite," je vprašal postavnega možakarja. In ižanski očanec mu je jel na dolgo in široko razkladati, da je jutri cvetna nedelja, da je na cvetno nedeljo prijahal sam Kristus na osličku v Jeruzalem in da bo v spomin na ta dogodek to nedeljo tudi naš „feršt in škof- jahal po Ljubljani na oslu. In da bi dal še večjo važuost in verjetnost svojim besedam, je še pristavil: „Pr'mejš, taku je pesauu v cajtn-gah. vajste, v ta Škafuv'h u Ižanci so radovedno vprli oči v gospoda in ga jeli spraševati: „Gaspud, al je rajs taku?" Gospod je takoj razumel in spregledal položaj. Napravil je silno resen obraz, nagrbanČil čelo ter potrdil besede postavnega, moža. Nato je stopil v gručo in rekel z važnim glasom: „Mežje, pcznam vas. da ste možje, zato vam izdam skrivnost: pri Virantu imajo ta teden v reji tistega osla, ki ga bo na cvetno nedeljo jahal gospod škof.  Danes si ga lahko še
ogledate." Kdo bi naj opisal začuđenost   kmetičev!   Kar usta so odpirali
ob tej novici. Ko se je gospod odstranil, so možiclji urnih korakov odhiteli proti Virantu. ,,In šli so in so našli oslička.'1 In res je bila tam dolgouha žival, ki so jo s svetim spoštovanjem ogledovali. Zgodba, novica pa se je razglasila po vsem Ižanskem in jutri bodo pobožni mo-žički in svete ženice trumoma romali v Ljubljano, da vidijo „feršta in škofau jahati na — oslu.
— Krščanska neusmiljenost. V nedeljo je nadela kap delavca Matijo lleršiča iz Rakeka, kakor smo že poročali. Temu možu pa niso hoteli zvoniti. Cerkovnik je dejal, da je naprej plačati za zvo-nenje, potem da bo zvonil, v resnici mu pa zato niso zvonili, ker je bil pokojnik železniški delavec in socijalni demokrat! 0 ta krščanska usmi-Ijenost!
— Čndež! V Budejevicah na Češkem je umrl Škof Riha. Dasi imajo Češki škofje splošno lepe dohodke, vendar je rajni cerkveni knez umrl brez imetja, kot siromak. Stroške za pogreb je plačal njegov brat. To vest posnemamo izvirno po „Bogo-ljnbuu, ki nima namena svojim teličkom te vesti napisati kot čudež, temveč za dokaz, kako so duhovniki reveži, da umirajo brez premoženja. Nam se seveda slučaj ftihe zdi — čudež, ker pri nas zapusti že navaden fajmoSter vsaj par tisoČev svoji kuharici.
— Ljubljana je vedno pastorka- Vsakdo je pričakoval, da pride Ljubljana pri razdelitvi uradnih sedežev glede aktivitetnih doklad v II., ako ne v I. razred. To bi bilo tombol j potrebno in pravično, ker tlači nradniŠtvo v Ljubljani draginja hujše, kakor po velikih centralah. Da pa ostane vladni zistem dosleden napram Ljubljani, potisnili so jo seveda v III., t. j. zadnji razred, kjer so mesteca, kakor Baden, Neunkirohen, Beljak itd. Po lanskem Štetju je imela Ljubljana le nekaj manj kot 40 000 prebivalcev. Inomost ima le 26.866 prebivalcev, vendar je prišlo
mesto t II. razred, ker je — nemško mesto ter pride zboljšanje na korist nemškemu uredništvu. Tzmed Slovanov se je tndi to po*, vlad o i zistem pokazal hvaležnega edino Poljakom, zakaj v HL razredu — tedaj poleg Ljubljane — je 23 galiških mestec, katerih mnogo niti po imenu niso znana preko deželne meje.
— Detelnl odbor je dovolil za vzdrževanje ceste Rovte-Dule Idrija za leto 1904,1)1906 in 1906 v zmisla dotiČnega deželnozbornega sklepa sledeče podpore : ebčina Rovte 750 K, občini Dule 750 K in občini Idrija 300 K.
— Il politične Sluibe. Deželno vladni konoipist gosp. Frane Podboj je premeščen iz Krškega k dež. komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, dež. vladni konceptni praktikant g. dr. Henrik Schaffer pa od dež. vlade v Ljubljani k okr. glavarstvu v Krško.
— Iz davčne službe na Štajerskem. Premeščeni so davčni pristavi Anton Mravlag iz Cmureka v Ptuj, Vinceuc Gal iz Šmarja pri Jelšah v Cmurek in Metod Vodo-pivec iz Ptuja v Brežice.
— Učiteljska vest Učitelj pri
De v. Mar. v Polju g. Fran Musar pride kot nadučitelj v Hotedršico.
— Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (založe: par) nastopi drugič v sezoni dična slovenska umetnica, ga. Irma Polakova v Buoh-binderjevi burki „On in njegova sestra", v katero vplete več vložk. — V ponedejek sta dve predstavi na korist dramskemu osobju, in sicer popoldne (za lože: nepar) ljudska igra „R evčekAndrejček". Radi zaprek od strani cenzurnega oblastva se mora za sedaj odstaviti z repertoarja Fr. K s. Meškova drama nNa smrt o bs o j e nitt. Na željo igralskega osobja se uprizori na korist igralcem slovenske drame v ponedeljek zvečer priljubljena ljudska igra „Pot o kolu zemlje". — Sezona se zaključi v torek (založe: n ep ar) s Čajkovskega opero „Pikova dama" (častni večer režiserja g. Raneka).
— Redni občni zbor »Dramatičnega društva1' se bo vršil v soboto, dne 6. aprila t. 1 v restavraciji ^Narodnega doma". Pričetek ob polu 9. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročila a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) preglednikov računov, e) vodje intendance. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Gg. društveniki, ki žele na občnem zboru staviti kak predlog, naj ga v zmislu društvenih pravil § 12. vsaj deset dni prej naznanijo odboru.
— Akademija. V ponedeljek, dne 25. marca ob S. uri zvečer predava v Mestnem domu univ. prof dr. Gustav   Janeček iz Zagreba:
0 metalurgiji potom elektrolize in o aluminometalurgiji. Predavanje bo kulturno - historična slika, ki nam poda pogled v preteklost (pred 100 leti) in v sedanjost
— Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanj« no v torek, dne 26. t. m. ob polu 6. zvečer v učilnici gineko-logičnega oddelka deželne bolnice. Dnevni red: 1. Demonstracija tetovirane Američanke Mi s s Carry. 2. K seksualnemu vprašanju. Poroča dr. Demeter Bleiweis Trsteniški. 3. Slučajnosti.
— Lj bljansko učiteljsko društvo priredi v torek, dne 26. t. m. ob osmih zvečer v hotelu nJužni kolodvor" učiteljski večer, ki bo pri njem predaval g  prof. dr. Fran
1 lesi č o temi: „N a Š j e z i k i n n a š a kultura". Gostje dobro došli!
— Društvo slovenskih učiteljic zboruje dne 27. marca t. 1. ob 2. uri na slovenski osemrazrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Razen poročil odbora je na dnevnem redu obravnava berila nKrtu za 5. Šolsko leto po biološki metodi. Predava gdč. M. Mehle, učiteljica v Ljubljani.
— V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici" je poslal g. dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani, vsoto 20 K neke kazenske poravnave.
— Pevski zbor Glasbene Matice11 ima v torek, 25. t. m., ob 8. zvečer skupno skušnjo v pevski dvorani. Cenjeni pevoi in cenjene pevke se naprošajo, da pridejo točno in polnoStevilno!
— Občni ibor „BolniSkega In podpornega društva pomožuifc in zasebnik uradnikov" bo v soboto
b\ aprila ob 8, uri a večer v restavracijskih prostorih „Naroduega doma".
— Jugoslovanski abiturijent-
Ski sestanek nameravajo prirediti v Dubrovniku ?slovanskih Atenah" abi-turijenti. Inicijativa je prišla od strani Hrvatov in Srbov. Navdušenje med njimi kakor tudi med Bolgari je veliko. Tudi med Slovenci vlada pozornost za ta shod. Toda, ker rojeni oe niso slovenskemu dijaku polo-
žile zlata in srebra v zibelko, se jih najbrže ne bode moglo primerno število udeležiti. Želeti bi bilo velike udeležbe Slovenoev, da pokažejo drugim Jugoslovanom, da jim ni samo za besede in prazne fraze, ampak da tudi pojmijo pomen jugoslovanske vzajemnosti in da hočejo delovati v tem smislu Ta sestanek bi bil torej velike važnosti za slovenske dijake. Ker pa, kakor rečeno, slovenski abituri-jentine štejejo cekinov rumenih, se prosi slavno občinstvo, po svojih močeh pomagati revnim dijakom, da se lahko v Častnem Številu o d-10 vejo temu bratskemu vabilu. — Blagohotne prispevke sprejema upravu i štvo ^Slovenskega Naroda".
— Zaključni plesni venček gojencev in gojenk plesne šole ple^nouČnega zavoda P r a e k o -vega se vrši v nedeljo, dne 24. t m. v veliki dvorani hotela „Ilirije*. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono. Grojenke plesne šole vstopnine proste.
— I. redni občni zbor mojstrske bolniške blagajne zadruge gostilničarjev, kavarnarjev i. t. d. se je vršil dne 21. marca ob polu 3. popoldne v dvorani ^Mestnega domaa ob precej obilni udeležbi Ko se je konstatirala sklepčnost, je pozdravil g. načelnik Tosti navzoče, predstavil mag. svetnika g. d e s k a in zadružnega inštruktorja g. dr. BI o-d i g a. priporočal stvarnega posvetovanja v korist blagajai; ko je podal se nekaterim malkontentom potrebne lekcije, je otvoril zborovanje. Prebral se je zapisnik zadnjega občnega zbora zadruge, v kolikor se nanaša na bolniško blagajno. Bil ie odobren. Nato se je vršilo polaganje računa za čas od 1. junija do 31. decembra 1906; iz tega računa posnamemo, da je imela blagajna S414 K 62 v dohodkov in 5190 K 39 v izdatkov, torej čistega prebitka z gotovino vred za reservni zaklad 3224 K 23 v. Ker so pregledovalci računov našli vse v popolnem redu, se je podelil odboru soglasno absolutorij. Pri točki 4. dnevnega reda se je razvila živahna debata o spremembi pravil iD so bile z malimi izpremembami sprejete večinoma soglasno vse od odbora nasve-tovane premembene točke. Nato se je vršila volitev odbora, nadzorstva in razsodišča za dobo 2 let. Nato so bili soglasno izvoljeni gg. Anzlin, D a c h s. Krape š, Križ, Kenda, Plan kar. S e y d e 1, Tosti in Trontelj. V nadzorstvo gg. M a-č e k Jos., P e t s c h e, Zajec Avg , v razsodišče pa gg. Belič, Eder, Grani g, F r i c Novak in S c h m i d t Oto. Po obravnavanju nekaterih raznoterosti je zaključil načelnik zborovanje ob polu 5.
— Zveza kranjskik mlinov je imela danes dopoldne v mali dvorani Mestnega doma svoj ustanovni občni zbor. Bilje obiskan od približno 30 lastnikov mlinov. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan Knez, ki je prezreno pozdravil navzoče, predstavil oblastvenega zastopnika g. komisar j a Gutnika in tajnika trgovske zbornice g. dr. Viktorja Murni k a ter proglasil sklepčnost. V na-daljnem govoru je naznanil g. predsednik, zakaj se ustanavlja društvo. Povod k temu je dala Južna železnica, ki je, da bi odtegnila refakcijo, izjavila, da jo da zopet le mlinarjem, ako se združijo v zvezo. Glavni namen zveze je torej, izposlovati refakcijo v dosedanji ali pa še večji meri kot doslej. Namen društva je razviden iz § drugega društvenih pravil. Ta paragraf slove: Namen zveze je varovati in pospeševati tako kupČijske kakor tehnične koristi kranjske mlinske industrije. Dosega se ta namen med drugim s posvetovanjem in sklepanjem o gospodarskih komercijalnih in o vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo mlinskega obrta s predavanji, razstavami, razpisi nagrad itd. — Ker se je vpisovanje Članov že izvršilo pred začetkom zborovanja, se je vršila volitev x odbora. Soglasno so bili izvoljeni vanj sledeči gospodje: Josip Dular (Blatna vas pri Novem mestu), Ivan Knez (Ljubljana), Ivan Kuralt (Domžale), Franc Majdič (Vir), Ivan Nastran (Homec), Jakob Traven (Glince) in Alojzij Tršan (Tacen). Pri raznoterostih se je razvila obširna debata o potrebi organizacije kranjskih mlinarjev ter o stanovskih ko-Tistih, nakar je gosp. Knez zaključil zborovanje.
— Občni zbor „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v
Ljubljani se je vršil dne 21. t. m. ter volil v naČelstvo: za predsednika g. Ivana Kneza, za podpredsednika g. Andreja Šarabona, za člane načelstva: gg. Ivana Mejača, Al. Jenka in Otona Bayrja. V nad-sorstvo: gg. Vinka Ogoreloa, Fr. Jaroa in Josipa LenČeta. Za dobrodelne namene se je določilo iz čistega dobička 1700 K.
