PoHakM phi&n v |0(otM Leto X, it. 269 Uublfan*. sobota 16 novembra 1929 Cena 2 Dfn m Olm. Ul priliki bo g. pomočnik bana Izdal potrebne odredbe, kj so v zvezi z likvidacijo županfe in oblasti ter z brezhibnim poslovanjem banske uprave. Imenovanja uradništva banske uprave Prevedba župamfskega uradništva na bansfko— Dodelitev osobja mariborskem n inšpektoratu Beograd. 15. novembra AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Zivkoviča podpisal ukaz, s katerim se postavljajo med drugimi: 1.) v kraljevski banski upravi dravske banovine za banskega svetnika 3/1 dr. Leon Stare, županijski svetnik mariborske županije: za banske svetnike v 4a/I Rajko Sve* tek. Anton Mencinger in Vinko Borštner, županijski svetniki ljubljanske županije: za banska svetnika v 4/1 Leon Graselli, svetnik ljubljanske, in dr. Bronislav F»-scher, svetnik mariborske županije: za banska svetnika v 5/1 Miroslav Senekovič, srvetnik ljubljanske, in Rajko Mulaček, sv. mariborske županije: za policijskega svetnika v 5/1 dr. Lovto Bogataj, policijski svetnik ljubljanske županije: za tajnika v 4/1 dr. Ivan Karlin in Oton Kepe. tajnika ljubljanske županije: za tajnike v 6/1 Franc J. Pezdič in Pero T. Po-povič, tajnika ljubljanske županije, Ivan S. Haramič. tajnik osiješke županije, Rudolf A. Labaš. tajnik zagrebške županije. Stanko S. Novak in Franc Mramor. tajnika ljubljanske županije. Franc Voušek, tajnik ma" riborske županije: za pomožnega tajnika v l/II Robert Pohar. uradnik mariborske žu" panije, iste skupine in kategorije. za upravnopisarniške uradnike l/III. Karel Ferjan, Franc Slam, Ivan Šabec, arhiv-ni uradniki ljubljanske županije; Nikola Obradovid, arhivski uradnik mariborske županije. Ivan Topolšek in Dominik Naplotnik, arhiv. urad. ljubljanske županije. V okrožnem inšpektoratu v Maribora: za višjega pristava v 6/1 Matija M. Male-Si8, višji pristav mariborske županije; za upravnopisarniškega uradnSka v l/III. Alojzij Podbukovšek. arhivski uradnik mariborske županije. V savski banovini med drugimi: za tajnika v 6/1. dr. Matej SuhaS, tajnik ljubljanske županije, in Vladimir Suša, tajnik mariborske županije. Pričetek novih pogajanj z Bolgarijo Otvoritvena seja v Sofiji - Prijateljski sprejem nase delegacije - Važnost sofijske konference Beograd. 15. novembra, r. Danes so v Sofiji pričela pogajanja med našo in bolgarsko delegacijo za ureditev vseh onih spornih vprašanj, ki so ostala v Pi-rotu nerešena in ki jih začasno uveljavljene pirotske konvencije ne vsebujejo. Sem spada predvsem vprašanje nevtralne cone in likvidacija dvolastniških posestev, ki moreta nuditi edino stvarno in uspešno garancijo za red in mir ob jugoslovensko-bolgarski meji. Bolgarska vlada se je temu predlogu naše vlade dolgo protivila. končno pa se je morala iz razpoloženja v inozemstvu prepričati, da vzpostavitev reda in miru na meji med Jugoslavijo in Bolgarijo ni samo zadeva teh dveh držav, marveč da postaja splošno evropska zadeva. Zato je bolgarsko vlada naposled sprejela ponovni predlog naše vlade, da se začasno uveljavijo pirotske jonvencije za dobo treh mesecev, v tem času pa se morajo potom direktnih pogajanj rešiti vsa ona vprašanja, v katerih doslej ni prišlo do sporazuma. Glavna sporna vprašanja, tičoča se ueditve obmejnih odnošajev, se bodo torej šele sedaj razpravljala v Sofiji. Zato so ta pogajanja velike važnosti ter se jim poklanja velika pozornost ne samo pri nas, marveč tudi v inozemstvu. Sprejem naše delegacije v Sofiji, kamor je prispela sinoči ob 11., je bil zelo prijateljski. Na kolodvoru so pozdravili naše delegate vsi člani bolgarske delegacije. Navzoč je bil nadalje sofijski župan, ki je našim delegatom v imenu občine izrekel dobrodošlico. Navzo- či so bili tudi vsi člani našega poslaništva ter zastopniki bolgarskega zunanjega ministrstva. Naša delegacija je nastanjena v hotelu »Bolgarija«. Danes dopoldne se je vršila otvoritvena seja obeh delegacij, ki tvorita tako zvano mešano komisijo. Po pozdravnih nagovorih predsednikov naše in bolgarske delegacije ter zastopnika bolgarskega zunanjega ministra je bila otvoritvena seja zaključena, popoldne pa so bile izvoljene sekcije za obravnavo poedinih vprašanj, ki so na dnevnem redu. car t Biva bofaajrsUdl Budimpešti Budimpe9ta, 15. novembra. »Pesti Hir-lap< poroča, da je včeraj prispel ▼ Budimpešto bivši bolgarski car Ferdinand. Nastanil ee je v kraljevskem dvorcu. Njegovo bivanje v Budimpešti je v zvezi s procesom princa Joeua, ki se vleče že več let in ki je stal že tako ogromne vsote, da bodo morali te dni na javni dražbi prodati koburško palačo, ocenjeno na 145.000 dolarjev. Prizivna razprava ▼ zadevi dr. Tuke Praga, 15. novembra. AA. Apelacijsko sodišče v Bratislavi bo obravnavalo Tukov veleizdajniški proces sredi januarja meseca 1930. Sodišče je s tem v zvezi zavrnilo predlog inž. Stogerja, da bi se branil te svobode proti pologu 200.000 Kč. like med njegovim in Briandovim mnenjem. Briandova politika miru, sprave in varnosti odgovarja mednarodnemu položaju Francije in željam francoskega naroda, ki si po vojnem razdejanju želi o-bnove in dela v miru in sigurnosti. Tako politiko pa pozdravljajo tudi vsi oni narodi, ki so isikreno privrženi mirovni misli. Na poti je le onim. ki sanjajo o uničenju evropskega ravnotežja in pripravljajo nov svetovni požar. Kakor bo Briand v polnem sporazu- mu s predsednikom vlade deloval naprej za zunanji mir, tako bo za domači Dotaoroa Iskreno, ko izjavlja, da ni raz- mir t Franciji še nadalje skrbel Tar- dieu. ki je obdržal notranje ministrstvo. Tardieu hna trdo pest. To so izkusili že pod Briandovo vlado komunisti. Tudi sedaj jim Tardieu obljublja, da jim ne bo delal koncesij. Vendar je od za-signranja javne svobode v Franciji ored prevratnimi načrti tretje interna-cijonale do samodrških misM. k? jih pri- t nisuje Tardieuju skrajna levica, še da- ! leč. Tardieu sam oravi. da preko energičnega in zakonitega osiguranja miru in reda ne pojde. Lahko se mu verjame, da pod njegovo energično in odločno upravo to tudi ne bo potrebna Slovo od oblastnega komisarijata Od danes naprej so vsi posli bivše ljubljanske in mariborske oblastne samouprave preneseni na bansko upravo - Zadnje ure oblastnega komisarijata - Naloga imenovanega likvidatorja - Usoda obl. denarnih zavodov Ljubljana, 15. novembra. AA. Uradno se objavlja: Z današnjim dnem so oblastne samouprave prenehale poslovati. Jutri, 16. L m. preidejo vsi njihovi posli na pristojne banovine. Danes sta izročila ljubljanski in mariborski oblastni komisar svoje posle banskj upravi dravske banovine. Od zdaj naprej je naslavljati vse vloge, ki so bile doslej namenjene za ljubljanskega ali mariborskega oblastnega komisarja, na bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani Ljubljana, 15. novembra. Ves dopoldan je bilo pred poslopjem Oblastne samouprave, (Kranjsko hranilnico) v Knafljevi ulici danes zelo živahno. Pred hišo je stal elegantni novo nabavljeni avtomobil, da zadnjikrat odpelje oblastnega komisarja. Nameščenci vseh oblastnih uradov so se zbrali v nedavno razkošno opremljenih prostorih pred-sedništva. da se poslovijo od g. doktorja Natlačena, ki mu je bilo videti, kako težko mu dene slovo. O tem poslovilnem sestanku je bilo iz oblastnega komisarijata preko »Avale« izdano obširno poročilo. Obl. komisarja je prvi nagovoril ravnatelj obl. uradov dr. Logar, poudarjajoč: »danes gledamo na Tvoj odhod s tugo v srcih«. Zagotavljal je g. Natlačena .da je uradništvo ves čas sodelovalo ž njim ne toliko radi plače, kakor iz idealizma in ljubezni do stvari same. V imenu Društva obl. nameščencev« je referent N. Velikonja označil »težo te ure«, poudarjajoč, da ni »nikogar med nami, ki bi si bil to silovo kdaj želel.« Obl. korrtisar dr. Natlačen je v svojem govoru zatrjeval, da je bila njemu in njegovim sotrudnikom ves čas pred očmi zavest, da so »prevzeli nase pred vsem narodom in pred zgodovino odgovornost za uspeh in neuspeh, ali se samouprave za daljno bodočnost afirmirajo ali se kot življenja nezmožne zrušijo, kar bi za nedogledno dobo komprimitiralo samoupravno idejo.« Dr. Natlačen smatra, da so se uspehi tega dela kmalu v toliki meri pokazali, da so celo nasprotniki začeli presojati to delo s spoštovanjem. Toda ker se ▼ dmgih delih države niso enako zavedali svoje odgovornosti, je prišlo, kar je moralo priti.