— Unurl je v Ljubljani gospod Avgust Polasek, o. kr. poštni pomožni sluga, bivši Član slovenske opere in znau izboren baritonist. Naj v miru počiva!
— Krčmar Daeks in njegova
Žena. Kake vrste gospa je Daohs-ovka, priča naslednji slučaj: Krčmar Dachs je bil svoj čas Član gasilnega društva ljubljanskega. Počenjal je take, da so ga izključili. Na mnoge prošnje so ga zopet sprejeli v društvo, a bil je le malo časa član, kajti društvo je bilo drugič primorano , ga izključiti. Dotični sklep je bil Dachsu seveda znan predno je bil o njem oficijalno obveščen. Ko je potem odposlanec gasilnega društva prinesel pismo, da je Dachs izključen, je Dachsovka napravila nedolžnemu ekseroirskemu mojstru nepopisen škandal. Psovala ga je na najsurovejši način, obkladala ga z besedami, ki se ne dajo ponoviti, končno pa zgrabila stol in hotela z njim pobiti odposlanca gasilnega društva. Ta je v naglioi prijel steklenico in moral zagroziti, da jo razbije Dachsovki na glavi, predno se je napadalka umirila. Ta slučaj kaže, da spada Dachsovka po vsi pravici med ^katoliške gospeu in da zasluži vse časti, ki jih jej izkazuje Slovenec4*.
— Vsiljivo beračenje, častiti
očetje* Salezijanci na Rakovniku postajajo jako vsiljivi s svojim beračenjem. Glavna njih zaslomba so ženske, katerim dajo navodila in jim stavljajo vprašanja, kako bi svoje „delo vanje", t. j. beračenje razširili. Te dni se misli razpošiljati okrožnica na sotrudnice, kako bi se salezijanski list razširil po posameznih krajih ter kako bi se na ljudi pritisnilo, da bi dali za prepotrebno salezijansko cerkev najmsnj po 1 K. Kdor da krono, dobi v dar blaguslovljen rožni venec ali kako drugo blagoslovljeno malo lepo stvar. n. pr. tablice, broše (!), podobice za obešanje itd. Kdor da 12 K, dobi večji in lepši predmet, kdor pa da ali nabere 24 ali 48 K, dobi še lepši dar v znak salezijanske hvaležnosti Kdor večkrat pošlje nabrane milodare, dobi tudi ustanovno knjižico. še več takih lepih reči se bere v tej okrožnici. Podpisani ravnatelj Kova-čič je sladek kot med do prijazne sotrudnice in jo vzpodbuja, naj skupno z njim vdano v bežjo voljo in potrpežljivo prenaša križe in težave v tej solzni dolini ter si v sv. ljubezni pomagata drug drugemu, rda bo venec našega življenja te:.a krasnejšiu. Seveda bo ta okrožnica dosegla najlepši uspeh, ker pri nas so še vedno ljudje, ki skrbe le za tisto, kar jim narocuje duhevnik v svoj prid, nikdar pa ne za kaj takega, da bi si svoj gmotni pokžaj izboljšali.
— Pogumen rojak Zadrški dnevnik „Il Dalmalau in zadrška „Smotra Dalmatinska" poročata o junaškem vedenju našega rojaka Ljubljančana, g c. in kr. mornar, linijskega poročnika Me todaKocha, ki je nameščen v Šibeniku. G. poročnik M. Koch se je vračal iz Ljubljane od pogreba svoje matere ter je plul 11. t. m. ponoči iz Zadra proti Šibeniku na malem parobrodu „Obrovac" zli sopotniki. Okoli 11. ponoči, baŠ v bližini svetilnika kraj otoka Murtera pa je zgrabila parobrod nevihta s strašno silo in hudim mrazom. Vsak hip je grozila katastrofa. Po triurni borbi z viharjem, valovi in mrazom se je zaletel „Obrovac" končno v malo luko otoka Murtere. Da so se parobrod in potniki rešili, je zasluga vztrajnega kapetana Jos. KlišČiča in poročnika Kocka, ki sta se žrtvovala nai Človeško moč Josip vitez pl. Rešetar, c. kr. namestništva svetnik, upravitelj okraj, glavarstva v Šibeniku je priobčil v obeh omenjenih listih javno zahvalo našemu pogumnemu rojaku, rkoji je bio djelom i savjetom na ruku g. kapetanu sve tri ure one strašne borbe sa elementima."
— Šišenska čitalnica priredi jutri zvečer ob polu 7. v gostilni pri Kankertu veselico z igro in petjem. Igra se veseloigra „V L j ubija no jo dajmo". V igri sodeluje igralec ljubljanskega gledališča g Verov-šek. Želi se velike udeležbe!
— Žensko telovadno društvo v Šiški ima jutri, v nedeljo, ob 2. uri popoldne v telovadnici šišenskega „Sokola svoj ustanovni občni zbor. Zavednih šišenskih Slovenk narodna dolžnost je, udeležiti se v kolikor možnem številu tega zbora, kajti pripravljalnemu odboru bo v zadoščenje, da se ga ženske vseh slojev udeleže. Proč s predsodki o stanu! Enakopravnost in enakoveljevnost mora biti glavno geslo tega društva.
— Bratomor. V ponedeljek zvečer je 211etni hlapec Filip Kopač v Dobračevi pri Idriji po kratkem prepiru šestkrat z nožem zabodel 18-letnega brata, čevljarskega pomočnika Franoa Kopača. Tri sunke mu je dal v stegno, enega v ramo, enega v pleča in enega v vrat pod brado in mu prerezal glavno žilo. Frano Kopač je umrl za izkrva v ljenjem, morilca so pa oddali sodišču.
— Premestitev uradnik •turov. O. kr. vinarsko nadsorstvo za Kranjsko v Rudolf o vem premesti s 1. aprilom t ). svoje uradne prostore iz hiše št 128 na Florjan skem trgu v hišo št. 82 na stari Kar-lovski cesti blizu nekdanjega lesenega mostu Čez Krko.
~ Enodnevni praktični tečaj
v št a tli i o lr a uju ali kale nju cepljenih kjučev priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko B. Skalicky v četrtek, dne 11. aprila 1907 ob 9. uri zjutraj pri državni osrednji trtnici v Bršlinu pri Rudolfovem Ker bi bilo v namen hitrejše in cenejše prenovitve naših opustošenih vinogradov nujno treba, da se tudi pri nas ta nov in zelo prikladen način ceplenja udomači, želeti je obilne udeležbe od straui vinogradnikov zlasti zastopnikom oz. voditeljev kmetijskih podružnic, društev, občin itd Vsak udeleženec dobi obširno navodilo o tem uačiuu cepljenja (z mnogimi slikami) brezplačno. Prinesti je seboj dober ostro nabrušen nož.
— Umrl je danes v Trebnjem okrožni zdravnik g. dr. O trna r Vesolj k o, star šele 45 let. Blag mu spomin!
— Is  Cerkelj  pri Krikom.
Prvi roditeljski sestanek priredi učiteljsko društvo ljudske šole v Cerkljah pri Krškem dae 25. t. m. ob H. uri popoldan v Šoli v Cerkljah. Spored: 1. Ed. Bohineo: nPotovanje v Carigrad". Poljudno poučno, s 50 6kioptiŠkimi slikami združeno predavanje. 2. Janko Golob: „G važnosti roditeljskih večerov44.
— Smrt pijanca, V Blatni Brezovici pri Vrhniki se je zadušil v košu za rezanico 391etni opekarski delavec Franc Nagode. Nagode je šel spat Še le proti jutru, ker je bil pa zelo pijan, je vtaknil glavo v omenjeni koš pod ročaj tako nerodno, da ni mogel ven in se zadušil.
— Brnmne krščanske duše hrepenenje po obhajilu in po činu.
V Logatcu je na sv. Jožefa dan rano zjutraj opravil mož jeklenega verskega prepričanja svojo velikonočno spoved. Na obhajilo je moral mož precej dolgo Čakati. DuŠa njegova je hrepenela po Jezusu in brez obhajila bi mož ne bil na noben način odšel. Toda mencal je vendar vse nestrp-neje po cerkvenih tleh in postajal vse bolj nevoljen. Hrepenel je pač po obhajilu, a hrepenel je Še bolj po nečem drugem Mrmraj e se je pritožil svojemu tudi obhajila čakajočemu tovarišu, rekoč jezno: Najhujše je to večno čakanje, ker ne smeš toliko Časa djati — tobaka v usta. Pa naj še kdo reče, da naše dobro katoliško ljudstvo ni resnično versko-goreče in prejema z največjo pobožnostjo in šd večjim koprnenjem sv. zakramente.
— Badetzkega sobojevnik. V
Zgornjem Tuhinju je bU preteklo sredo pokopan Martin Koncili ja, ki je umrl ondi v starosti 83 let. Bil je veteran, ki se je bojeval svoje dni pod poveljstvom Radeckega.
— Nepeboli&lilvost. Poštari ci v P ris t ovi (okraj Šmarje pri Jelšah na Štajerskem) smo nedavno zapre-tili, naj neha k slovenskim krajevnim imenom svojevoljno in brez-potrebno pristavljati nemška imena, sicer se ji zna kaj neprijetnega pripetiti. Dotična poštna uradnica se pa kaj malo zmeni za to pretenje. Dobili smo te dni dokaze, da je h kraju Vojnik pri Celju napisala nemško ime Hochenegg. Tako postopanje c. kr. poštnega urada je že od sile in opozarjamo poštno ravnateljstvo v Gradcu, naj pouči to po-štarico, kaj sme in česa ne sme storiti pri odpravi pisem. Menda se bo vendar dala taka nemškutarica ugnati! — Nepoboljšljivost se mora pa očitati tudi slavni narodni veletrgovini „A nd. Jurca in sinovi" v Ptuju. Slovenski trgovec ji piše s ovensko, a dobi dosledno le nemški odgovor ! Na noben način ni mogoče dobiti od nje slovenskega! Kaj takega je že naravnost škandal! Ali misli ta „narodna" veletrgovina, da slovenski trgovec mora pri njej jemati svoje potrebščine?   Moti se, če tako misli!
— „Učiteljsko društvo za celi-
Ski in laski Okraj'1 je imelo na Jožef ovo v Celju v prostorih tamošnje okoliške Šole svoje redno zborovanje. Navzočih je bilo 45 članov. Kot gosta sta zbor počastila ravnatelj Ivan L a-pajne iz Krškega in predsednik sosednega „Laškega učiteljskega društva", nadučitelj Anton Gnus is Dola pri Hrastniku. — Predsednik Armin Gradišnik konstatuje veselo dejstvo, da se je ob velikem splošnem učiteljskem shodu v Gradcu dne 2. februarja t. 1. učiteljstvo iz celjskega okraja častno izkazalo, prečita notico iz zadujega ^Slovenskega Naroda", iz katere se vidi, kako podlo se je nedavno slovensko učiteljstvo napadlo v listu „Deutsche Wachtu ter omenja šolsko-političnega glasila našega učiteljstva, „Učiteljskega Tovariša" z željo, da bi se is tehničnih in Se drugih ozirov uredništvo tega lista iz odročne Idrije premestilo v Ljubljano itd. Nato povzame besedo rav-
natelj* L a p a j n e, ki mestu obolelega ravnatelja „Zadružne zveze", F. Jošta, govori o zadružništvu s posebnim otirom na lj udsko učiteljstvo. On prav interesantno razmo-triva o zgodovini snovitve naših posojilnic, omenjajoč mož, ki so si tozadevno stekli mnogo zaslug v nas Slovencih. Razlaga velik pomen posojilnic in njih dobroto za naše ljudstvo, govori in razklada o pomeau in ekonomični važnosti „Zadružnih zvezu na Slovenskem ter o tem, v koliko je doslej slovensko učiteljstvo sodelovalo pri posojilni št vu. Kranjska ima 80 posojilnic več nego Spodnje Štajerska, kateri bi trebalo najmanj Še 50 takih zavodov. Učiteljstvo naj tu nastavi tudi vod in Še intenzivnejše deluj, nego doslej ! Na Francoskem celo učiteljice snujejo posojilnice. Na češkem pa je bilo ljudsko učiteljstvo tako marno pri snovanju posojilnic, da so mu to sodelovanje hoteli za-branjevati, kar pa je ministrstvo pre prečilo. Dotični odlok se prečita. — In še marsikaj zanimivih podrobnosti je podal podavatelj o našem posojil-ništvu. Njegova podajanja so našla glasno odobravanje in predsednik se mu je spodobno zahvalil v imenu društva za zanimivo in poučno razlaganje — Z ozirom na to. da bode prihodnji mesec zborovalo soseduo laško učiteljsko društvo v Laškem trgu, zboruje učiteljsko društvo za celjski in laški okraj prihodnjič dne 9. maja t. 1. v Celju.