« Dr. Natlačen zatrjuje, da je »prišlo brez naše krivde«. Urad-ništvu v tolažbo je dejal g. obl. komisar. da se mu po njegovem mnenju ni bati bodočnosti, kajti »kdor bo hotel dobrih sodelavcev, ta se Vas ne bo branil.« Po skupnem slikanju pri fotografu 'r potem, ko je prejel obvestilo, da je likvidacija oblastne samouprave izročena vi. svetniku Mencingerju, se je gospod dr. Natlačen odpeljal domov. Kakor čuiemo bodo večino prostorov bivše oblastne samouprave v Knafljevi ulici zasedli posamezni oddelki banske uprave. Likvidator sv. Mencinger bo hneS sedaj nalogo, da prenese poedine posle obl. komisarja na kompetentne oddelke banske uprave, kateri bodo izročeni tudi posamezni oblastni zavodii. S tem v zvezi je tudi predsto.ieča reforma uprave oblastnega denarnega zavoda. Kranjske hranilnice, katere upravni odbor je bil svojčas sestavljen po izključno strankarskih vidikih. Zakon je pooblastil bane. da glede oblastnih denarnih zavodov ukrenejo, kakor bo najbolj koristno, m je po naših informacijah nesporno, da bosta Kranjska hranilnica. a tudi mariborska oblastna hranilnica delovali v naprej kot bano-vinska zavoda. Prenehanje obl. komisarija-tov v vsej državi Beograd, 15. novembra, p. Ministrstvo notranjih del je dobilo danes brzojavna sporočila iz vseh 33 dosedanjih oblasti, da so oblastni komisarji danes prenehali poslovati in izročili posle ban-skira upravam, ki bodo z jutrišnjim dnem kompetentne tudi za vse pode dosedanjih oblastnih samouprav. HranUca savske banovine Zagreb, 15. Bomnlm. a. Danes )e bnSa Izdan« s&nžbena objavo, ki pravi, da je brancjnica ob-lastne samouprave prebivaistvu mnogo koristila, zaradi oesatr je ban sbletriJ, da se preo snage ▼ bansko bran&naoo skupno s svojo potkttžiKco ▼ Osgefcn. Ker so bife z danoči^n &oesn Hcvt^ dšrane oblastne samouprave, je bea razreši! dolžnosti dosedanje raivrnartefetoo in nadzorni odbor oblastne hraoitetce t Zagrebu ter imenovai za začasnega npravitedfa tega zavoda bivšega ve-fi-fcetga župana dr. Zreica. Daszynski predlaga razpust Sejma Pismo Daszynskega o poteku spora med vlado Svitalskega in poljskim Sejmom Varšava, 15. novembra. AA. o. Listi opozicije »Robotnik«, glasiio levičarskih socijalistov, »Gazetta Warszav-ska« organ nacijonalistov in »Rzeč Pospolita« glasilo sociialnih demokratov objavljajo pismo sejmskega maršala Daszynskega o odnošajih med vlado in Sejmom. V pismu popisuje sejmski maršal Daszynski ves potek spora med vlado in Sejmom od prvih njegovih početkov pa do hipa. ko je imel Daszynski zgodovinski razgovor v pisarni sejma, kjer je hotel Pilsudski izsiliti otvoritev sejma ob navzočnosti oboroženih oficirjev. Po mnenju Daszvnskeea je imel Seiem kljub svo*i odločni borbi proti vladi in maršalu Piteudskemu pred očmi ves čas samo en cffl — blagor domovine, ki jo poljski poslanci vsaj toliko ljubijo, kakor člani vlade. Dalje predlaga Daszynski vladi, naj razpusti Sejem, ali pa odstopi, da bo stopila na njeno mesto vlada mož. s katerimi bodo mogli člani Sejma delati. Končno kritizira Daszynski stališče onega dela poljskega časopisja, ki napada brez povoda poljski sejem ter podoira vlado nri izvajanju njene protiustavne politike. Varšava, 15. novembra, d. Pismo sejmskega maršala Daszynskega je izzvalo veliko zanimanje javnosti. Vladni listi ga sicer odločno zavračajo, opažati pa je v njih pomirljivejši način pisanja. Otvoritev zasedanja rumunske zbornice Sefo fe otvorfl s mestotem govorom princ Nikolaj — Pred da-lekosežnimi reformami držarvne uprave in šolstva Bukarešta, 15. novembra g. Danes je bilo zelo slovesno otvorjeno redno zasedanje romunskega parlamenta. Pred otvoritveno sejo se je vršila v katedrali zahvalna služba božja, kateri so prisostvovali člani regentskega sveta, vlada, diplomatski zbor in razni politiki. Nato so se poslanci podali v sejno dvorano, kjer 'e bila seja otvorena s prestolnim govorom, katerega je prečital princ regent Nikolai. V prestolnem goveru se opozarja predvsem na važno dejstvo, da so se letos po 17 letih zopet vršili veliki manevri, kar dokazu e dobro oripravljenost. discip!;no in izborno razploženje rumunske vojske. V tekočem zasedanju bo predloženih več važnih zakonov, ki se tičejo vofske. Dalie se bavi prestolni govor s predstoječo uni-fikacijo zakonodaje ter z drugimi reformami državne uprave in šolstva. Poslanica ugotavlja dalje, da je bila stabilizacij rumunske valute izvedena s popolnim uspehom, kar je zbornica sprejela z veli- kim odobravanjem. Govor opozarja nato na razne pripravl alne reforme skoraj na vseh pol ih javnega in političnega značaja. Glede zunanje politike je naglasil zlasti pogodbe, ki so bile sklenjene med Rumu-nijo in Češkoslovaško, dalje arbitražno pogodbo s Poljsko in pristop Rumunije b Kelloggovem paktu. V Rimu so nezadovoljni z Run*u**iio Rim, 15. nov. g. Protifašistično pisanje rumunskega tiska ie napravilo po vsej Italiji globok vtis. Glavni napadi italijanske« ".a tiska so naperieni proti rumunski vladi in proti narodni zaranistični stranki, ki ie nčividno razočarala nade Rima Rimski fi» sti morajo priznati, da Rumunija noče iz-premeniti svoje zunanje politike temveč da je še odločneje nastopila za izgraditev Male amtarate. Ostro pisanje italijanskih listov kaže na to, da se bo razvila dolga polemika. »JUTRO« 359 2 5c"bota. Tf>. Tf. T929 Proračunska razprava r francoski zbornici Francoske investicije t inozemstvu — Vžigalični raocopoi Reforma nasledstveoega prava Pariz, 15. novembra. Včeraj je francoska zbornica nadaljevala razpravo o proračuna finančnega ministrstva. Seji je ■predsedoval Bouisson. Razni govorniki so izrazili svoje pripombe k posameznim Senom finančnega proračuna, na katere je odgovarjal finančni minister Cheron. Med drugim je poslanec Chastanet stavil na finančnega ministra vprašanje, če so francoske investicije v inozemstvu pod primernim nadzorstvom. Na to vprašanje je odgovoril finančni minister Cheron, da bo ustanovljena komisija strokovnjakov^ ki- bo nadzorovala dotok inozemskega kapitala r Francijo. Končno se je izjavil Cheron za ustanovitev poročevalskega urada, ki bo nudil vlagateljem vse potrebne informacije gospodarskega značaja. Nato se je vršila debata o vžigaličnem monopolu. Poslanec Ernest Lafont je poudarjal, da je produkcija manjša, odkar obstoja monopol. Nato je odgovoril finančni minister Cheron, da je vrgel vžigalični monopol za 10 mi!i:onov frankov več kot minulo leto. Seja je bila nato opoldne pre-kin'ena. Pariz, 15. novembra. Popoldanska seja francoske zbornice se je pričela ob 15. Zbornica je večinoma razpravljala o interpelacijah poljedeljskega značaja in o agrarn] vladni politiki. Poslanec Prosper Blanc je povdarjal potrebo reforme na-nega prava, ki v dosedanji oblik! na veliko razkosava posestva, kar je v znatno škodo racijonalnemu obdelovanju zemlje« Poslanec Triballot je gra.al vlado, da se je prepozno domislila dvigniti carino na žito in je s svojim odlašanjem podprla špekulacijo. Pariz, 15. novembra. Včeraj ob 15. popoldne se je sestal francoski senat, ki je verificiral izvolitev alzaškega senatorja Prlegerja. Poročevalec Bour-geois je naglašal med odobravanjem senata nacijonaini pomen te izvolitve. Nato-je stopil-na govorniško - tribuno Pfleger in izjavil, da bo z vsemi silami branil francosko zastavo in narodno posest v Alzacrji. Ministrski predsednik Tardieu se je v imenu vlade priključil besedam Pfle-gerja in izjavil, da se smatra srečnim pozdraviti Pflegerja in Alzacijo. N je senat odobril konvencijo glede mednarodnih razstav, ki je bila podpisana 22. novembra 1928 v Parizu. Končno je odobril senat — zakonski načrt, ki spreminja člen 44 zakona o organizaciji armadnih kadrov. Seja je bila zaključena ob 16.25. Pariz. 15. novembra. AA. Vlada bo v skladu s skorajšnjimi sklepi finančnega odbora sestavila zakonski načrt o naknadnih kreditih za finančno leto 1929. Važne izpremembe v novem voznem redu Lep uspeh včerajšnje konference na železniški direkciji Zahvala gospodarskih krogov Protižidovski izgredi v Krakovu Napad na židovske dijake — Poljska dijaki zahtevajo za židovske slušatelje na univerzah numerus clausus Krakov, 15. novembra. Včeraj ie pri-§1o do težkih spopadov med policijo in židovskimi dijaki ter v nadaljnem tudi do protižidovskih izgredov. Na zborovanju poljskih medicincev so udeleženci opaiziH nekaj židovskih slušateljev. Naipadli so jih z veliko premočjo, proti kateri se je hotel eden iizimed napadenih braniti z revolverjem. Množica dijakov ga je nato strašno pretepla in za življenje nevarno poškodovala. Popoldne so se nadaljevale demonstracije poljskega diiastva, na katerih so ziborovalcj zahtevali mrmerus clausus za židovske dijake. Posredovala je policija ter raz-enala demonstrante, ki so skušali prirediti obhod v židovskem deliu mesta. Krakov 15 novembra s. Dijaški nemiri se doslej kliub intervenciji policije še vedno niso polegli. Nacionalistični dijaki so danes zopet zabranili židovskim dijakom vstop na univerzo. Poljski dijaki vztrajajo pri svoii zahtevi, da se uvede numerus clausus ter dobava gotovega odstotka židovskih trupel z9 secijske namene. Do sedaj so namreč židovski dijaki za seciranje dobili samo trupla kristjanov. To je tudi vzrok sporov Prosvetni minister je zagrozil, da bo univerzo zapri za pol leta, ako se bodo nemiri ponavljali. Ukrajinsko rovarenje proti Lvov, 15. novembra s. V Czaszkovu so organi politične policije izvedli ▼ lokalih ukrajinske »Prosvite« hišno preiskavo. Dva voditelja organizacije sta bila aretirana ter prepeljana v zapore v Lvov. Proti njima je bila dvignjena obtožba zaradi protidržavnega delovanja. Velik uspeh ČSR v reparacijskem vprašanju Sporazum v podkomisiji haaške konference — Češkoslovaška mora plačati samo osvobodilno takso, dočim so vse druge repa- racijske terjatve črtane Praga, 15. novembra, h. Listi objavljajo poro^jlo iz Pariza, da je podkomisija haaške konference, kateri je poverjena likvidacija vojnih in predvojnih dolgov in zahtev, glede Češkoslovaške republike končala svoje delo. Tozadevna pogajanja so končala ugodno za Češkoslovaško. Nekateri današnji popoldanski listi so objavili podrobnosti o teh pogajanjih. Po teh poročilih je dosežen naslednji sporazum: 1.) Dolgovi, ki jih je Češkoslovaška za JSasa vojne ali po njej napravila v Franciji za plačilo izdatkov organizacije vojske in za transport legijonarjev iz Rueije in ki so 6e glasili na zlate franke, ne bodo plačani ▼ zlati valuti, temveč v papirnatih frankih. 2.) Isto veija tudi za dolgove, ki so bili za časa vojne ali po njej napravljeni v zlatih lirah. Italija se je temu sicer protivila ter delala težkoče. vendar pa so njeni zastopniki končno vendarle pristali na ta spo» razum. 3.) Sporazum glede nepremičnin, ki jih je Češkoslovaška prevzela od bivše Avstrije, Povišanje carinske tarife v Italiji Zaradi neugodnega stanja državnih financ bo italijanska vlada občutno povišala carinske tarife kakor železnice, državna posestva itd. ta glede katerih je saintgermainska mirovna pogodba določila, da mora Češkoslovaška republika plačati gotov ekvivalent Ker pa je podkomisija uvidela, da je Češkoslovaška republika ^plačala davke in druge finančne dajatve že v naprej, se je ta zahteva opustila. Zahteve reparacijsko mase do Češkoslovaške in rahteve Češkoslovaške do repara-cijske mase eo bile popolnoma anulirane. Češkoslvaška mora po tem sporazumu plačati samo takso za osvoboditev, ki je bila pri Jugoslaviji, Rumimiji in Poljski črtana, ker češkoslovaško ozemlje ni trpelo zaradi rojne. Dolgovi češkoslovaške v Franciji, Italiii in osvobodilna taksa znašajo skupaj 2 milijardi 4o0.00fl.000 K?, Priznalo pa se je tudi. da se tožbe, ki so jih madžarski državljani, ki so prišli pod agrarno reformo, naperili pri Mednarodnem sodišču proti Češkoslovaški, brez vsake veljave in s tem brezpredmetne. Milan, 15. novembra d. Italijanska vlada namerava v izboljšanje državnih financ in v zaščito domače industrije meseca decembra znatno povišati carinsko tarifo, v kolikor to dopuščajo trgovinske pogodbe, sklenjene z drugimi državami. Italijanski listi ne smeio o nameravanem povišanju ničesar poročati in bo javnost obveščena o tem šele, ko bo povišanje že izvršeno. Zainteresirane inozemske vlade so po svojih diplomatskih zastopnikih v Rimu zahtevale pojasnila od italijanske vlade, ki je vest o nameravanem povišanju carinske tarife potrdila, češ, da to nujno zahteva stanje državnih financ. Zaradi prekomernih izdatkov ne zadostujejo več dosedanji redni dohodki. Italijanska vlada pa je diplomatskim zastopnikom zainteresiranih držav sporočila, da obstoječe trgovinske pogodbe pri tem ne bodo prizadete in d» bo Italija tudi pri bodočih pogajanjih za sklenitev novih pogodb priznala sedanje recipročne ugodnosti. V mednarodnih finančnih krogih zaradi tega zelo skeptično presodajo finančni položaj Italije in zdi se. da bo nameravano povišanje carinske tarife zelo ne-povoljno vplivalo za Italijo in njen ugled v mednarodnem finančnem svetu. Litvia dobi zopet parlament Kovno, 15. nov. Centralni odbor vladnih Strank je na svoji današnji seji sklenil, da Bc Litva zopet povrne k parlamentarnemu režimu. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo _ izvršil vse priprave za parlamentarne volitve in za volitve novega predsednika republike Ta sklep predstavlja temeljno spremembo dosedanje politike vladnih strank, ki so se vse od državnega prevra* ta L 1927 branile novih volitev. Rok za nove volitve še ni določan, ker mora via* da poprej še izdelati nov volilni zakon. Rusko-kitajski boji London, 15. novembra. Po vesteh iz Moskve je ruski vojni komisar Vorošilov Izjavil, da so kitajske čete pri Oločinskaji na široki fronti napadle ruske položaje in skušale prestopiti reko Argun. Po hudi bitki so bile s pomočjo ruske artilerije odbite. Končno je Vorošilov izjavil, da se vrši v Mukdereu velika koncentracija belih in kitajskih čet. Zato je odposlala ruska vlada na mandžursko mejo večje število čet, ki bodo mogle odbiti vsak napad na rusko peemije. Odmev Hooverjevega govora London, 15. novembra. AA. Snoči je predaval general Smoots r »Zvezi lige za Društvo narodov«. V svo'em govoru je pozdravil izvajanja predsednika Hooverja na proslavi premirja, da se pomorska vprašanja ne smejo reševati na osnovi nekakšnih medsebojnih razmerij, nego da se ta vprašanja rešu:e'o enostavno s primerno redukcijo vojnih ladij ter v zvezi z Društvom narodov. ZedinJene države so mnenja, da bo zadoščalo javno mnenje za odstranitev sile in nasilja iz mednarodnega življenja. Vsi, ki so podpisali pakt o miru, naj si bodo v svesti, da ta pakt ne sme ostati samo mrtva beseda in ne obviseti v zraku, nego mora vsakega, ki se pregreši, zadeti kazen. Požar v francoskem boteSu Pariz, is, novembra. AA, V znanem »Grand hotelu«, ki leži sredi mesta, je izbruhnil velik požar. Materiialna škoda je zelo velika. Ljubljana, 15. novembra. Na direkciji državnih železnic ee je danes dopoldne vršila konferenca o novem voznem redu. ki naj bi osobito sedaj po novi upravni razdelitvi naše države kolikor moč ustrezal potrebam potniškega in tovornega prometa. Konferenca je uspela na splošno zadvoljstvo povabljenih zastopnikov onih korporarij, ki so najožje interesirane na železniškem prometu. V osobito veliki meri so bili upoštevani predlogi Zbornice za TOI. Železniška uprava je pokazala vso naklonjenost in je celo pri onih predlogih, ki jim ni mogla naravnost ustreči, skušala po danih možnostih najti kompromisno rešitev. Konferenco je ob 10. dopoldne otvoril direktor inž Kneževid in s kratkim nagovorom pozdravil vse navzoče. Prisostvovali eo ji načelnik prometno - komercijelnega oddelka gosp. Benedek, referent za vozne rede g06p. Petek in višji uradnik Erjavec; Zbornico za TOI je zastopal tajnik gosp. Mohorič, Slovensko planinsko društvo g. Hrovatin. Zvezo za tujski promet g. ravnatelj Pintar, letoviška in zdravilišča pa g. dr. šter iz Rogaške Slatine. ^ Referent g. Petek je podal izčrpno poročilo o osnutku novega voznega reda, nakar 6e je pričela debata. Predvsem je g. Mohorič v imenu slovenskih gospodarskih krogov izraz'1 železniški upravi zahvalo za njeno naklonjenost in vsestransko prizadevanje glede izboljševanja prometa, nakar je stavil obsežne predloge, ki jih je Zbornica za TOI sestavila nedavno na posebni anketi. Ostali zastopniki so nato še kratko dopolnili izvajanje g. Mohoriča, špecijalno v zadevah turističnega, odnosno zimskosport-nega in tujskega prometa. Bistvene so naslednje izpremembe: V mednarodnem prometu: SOB bo odhajal iz Ljubljane pol