— Štajerske deželne železnico. Iz računskih zaključkov za leto 1905 je razvidno, da se večina na Štajerskih deželuih železnicah še vedno bori s kalamitetami. Železnica Pre-ding-Stainz izkazuje 12 812 K primanjkljaja, železnica Poljčane-Konjice pa izkazuje z obrestova-njem vred celo 34.369 K primanjkljaja, h kateremu pa mora prispevati južna železnica 14 945 K Tudi dohodki žel eznice Kapfenberg-Seewiesen so se zmanjšali ter je bilo primanjkljaja 10 265 K — Železnica skozi Sulpsko d > lino se otvori prihodnjo jesen. — Glede podaljšanja železnice iz Rogatca v Krapinu se med deželnim odborom in ogrsko vlado ni moglo doseči spo-razumljenje ter ni upati, da bi se tako kmalu doseglo.
— Umrl je v Mariboru deželni restavrater Rogaške Slatine J. A r 1 -h o f e r.
— Drevo je pobilo delavca Ke-liha  iz  Pobreža  pri  Mariboru tako hudo po plečih da so ga morali pre peljati v mariborsko bolnišnico, kjer je pa dobil vnetje pljuč in umrl.
— 401etnico svojega obstoja
bode slavila „Narodna čitalnica v Solkanu pri Gorici" dne 7. julija t. L To v znanje in v blagohotno ravnanje bratskim društvom. Natančen spored se objavi pravočasno.
— Tepeni Slovenci. V gostilni v „bužiu na Koruu v Gorici so napadli Lahi tri Slovence iz Solkana, ker so govorili slovenski Pač laska kultura!
— Zastop zdravstvenega okrožja
Trata v škofjeloškem sodnem okraju je v svoji seji dne 19. marca t. 1. sklenil dati okrožnemu zdravniku, ki bi se za tamkaj razpisano zdravniško službo oglasil in stalno naselil, poleg sistemizovane plače tudi primerno odškodnino za stanovanje. Gospod zdravnik, ki bi se hotel tu naseliti, bi imel zelo razširjeno prakso, ker od Škofje Loke do Idrije ni nobenega zdravnika.
— Nemci v Trstu so si ustanovili nemško politično društvo pod vodstvom odvetnika dr. Rabi a. S pomočjo tega društva hočejo sedaj od Ita'ijanov negovani tržaški Nemci stopiti iz svoje rezerve.
— Zastrupila se je v Barkov-Ijah pri Trstu SOietna Terezija Trobec s karbolovo kislino. Umrla je, predno je priš'a zdravniška pomoč.
— Roko si ie zlomil v Trstu 9ietni Benjamin Bati 6, ko je skočil čez neki zd.
— Električna železnica Ma-tulje-Volosko-Opatija-Lovran, za
katero se je že pred letom dni govorilo, da bo že z mesecem februarjem t. 1. vozila — še zdaj ne vozi. Tega je kriva državna cesta, katera je na nekaterih mestih tako ozka, da se mora na vsak način razširiti. Za razširjenje te ceste je pa potrebno seveda precej denarja, katerega pa, kakor se vidi, država menda noče dati, podjetnik ga pa menda tudi nima toliko na razpolago, da bi ga potrošil za širjenje državne ceste. Posestniki tudi niso voljni dati svoje zemlje kar meni nič tebi nič zastonj ali pa prav po nizki oeni, ker so jo morali sami drago p ačati, in ker njim tudi nihče ničesar ne daruje, najmanj pa država. Pred kratkim so bili pozvani dotični posestniki tudi k okrajnemu glavarstvu v Voloski, kjer so jim polagali na srce, da bi se kako pogodili glede odstopa tega zemljišča proti nekaki odškodnini, kar so pa skoro vsi odklonili z opazko, da oni svojega zemljišča ne dajo za nič. Med tem pa podjetnik Miinz in akcijska družba sa električne naprave is Mo-
I nakovega pridno dovrŠujeta delo, namreč centralo in elektrarno v Pre-luki nad Volosko, pri kateri bo tudi vse delo v najkrajšem času dovršeno, in tako bo treba le Še položiti kabel in tir na omenjenih mescih Kakor se vidi, odvisi vse edinole od razširjenja ceste, katera pa, če bo šlo tako naprej, ne bo nikoli razširjena. Sliši se, če imenovaui posestniki ne bodo dali svojih zemljišč za razširjenje ceste na preozkih krajih za ceno, katera se jim ponuja in katera sploh ne odgovarja krajevnim razmeram, da bodo to zemljo ekspropriirali in takorekoč s silo vzeli To bi bilo pač nekako nasilstvo od strani vlade, ker bi se s tem vzelo poedinim posestnikom skoro vse, kar imajo.
Umazana konkurenca* Iz
Opatije se nam piše: Svoječasno smo že omenili v ^Slovenskem Narodu", da je počelo voziti potnike s svojimi parniki med Opatijo-Volosko Reko hrvatsko parobrodno društvo v Seuju s ceno, ki popolnoma odgovarja tukajšnjim razmeram in pa daljavi med omenjenimi kraji To pa gospodi pri ogrsko -krvatsk i parobrodui družbi (katera je vse drugo, samo hrvatska ne; ni bilo prav, ker jim nikakor ne gre v glavo, da bi mogel sploh še kdo razen njih živeti : zato so pričeli konkurenčno vojno s tem čisto hrvatskim parobrodskim društvom na način, katerega menda ne more noben razsoden Čovek odobravati. Ker na parobrodih, kateri vozijo sedaj med Opatijo, Voloako in Reko, ne smejo po zakonu znižati cen, ki so silno visoke, stavili so v promet majhen parnik, ki vozi še Ea polovico ceneje kakor pa parniki hrvatske parobrodne družbe v Senju, aeveda se gre pri tem edino za to, da bi se uničilo hrvatsko parobrodno društvo.
V slučaju pa, da se nakana ogrsko-hrvaske parobrodne družbe v Reki posreči, bo seveda ogrsko-hrvaska družba ustavila nadaljno konkurenčno vožnjo in cene bodo ostale zopet tako visoke kakor so dosedaj, in nam ne bode preostalo drugega kakor zopet plačati visoko voznino in prenašati bodemo morali še naprej neslano postopanje od strani uslužbencev imenovane družbe. Da se pa to ne dogodi, in da se ne posreči nakana ogr -hrv. par družbe, je dolžnost nas vseh, ki bivamo v teh krajih, da podpiramo hrvaško parobrodno društvo v Senju že zato, ker nam je ono dalo priliko, da se vozimo na Reko s ceno, katera odgovarja daljavi vožnje in tukajšnjim razmeram. S tem pa še vedao ni rečeno, da bo morda propadla ogrsko-hrvaška družba, ker če se vzame vpo štev občinstvo in tujci, kateri se vsak dan prevažajo na Reko in z Reke v Opatijo, bi morala obstati Še ena im tudi še dve parobrodni družbi, ki bi imele dosti voziti.
— Z nožem. V Steujevcu pri Zagrebu je pijani Ivan bip kovic z nožem smrtnonevarno obklal kovača K u časa in pomočnika Župa-niča, ker mu nista hotela dati že lezne osi, da bi šel uad svoje nasprotnike.
— Nesreča v parni pilarnf.
V parni pilarni Š u tej e vi v Zagrebu je 16letnega Ludvika Crneliča zgrabil stroj in mu zdrobil nogo.
— Slovensko društvo v Za-
grebUa V Zagrebu živeči Slovenci m ustanove pevsko društvo, ki se bo imenovalo „Lipa**. Kakor znano, živi v Zagrebu b'000 Slovencev.
— Izseljevanja   v Viktorijo
(v Avstraliji« izšel uikom brez premoženja ui priporočati, zlasti če niso zmožni angleškega jezika. Tuji rokodelci težko dobe delo, ker se morajo boriti z ondotnimi močnimi delavskimi zvezami Ravnotako se konto-ristom nujuo odsvetuje, tja se seliti, kjer je vedno več takih, ki ponujajo delo njih vrste, kakor pa tistiL, ki žele takih delavcev. Edina v Viktoriji dobro došla in uspešna vrsta ua-selnikov so poljedelci, ki razpolagajo z malo glavnico v znesku 7000 do 9000 K. Zemlja se v obče ne kupi drago in se z dobičkom obdeluje. Vendar je takim izseluikom svetovati, da se ne naselijo sami, ampak da najprej pri drugih farmarjih delajo, da se seznanijo z razmerami.
— Tetovirano lepotico Miss Carry v prostoru bivše Skuškove trgovine Pred škofijo je mogoče videti le še danes, jutri in v ponedeljek. Miss Carry je že sama na sebi krasotica prve vrste, tetoviranje njenega telesa jo pa še posebej izredno priporoča vsakomur, da si jo ogleda. Na hrbtu ima tetoviranega Krista na križu Znameniti profesor Witzel v Bormu na Nemškem je dajal 10 000 kron, da bi si smel izrezati ta križ Opozarjati je tudi na veksirski obraz na  desnem  komolcu    Ta obraz
se smeje ah joka, kakor ravno upogne tetoviranka komolec. Tetoviranje je izvršeno s Šivaukami in trni.
— Zaradi snma hudodelstva požiga je aretovala predvčerajšnjem mestna policija 26* letnega mesarskega pomočnika Albina Wieserja iz Poreč pri Celovcu. Navedenec je pred kratkim zapustil službo pri tukajšnjemu konjskemu mesarju Karlu Siuokierju
t Metelkovih ulicah št. 4. Ko je pred-snočnjem prišel v hlev Stiioklerjev hlapec Tran Galjot, je Wieser že ležal ▼ njegovi postelji. Ko mu je na Oajlotovo vprašanje potrdil, da bode zopet vstopil v službo, je šel ta potem to povedat gospodarju in ko pride nazaj, je že gorela v hlevu postelja. Ogeni so naglo pogasili vojaki o. in kr. 27. pešpolka z domačimi, Wieserja pa so pridržali, da je prišla policija in ga aretovala. Sumljiv je namreč, da je mei istim časom ko je šel Galjot h gospodarju, zapalii posteljo. Aretovane«, ki sicer dejanje še taji, je bil ae zaradi goljufije predkazno-van in je bil izročen c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
Tatvine. Hlapcu Antonu Jaz-binšku je bila uhradena ni kljasta ura s srebrno verižico, vredna 19 K. — Gospodu Jožefu Paimeju je bila ukradena 12 K vredna pneumatika. — Mlekarici Mariji SkvarČevi sta bila z mlekarskega vozička ukradeua dva namizna prta, vredna 8 K. — Monterju g. Viktorju Dragarju je bila ukradena Črna suknja, vredna 70 K. Pekovskemu mojstru g. Ivanu VrtaČ-niku je bilo v zadnjem Času polagoma pokradenega več denarja. V nekaterih slučajih so uzmoviČi znani, oziroma so biii pri tatvini zasačeni.
— Deiavsfeff gibanje. Včeraj se je odoe\iaoo z južnega kolodvora v Heb 25 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 14 Slovencev. 30 laških zidarjev in opekarjev je šlo v kočevski okraj, jiOO se jih je pa odpeljalo na Ogrsko.
— Delovanje mestne posredovalnice   za delo  in stanovanja«
Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 15. do 21. marca je dela iskalo 17 moških in 34 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 12 moškim in 40 ženskim uslužbencem. V 37 slučajih se je delo sprejelo. Od L januarja do 21. marca je došlo S50 delojemalcev in 700 delodajalcev. V 400 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 3 .mizarji, 2 krojača, 1 \rinar, 2 vrtna delavca, 1 hišni sluga, 6 trgovskih slug, 2 gostilniška sluga. 2 voznika pive, 9 konjskih hlapcev. Ženske:
1 trgovski vajenki, 4 natakarice, 3 gostilniške kuharice, 7 gostilniških deklic, 8 kuharic, 15 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom. 3 strežnice. — Dela iščejo: moški: 1 strojnik, 1 kuriiec, 2 majarja, 1 cerkovnik. 3 pisarniški sluge; ženske: 4 kavarniški blagajničarici, 2 trafi-kantinji, več prodajalk raznih strok,
2 blagajniČarki, 4 gospodinje, 3 orož-niške kuharice in razni   drugi posli.
— Oddati je razna stanovanja in več meblovanih mesečnih sob.
— Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— »Ljubljanska društvena
BOđba** priredi jutri zvečer koncert v hotel* ^Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu S. uri. Vstop prost. — V ponedeljek (na praznik) zvečer se vrši v salonu restavracije pri „Levu" (Marije Terezije cesta), društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani pla-5ajo 40 vin.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstop prost.
— Slovenci v Ameriki. Velika nesreča se je pripetila v Johnstownu Pa.  Alojziju  Udoviču in Josipu M a t i Č i Č u, ki sta doma iz Slive pri liakeku. V premogovniku sta hotela zažgaii dinamit,  ki je bil pa zmrzel. Zato sta ga hotela stajati:   eden je iržal odprto svetilko,   drugi  pa nad plamenom   kos   zmrzlega dinamita. Naenkrat se dinamitna patrona vname in se dinamit razpoči. Udoviču je odtrgalo roko do zapesti, Matičicu pa do komolca. Odpeljali so ju v bolnišnico, kjer je Matičič  v  smrtni nevarnosti in je dvomljivo,  če ostane pri življenju  Matkič je star 32 let, Udovič   pa   21. V Zinethu (Eiy, Minn ) se je ponesrečil 231etni Franc 0 i m ž a r, ki je bil uslužben kot strojevodja v strojnici.  Ko je mazal kolesje, mu je spodletelo,  da je prišel z glavo preblizu stroja, ki mu je razbil Črepinjo  Oimžar je umrl v 6 dneh po groznih mukah.  Bil je jako izobražen človek, ki je od 15. leta skrbel za mater in 4 brate  in  4  sestre, k so mlajši od njega.
* Najnovejše novice. — Rodbinska drama. V Ljubnu je 50-letni uradnik državne železnice Fr. Heitzmann nevarno obstrelil svojo 291etno ženo, nato pa se sam ustrelil.
Državna   trgovska visoka  šola  se ustanovi na Dunaju.
— Prvi državni kongreo avstrijskih odvetnikov in notarjev bo o Veliki noči na Dunaju.
— Za predsednika pariškega municipalnega sveta je izvoljen neodvisni socijalist Le-ie vr e.
— V Londonu so ženske zopet demonstrirale p red parlamentom. Zaprli so G6 demonstranti u j
* Koliko   veljajo angleški
lisičji lovi. Neki angleški list je iz-
raČunil, koliko se izda na Angleškem vsako leto za lov na liaioe. DoČim je pred petdesetimi leti veljal eden tak lov 30.000 K, izda se sedaj po 60.000 K V ta namen rede v lovskih družbah toliko posebnih lovsuih psov, da velja njihovo zdrževanje 10 milijonov K na leto. Nadalje si drže angleški športni lovoi nad 200.000 lovskih konj, ki so vredni do 240 milijonov K, a zdrževanje teh konj velja na leto 160 milijonov. Za izredne lovske konje se plačujejo tudi izredne oene, tako je bil leta 1902 valah „Tennis Ballu prodan za 42.000 K.
* Petrov Vinar« „Osservatore Komanou, glasilo Vatikana, pripravlja katoličane na reorganizacijo Petrovega vinarja. Iz Nemčije in Avstrije prihaja v Rim Čim dalje manj denarja — Kranjsko je izvzeto! — čeprav so duhovniki v dobrih gmotnih odnoša-jih — pri nas izprešajo iz ljudstva denar! V Vatikanu mislijo na to, da bi papež dohodke, katere daje Petrov vinar, sam kontroliral (!). poleg tega pa se namerava premeniti Petrov vinar v stalen davek. Petrova skala trdno stoji!
* Toiba  proti španskemu
kralju Oče sedanjega španskega kralja je imel na starejše dni ljubavne odnošaje z lepo deklico Jeleno San z. Po njegovi smrti je dobila ljubica lep letni dohodek kakor tudi njeni otroci do polnoletnosti Tako je odredil kralj v oporoki. Pozneje se prispevki najbrže niso redno izplačevali, tako da sedaj najstarejši sin Jelene Sanz toži dediča kralja Alfonza XII.. t j. sedanjega kralja Alfonza XIII.
* Lekarne od nekdaj in danes
V srednjem veku so bili lekarji navadni trgovci ter se je kupovalo v lekarnah vsakršne delikatese, vino, zabela, suhe ribe, konzervirano meso, lige, pomaranče itd., a pri Arabcih so že takrat imeli lekarne urejene v smislu z izobraženimi lekarnarji, ki so dosegali v znanju skoraj zdravnike same. Iz Arabije so prišle lekarne v Evropo, najprej na Špansko, v Italijo in Francijo. V 13. stoletju js že bila lekarniška uredba s taksami za zdravila. Kmalu pa so se polastili lekaren samostani, kakor so se sploh polastili vsega, kar je kaj donašalo. Delali so za zdravila javne reklame na cerkvenih shodih in sejmih.
* Koliko tehta človeška duša
Ameriški časopisi so nedavno ponatisnili povsem resno izreko petih zdravnikov v Massachussetsu, ki so po Šestletletnem preizkuševanju prišli do sklepa, da človeška duša tehta približno 30 gramov. Zdravniki, med katerimi je baje bil dr. Mac Dougall iz Bostona kot spiritus rektor, so prišli do tega sklepa, ker izgubi baje človeško truplo neposredno po smrti kakih 30 gramov teže. — Ali se splača, da se za tako malenkost pulijo vragovi in angeli?
Telefonska in brzojavna poročila.
Celjo 23. marca. Kler kalci so ponudili ptujsko-ormoški mandat dr. Preskerju, ormoškemu sodniku Ta je ponudbo sprejel. Ploj je dcsedaj ^ez^pri s. ž m
Gradec 23 marca. Deželni zbor je brez ugovora sprejel predlcg glede, slovenske Kmetijske šole.
Dunaj 23 msrca. Ogrski mi nistrski predsednik dr. Wekerle je snočj prispel semkaj. D<*nes jo fcorjfciiral z ministrskim predsednikom baronom Bečkom, ministrom zunanjih chl bar Aehren-thalom in skupnim finančnim ministrom Burianom Ob eni ga je cesar sprejel v posebni a -dijenci Ob štirih je sklicana ministrska seja.
Dunaj 23 marca Kurzi na borzi so danes znatno padli. Pcložaj je skrajno kritičen. Razni vrednostni papirji so padli za nepričakovano vistke vsote, tabo zvano „praško železo" na primer za 60 K.
Dunaj 23. marca. Trgovinski minister dr. Foft je odpotoval v Prago, kjer bo jutri otvoril razstavo avtcmcbilov.
K^err o -ice 23. marca. Me-steče Otočane oblegajo kmetje. Položaj je skrajno nevaren.
Cornovice 23. marca. Pri Mihalenyju se je vnela med kmeti in vojaštvom prava pravcata bitka. Veliko Število kmetov je bilo ranjenih, trije pa so bili ubiti.
Černovice 23. marca. V Su-Čavi in sosednih krajih se nahaja
okoli 2500 židovskih beguncev iz Romunske. Ker v severni Molda viji polagoma ponehavajo nemiri, je Število  novih beguncev vedno manjše.
Zagreb 23 marca. Sabor bo (dgoden dele drugi teden, k e r s e ni moglo rešiti vprašanje glede volitev delegatov v poštanski državni zbor.
Bukarešt 23 marca. Iz Mol-dave še vedno dohajajo vznemirjajoče vesti. Kmetsko gtbanje proti Židom se še vedno ni po leglo in je nevarnost, da se razširi tudi v Valahijo.
Bukarešt 23. marca. Deputacija dijaštva iz Jassvja je prosila pri kralju za avdijenco, da bi pri njem intervenirala v zadevi agrarnih nemirov v Molda vi. Presoja za avdijenco je bila odbita.
Bukarešt 23 marca. Vseuči 1 šniki v Bukareštu so i/dali spo menico,   v   kateri zagovarjajo igramo gibanje med kmet*.
Mnogostranska poraba. Gotovo m do* cnaCega zdravila, katero ae da tako mnogo stransko porabiti, nego „Molio-vet tr»inco?k > ćganje iu ki je takisto bolest: utefi t
joče. ako se namaže ž n)im, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice m 2ivce krepilriu m je zatorej dobru, da *o priliva kopel.m. Steklenica K 1-00. Po poštnem povzet u pošilja to zdravilo vsak dan ekarnar A. MOLJL, c. in kr. dvomi založnik, -DNAJ, Tucblauben 9. V zalogah po deželi za htevu ti je izrecno MOLL«v preparat, zaznamovan a varnostno tiaJnko in pod-oisom. 6 16 -4
NC JOZEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo
„lch dlan"* je napisano v znani varstveni znamki z nuno, ki je za lekarničarja A. Thienvja balzam oblastveno zavarovaoa proti mčvreduim ponaredbam. „Ich deu' (služIm t dobrobitu trpečega čl >vestvau, se po pravici lahko pohvali iznašditelj, zaka) rodovinski zaklad je za bolezni lekarnarja A. Ti ierrvja balzam m cen-tifubUko matilo, katerih zdravilni učinek pri-poznavajo vse zdravniške avtoritete n v resnici nadomešča domač > lekarnico. Na tisoče zahvalnih pisem potrjuje avetovni uspeh tega najboljšega \seh domačih zdravil. Knjigo o t^m Ba zahtevo poštf'1. brc.olačno lekarnar pri angelo varhu A. Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Za k uh in i o In dona. Kakor znano, je vsaki gospodinji v ponos, da prinese ko ikor mogoče dobro, okusno kavo na mizo. Zlasti je tako pri nas, in zato je tudi Avstrija s svojo dobro kavo zaslovela po vsem svetu. Morda je torej tembolj umestno opozoriti na nov način napravljanja, ki se je izkazal za izbomega. Skoro v vsaki družini rabijo dandanes Kathreiner Kneippovo sladno kavo. Napravlja se najbolje tako, da se zmelje v ne premajhnem loncu, polije z vodo in zavre. Potem naj se hladna kava še dobro izkuha pet minut; nato je počakati, da se zavrelica nekoliko usede, in naposled se z njo v strojčku počasi polije zmleta zrnata kava. Kjer ne rabijo strojčka, se zmleta zrnata kava kar strese v vrelo zrnato kavo. Potem naj se vse premeša in počaka, da še „vlečew nekobko minut, in končno se kava skrbno precedi. Najrajši rabijo vobče na pol Kathreinerjeve, na pol zrnate kave. Zaradi večjega prihranka pa se sme polagoma dodajati več Kathreinerjeve in zato manj zrnate kave. Za otroke, bolnike in slabotnike se priporoča posebno napravljanje Kathreinerjeve kave brez primešane zrnate kave. Tedaj jo je tudi v loncu politi z mrzlo vodo in dobro izkuhati. Mali trud se obilo poplača s tem, da se bolniki in slabotniki kmalu zdravstveno očvrste in da so otroci cvetočega lica.
Zahtevajte
i las tro van cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. taline U.
Gena, lepa svetloba brez instalacije in nevarnosti, Poraba 1\4 kr. na uro.  3911 21
froti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znan«
antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
ki otrdi dlrMao In odMtratnJtaJe)
n«>|>rlJrino napo Is u»«. t ntrUl^itl««* ■ narodom t »4.
BI gorodnema gospoda m« Levstiku,
lekarnarja v Ljubljani.
Vafta izborna Melasine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoaijiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite fie 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker jo res hvale vredno.
Leopold oangl, mestni tajnik.
Metlika, 94. aprila 1906.
Dež. lekarn* Mil butika
l L)mUJmIv Rttljm eni. it 1
x>lea; naiuazjrajsnaga Fran JoSetovega
tahil. moatn. 121—IS
jO dokazal, da je zdrav
tek prvi in na mogočnejši zbujal* c sekretorskih želodčnih živcev. OdUčoo ivlodec k repe č« in tekatujajoče delujejo B r a d y j e v e želodčne kapljice. Preizkusno sredstvo ob pomanjkanja slasti, napetobti, gore cici, preobili tvoritvi kislin, glavobola in šelodloim bolečinam, motenju prebave in tega posledicam. Dobiva se po lekarnicab. C. Brady, lekarnicar na Dunaja, I. Fleisekmarkt 1 r 8 razpošilja po 6 steklenic sa K 6*, 3 dvojnate steklenice ta K 4 50 franko. 482
Oktislvttt vtrtvaM!
tCH DI6N
AiiainechterSalsaa
Mlfabrti
129-11
Vsaki pourtiuji kaniti! Edino pristen |e
Tl)ierryjev balzam
a Mleno ▼arstreno mamko z nuno. 13 majhnih »lt s dvoj-natih steklenic ali velik« specialna steklenic* ■ patentnim za klupom K 6-—.
TiltTfvjivi eeatifolijtko ■azile
a* rae, ie tako stare raue, vneti*, poškodbe itd. 3 lončka m 3 nO. Pošilja «e samo po
uov/etjti ali denar naprej. Te dre domači sdravili ste kot   najbolj«! splošno snsul In st«r<iNla%ni.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Itiierry v Pregradi pri Rop**! Slatini.
Zaloge po a koru vseh lekarnah. Knjižice a tisoči izvirnih »ahvainih   pisem   aastonj in poštnine prosto.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za drnibo sv. Cirila   In Metoda:
Gg. Fr. Barle, Al. Benda, M, Hvala, Naber-nik, S. Puh, H. Sevar a K 1 ; Vikt. Ciuha, A. Fertič, M. Fr., J. Tomažič, Jos. Vadnov a K 2 —; Ant. Gutnik, Jos. Hafner a K 5 Skupaj K 26. V Ljubljani, mesto venca na grob umrlemu g Alojziju Lenčku. — Gosp. M. Domicelj na Rakeku K 220, nabrano v družbi pri g. Korenčanu v Logatcu — Delavke tobačne tovarne, oddelek pripravnica za smodke K 5"—. Skupaj 33 K 20 vin. Lepa hvala!
Za narodni sklad v LJubljani: GoBpod F. T. iz S K 20 -.
&orzna poročila
šjjnbljuslui
l9fvraditna banka v Ljubljani
Uradni kurzi dun. borze 23. marca 1907
f v
•SalaaVaai papistf.
»f/. n»(ska Tenis. . nrV, srebrna renta . . . p/, svstr. kronska renta. . V/, . zlata m . • I* , •fraka kronakn renta . k<\    a    zlata       » .
posojilo &tl Kranjskt *po*°i?Sc mesta Spljet H«,*/«      „ « Zadar
S«jft»£ boa.-herc. žeisiniško
Josojiio 1902 . . * ka «•£. banka k. n.
t*' i. i*     tast. p'isma "gal. del. bipotečne banke • • pošt. kom.  k. •>. s 10' n pr.   . ... .    zast. pisma kuierst
nrsnUmce.....