ure prej kakor doslej, obratno pa iz Beograda pol ure pozneje. Uveden bo tudi II. razred, s čemer bo trasa SOE do Beograda popolnoma ustrezala našim potnikom, ki imajo nujne opravke v prestolnici. — Uveden bo nov brzi vlak i Jadrana preko Zagreba do Jesenic. V Ljubljano bo prihajal ob 11. dopoldne, odhajal pa proti Zagrebu ob 17. S tem bo naš tujski promet pridobil najugodnejšo zvezo Jadrana z Gorenjsko in obratno. — Glede predloga, da bi se brzovlak 185/186 z Dunaja do Gradca podaljšal do Maribora, je zaradi dvomljivo zadostne frekvence bila dosežena kompromisna rešitev, da se bodo potniški vlaki prilagodili in imeli dobre zveze z omenjenim brzovlakom. — Ljubljančani bomo odslej imeli direktno zvezo s Prago tudi preko Beljaka in Linza. Brzo-vlaku, ki bo odhajal ob 11.40 iz Ljubljane, bo namreč priklopljen direktni vagon za Prago, kamor bo potnik prispel ravno tako naslednje jutro ob 6. kakor preko Dunaja. Na progi med Llubllano in Mariborom bodo naslednje izpremembe: Opoldanski osebni vlak. ki odhaja iz LjuMane ob 12.20. bo ukinjen, zato pa bo osebni vlak. ki je doslej odhajal ob 14.14, vozil malo prej in skoz do Maribora. — Nočni vlak bo obnovljen in bo te Ljubljane odhajal ob tri četrt na 1. ter bo prispel v Maribor že pred 7. uro zjutraj. Iz Maribora pa bo brzovlak proti Zagrebu odhaja! ob 3.15 ter bo zveza na Zidanem mostu omogočena s prestopom Dr. Fran Windischer: Za ustanovitev zadružnega instruktoriata Stanovska organizacija obrtnikov in rokodelcev v naših krajih je prav lepo razvita. Že ob ustanovitvi naše nove države je bilo na kranjskih tn štajerskih tleh veliko število obrtnih zadrug, slonečih na določilih obrtnega reda in sicer splošnih ali kolektivnih, v katerih so bili združeni obrtniki gotovih krajev brez razlike stroke, kakor strokovnih, katere družijo samo rokodelce določene stroke ali določenih sorodnih stro1-Tudi organizacija kupčijskega stanu je bila že dokaj živa in razpletena. pa so se te stanovske organizacije na temelju obrtnega reda zvale gremiji ali zadruge. V novi državi smo z delom nadaljevali tako v obrtniških kakor v trgovskih vrstah. Danes je položaj tak. da je mreža stanovske organizacije naših trgovcev m obrtnikov jako gosta. Združevanje je hvalevredno napredovalo tudi v tem pogledu, da je splošno in kolektivno zadrugo nadomestila strokovna zadruga. Obrtniške in rokodelske zadruge, katerih število sega preko 200 zadružnih edinic, so povezane v dve organizacije višjega reda: V Mariboru obstoji »Splošna zveza obrtnih zadrug,« v Ljubljani pa »Zveza obrt na h zadrug v Ljubljani«. Gostilničarji imajo svojo posebno strokovno organizacijo: V Ljubljani so gostilni-čarske zadruge zajete v »Zvezo gostil-ničarskih zadrug v Ljubljani,« v Mariboru pa v »Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast.« Preudarno razvita stanovska organizacija je dalekosežnega pomena za blaginjo obrtniškega stanu samega, osobito za njegov gospodarski in strokovni napredek. Dobro uspevajoče in resno vodene stanovske organizacije so odlične praktične važnosti za gospodarsko poldtiko v državi in za bodoči razvoj obrtniškega stanu. Imenitna je njihova naloga v gospodarsko in naci-jonalno političnem pogledu. Njim gre skrb in briga za vzgojo io nego naraščaja in pomladka. Stanovsko zavedni in za strokovni napredek vneti obrtniki so velikega pomena za ves razvoj našega gospodarstva v prihodnosti. Zadovoljiv razvoj naše obrtne produkcije in naše kupčije predpostavlja stanovsko zavedno ter strokovno po napredku in rasti stremeče trgovstvo in obrtništvo. Sam sebi prepuščen bo rokodelec in kupec navadno živel samo svojemu delu in svoji kupčiji. Smisel in umevanje za gospodarsko povzdigo, za strokovni napredek in stanovsko probujenost more dobivati le is razumno vodenih v jutranji vlak, ki bo prihajal ▼ LiublJano ob pol 8. S tem bo v posebno veliki meri ustreženo Mariborčanom in vsem onim, ki bodo imeli opravka pri uradih banske uprave Vsem tem izpremembam bodo seveda prilagodeni vozni redi na stranskih progah, tako proti Velenju. Konjicam in Rogaški Slatini Stavljene so bile nadalje zahteve glede izboljšanja zvez na Zidanem mostu. da posebno pri jutranjih in večernih vlakih ne bo preveč čakanja. To stanje pa se ne bo dalo rešiti, dokler ne bodo položeni novi Mri in postaja razširjena. Na gorenjskih progah se bodo zveze uredile. kolikor bo le mogoče v prid tujskemu in zimsko-sportnemu prometu. Želji. da bi jutranji vlak proti Jesenicam odhajal že pred 7 uro, ni bilo mogoče ugoditi, pač pa bo glede pošte urejeno, da se bo lz Ljubljane odvažala z zgodnjim jutranjim direktnim tovornim vlakom ter bo v Kranju že ob 7. ln na Jesenicah ob 8., s čimer bo silno ustreženo posebno industrijskim ln trgovskim podjetjem, ki so doslej prele-ma'a pošto šele v poznih dopoldanskih urah. Vozni red na kamniški progi ostane ne-izpremenien. Olede dolenjske proge Je bil stavljen predlog, da bi jutranji vlak odhaja! okrog 6, zjutraj, čemur pa zaradi priključka ni ugodeno m bo vlak kakor doslej odhajal rz Ljubljane okrog pol 8. Jutranji ootnlšk! vlak oroti Rakeku bo takisto odhajal iz LiubTjane okrog pol 8. S tem bodo nanj omosročene zveze vlakov r. Zidanega mosta, Vrhnike in dr. ter bo ▼ Postojni ime! zvezo z brzovlakom proti Trstu. Na progi od Kotorfbe do Pragerskega bo obnovljen jutranji vlak ter bodo potniki imeli zelo ugodno zvezo proti LJubljani in Mariboru, kamor bodo Prispeli že 4 minute pred 7. uro zjutraj. S tem je izpolnjena splošna žella tamošnjega prebivalstva, ker se bodo delavci lahko zopet redno vozili na delo. kmetovalci pa donašali živila na mariborski trg. V Ljubili ano. kjer bodo ta-mošnji prebivalci odslej zaradi ukinjeni a mariborske oblasti imeli več opravka, bodo odslej prispeli že ob 10. dopoldne, zvečer na povratku pa bodo ob 31. imeli priključek na Pragerskem. Popoldanski bu-dimpeštanski brzovlak bo odslej imel postanek tudi y Središč*. S tem ie stanje na kotoribski progi urejeno. Glede koroške proge se }e mnogo razpravljalo o preložitvi II. dopoldanskega vlaka iz Prevali proti Mariboru. Ugoditev pa je odvisna od Avstrijcev, ker vozi ta vlak tudi tranzitne vagone. Iz Maribora bo med tednom vozi! popoldanski vlak ob 17. proti Fali, ob nedeljah pa že ob pol 15« kar bo posebno ugodno za izletnike. Ko je bila debata zaključena. Je ponovno povzel besedo g. Mohorič in dal proto-kolirati zahvalo v Imenu gospodarskih krogov. da Je železniška uprava v polni meri upoštevala rtiih zahteve, r kolikor so pogoji dani. Izrazil je železnJčarstvu hi upravi tudi vse prirnanie m zahvalo, da Je letos sijajno obvladala izvnun sezono Hi ni bilo nikjer čutiti pomar'***^ vagonov. Konferenca Je bfla ob pol 14. zaključena. stanovski in strokovnih organizacij. Iz stanovskih organizacij začenja smo-trena skrb za izboljšanje gospodarskih prilik, buditev razumevanja za gospodarsko in stanovsko politiko ter za občne pride in koristi, prizadevanje za naprave in priredbe, ki služijo vzgoji in izobrazbi Obvezne stanovske organizacije obrtništva in trgovstva po določilih obrtnega reda igrajo znatno vlogo v državni upravi Po obrtnem redu in drugih zakonih jim pripada dokaj obširen delokrog za sodelovanje v javni upravi. Gre pa jim tudi pravica pobudnih lastnih predlogov. Očiten je iaven pr:d. ki nareka dolžnost, da se javni člnitelii brigajo za usodo obrtnikov, saj je samostojnih obrtnih gospodarjev \ naši banovini preko 20.000. Ne gre. da bi jih na dobro ali zlo srečo prepuščali sie-pemu slučaju. Mnogoštevilnim stanovskim družbam v naših krajih je treba dajati pravo smer, navajati jih je v pravi smeri in v zdravi črti do napredka in rasti, buditi je v njih razumevanje za javna vprašanja, dajati jim je narodno, gospodarsko in državno prava navodila, gojiti je v njih razumevanje za stvarno de'o In za strokovno povzdigo. Dalekosežns važnosti so premišljeno vodene trgjv*ke ir obrtniške organizacije v izpostavljenih delih države. Po velikih in ve>h gospodarskih središčih opravijo sč-tnovske oganizaci-je svoje naloge tatco a.V. tako za siio, morda tudi same brez ccmcči, brez navodil in brez zask»uibe. Na dežeii in po selili, osobito na mejah je pa vsekakor potrebno, da dobivajo svet in pouk, vc-dua in podkrepila. Stanovske organizacije potrebujejo v priiJssli. kakor sj pri nas v izvestnih krai'h ir. mestih, sveje-ga posebnega svetov* ca učitelja, vodnika in zavetnika. ki jim bo trajno ob strani. Pričujoča izvaja rt-a imajo namen opozoriti na važno napravo strokovnega značaja, katere potreb.! je neodiožna iz gospodarsko, držn^no in narodno političnih razlogov. Potrebno Je, hi sicer nepogrešno potrebno, da naša banovina brez oklevanja in odlagan]? poskrbi za zadružni instruktorijai Tako napravo so naši kraji že imeli v starih razmerah. pa so ti zadružni inštruktorji opravili res koristno in uspešno delo. Resnično, škoda je. da je naprava izginila v novi državi, ker pač v drugih delih naše prostrane države, kulturno in gospodarsko jako različno razvite, ni bilo in morda tudi biti ni moglo teh zadružnih svetovalcev, učiteljev in vodnikov. ki so bili obrtniški tribuni svoie •vrste. Uživljali so se ti možje v svojo nalogo in v svoj leči poklic, pa so mno- gi kar živeK za blaginjo zadružnih organizacij, ki so jim bile zatrpane. Upravno in gospodarsko so naši Kraji v Dravski banovini do malega zopet scela. Misliti in gledati bo treba sedaj v mnogih vprašanjih preko potreb dneva in preko ograd letnega proračuna. Raz gospodarsko in narodno politično zreli-šče gledano bi bil naravnost smrten greh, ako ne bi poskrbeli v svoji novi hiši za napravo zadružnih inštruktorjev. Greh bi bil tem težje odpustljiv. ker je temelj kn izhodišče za tako napravo v danih razmerah lahke dobiti, pa bi bili stroški za to prepotrebno napravo v resnici neznatni Zahvala našega kralja belgijskemu Pariz, 15. nov. AA. »Havas« poroča i« Bruslja, da je belgijski kralj Albert povodom odlikovanja jugoslovenske ga neznanega junaka z belgijskim vojnim križcem prejel brzojavko jugoslovenskega kralja Aleksandra, ki se zahvaljuje belgijskemu kralju Albertu za nove dokaze prijatelj« stva med obema narodoma, ki sta se sku* paj borila za pravično stvar, ter izraža tople želje jug oslov ensk ega naroda za belgijskega kralja in junaško Belgijo. Ljubljanski župan v avdijenci Beograd, 15. nov. p. Ljubljanski žtipas dr. Puc, ki se mud'i v Beogradu zaradi ureditve raznih občinskih zadev, je bil danes sprejet pri ministrskem predsedniku gene* raJfu Zivkovicu, ministru financ dr. Švrijugi m pri ministru dvora Bori Jevtiču ter je ddj časa konferiral tudi s pomočnikom finaanega ministra Goepodnetioem. Zvečer ob 18. je bil sprejet v avdijenco pri Nj. V. kralju. Avdijenca je trajala eno uro. Snežni viharji v Italiji Rim, 15. nov. s. Zadnje tri dni je barometer v gorenji Italiji padel za 17 mm. Posledica tega so viharji in sinežni meteži. V Dolomitih sneži. Alpski prehodi pri Bel-lunti so tako zasneženi, da iih ni mogoče prekoračiti Vlaki imajo velike zamude. Lz Peruggie ievica ga. Z?kosveto-vanjih, sejah in odločitvah stremeli na podvigu našega, izza zgodovinskih časov na tako važni gospodarski točki ležečega kraja, se je Škof j a Loka v letih po vojni s hitrimi koraki sprostila nedelavnosti in pridobila postopoma mlekarsko šolo, si ustanovila »Mestno hranilnico«, zgradila vojašnico in kot najlepši uspeh mogla zaznamovati ustanovitev ekspoziture sreskega jx>-gl a varstva, g čimer ni bilo ustreženo zgolj dolgoletni želji škofje Loke in okolice, temveč tudi prebivalcem Selške in Poljanske doline. Uspehi pa bi bfll nepopolni, Se «e ne bi ustvarjale perspektive ra bodočnost ki zahteva več. Prometni odsek pod vodstvom g. Janka Potočnika deluje stalno z občinskim zastopom na pretvoritvi ekspoziture v popolno sresko poglavarstvo. Odposlale so se vloge na pristojna mesta, interveniralo 6e je osebno v deputacijah in tolmačile po se potrebe škofjeloškega okraja. Doseglo se je zagotovilo, da se manjkajoči referati v do-gledni dobi pridelijo. Kot prvi se namesti prosvetni referent Znatne neprilike v zaželjenem razmahu pa povzroča občini vprašanje novih uradnih Drostorov, kjer bi poleg ereskega poglavarstva mogli imeti tudi nekateri drugi državni uradi svoj sedež. Da se tudi tej nevšečnosti napravi konec, je na zadnji občinski seji izvoljeni odsek pregledal tekom pre- Vse je navdušeno Danes ob in 9. div«K>le»Desa vetefSma Ijiibemi m strastnega občutja MELODIJA KRVI Duet ljubezni — probutjenje moža, ki prvič v svojem življenju Ogleda ženo — lepo, omamljivo... Charles Farreli in Mary Duncan P;Jm, k? ga mora videt« vsaicdo, umotvor, fc» £ _ (tt/f o«xa«ie t&Dmatoen vse ž»ve dmi! — Poteg tega fiinv tflluncu najnovejši UFA ŽURNAL Tefefan 2124. teklih tednov vsa za zgradbo v poStev prihajajoča zemljišča in bo o rezultatih svojega dela poročal pri prihodnji seji občinske uprave, nakar se odloči, kje se bo >Uradni dom« gradil. Z novim impozantnim poslopjem ne bo pridobila Škof j a Loka zgolj na svoji zunanji ličnosti, temveč bo istočasno z rešitvijo uradnih prostorov za decenije omiljena stanovanjska kriza. ki v Gabrovki. O njej sta čula, da je bila lani precej bolna v grlu. — Tudi Vas imamo v seznamu! sta opravičevala svoj prihod. Ljubeznivim besedam je nasedla tudi ta gospa. Zdravnik je vedel že vse podrobnosti o njeni bolezni, pregledal ji je grlo in je ugotovil, da bi utegnila nastopiti v grlu — tuberkuloza. — »Rachentuberkulo-se!« — je zaključil svoj ogled. Nato je ljubeznivi zdravnik ponudil oblastni zdravilni aparat To je moral biti čvekač navit, da je pobral gospej kar vseh 250 Din! -— Oblastna uprava pa plača pregled in del stroškov, se je hitel nato poslavljati gospod zdravnik s svojim asistentom. Obiskala sta precej bolnikov. Komaj da je nekdo zasumil, da bi utegnila biti ta dva gospoda sleparja, jima je to že prišlo na tanka ušesa. Zadnjič sta prenočila v Moravčah v Pavlihovi gostilni. Drugo jutro sta se leix> poslovila; deiala sta, da gresta naprej po poslu. In ju je vzela pot. Zdaj ni več sledu za nji-ma, ostal je le žalosten spomin in jeza med ope-harjenci. Vsak dan se priglasi kdo iz- j med onih, ki so plačali 100 Din ali pa še več na račun zdravilnega aparata. Med drugimi so se prijavili neki posestnik iz Vodic, nadalje neka kmetica z Moravške gore ter neka gospodinja od Sv. Križa, ki je plačala polno naročnino 250 Din. Zadeva z lažnim zdravnikom vzbuja po vsej okolici razburjenje ln mnogo komentarjev. Konec vlomov na Gorenjskem Radovljica, 15. novembra. Preteklo nedeljo smo poročali, da so orožniki pri Otočah prijeli dva sumljiva postopača, ki sta pa med eskarto pobegnila. Enega nepridiprava je sicer uspelo kasneje prijeti, drugi pa kljub neumornemu zasledovanju po orožnikih še ni pod ključem. Kakor se je izkazalo, sta imela zločin ca že takoj po prijemu po orožnikih, namen pobegniti, kajti navedla sta napačna imena. Večji je trdil, da se piše Ponikvar in da je doma iz Vrhnike, maniši pa se je izdajal za trgovskega potnika Zirovnika iz Britofa pri Kranju. Glede Zirovnika je bilo pojasnjeno že itak, da ni identičen z ubeg-lim hudodelcem in da ga tudi ne pozna. Drugi, kasneje prijeti, pa je vztrajal, da se piše Ponikvar tako dolgo, da so mu v Radovljici, kjer je bil prvotno zaprt dokazali ,da je on znani zločinec Petrič, doma iz Škofljice pri Ljubljani, ki je že nekoč pobegni! iz kaznilnice v Mariboru. O svojem hudodelskem sodmgu Pa še vedno trdi, da se piše Zirovnik, da se mu je kot tak predstavil, ko sta se srečala malo pred neprijetnim sestankom z orožniki. Vlomov, ki sta jih izvršila v zadnjem času, noče pripoznatL Celo onega v Pod-nartu taji, o čimur Jasno priča suknja, ki jo je ukradel pri Pogačniku v Podnartu in jo ime! na sebi pri aretaciji Našli pa so pri njem še par drugih predmetov, ki jasno kažejo, kje povsodi je rokomavhal. O suknji trdi, da jo je kupil na starini v LJubljani Da ima zelo slabo vest, pa priča tudi njegov ponesrečeni beg v Otočah, posebno pa to, da je celo v zaporu v Radovljici poskušal prodreti zid in uiti roki pravice. Od postelje je odtrgal železni drog ln s tistim vrtal zid ulice, kar so mu pa seveda pravočasno preprečili. Da mu preidejo take skomine, so ga v ponedeljek zvečer dobro uklenjenega es-kortirali v Ljubljano, kjer bo prav na varnem čakal na svojega potnogač-, in bosta oba ptička prejela zasluženo kazen. Z aretacijo Petriča so ponehali poprej neprestano se ponavljajoči Vlomi na Go-reniskem, kar najbolje priča, kdo jih Je izvrševal. j ....... Skrito bla?o v katoliškem Škrlatinka med ljubljansko šolsko mladino LJubljana. 