^ „•/« sa»t. piama ogr. ceasr.
del. hranilnice .  . . h//, z. p«, ogr. hip. ban, i       obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Por&i......
prior, dolenjskih žel. . . prior. juž. žel. kup. V/t t* .„■/, svstr. nos. za žei. p. e,
Bfceesn,
>v*ek* od 1. 16U0V« •  • • p    od 1. 18S4 •  •  ■ • .    ttzake ......
.   sest. kred. !. emlsi|<r
•    »    »   *** »
- ogrske hip. bank« . .    srbske a fr«. K»-
, turtke......
^tlllka        srets* . . .
\-edi m« „    • • .
AOfnoške 9 ...
krakovske *    .  . •
ljubljanske , . . -testr. rdsč. križa „ ...
-:2r-      »       mm      •   • •
rudolfove 9     s  • .
^alcburžks        »    « % « •majske kom.   .     . .
DelstSM.
užne železnice.....
državne železnice. • . \vstr.-ogrske bančne dekt v- str. kreditne banke . . . 'i'rskf m m • » vivnostenske 9 • -^emogokop v Messu (Bru"*'} \lpinske mentan .... "raške žel. ind. dr. ...
^ma-Muranvi.....
Trboveljske prem. sVsaTat i v str. o rosne teer. aVzibe £«e*K sUdk
Denar
?8 50
93 90 fc8 60i
116 50
94 26 1125 35
9850 104-50 99 85
i
99 45
99 76: 99 20;
100-10580
tOCr— 100 —
100-lOG —
99 90 9875 30450 99 50
150 265 —
141 16 567 60 272 5 249 -
97 -183 60
21 15 438 -
80
*8
66
45 75 26 75 56
84 60 482 —
142 80 66« 76
17f9 (V7tf 25 797 M) 2*2*50 72* — 699 50
26H2 -f52 — 277 60 560 132 60
11-36 1914 2354 84 10
117 86 95-40
2 63 484
81a*
V8 100
116 94
11»
ya
101
100
100 100 99
\ 00
106
ii
70 10
80 70 45
hb 50
f C:
AS
45 76 70
81 bO
0] -
100
5;) 20
100 so
99 306
10-J
162 2*7 61 277
282! 258 106 184 23 i48 90 96 61 47
28 61
90
492
143 667 780 677
£42
6C0 b42 6^3-279 554 «34
ti
7B 50 tO
lo
50 75 10 50 60 15
75 75
50
80 7J
?5 60 75
tO
50
40 . ) lfl 35 62 *4 15 80S i.' 60 253
Žitne oene v BMdlmoeSt!.
Dn« 21. marca 1907. T.^ira^fiKa.
nimata na april oa   50 kg K 7*70
„ oktober    *  *  a    60 .  • 8-05
U „ april    ...   ,   60 9  m 6*67
Jcfina  , maj     .  .  .   e   60 m 9 6-i9
9 jnl«    ....   60 ,   . 6-43
april .    60 78 J
aWa«nStsi« 6-10 viSje.
HeteorolosiCno porodio.
Viaiii« nad morjem 068   Srednji sraonl Us>  786 0
1 I	Čas opaio vanja	Stanje barometra w mm		Vetrovi	Nebo
22	9. ae.	T38-3	30	sr. jsah.	jasne
23	7. tj.	7314	—11	ir uvsbod	jasno
•	2. pop.	'31 0	99	m. ssah.	jasno
I
Srednja včerajšnja temperatura:-4*1» nor-male: 4 8V ~ Padavina v sam 0.0.
Potrtim srcem javljamo vsen sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
AUGUST POLAiCK
c. kr. poštni pomožni sluga
dne 22 t. m. ob 4 uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, v starosti 32 1, previden s svetotajstvi preminul.
Pogreb dragega rajnega se vrši v nedeljo, dne 24. marca ob četrt na 4. uro popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta št. 23 k Sv Križu.
Maše posmrtnice se bodo služile v Župni cerkvi v Trnovem. 1017
Bodi mu blag spomin.
V Ljubljani, 23. marca 1907
Žaiujiči ostali
Mesto posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in soancem prebrid&o vest, da je gospod
dr. Mornar UeseUko
ob rož. zdravnik v Trebnjem
Ć..U- - ob polupetih zjutraj v starosti 4o let, pre.i<i--M   mirno preminul.
Pogreb dragega rajnika bo v ponedeljek do*1 vo. marca 1907 <ib poln-Htiih o-poldne iz htštt žalosti na faruo pokopališče
V Trebnjem, B3. marca 19,;7.
•t2i Žalujoči ostali.
1023
Zahvala.
Za presrčne dokaze sožalja povodom bolezni in smrti našega preljubega nepozabnega soproga, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Alojzija Viditza
c. in k. stotnika v p.
kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo k večnemu počitku, darovalcem krasnih vencev ter za gin-Ijivo petje izrekam tem potom naj-iskrenejšo zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Na Vrhniki, 23. marca 1907.
Jeanetta Viditz roj. Pehani.
Zahvala«
Za mnoge izraze odkritosrčnega sočutja, izkazanega nam ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Josipa Mikusa
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, zlasti pa še č. g. dekanu za tolažbo med boleznijo, darovalcem krasn h vencev in scer: slavnemu okrajnemu odboru, slavni občini, posojilnici in požarni brambi v Gornjem gradu, rodbini Krajnčevi, g A. Goričarju v Mozirju in rodbini Purnat v Bočni; „Pevskemu društvu" ter gg. pevcem „Lire" iz Kamnika za ganljivo petje, slavnim gasilnim društvom iz Mozirja, Rečice, Ljubnega, Sv. Frančiška in. Gornjega grada
V Gornjem gradu, 19. marca 1907.
kooi     Rodbina Mikuseva.
' ...
Priporoča se, pazili na to uiaats-nje, už^ano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, kei se jako pogostoina prodajajo ponaredbe
Mattoni-eve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pn Mihaelu Kastnsr-ju in Petru Lasnik-u in ¥ vseh lekarnah, večjih špeceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
lat prodajalka za trgovino z mešanim
blagom mm sprejme.
Kje, pove upravui&tvo „Slor. Naroda". 1080—1
092
Dr. IVO JOHU =
,Pot za razpotjem'
Jt najzanimivejši slovaški roman sedanjosti.
Cena vezari knjigi 3 krone Zalotila: 985 2
Ig. pl. Kleinmayr Sl Fed. Bamberg v Ljubljani.
S^T" Knjiga se dobi tudi v vsaki večji bukvami.
Llaa«
Spretna
in učenka
se takoj sprejmeta. y88-s
Wolfove ulice 5, II. nadstr.
Lep
vozičelc
se zaradi preselitve takoj proda.
Vpra-a naj se v novi pehotni vojašnici (27.), poslopje za podčastnike, II. nadstr., vrata 60 61.
996—1
Stavbni svet
od 7—10 kn»n za atirjaški seženj bliza južnega kolodvora in »ove kemične tovarne,   pripravno   za   vsako   obrt se
proda. K25-1
P<>ja*nila daje Andrej Trškan,
Cegnarjeve ulice št. 4.
Sprejme se spreten
Nastop takoj.
IVAN KRAVOS
sedlar v Gorici. 945
Ueč vrst
1012 1
sodov
im-* ii<tpro<l *J
IVAN BUGGENIG
Cesta na Rudolfouo železnico štev. 5
v lj|ablta<»l.
pevec, tenorist, poraben tudi za bariton,
išče stalne službe. ioio Vzane pa tudi
gostilno
v najem ali na račun.
Več    povo    upravništvo „Slov. Naroda- .od „Pevec"
ss kapitalom od   10.000 K višje
za jako  dobro  vpeljano trgovino
v Ljubljani in novo zelo dobička-nosno podjetje se išče.
Ponudbo pod „A B. 7" na npravn  „Slov\ Naroda". i(Ju
V nedeljo, dne 24. t. m.
velik
koncert
L j ubij. društvene godbe. Začetek ob 8. zvečer.   Vstop prost.
Točilo m bode lzvrotoo mo-■okovsko črno pivo. i'"h
brivski pomočnik
dobi kondicijo pri Fran Ferlm v lialah. 979-s Nastop takoj.
ie
s eno večjo sobo in kuhinjo, os. s 2 majhnima sobama za samostojno damo
se Uče za maj.
Ponudbe pod uma]1' na upravo.
.Slov. Naroda". 100&-1
Dobro ohranjen
harmonij
se proda izredno ceno m
Rimski cesti it. 19,1. nadstr.
K07 1
Slama v balah
se po nizki ceni prodaja.
Jvtartinova cesta 10.
»47 11
Različni čevlji
se zaradi izpraznjenja prevelike zaloge i o i g — i
po jako zniž ni h cenah
oddajajo pri firmi
Ant. Krisper.
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do šego čarobnih prst. Kathe VOda Za prsi BC rabi aauio zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron pottuine prosto.
D'Skrtttio  pošilja  po povzetju
Kiithe Menzel nn Dunaju XVIII
Schulgasse 3, L nadstr. 11.   b8i 6
Stevmatizem.
Onim, ki.bolehajo na revmatizmn in protinu, naznanim drage volje brezplačno v pismu, kako sem ozdravel v kratkem času od svoje mučne trdovratne bolezni popolnoma.
KAREL BADEB, Monakovo,
Kurfurstenstrasse 40a. 4466 8
Dvorski trs SL 3
pod „Narodno kavarno1'.
Od 24. marca do 30. marca 1907:
Moselska dolina
Rnzsttroa g. suknje p Trlerlu.
Zaradi smrti gospodarjeve *e
da. v najem, ali so pa tndi proda
hiša
in s dosedaj se edino v v«ej cerkniški okolici že čez 30 let obstoječo veliko umiju rillro h treni v to Hvrbo »padajočimi prostori iu vnem potrebnim orodjem. V delo pride veliko kf»ž, največ svinjio. Tudi je UHiijarnica, oziroma bisa pripravna za vsako drugo obrt, ker je tikoma glavne ceate. Na razpolago je tndi velik vrt. hj19—1
Kje, pove upravništvo „SI. Nar.u
SUKNA
9 In modno Maso za obleke
priporoča lirma
Karel Koci!
tvornica ia sukno v JCumpolcu
m; Ćeikcm. Tveralske ccae.  j Viorcl franko.
(total Kredit za nradnlte,
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila ns dolge obroke osebna posojila. Agent so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društva na Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 31— t*
-bas
9f9 3
proda po ceni
ANDREJ BERČIČ
muzikant v tkOlfl L O ki.
Tovarna za stola
Fran Švigelj
no Bregu, poŠta Borovnica
izdeluje vsakovrstne atole od priprostih d«, ua-tinejft.h brez vsake konkurence.
Ceni* na zaMevanja zastonj in f<ankn.
3420 U
Meblovani sobi!
Dve skupni skoraj nanovo oprem lieni  sobi s porabo  klavirja  se Od-dasta   v  bližini frančiškanske cerkve.
Dalje se liče kaka majhna ie vpeljana
trgovina.
PoDudbe pod flA. D." na upravn. .Sk>v. Naroda-. 999 i
Zlata svetinja
Berolin, P in. Rim i;d.
Naibolise čistilo zobe
kozm.
Ljudevit 1W» viitl;
paikar   v    II«ro<»Muh   i Vvrtnm} ct ** Horoakem
se pripore ća v iT/delovanje vaako^rstdh pu9sk za lovce m strelce po najnovejši* sistemih ped popolnim jacntvom Tudi predeluje stare 3amokrosnice, vspr&jema vfr.«\kr vrstna popravlls, tor jih :of:no in Jf.hrt izvršuje. Vb© puDke so na c. kr. prne&ttise« vsinici in od meno preakngene Hu?-ro 18 veni cenite* tosion; 12
I
I
Reelno In dobro!
Prekrasna žepna nra In verižica za samo H. la40
50.000 komadov
nakupljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice za tire, zaradi tega razpošiljam prekr. G I o r i a Brebrno 3fi nrno precizijsko aro rempntoarko z lepo pozlačeno verižico z obeskom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, za samo gld. 1*40 Po  povz.  razpošilja  I.   zaloga blaga
S. Kohane Krakov it 37.
Za neagaJMJoče denar nazaj. 990 Mnogo zahvalnih pisem.
I
I
Vabilo
k
občnemu zboru
posojilnice v Cerknici
reg. zadruge z neem. poroštvom
kateri se bode vršil
v petek, dne 12 aprila
ob 2. url popoldne
v prostorih občinsk. urada v Cerknici.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo   računskega pregledovalca za leto 1906.
3. P« i tr jen je računa za leto  1906 in
razdelitev čistega dobička.
4. Volitev   načelfltva.  odbora, raČan
skega pregledovalca in namestnika.
5. Poročilo o izvrženi reviziji.
6. Slučajnosti.
«94 ■acelatve.
Hedlkrsko (tatarska) obrt s tvornico svet
v večjem mesto na HrvaŠkem, ki obstoji ie 40 let in ima 10 000 do 12.000 gld. letnega prometa se zaradi smrti   voditelja   te obrti  proda za
gotov denar. %m--%
Več   pove   opravniitvo RSlov. Naroda".
Snaži samo
s čistilnim ekstraktom
Globus|
Colomot fine ogftke gld 1 95; iz gnjati OCtld'M^ fej0 priljubljene gld. 1 30j dunajske H6 krj bolj fine gld  ti 6 za kilo.
r>iot :"4 ,a Praga 1 gld; brez kosti gl. 120; vonjal pleče brez kosti 96 kr; sobo meso Mi kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo.       Fine kranjske klobase, vel. ena 20 kr.
Stivrtvlt a brinievec« e,d- 120 litei IIV%J VIXtX pošilja s poštnim povzetjem
od 5 kil naprej. 766—6
Su avi cnoh * 80 kr»ma8t kr., »vil   0|J «71 i glava a Vj kr., prašiči
iztrebljeni po t žni ceni.
Janko Ev. Sire v Kranju.
žepna ura z verižico 3 K
Prekrasna Žepna nra z Gloria srebrn, aist. 1» jakopf kolesjem na pidro s pozlafpno oklepno vt-riZ!co t^auio B K. 9 kosi Z verižicami 8 kron — Pošilja p • povzetju ali denar naprej tudi v pisemskih znamkah
O KESSLER
„Glorta-Ezport" Krakov št 1024.
821 —3     Cenovnik grati* iu firmako.
O jtMliiJoftjio
z astanko
je lansko leto izterjala zveza „Hreditreform".
Zahtevajte zaradi izterjanja zastankov brezplačno prospekt št 19 od društva „Kredit-818   reform" v Gradcn. Havdngaste 10. 1
M pičli
pošten in zeio dobro izurjen, ki ima sam orodje, se sprejme v trajoo službovanje z aprilom 1907. Punadoiki naj z naznanilom dosedanje plače, starosti kakor tndi z zahtevo plače z oskrbo, ter Če mogoče m fotografijo ki se vrne opremljene ponudhe pošiljajo npr. „Slov. Naroda" pod Aifro nSreČa
ii
95H - 3
Zaradi opnstitve trgovine
• prodajajo :
moške in damske čevlje
dokler bo kaj zaloge, izredno ceno. Najboljfte in aajgoIidoejSe blago samo lastni   izdelek.   Tndi   se   proda vsa
prodajalniška oprava.
v
Jernej Žitnik  ?>68 n
v Ljubljani, Kongresni trg.
Za steklarnico
pripraven prostor na dobrem mestu se daje v najem. Občinstva je mnogo in daleč naokoli ni nobene steklarske obrti, in se zatorej mora rentirati dobro.
Vpraša naj se v pisarnici društva hišnih posestnikov v Gosposkih nhcab Št. 20 zvečer od 6—7 ali v npravn. „Slov. Naroda". Sil— 4
TTraćLno AoTrolJensv 2e ID let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. PLDX
Gosposko ulice it 6 896
1**« m|not
več bon in boliilh postani k 1—2 otrokoma dohra plaća; kuharico h gospodi in 2 hišni, butala sko deklico »a Zagreb, fina velika hiša,  trgovskega  pomočnika ▼
me«tu, prvoga SlugO v grofovske hišo na Ogrskem pod izvrstnimi pogoji i*d itd. Pripo-poroifa pa : prav zam tdjivega, treznega koči-|asa, doslušenega konjenika, dober varnh konj s iibornimi izpričevali.
Zunanjim dopisom jo priložiti znamko za odgovor-
i
v pokoju, Simon BonoelJ ls Leaeo>
lUO 701-6
primerno službe.
Orehe, suhe gobe, kutnno, oves
ter sploh vse deželne pridelke Mc Anton Kolenc v Celju.
647-8
te
dnbro iznrjen v špecerijski, železni uski in manufakturni   stroki, ve;č   obeb de
želuih jezikov, teli primerne slnibe.
Vstop 1. aprila t. 1.
Ponnd-e pod „Pridnost" poste restante Kranj. seo r
Proda se
s popolno gostilniško koncesije In vrtom, tik železniške pontaje in v bližini dobro obiskovane božje poti.
Na*lov ge izve v npravn. _SI.»v. Naroda -. «"o - *i
3K
Jt
stane kavčukova roena
štnmpiOa /• imenoa, zuat'acm, na«! ovo m im Gc«u dolgosti, neomejene trdnosti s skrinjico ia trajno barvno blazinico. Zsstoftf cenovnik o š?a<i>piljah, domačih u bkarnah, numerirnih -trojih. sablonMh 718 4 itd. Tvorn-ca z* pečate J. Lewinson, Dunaj I 22, Adlerg. 12.
Kil  Udtfbsa.  Za^topuiki se ižč^jo
Hiša
V   Lescah Št.  54 (4  Robe.  kal, ui,. Bbramba,  klet pod vso hišo) pri hiš. je njiva in olepŠalni vrt, miren prostor za gospodo,  za vrtnarje  ali obrtnike,
se proda. ros—c
Revmatiki in
astmatiki
dobe iz hvaležnosti radovoljno tn brt«-plačno  pojasnilo, kako je  bila vojeinu
^očetu pomagano pri zgoraj^njih boleznih
S
f      Herman Baumgartl
Lci Silbersach pri 6rasslitzu na CeSken, it»v. 397
Odprte noge.
Ljudem s Rrčnlml žilami, n njih ote
klinami al! s težko zaceljivimi ranami daje stalno izboljšanje in ozdravljenje v atotinah celo prav težkih slučajev predobro preiekumene in od zdravnikov r^bli^no soecialz« sredstvo „VARICOL * drja. Cottig v Binningenu Švica.  (Dopisnica  10 h )   Lonček 3 krone.
3930—11
T7"o3sišlra- pisarna
Emil Kokstein
Gradec, Stempfergasse 3
Pojasnila, nasvete, prošnje, vloge. strokovnjaŠka mnenja  i. t. d. t vseh vojaških zadevah. v4$
OVES
semenski „Willkomm"
se dobi od 100 kg dalje po 26 kron j prosto  Ljubljana.   Trgovci   dsbe zni žane cene.
M. Lavrenčič Šiška pri Ljubljani.
12
Ii
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski nasip št. 8
(Reichova hiša)
06
3D
KRQ
QQ
C8^^
1706
02175^912028
333
ne pod 17 let starih, se ca lahka dela tako] Sprejme. Prednost imajo one, ki so že službovale v kaki trgovini.
Hitzl & Kozina, Breg 20
II05 1
HTCIITC peskrble
ATEN 1115*
Inženir In pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dona], II. Praterstrasse 37.
IV t-Ion «'£t3?.     368.^ 24
Lepa prilika!
Ha Bledu  se  pod  ugodnimi pogoji
dale v najem s 15. jcmijem že dalj
časa obstoječa
miza"
n opravo in orodjem za 4 delavce.
p.- H-u.'1-i daje lastnica Marijana Potočnik, Iagorice-Bled.      92*—* I
Pozor!   TrjOvd! novosti
76 kosov umh novosti fln. peciva po 2 vio. aa prodajanje na i K 10 vin. i8 kosov pripravnih is kavarne in gostilne po 4 vin. aa prodajanje ss 1 K 10 vin. raspoSilja vse v lepih kartonih po poTKetju; ako se a« ti kron naenkrat naroči rodi poKtnine
prosto: E. Brandt, tovarna finega peciva v Hranio, U >*> t
lane 26. marca t. 1« se bode prodalo dražbenim potom proti gotovemu plačila
radikalno sredstvo proti izpsdsnjn las in tvorjenjn luskin. Oblastveno zava rovano. mjl
Prodaja Elizabeta Kaldy, Sp
Šiška Št. 72. Mtkleuica štabe 60 kr.
Posojila! Predujmi! Krediti!
Veliki in majhni sneaki po najagodnejiih pogojih! Dolgoletna vračila, smerne obresti, nič •troskov naprej, hitra rešitev Poaehao ugodno is vse uradnike, častnike, stanov k* osebe itd. Najviiii zneski na dedifiine, ulitke, legate, depozite! Natančna vprašanja pod „Sekretar- od [tošUja anončna ekspedicija M. Dokes Nachf.
na Dunaju I/l. 726- 4
Sprelme aa takoj (pincgavske pasme) 1004
IH^ihnO IT nOtl InO in 8'cer breJe krave, junice, biki in mlada živina. Kupljeno goved lllOjIllld   £Uullllld    ae bode moralo takoj odpeljati.
Dražba se prične omenjeni dan oti JO. lir I dopoldne pri posestniku J41 sipu Dfkleva v PomIoJiiI £t. 118.
40
goveje živine
kje na deželi ali tudi v mesta na račun
Ponudbe   pod   „goattlna" na
npravn
,Slov. Naroda1*.
982
10 8
C^aj
Pogačarjev trg.
Razstavljeno od nedelje 24. marca do vštete sobote 30. marca 1907 :
Certev sr. Petra t Bimn
in Kicsa svet papež Pl] X.
Ma;bol|sl
in nafniodernelil
KLOBUKI
vseh vrat v naiboga-te|al tabori po gL 1-10 la vise v I,ji*i>!|miiI pri
9-j.hamann
Klobuki ao sprelemajo v popravo.
bi
V ponedeljek, 25. marca v restavraciji ,,pri levu" zemlii&če
KONCERT i
J
Začetek ob 18.*uri. Člani prosti. Nečlani 40 vin.
Obenem vljudno naznanjam, da točim vsak dan
sveže bavarsko črno pivo.
Sprejemajo se ludi naročniki na obede in večerjo.
Se priporoča z vsem spoštovanjem
Beti Kos.
1 SI
Občudovanje
vzbuja povsod novi
„Titonii
[" parni brzopralni 1 stroj.
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroi! Pranje je zabava! Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva Vsak stroj damo na poizkušnjo Cene od K 54 — naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj Zastopniki se iščejo.
Titanto Utrke, Wels, Gor. Avstrijsko št. 35.
Specialna tvornica za  parne pralne stroje, brzoparilnike za 23«—io  živinsko krmo,*_sejalne stroje in separatorje. 1
O—, fcr. avstrUska    f$f    Srtevne lslsznloa.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven ct ine 1 Odkod km ljubljaše Ins. ftoLi
>~*0 atu«ra|   Osebni vJak v smeri: Jesenic«, Gorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. dri. Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
?*f7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
5*30 pr© ipt5idne. Osebni vlak vsmeri:Je-senice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c, kr. drž. iel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
>OD popoldne Osebni vlak v smeri: Nova mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 oc po?''d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. ieL Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec , Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
'■ca zve6er Osebni vUk v smeri: Nove mesto, Kočevje.
715 zveOer. Osebni vlak v smeri: Trtoii.
~ «3 ponoot. Osebot vlak v smeri: Jesenice,
Gorica c kr. dri. Trst c kr. tfr*. žel.,
Beljak, faoasoet, Moaakovo.
Sosoi v Ltnbljsuea j ni. aoLt
TO« zjutraj. Osebni viak ir Trbiža. a-44 zjutraj. Osebni vtak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1900. Ista. H ta predpolsno.   Osebni visk is fereks
c. kr. drž. žal., Trbiža, Celovca, Uac*
Prage, Dunaja zahodni kolodvor. •        popoldne    Osebni vlak  is    tSf Ta
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4 ao popoldne. Osebni vlak iz Selci* a
Celovca, Inomosta, Monakovega, OeJJak* Trbiža, Gorice c. kr. drž. Ž., Trst« e. kr. driL *
8-3o 2 . cer. Osebni vlak iz Straie-Tae^*
Novega mesta, Kočevja. a-4.6 i.eitjr. Osebni vlak iz Praga, Ust*
Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbt&%
Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. &el 11-34 ponoči.   Osebni vlak iz PoatabH
Trbiža, Trsta c. kr. d. i., Gorica c. to. & Odkod to Ljubljana drl. kata#vari t as zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 8'OS popoldne. Mešani viak v Kamnite. J 10 iveder. Mešani vlak v Kamnik. 10 4* oonoot Mešani viak v Kamnik (Sesst
v oktobru in le ob nsdcljaa si ptnsoOjIV »obe* v ljubljeno ara ba>fta«T«ri «4» s|Mtr«j. McSani vlak ta KamnMse. :Ošl p'sdpoldno. Mešanj vtak le .
a to ivaOer. Mešani vlak ii Kamnika.
s ao ponoći. Mešani vlak Iz Kamaika. C_____
v oktobru in le ob nedeljah ia pnssnSksV; (Odhodi in dohodi so naznaceoi v evropejsketa desa )
C. kr. ra?Egte?jstva iriavaih železnic v Trsti.
Samo teden dni od 25. do 30. marca
prodajam velik oddelek
moških oblek =
B po ko C
hI so preja stale po
deške obleke =
ki so preje stole po
otroške obleke =
ki so prele stale po 3fl.
Največja izbira moške in domske konfekcije.