15. novembra. Pod tem nas'ovom smo včeraj priobčili poziv »Starši* na zdravstveno oblastvo v zadevi nezadostnega izoliranja in kontuma-ciranja v primeru obolenja nekega učenca II. razreda Vrtače za škrlatinko. Mestni fizikat nam javlja, da Je bilo ▼ tem primeru po zakonitih določbah vse zadostno odrejeno. Šolski razred, v katerega je hodi! oboleli učenec, je še danes zaprt Zdravi brat obolelega od dne prijave bolezni ne poseča več šole, bolnik sam pa je izoliran v bolnici. V ljubijani imamo T zadnjih 6 tednih Ie 11 primerov škrlatinke, med tem ko je bolezen razširjena v okolici mesta in na Gorenjskem. Občinstvo naj se strogo drži v vsakem primeru izdanih navodil me^nesra fizikata. Odol osveži, obvaruje in čisti usta in zobe. domu Ormož, 13. novembra. V Podgorcih pri Veliki Nedelji se Je pred leti naseli' odn. priselil neki trgovec. Pridno ie trgoval zadnja leta ter veljal v splošnem za srednje imovitega človeka. A še bolj pridno je iskal pri raznih denarnih zavodih kreditov ter so mu ti slednjič zrasli čez glavo. Naenkrat je pred kakimi 14 dnevi začel odvažati blago, lzpraiznjevati lokale in čez noč je postala trgovina po-polnom aprazna. Tudi nepremičnine je sku šal še v zadnjem trenutku lepo na tihem prenesti na drugega lastnika. Bil je sam svoj notar bi odvetnik ter je sklepal pogodbe pod okriljem same roke pravice. Toda Bog vse vidi, Bog vse ve... Prišle so na dan vse te drobnarije in tudi de! iz trgovine odpeljanega blaga se je zopet znašel — v katoliškem domu v Ormožu, kjer ga Je premetenec z vednostjo drugih skril v trdni veri. da ga roka pravice ua blagoslovljenem prostoru ne bo ne iskala, ne našla. Trgovca Je žandarmerija Izročila ▼ ormoške sodne zapore, o katoliškem domu pa se čuiejo prav zabavne opazke. Drevo prekinilo telefonski promet Ljubljana. 15. novembra. V medmestnem telefonskem prometu je danes popoldne ob 15.20 nenadoma nastopil popoln zastoj. Terenska tehnična sekcija v Ljubljani je bila kmalu nato iz Škofljice obveščena, da^ je neki kmet ob progi med Škofljico in Šmarjem podira! drevo, ki se je zvrnilo tako nesrečno, da je udarilo ob telefonske žice, povzročilo kratki stik in s tem ukinilo ves telefonski promet Skupno je bilo prizadetih 6 telefonskih orog in sicer: obe zagrebški (3025 in 3059), beograjska (3037), novomeška odnosno Kariovška (3651), sušaSka (3667) in Kočevska 3638. Promet z Beogradom je bil možen samo po prejšnji takoimenovani Dravski progi (3659) preko Zidanega mosta tn Zagreba. Iz Ljubljane so se na kraj nezgode ob 16.15 odpeljali z avtom delavci teremske sekcije in takoj pričeli z reparaciio. ki pa le bila zelo težavna in se je zavlekla pozno v večer. ^one« 14137 Martinov večer r Mestnem domu Začetek ob 80. nri Dobra jedača in pijača Blazen revež na cesti Ljubljana. 15. novembra Stanovalci hiš na Tržaški in Bleiweisov! cesti ter ljudje, ki so hiteli po opravkih po omenjenih cestah že v zgodnjih jutranjih urah, so bili priča čudovitega prizora Bilo je nekako ob 5. zjutraj, ko se je pričelo tik pred tobačno tovarno razlegati zagluš-Ijivo kričanje in so pričeli nekateri razburjeni tekati čez cesto. Odnirala so s® okna. čuti je bilo začudene vzklike moških in pritajene vzkrike žensk, ki so se obračale proč, čim so se ozrle na cesto. Na policijski direkciji je kmalu nato zapel telefonski zvonec. Dežurni je vzel v roko slušalko in zaslišal razburjen glas: »Halo, pred tobačno tovarno na cesti mamo nor« ca! Bega po cesti v Adamovi obleki* »Kaj — ali prav razumem ?* »I. prav, kar pogledat: ga pridite!« V naslednjem trenutku sta že bila na potu proti Tržaški cesti dva stražnika, Id sta hitela n3 vso moč, da prideta čim prej na mesto. Od daleč sta že opazila na vogalu Bleiweisove ceste gručo ljudi, železničarje z ročnimi kovčegi. vračajoče se iz ali odhajajoče v službo, mlekarice z vozički, voznike, m vso pisano družbo, ki je hitela mimo popolnoma golega človeka. Ta ie stal tamkaj v vsej svoji nagoti in se držal na moč veličastno. Včasi je dvignil kar obe roki in važno zamahnil proti ljudem. Če se mu je zdelo, da ga gledajo, je zadovoljno prikimal, se obrni! in napravil zopet par korakov naprei ali nazaj. »Ali ga mora zebsti!« so se pomenkovali nekateri ki so se mu skušali priblžati ter ga spraviti v eno ali drugo stanovanje. »Greste z menoj?« se je opogumil neki moški in se približal nagemu norcu. Ta ga je nekaj časa motri! z izbuljenimi očmi, nato Pa se je postavil tik predeni sprego-vorivši: »Cesar ne sprejema takih vabi!.« Došla stražnika sta se približala slaboum-nežu previdno in prijazno. Takoj, ko iu je ta ug!edal, se mu ie obraz zjasnil. Zadovoljno je pokimal. prijazno salutiral in vzkliknil: »Aha. moji generali so tu!« Obrnil se je k enemu izmed stražnikov in svečano izjavil: »Ti postaneš v kratkem moj cesarski namestnik v Afriki!« Ozrl s« je na drugega stražnika in mu pokroviteljsko pokimal: »In ti njegov adjutant . . .!« »Hvala lepa, vaše veličanstvo.« sta menila stražnika in povabila bednega »cesaria« s seboj. Goli mož jima je sledi! popolnoma rade volje. Ker se je pričelo čedalje hitreje svetlikati in ie množica naraščala, so stopali hitro in se ie slaboumnež rad podal v zakurjeno stražnico. Zdaj3ie bilo treba dognati, kdo prav za prav ie revež, ki si je dovolil nočno promenado v Adamovi obleki. Slednjič so ugotovili, da je to 40-Ietni Rudolf S. z Viča, bivši narednik, pozneje pa šofer, k! se mu le omračil um že pred par leti. Navzlic bolezni pa moža zaradi prenapoMe-nosti niso snreieli v umobolnico ln ie živel pri svoji 70-!etni materi na Viču. S. jo postajal mnogokrat nasilen ln so ea morali, da so ubranijo nred njim, večkrat povezati. Tudi zdai so ga imeli zvezanega kar dva dni. oa se ie ponoči razjveza! sam. se slekel do kože. tak odhitel na cesto ter zab'odil v mesto. Slaboumneža se obdržali zaenkrat v policijskih zaporih, ker kam čelo z niim? Doma se ga branilo, ker je nasilen, v umobolnici na Studencu ni prostora, v bolnici enako ne. — kakšna bo njegova nadaljnja usoda, vedi sam Bog. Repertoarfi LJUBLJANSKA DRAMA. Pobota. 16.: Naš gospod žurmik. Izven. Nedelja. 17. ob 15.: Janezek - Nosanček. Mladinska predstava. Tzven. — Ob 20.: Življenje je lepo. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Sobota, 16.: Beneška noč. Operete. Izven, Nedelja, 17.: Valkira. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota. 16.: Ameriški koncert Pavle LovSo tove. B. Nedelja, 17. ob 15.: Piskrovez. Kuponi. — Ob 20.: Pohujšanje v dolini šenfcflorjan* ski. Kuponi. Znižane dramske cene. Domače vesti • Zastopstvo Novinarskega društva pri banu. Dravski ban g. m2. Seniec je sprejel včeraj predsednika Novinarskega društva v Ljubljani, g. Stanka Viranta, glavnega urednika »Jutra«, in odbornika g. Viktorja Švajgerja, urednika »Slovenca«. Delegata sta sporočita g. banu pozdrave novinarske organizacije in ga obenem prosila za podporo pri težkih nalogah, ki Jih rrše novinarju G. ban se je zanimal za razmere med slovenskim novinarji in za organizacijo poročevalske službe ter obljubil, da bo šel novinarjem in časopisja kar najbolj na roke. • Diplomira]] so včeraj za teženj erje elektrotehnike na tehniški fakulteti ljub Ijanske univerze gg. Peter Greserov iz Rusije, Stanko Jesih iz Šiške in Stanko Weibl Iz Ljubljane. Čestitamo! • Iz železniške službe. Sef delavnice državnih železnic v Mariboru inženjer Mom-čilo šiefanovič je premeščen v Beograd in prideljen na službovanje prometnemu ministrstvu. • Imenovanje novih dvornih dobaviteljev. Kakor nam poročajo z Bleda, le dvorni maršalat te dni imenoval za dvorna dobavitelja gospoda Jurija Ravnika, posestnika parne pekarne in slaščičarne, ter gospoda Ivana TriJlerja, ključavničarskega mojstra in vodovodnega instalaterja, oba aa Bledu. • Z zagrebške univerze. Dekanat filozofske fakultete zagrebške univerze razpihuje natečaj za kontraktualno mesto lektorja ruskega Jezika in nove književnosti z letno nagrado 30.700 dinarjev. Za to mesto lahko prosfo absolventi univerze, usposobljeni za pouk ruskega jezika in književnosti. • Evangelijski Ikof ▼ Sloveniji. V zdravilišču Topolščici pri Šoštanju biva na le-čenju evangelfski škof g. Adam Vereš. To Je prvi slovaški evangelijski škof v naši državi. Za škofa je bil izvoljen v Stari Pazovi 3. januarja 1929. Vereš ie narodno misleč Slovak. Pod njegovo škofijo spadajo vse slovaške naselbine v naši državi, ki so po pretežni večini protestantske veroizpovedi. • Vzor čebelarja Is kuncerejca. Prejeli smo: »Medotvorna skupščina.