0. Beinmovič, Angleško skl dišče oblek v Ljubljani,
■a— JMe—
kupčijo
vsake vrste
kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščiue, mline, opekamice, hotele, gontiimce, kmetska posestva rad prodal hitro in diakretno ali rad
najel naoja posojilo, uaj se le Dajprej zaapoo obrne na prve vrste strokovno strogo reelno in
največje podjetje
(Internaz. Oeschafts-Courlr)
v Gradcu, Ellsabetbstrasse 6.
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik je takoj na mestn in Če je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do memtve in (»gledanja, prosimo za takojšnje obvestilo.       53 34
******* 9****9
Crgovina s papirnim in galanterijskim blagom
J. TONI
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 31
priporoča 837-6 svojo zalogo pismenega, pisarniškega, ovijalnega In barvastega papirja ter kuvert razne oblike in velikosti. Trgovske knjige in
vse šolske potrebščine. Albumi ia slike in razgled
niče ter poezije. Denarnice« listnice
in ročne torbice.
Uelil^a izbira
velikonoča ia umet, razglednic. **************
Samo pristna
goriška
in različna vina
-s*
Kaal?l .. . Oče |o dovolil, saf ao j ac obi je ve
AirrnncoTiNSKE cigaretne stročnice.
POZOR! Pristne samo v zabojčkih za smotke.
m.
m
Otvoritev gostilne.
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in v okolici vljudno naznanjam,
da otvorim v nedeljo, dne 24. marca t. i.
novo gostilno
pri kemični tovarni na Selu št 24 (Pređovićeva hiša).
Postregla bodem vedno g pristnim vinom, svetim pivom in Okusno mrzlo in gorko kuhinfo. — Zagotovijagoč \64ino postrežbo se priporočam za niuogobriijui obisa z odi. spoštovanjem
Lucija Makovec iooc-s       na Seln pri LJubljani it 24 (poleg kemične tovarne).
Prva ljubljanska velika ž$alnlca kave
Karel Planinšek LluMIana, Dunajsba cesta.
ooooooO oooooo
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže Žgana kara; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi.   - - -- -- -- -- -- -
Prodaja iz higijeniških posod za kavo.
11 Kiitjsct,
na Kongresnem trgu Stev. 8
priporoča
zo VeliKo noč bogato izbrano znloso
pirhov, velikonočnih zajcev, atrap in raz-ličn h bonbonjer, dalje vsak dan sveže pince, tituli, orehove, mand jeve in rozineve potice, prežce, šartelj, torte, najfinejše
pecivo in bonbone.
998-1
Znnnnla
„Mladoslove
napreden list C4 dnevrik, sedaj II. letnik)
namenfen sirifm slojem, Ifsbsn na osmih strareh (strrn 92 X 48 cm) prinaša poljudno pisane članke v capccccm imlslti, politični pregled, svetovne vi ali, dopise, novice iialovcnskih deiel, raznoter osti, podlistke, t mesnice pod tub riko »Favliha", gos^odaiike vesti in interate —
stane za celo leto samo 2 kroni.
Da bode pa „MLAD0SL0VENCU" omogočeno rasna mahlnaeil«
I
I
Dasta sovragov ie krepke t a pobijati, treba Je, da ae ga emip.rjr mo-
1  goćno rasalrl la to vaai na 2k«».«»0^ Uvodov.
H WI »imersMrno ta list ob ▼alaih Časih Isdalatt tedensko, bres da
bi se vsled tega naročnin« tvUala. 1 ' "*
H . "arodaa dolinoit vsakega slovenskega naprednjaka bodi, da ta liat eo »volita močeh podpira, ratelr|a in nam o m.,- r prtnorocl ter pois«* sanesljlvth agentov, ki bi ali proti dobremu pUcila oabiraa ins^oO-nlno. To vella aa vae slovenske kralo. *
DredoUtvo In upravnlUvo Jilodulovencir ? UnUlaiL 3
RV
455
H6$S
1MK
14571
Jtahločiititlm, vtst-tiim mataram!
Dandanes rabilo pri otroVih
O Bil
V 83 4 tO
,,Babymira - crime"
namesto posif>ala»ga prahu (Stupe). Učinek presenetljiv. Tudi je odraslim s a odrto, posneto HBi od  potu  r • •jfdertn  k »žo  topi» prioorotati
Dobiva so po vat« lekarnah. ftkatl|ioa atane SO vin. p j pošti p jiilja 5 akattjio aa
K tl*£Q franko izdelovalec:
H. BH3DJ0VIM, lekarnar, lagreb   S 3.4 L
Na Belo nedeljo, dne 7. aprila 1.1.
M vrši ob 10. ari dopoldne na Ucn mosta tor pod ugodnimi pogoji
u
mu. Teiepo
j>r*i Rajhen
obstoječe iz d ji v, travnikov, sadonosnikov, vinograda in gozda, več bii in gospo dartbih poslopij spojeno i gostilniško koncesijo, brodom čez Savo ter sploh pripravno sa vsako obrt.
Pojasnila daje posestnik Andrej Mauer, Keplestrasse 42 Oradec
ali pa na dan dražbe na licu mena. 1003—1
r znamkah. Za to dobite 3 veleflne higieoičDe vzorce, 6 vaorcev 90 kr., 12 "vaorcev 1 gld 7" kr, 2C rsorcev 3 gld 40 kr. noleg najnovejšega ilus trovane ga cenovnika
m navodilo  za n oruhc  rrancosk h    n ameriških gum&atih   predmetov, tucat od 4r> kr.
naprej. V lalogi so vse kuriozitete« mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet Najeenejse in direktno se ku i le pismeno naročilo. Diskretna posujatev.
H. AUER, zaloga tovarniških gumastih predmetov.
Dunaj, IX./r. Ktii«s<3orferstras«e 3—10.
6S7 h
Naznanilo.
Podpisana si dovoljujeva naznanjati slavnemu občinstvu v mestu In na deželi, da sva otvorila z dnem 18. marca t« I. nanovo urejeno delavnico za «35—3
vozno sedlarstvo.
Priporočava se za obilne naročbe, ki jih bodeva izvrševala točno
in po najnižjih cenah.
Vhod v delavnico: Z odličnim spoštovanjem
Hunske ulice štev. 3.
Erjavčeva cesta st. 6.
m
JeioušeR 1 Belontig.
>
St. 1283.
Razglas.
980—1
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v pokritje potrebnih  desk za leto 19<'7 konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola knlekovana z 1 kmno, in opremljene h po* botnico o, pri kaki c. kr. blagajni  vloženi 10%   varAčini, zračunjeoi po za*Iu ženi vftoti te dobave,  naj  imajo na  znnanji  »traoi  koverte napi*: ..Ponudba za dobavo desk k Številki 1283 ez 1907" in se morajo najdalje
do 10. aprila 1907,11. ure dopoldne
vložiti pri podpisani c. kr. tobačni tovarni.
Potrebujejo se sledeče množine in sicer:
4 m dolge, 14 mm debele mebke deske: 4 m dolge, 20 mm debele mehke deske
1 000	kosuv 19	cm široke	1.000	kosov 19	cm široke
1.000	. 2L	a »	1.000	. 21	n n
4 000	. 23	n «	2 000	. 23	n n
3 000	. 25	rt rt	1 000	. 25	m n
2.000	■ 27	rt n	1 000	. 27	n w
2.000	. 29	n rt	1000	. 29	» rt
1000	. 31	rt n	1.000	. 31	rt n
1.000	. 33	rt rt	l.< 00	. 88	a n
1 000	. 35	n n	1 000	„ 35	n rt
1000	. 37	n n	1.000	. 37	n n
1 000	. 39	n rt	1 000	. 39	n n
1k ouo			12 ouo		
Zahtevana kakovost desk, oddajalni termini itd. se razvidijo is priloženih posebnih dobavnih pogojev in morajo ponudniki v svojih ponudbah izrecno izjaviti, da se z njimi strinjajo.
Gene je saviti loko c  kr. tobačna tovarna v Številkah in črkah.
Na ponudbe, katere se vlože prepozno in na take, katere se naslanjajo na ponudbe drugih, kakor tndi na konkretualoe ponudbe se ne bode oziralo.
Sicer pa veljajo za to dobavo splošni pogoji za dobavo gospodarskih stvari gl. r. it. 6363 ex 1899, kateri so med navadnimi uradnimi urami pri podpisani c. kr. tobačni t »varni vsakemu na vpogled in morajo ponndniki v evojih ponudbah sporazumljenje s temi potrditi.
Razsodbo o vloženih ponudbah si pridržuje c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju in ima to tudi pravico, oddati dobavo ločeno po posameznih dimenzijah. %Vf«
Vsak ponudnik se zaveže s svojo ponudbo do končne odločitve c. kr. glav. ravnateljstva tobačne uprave na Danaja in se tako odpove določbam § 862 a. b. dri. zak. in Členov 318. in 319. trg. zakona glede na rok objavljenja razsodbe v svoji ponudbi.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani
dne 18. tašča 1907.
Mdller,
e. kr. ravnatelj.
A. KUNST
Žldovaks -ulice*.
zalega obuval
lastnega izdalka aa dame, gospoda In otroke Je vedno na labero.
J Vsakršna naročila aa iavršajajo točno ia po nizki ceni. Vse zasrs ss shranja-jejo in sssnamennjejo. — Pri zunanjih naročnik naj aa blagovoli vzore« vpo-
rvvvvvvvvvvvvvvvvvvvivf?VTr«
E Hiuuiiuiuiiuuiiiuiiiiiiiiiiii ititiiii t itiiiM.
SjSjgnjjg sat i84».
JOS. RE1GH
Edini zavod
sa kemično čiseenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna 1       na p tal*. =
Poljanski nasip —
Ozke ulice St. 4.
Sprejemališče
Šelenburgo/e ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cono.
— 1111111II1111M t M M1111 Ml III Iti Iti M M11 M1M i 11M M11111 r 11M1......111M111
t
+ ^4*afSadaaW a AAaai m n* w aW w mm^mmm^m^Jk^mAAu w a>* ■ ■ n ara naii ■
Spredaj ravna oblllin,
u o tišči ii it želodec, priporoča v največji izberi
/Uojzij Perschć
v LJubljani Pr«d »feofijo M. 21.
9*m m m    f-1 & sa i»
_ ......
»
m * a
»-
m
*•. se * *
m
St
m
Sa
m
Peka rij a
slaščičarna
in
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= Ttlijalkt: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
t* «
*
a
m
*
m m
m m s m 's m * * * * *° w*m
Važno I  mm Važno I
gospodinje, iifoia is liraoni«.
Najboljšo la najeanojsa postrožba
drogv«, kamlkall)«, z«lli6a, cv.tj«, kormlna itd. tud' po Knaippu, ualna voda In sobni praiak, ribja olja, ra-dllna In poslpalna moka sa otroka, dliava, mila In aploh vsa toalatna pradmata, r»i»«raUfn. sparal« in potrvbaelar, klrurglćna obva-slla vsaka vrata, aradatva sa dasln-lakoljo, voaak In pasta sa tla Itd. — Velika zaJugs najfinejšega ruma in konjaku. — Zaloga sveilh ral-■•raUalk »o* In aollj sa kopal.
Oblastv. koocas. oddaja strupov.
posebD'- priporočljivo:  grenka aol, dvo|na aol, sollter, anojan, kolmoi, krmilno apno Ud. — Vnanja naroČili se izvsnjejo tofino in aolidno.
-m Drogerija h- »
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št. I.
Kupuje mm aanjvlijl nezsl rasna seliaca (roteX cvetje, korenine, semena, akorje itd itd
C. kr. priy. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priposnano isvrsten PoiHlsuttt« sb« analan O v vedne {edrjjJLomstiii, ves od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred Opise sledd Uakovne in odporne trdote daale* zasulbrlljujoel dobroti, kakor
tndi svoje prianano izvrstno amaa>aa«ja«
Prlpe>re^lla in sprieev7ssis>
rasnih oradev In na Jal o vite j ilh tvrđk so oa razpela? -
Contralni arad: Dunaj, I>, Maziml iatifftrrsse O.
Velikanska pesa
ameriški  zgodnji  grah.  ameriški  oves VVillkomm, Jeruzalemski Ječmen, rusko laneno seme Iz Rge, centne buče. vsake vrste deteljno, travno In zelenjadno seme« zanesljivo kalj vo
pri 741—4
Petru Lassniku v Ljubljani
Nf»-0tl
la^SiSiSa
Uve.
Spretne
U 1b Me, dcue delavce Id Jelš?le
za predilnico sprejme ob dobrem zaslužku takoj
Dion. družtvo domaće tvornice predenj'a i tkanja pamuka, Dagaresa na Hrvatskem.
S87-1
Stavbni odbor za zgradbo ..Narodne šole:< v &t, Jakoba v Ro2a na Koroškem vabi p. d. obrtoike. Daj so blagovolijo udeiet'ti ofertne obravnavo v zadevi zgradbe imeooraDe dole. P- nad'»c za [celotno de'Q ali pa za posamezna dela oaj se podpisanemu vposljejo
najpozneje do 10. aprila 1907.