« Tako je naslikano nad čebelnjakom, ki si ga* Je postavil šolski upravitelj g. Alfonz Inkret v Šenkovem turnn onkraj Rašice y vodiškem okraju. Pa ne le ta napis je originalen, tudi panii so znameniti po svojih naslovih. Vsak panj namreč ima ime kake politične stranke na našem kontinentu. Zastopane so celo boljševiške čebele in komunistke in anarhistke. Nad vsemi panji pa domini-rajo novinarke in diplomatke. Kakor je ta čebelnjak svo evrsten, tak je tudi njegov neumorni oskrbnik. Ni izkušen gospodar samo čebelam, nego skrbi marljivo tudi za nailepše kunce in poučuje ljudi o niih pravilni reji. Zelo je vnet tudi za glasbo. Večkrat na teden ima pri sebi zbrani«! do pet mladeničev obrtnikov in iih vadi na godala prav uspešno. Tako deluje učitelj zunaj na kmetih za vzgojo ljudstva, ki je zanjo dovzetno. Kdor hoče videti opisani čebelnjak, naj se le potrudi poleti v šen-kov turen, to je v graščino, na kateri Je napis: Šola. • Spremembe ▼ potniškem prometa na progi Jesenice—Rateče—Planica. Od 16. t. m. dalje vozi tovorni vlak s potniškim prometom štev. 8672, ki je vozil do sedai od Jesenic do Dovja-Mo:strane, od Jesenic do Rateč-Planice, z odhodom z Jesenic ob 1420 in prinodocn v Rateče-Planico ob 16.33. V obratni smeri vozi mešani vlak štev. 8627/8633 z odhodom fz Rateče-P!a-nica ob 16.35 in prihodom na Jesenice ob 17.52. Zato pa izostane na progi Dovje— Mojstrana—Jesenice tovorni vlak s potniškim prometom štev. 8671, odhod iz Dovja-Mojstrane ob 15.30 in prihod na Jesenice ob 15-53 kot dnevno reden. Nadalje vozi od 16 t m. dalje na progi Jesenice—Rateče—Planica ob sobotah in dnevih pred prazniki ter ob nedeljah in praznikih namesto dosedan ega vlaka štev. 8618, odhod Jesenice ob 22.30 prihod Rateče-Planica cb 23.2, potniški vlak štev. 2626 z odno-dom z Jesenic ob 21.32 ter prihodom v Rateče-Planico ob 22.33. • Postajališče Rateče-Planica. Dar.es prične poslovati postaiališče Rateče -Planica na progi Jesenice—državna mgja. Od danes dalje se tu vrši pri vseh potniških in mešanih vlakih odprava potnikov s pro-da!o kart, odprava prtljage pa proti doplačilu. • »Zbori.« Reviia nove zborovske glasbe. Ureja Zorko P r e 1 o v e c. Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski* Zvon« v LJubljani. Letnik V., zvezek 5., je pravkar izšel z naslednjo vsebino: Glasbeni del: Va-silii M i r k : »Kopa cura vinograd« in »Ka-ranfile«, narodni za moški zbor; Slavko O s t e r c : »Pesem revolucionarjev«, moški zbor; dr. Anton D o 1 i n a r : »Rodna vasica« in Ivan Ocvirk: »Rože Je trgala,« mešana zbora. Književni del: D. Go-rinšek: »Sam« (pesem); prof. H. Druzovič: »O naši muzikalnj politiki«; S. Osterc: »H. Burian in voiceband«. Naši skladatelji. Zgodovina pevskih dru.Vev. Novosti. Razno. Listnica uredništva in uprave. — Zbore ponovno toplo priporočamo v naročbo vsem pevskim zborom in prijateljem petja! Lertna naročnina 50 Din. List se naroča po dopisnici na upravo »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljub!!anl • Jugoslovensko turistično udruženje. V Novem Sadu se bo vršil danes in jutri 5. kongres delegatov Jugoslovenskega turističnega udruženja. Kongresa se udeleže razen delegatov tudi zastopniki vojske, države In mestnih občin. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, med drugimi Iz-prememba društvenih pravil v tem smislu, da se omogoči skupno delovanie vseh Jugoslovenskih turističnih društev. Kongresa se udeleže tudi dr. Ciril Žižek, šef turističnega oddelka v ministrstvu trgovine, profesor Josip Pasarič. bivši narodni poslanec in predsednik zagrebškega Planinskega društva, za beogra sko Planinarsko udruženje pa Stanoje Nedelikovič in dr, Milan Rfctič. * Revolverji za rezervne oficirje. Vojno-tehničoi zavod ▼ Kragujevcu je Udruženje rezervnih oficirjev obvestil, da so v smislu prlav in vplačil revolverji za rezervne oficirje naročeni. Revolverji bodo dobav l.ieni v roku dveh mesecev. Ko jih bo komisija pregledala, preizkusila in žigosal^, se bodo potom ndruženja razposlali naročnikom. * Za one, ki imajo svojce ▼ Ameriki Prejeli smo: G. Franc Zerovnik odpotuje 27. t m. v Newyork, Cleweland in druge kraje Amerike preko Havre s parnikom »II de France«. Ako imajo družine ali posamezniki kako željo ali zadevo, ki se nanaša na naše ljudi v Ameriki, se lahko obrnejo do vključenega 23. t. m. na naslov: Franc Zerovnik, Krekov trg 4, Ljubljana * Smrtna kosa. Na Golniku Je umrl g. Joško B a b i č, kapetan v pok. Njegov pogreb bo jutri ob 14. na pokopališče pri Sv. Krištofu v Ljubl:ani. — V Celju je ugrabila smrt gospo Marijo Š u 1 g a j, soprogo strojevodje. Jutri ob pol 16. jo bodo položili k večnemu počitku na mestnem pokopališču. — V Smihelu Je umrl v cvetu mladosti g. Herman U d o u č, ki bo danes ob 13. pokopan na domačem pokopališču. Pokojnim blag spomin, rodbinam Iskreno scžalie. * Izsuševanje vardarske doline. Družba Foundation Company vrši že dve leti obsežna dela za izsuševanje vardarske doline, od česar se pričakuje dvojni uspeh: higijenski, ker bodo izginili komarji in ž njimi tudi malarija, in gospodarski, ker se bo velik kompleks zemlje lahko porabil v kmetijske svrhe. Naprava za odvajanje vode v morje iz jezer Ardžan in Amatovo Je končana ta se bo iz omenjenih Jezer spustila v more 20. t m. Na tafinstven način Izginila je oporoka • • • Vse mesto Je rožbutrjeno, teredno pustolovec vin svode prste vmes. Nihče nro rta kos. Bdfjnol« ma/memuta kra$ filmskih akrobatov Cario Aldini sa izsledi po velesiaipetili seraacdato, ki Jih vraffite danes oto 4, H6, H«. in 9. ori ▼ Novo! PremiSe«! }ilnO (jdcoC BHHHBBHnHUmOHi * Obsojen zaradi širjenja komunističnih letakov. Okrožno sodišče v Sarajevu ie> predvčerajšnjim razglasilo razsodbo v procesu proti krojaču Munamedu Zelasiču, ki e bil obtožen zaradi razdeljevanja komunističnih letakov. Obsoen je na osem mesecev zapora. Vračunalo se mu ie enajst mesecev preiskovalnega zapora. Državni pravdnik je prijavil priziv. * Vlak železničarju odrezal nogo. Na postaji Andrijevci pri Vinkovcih se je v sredo zvečer zgodila huda nesreča. Čuvaj proge Stjepan Tučkovič se Je s tovornim vlakom vračal iz Broda z namenom, da izstopi v Andrijevcih, kjer je v bližini opravljal svojo službo. Ker pa se vlak na postaji ni ustavil, je Vučkovič skočil iz drvečega vlaka, pri tem pa je z levo nogo prišel pod kolesa. Ponesrečenca je postajno osobje našlo blizu skladišča, kamor se je priplazil brez leve noge. Ponesrečenec je bil prepeljan v brodsko bolnico. * Skromen razbojnik. V okolici Podgo-rice se je pojavil originalen hajduk Špiro Miličevič z dvema tovarišema. Njegova metoda je povsem nova. On ne ropa nasilno, marveč zahteva, če mu pride kdo v roke, nai mu da, kolikor more. in je zadovoljen, če dobi sto dinarjev. Tako je pro-šlo sredo zvečer srečal potniški avtomobil, v katerem sta se vozila dva cetinjska trgovca. Na zahtevo sta mu dala vsak po 100 dinarjev, nakar sta lahko nadaljevala svoje potovanje. * Sinova osumljena, da sta umorila očeta. V Voščici pri Kocnnu na Krasu so našli posestnika 58-letnega Ivana Pirca ležečega v krvi v veži lastne hiše. Spravili so ga v posteljo, nakar je povedal, da ie nekdo streljal nanj z vrha stopnic v nadstropju. Pirca so potem prepeljali v goriško bolnico, kier je umrl. Zadet je bil v prsi s strelom iz samokresa. Pire ima sedem otrok. Trije sinovi živijo kot delavci po Krasu Med njimi in očetom so bili vedno prepiri, zato so morali sinovi prvi od hiše. Osumljena sta umora dva sinova, ki se nahajata sedai v zaporu. * Zasledovan zaradi sama groznega zlo-Sna. V noči na 9. L m. je bil v Ocin;u v srezu Murska Sobota izvršen grozovit zločin. V svoji hiši so našli umorjenega in oropanega Andreja Langa. Storilec mu Je pobral poleg drugih predmetov tudi vso obleko in nove čevlje. Tega zločina je osumljen neki umorjenčev sorodnik, ki se ie najbrže preoblekel v njegovo obleko, nato pa pobegnil. Je to šele 1'5-letni Fran- iimo« dr. Studtvig zobozdravnik, Jesenice, Hotel Paar omdimna redno vsaki dan teveemšl vsakega petka. DIŠAVE SLON la potrebiton* ujeeoeJ« ▼ drogcrijifc K ABC, LJUBLJANA te KANC (VSUpub1, MARIBOR CENIk ,KATIS!