Načrti, proračHoi in stavbni pogoji so od 27. t. m. do zgoraj označenega dne (izven 30. in 31. marca) vsa^ dan popoldne na vpogled v inpnijaki ali pa v obcinaki pisaroi v St. Ja&obo v Roža
Posamezca dela z materijslum vred so proračuojena:
1. zidarska dela na........K 56 686 —
2. tesarska dela na........„ 11 778 45
3. kleparska dela na........„   1 233 60
4. mizarska, kltnčavniearska in steklarska dela B 20 V28 30 5* lončarska dela na........«2 276.—
Skupaj "T   K y3 102.35 Stavbci odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tudi posamezna dela oddati po svoji prosti volji, brez ozira na vposlanih punadeb visučine.
Št. Jakob v Roža, dne 20. marca 1907. lCei—1
2Zet stavbni odbor:
Mate] Ratnu l. r. zamik.
F. M. NETSCHEK
c. kr. dvorni dobivatelj
,Pri veliki tovarni1
Resljcva cesta 3     £JU8£3*Jty     Sv. petra cssta 37
priporoča svojo ravnokar došlo velikansko
zalogo spomladanske konfekcije
za gospode, dame, dečke in deklice. JCojnižje cene. pc^trežba jelidne.
906-6 A. LUKIČ, poslovodkinja.
Razpis.
Za zgradbo okrajne ceste Čatet - Moravče v cestnih okrajib Litija In Trebnje na 2386U kron proračunjena dela in dobave se bodo oddala po to in
javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponndbe z navedbo popnsta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 15. aprila t. I. ob 12. opoldne
podpisanemu okrajno-cestnemu odborn litijskemu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovaoe s kolkom za 1 K, je doposlati zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje grad h e okrajne ceste Čatež Moravče- Ponudbi mora biti dodaua izreČaa izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebioi in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij Se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pnpilarnuvarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Cestni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne glede na viSino ponudbene cene, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati nove ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v pisarni okr. cestnega odbora litijskega v hidi gosp. Franca Slanca v Litiji.
Litija, dne 20. suica 1907. 969—8
Okrajna cestna odbora litijski m trebanjski.
Lepa hiša
|0iiadstroptu>, 8 let davka  prosta,   z malim rton. mb aeati, F> minut od Gorice, primerna 0t>stMmiško ali kako   drugo obrt, ae aar&di l^iinakih razmer takof proda.
Pojasnila daje: M. Kepa, Gorica, Via Signov* 7. *«2 2
frote se ceno lepa, nova, eno-nadstropno zidana
VILA
prostorom za vrt ali brez njega, pod eio agoduimi pogoji. Zida se tudi ahko še gospodarsko poslopje.
Vpraša naj se v Streliskih sličan Si. 29. 68»-8
f \
ivajamf «5«>a**sf >
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
■L. f srn fta 11 as sms*
Pred Ško!ijo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4. 12
Velika zolo$a
naj-modernejših
klobukov
ovratn kov,
vseh vrst
čepic, rokavic,
956—2
bani
manset,
moških srajc,
naram-nikov mi.
G. Čudež
¥ Ljubljani, Mestni trg,
poleg Urbčfičeve trgovina.
jfliaja*i»la\1
Pred
m
m
nakupa
j oglejte velikansko 12
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v Ljubljani, Špitalaka is ulica itav. 5.
Ostan ki I
Vtisnite si
Ime
podobo in
„Ottoman" (cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 893— 1
I
Lastniki gramofono
Vsak lastnik gramofona ali kakega drugega govorilnega stroja, ki se skliče na ta oglas, dobi izjemoma proti vpoiiljatvi 2 kron 75 v.
1
veliko ODBON pl
vredno 6 kron
priposlano  poštnine  prosto, da se  prepriča o čudovitih   posnetkih in veliki odpornosti novih Odeou plošč.
Odeon plošča je poigrao a na obeh straneh in ima
dva različna posnetka.
V izogib pomotam naj se znesek K 2 75 ne pošilja v poštnih znamkah,
nego po nakaznici na centralo
„6dcon" jterm. Jftaassen na Dunaju l.f Kšrntnerstr. *5.
99 i
Izurjena
prodajalka
manufakturne stroke, vajena tudi spe cerijske stroke, teli premeniti službo.
Kdo — pove upravništvo „Slov. Naroda*. 909 -2
Večja tvornica v Bosni
išče za trajno delo
Z ključoiiničorjo
1 strugarja
l kurjača za parni stroj.
Ponudbe pod „0. SL" na upravn.
„Slov. Naroda". 954—3
Dobro uvedena
tvornica za li
PJ
išče za Kranjsko in Spodnje Štajersko stroke veščega, agilnoga zastopnika.
Ob primernem poslovanju se plača poleg provizije tudi potnina event. fiksna plača. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja se prosijo pod šifro „P. P." na uprav. „Slov. Nar.u
z opravo in orodjem
se edda v Ljubljani a L majem
Zve se na Gruberjevi cest* št. 3.
944 - 2
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina a perilom
C. J.HAHANN
LJIHUiVI.
Perilo lastnega izdelka.
1S70 (»Miion/'mfl 1970.
Dobro idoča
trgovina
Špecerijskega blaga s trafiko ia iganjetočem v lepem trgu na Dolenjskem pri cesti in blizu farne cerkve z dobrim prometom
= se takoj odda« =
Kapitala je treba 5000 kron.
Vsa   tozadevna   vprasauja pod
šifro „Srečen trgovec" je poslati upravn. „Slov. Naroda". 968—3
Mestno županstvo o Črnomlju
razpisuje
službo
z letno plačo 960 K.
Prošnje opremljene z izpričevali o dosedanjem službovanju kakor tudi z zdravniškim izpričevalom je vlagati pri podpisanem mestnem županstvu do
1 aprila 1906
Nastop službe 12. aprila 1907.
Mestno županstvo v Črnomlju
dne 15. marca 1907.
Josip Mat ja 8kubic 1. r.
934—3 župan.
Dobra l^aharica
je izšla je izšla
y založništva Lav. Sebieotnerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena£6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: knharica s svojega strokov-njaakega. stališča, literarna kritika za-adi lepegs. lahko umevnega jezika, dna dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nem ške kuharske knjige.
59 14
Elegantno na novo opremljena
mesečno sobo
z razgledom na park se takoj odda.
Vpraša se Miklošičeva cesta 22, II nadatr levo. 94?—a
OaUnovtjano jajj VS42. ^TtltKO£LIKAIUA, SUKAKJA~mJ
n      narisov in qkbov  ^ r
jBR/IT/l EBERLI
LJGBL
I 1HRI            Miklošičeva cesta Št. 6. Telefon «. 154. -
Crno svilo
(taffet) 882—3
v različnih kakovostih
priporoča po ugodnih cenah
J. Grobelnik
Pred škofijo.
Uiti Bratovž
Sv. Jakoba nabrežje ZS
priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam        206-li
SVOJO ^
veliko
zalogo \ nega
pohištva
po najnižjih cenah.
m±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±M
Kavarna
,Leon'
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
vsak torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo m
uso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
s.*x*» miiitmmiu
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v SPUSTU. Stritarjeve ulice it 2. Podrninica v CELOVCU.
■»^lzaiAaUaa   fjlaa*. a*l««»a*   aV   2,000.000. Heaerviil   faaaaci  Mml Z
12—34 ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom.
Dovoljuje predujme na srečke in druge vrednostne papirje.   Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu,
dlskontuje kulantno devize v laikih lirah.
Vlogo M knjižice in tekočI račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4V« %• Heutni davek plača banka sama.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
TeMaa It MS.
L<|ubl jatii
• rl|ioro«. »«|. —
TeUIaa it. 1*3.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
Q£ST   Zaloga v Spodnji Šiški.  — Talafon štev. 187.
MOS—68
SVETOVNOSLAVNI
298-9
BRANCA
tvrdko FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesn
trgovini in v vsaki kavarni,
Prvo domača slovensko pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 4012 S8  Ugjsa telefona no.
marčno pivo v sodcih in steklenicah
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občiostu in 8p< »fttovauiin • gostilničarjem s »oje HT izborno
SSr   VailnH   4 i -SJM
3ubile]ska loterija za ogrev* sobe«
1500 dobitkov v eleklivni vrednosti K 99.000. Prvi trije glavni dobitki S 30.000, 5000, 1000 se bodo na dobiteljevo
željo, odbivši 10% in zakoniti dobitni davek, izplačali v gotovini.
Srečke po 1 K po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni
na Dunaju 1.. Spiegelgasse 15. 237—8
OKoli 150.000 Konjskih sil imamo u napravah!
sesalnega plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. rVzaflSB^aaa^l&l obi»at
Langen & Wolf
tovorna za motorje
Vse običajne v«*llli«iati I <tO t'H ~ ^^p. n,._«... w ~s***s »«.   ^edno v delu   %n dot»*%aJ«   v. S»W^ na DUnSjU       * T^»»
3119-30      primernem robu. Lasenburgerstsrasse 6.
Največja eksportna trgovina.
fn
naj kapi znamko 154 9
S "CTralcn. ali Zilass:^
stotako  imam   veliko  zalogo zlatnine, srebrnine, dragocenih kamnov, kina srebra itd.
Prodajam le I. vrste blago.
Manjvrednega blaga ne razpečavam.
Fr. Čuden v Ljubljani
Prešernove ulice«
Nasproti frančiškanskega samostana.
or
želi Imeti dobro In točno Idoco
feBiiTovodia
bilance  zmožen,  alovenakega, laškega in uemške^u   j cika  vešč,   34 let star oženjen,  i&čfe  službe v mestu   ali na deželi, sprejme tudi službo tovarniškega ura-luika, horespondenta ali kontorista.
Cenjene ponndbe pod „0. M.11 oa upravo. BSlov. Naroda". g48 3
4t
Vožnja traja _~    - _
dni 6 dni   ^fc^^fei^-jginostane znajnovejšimi lefa 1905in 06zgrajenirrii velikanskimi pernici
Bimo, ampak   poizkusiti  morate staro preizkušeno zdravilno
lilijs«omlečnato milo Steckenpfs d
Bergmanna m Co., Draidane in Dećln na Labi
prej    Bergmannovo lilijBkomlečnato milo  (znamka  2 škrata),  da dobite belo polt   brez  peg in  nežno kožo na obrazu.      2349 - 39
Po 80 vin.   jra prodajajo v .Ljubljani
lekarnar J. toAYR, droug. A. KAN C: VIKTOR  RCHIFFER.   pat f. OTON FETTICH-FRANKHEIM.
Pojasnila daje zastopnic JJ*
jyubljana jgiodCorayuiicešiv.28
Odhod iz]Jub|janc vsai\i ponedeleK^oreKjnčetrteKj/ tednu. ... -— -
ca
N
Največja eksportna trgovina.
— o
sz o
S3 O.
O O «0
>0
■H ■H
i o
dE
■4»
d d
: h
s e
3
t
e
Slaščičarna, kavarna in pekarna
JAKOB ZALAZNIK
Stari *r»gž: *s*« S&l«
Slav. občinstvu priporočam ob priliki
uclil^onocnilj praznijo!*
svojo veliko zalogo različnih cukrenih, kakor tudi galanterijskih plrhov V zalogi imam v veliki izberi domaČa in inozemska vino v steklenica^, najfinejše likerje, pravi maraskin iz Zadra, benediktinec, alaš in drugo. Vmu&> •lati m*eil
sarklji, pince in titole.
Sveže blago!
Po naročilu izgotavijam tudi
r
man de Ij nove, rozinove. medene, orehove itd.
V k
lli3a#13£i:
varni
se dobi bea in črna kava, čaj, fini likerji itd. itd.
Tečna postrežbo!
Na Mestnem trgu št. 6. Sv, Petra cesta št. 26.
981-1
Zaloge skoro v vseh lekarnicali!
Herbabnyiev podfosforokisli
flpneno železnnti sirup.
Ze 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje  tek.   Povzdiguje  slast in reditev  trupla in je  izboren za tvoritev krvi
in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj
151 i
[51
m
Pristen samo s spodnjo varstveno znamko.
Herbabnvjev
m
ffiiIM.IUSJMEHBABNY WI£N yj>
Sarsaparilla sirup.
Že 32 let uveden in vrlo preizkušen.   Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja
zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri. Priporočljivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje.
Steklenica I K 70 h. po pošti 40 h več za zavoj. 814-3
Edino iidelovališče in glav. razpečevalisče:
Pred ponaredbdmi se svari.
Dr. Hellmanna lekarnica „zur Barmherzigkeit" EaE£l&™n
Zaloge pri gg. lekarnarjih
sLifm*a»lf;
IWov<
i*«s.
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekarna In tovarna pačS, ponudijo vsako poljubno množino
pat en tir mm ih
zarezanih strešnike
„Sistem MAMOLA"
(Stran$folzzle$el)
„Sistem HAttZOLA"
Sprejmejo se zastopniki
Barve: «) rdeči naravne zgani, ft) črne impregnirani
Najllčnejše, najcenejše in najpreprostejše streSno kritje.
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z tiče privezati, kar je gotovo velike va.oosti
za kraje, ki trpe po močnem vetra in burji. 706—7 Vzorce In proipekte posl|emo na telio prezplačno.
Takojšnja in n»jzimesljivejsa postrežba.
~ Sprejmejo to zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Easto Pustoslemsek.
Lastnina in tisk aNarodne tiskarne"
00
311406156221915^75996549
314^863142618155214^6552