| oe Lekar, ki je za svojo starost dobro razvit, podolgastega obraza. Kam se je zatekel, je zaenkrat še popolnoma neznano in ga orožniki ne morejo izslediti. • Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga aH lika tovarna Jos. Reich. • Obleke |n klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Volnene nogavice, pletenine In rokavice po nizkih cenah pri tvrdki Karel Prelog, Ljubljana. 249 * Trimotorn! Fordov popolnoma kovinski monoplan, ki je preletel vso Evropo je kupila češkoslovaška država ui ga bo postavila v promet na državni letalski progi med Prago in Bukarešto, Polet .>e je v vsakem pogledu izvrstno posrečil in je vzbudil monoplan v vseh deželah, ki jih je obiskal, naivečje zanimanie. Nade v zračna vozila kot potna sredstva so končno potrjene z zaključkom t*ga čudovitega krožnega poleta, ki je bi: izveden od kraja do kraa z nepogreSno točnostjo. Pred izročitvijo kupcem je stroj absolvi-ral 200 do 250 letalski.! ur, kar pomenia, da je obvladal približno 40.000 km brez nezgode in brez kakršnekoli mehanične pomoči. 176 Iz LJubljane o— Telefon gasilskega urada. Dodatno k ob|avi novih telefonskih številk mestnega magistrata opozarjamo občinstvo, da ima gasilski urad, oziroma rešilna postaja poleg telefonske št. 3022 še vedno tudi št 2209, ki je od magistratne hišne centrale popolnoma neodvisna. u— Violinski koncert ▼ Ljubljani Kakor že javlieno bo v ponedeljek 18. t m. kori-certlral v dvorani »Uniona« slavni ruski violinist Anton Maskov. Umetnik uživa v zapadni Evropi kakor tudi v Severni Ameriki sloves enega prvih evropskih goslačev. V Jugoslaviji nastopi letos prvič, in sicer v Ljubl ani, Zagrebu, Beogradu m drugih mestih. Na svojem ljubljanskem koncertu bo igral Busonijevo sonato, Vi-valdiev in Glazunov koncert ter dva komada Španca Sarasate. Na klavirju bo spremlja! virtuoza pianist dr. Oto Herz. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. u— Iz gledališča. Drevl bo v operi prva repriza Straussove operete »Beneška noč« (izven abonmaja), v drami pa bo komedija »■Naš gospod župnik« pri navadnih dramskih cenah. — Opozar amo na veliko opero nemškega genija Wagnerja »Valkiro«, ki se bo pela v nedelo zvečer, te sicer prvič na slovenskem odru. Sodelovali bodo: Thierryjeva. Majdičeva, Marčec, Primožič in Križaj. Kot Valkire nastopijo: Poličeva, Ribičeva, štagljerjeva, Jertnano-va, Španova, Ramšakova, Strniševa, Gcr-lovičeva in druge. Delo je muzikalno na-študiral ravnatelj Polič. Režiser K-ivecki. ! nscenacija po načrtu prof. Vavpotiča. Priporočamo, da si obiskovalci nabavro »Gledališki list«, v katerem bo objavljen i* vleček libreta opere in ki bo v predprodaji pri dnevni blagajni. Predstava bo Izven abonmaja. — Drama srbskega književnika Jankoviča »Brez ljubezni« bo vprizorjena 23. L m. JAPONSKA NOČ V deftetl rumeoe&a sobica, v deželi bmprjotiov, v sencah mesta ljubezni Yoshrware živita brat in sesrra. Brat ljubi lepo deflrJe l}u-bozmi, se bori zanjo, sestra ga hrami pred nasiljem tekmecev, inmije se zanj. (ta pridobi denarje za njegovo oodnavijenj« — toda sence so stma&ne FVe®anja«o Ju Rudije, lastna vest, pošastne vizije tnrajo brata v blaznost in smrt, sestro v brezmadežno noč dežja io burje ... Rezervirajte si pravočasno vstofpnnce! Oto 4, H m 7, >Ž8„ 9. V SENCI I ari. Y 0 S H 1 V A R E! Se triko!! se nista amatmost in ffjknska teterika teko zmaSE v podajanju čustev, kakor v tem filmu. Svetovna ioriefta deda oe more preiivalrti. Ciovelk se pri gledanju tega fltona satn izrablja v divjo japonsko fantazijo! V senci Yoshi-ware — to se praivi v senci mesta irafoezm, sorv rešiva, bort*. Kaj ta-ke®a še niste vndelL Kino Ljubljanski dvor TeJeJon 2730. ge Dane Boletove rojene Strekljeve. Pogreb bo danes v soboto 16. t m. ob 15. iz mrtvašnice deželne bolnice. u— Prijeti tuii agenti Včeraj dopoldne sta bila pred nekim hotelom v mestu prijeta dva dunajska Žida, ki sta v družbi neke ženske prodajala že dalje časa po mestu kakor tudi po deželi razno manu-fakturno blago. Vozili so se s kraja v kraj kar z avtomobilom in obiskovali posamezne stranke. Izdajali so se za zastopnike neke mariborske tvrdke, kar pa seveda ne odgovarja resnici. Pisali so naro-čilne liste, preden pa so tak list zakl učili, se je eden agentov spomnil kakor slučajno! »Saj tako blago imamo pa menda s seboj!« Navadno so ga res imeli in odjemalci so plačevali slabo blago visoko nad vrednostjo. Tuji židovski agenti so na ta način osleparili mnogo ljudi. Čedna družba je bila s policije odvedena na magistrat — in obsojena na plačilo 6000 Din g!obe ali na 40 dni zapora. Obenem Jim je bilo zaplenjeno tudi vse blago v vrednosti 12.000 dinarjev. Zdravnik naš skoro obupava, družina naša vsa ie zdrava. »To res Je čudež pri Vas sedaj!« »Oh ne, mi pijemo le BUDDHA čaj!« Tea Import, LJubljana, Aškerčeva u!. KETTE KETTE KETTE S H H S * DAME IN GOSPODJE! S prostorih trgovine KETTE razsta- j ▼a, katero ne zamudite ogledati. ^ KETTE KETTE KETTE u— Udruženje gledaliških Igralcev LJubljana se v imenu svojega člana g Leopolda Kovača najtopleje zahvaljuje gledahškl upravi, svojim kolegicam in kolegom, vsem lubljanskim dnevnikom, restavra-terju »Slona« g. Rothu za uspe! aranžma komerza, kakor tudi prav vsem, xi so na katerikoli način pripomogli k sila nemu uspehu njegovega 25-letnega Jubileja. u—r »David ln Goilat« Ta monumentalni film, ki nam predoču.ie veličasnto dramo, posneto po Sv. pismu, bo predvajala danes in iutri ZKD v prostorih Elitnega kina Matice. Film nam prikazuje boe med Izraelci in Filistejci. Film je posnet z največjim razkošjem, kakršnega so zmožni le Američani; zato je tudi vreden, da si ga vsakdo ogleda. Današnja predstava bo ob 14.30. utrišnja ob 11. dopoldne. Zgodovinsko razlago in uvod k filmu bo podal g. prof Pavlič. DRVA. PRFMOG. KOKS pri tvrdki ..KURIVO" Telefon 3434 Dnnalska e. 33 Jinu skladata f Balkan) u— Lutkovo gledališča na Taboru. Jutri v nedeljo ob pol 16. repriza Igre: »Mar-buel, črni sluga pekla«. Skušnje za igro »Peterčkove poslednje sanje« so v polnem teku. Režijo vodi br. Zidarič. V delavnici slikarja br. Skružnega ml. se pa pripravlja potrebna inscenaciia in dekoracije. Za obilen poset se priporoča vodstvo. tt— Društvo »Soča« v LiaMjanI prosi člane, da se po možnost! udeleže v čim več!em številu pogreba preminule nase članice ge Danice dr. Boletove, soproge generalnega ravnatelja banke »Slavije«, ki bo danes popoldne ob 15. izpred mrtvaške veže iavne bolnice. o— Klub Primork vabi vse gg. <5jbr»rn>-ce !n članice, da se zanesljivo udeleže pogreba naše preminule rojakinje in članice u— Tatvina zlatnine. Zasebnica Neža Kragljeva, stanujoča v Hrenovi ulici štev. 14, je te dni pogrešila srebrno žensko uro, par zlatih u.ianov v obliki cekina z mono-gramom N. K, malo ovratno zlato verižico s štirioglatim obeskom ter vgravirano pia-ninko, poročni prstan in 300 Din gotovini Kragljeva, ki je tatvino takoj prijavila policiji, ni mogla navesti, kdo bi p-iše! kot tat v poštev. Najbrž !e tatvino izvršil kak berač, ki se je vtihotapil v sobo, ko se je oškodovanka za hip odstranila. u— Male tatvine. Trafikantka Marija Dimičeva na Marijinem trgu je prijavila, da ii je predvčerajšnjim popoldne odnesel neznan zlikovec izpred trafike plahto iz šotorovine. — Sluga Ivan Korenčič je spravil predvčerajšnjim dopoldne svoje kolo v vežo hiše št. 2 v Šolskem drevoredu. Kolesa pa po povratku ni več našel na mestu, ker se ga je medtem že polastil neznan tat. Ukradeno kolo ie bilo črno p!e-skano in ie znamke Waffenrad št 106. u— Okradena ▼ cerkvi V ljubljanskih cerkvah so žepne tatvine zelo pogoste. Pred tedni so bile skoro na dnevnem redu. Nato so slični primeri izostali, včeraj pa je zopet postala žrtev spretne tatice soproga mlinarja iz Domžal Marija Simonova. Imenovana s« je pripeljala v mesto včeraj dopoldne z namenom, da nakupi za svoje otroke nekaj obleke. Imela je s seboj 1200 Din gotovine, k! jo je dobila od lastnika mlina na plačo svojega moža. Preden je odšla v trgovino, je stopila v frančiškansko cerkev in sedla v neko klop Pri tem ie položila torbico z denarjem kraj sebe. Ni pa opazila neznane ženske, ki se Ji je približala, stegnila roko ln odhitela s torbico in denarjem na prosto. Cim je Simonova tatvino opazila, je odhitela na policijo, kjer pa ii tudi niso mogli pomagati, kajti tatica Je bila takrat že na varnem. n— Plesna vaja Ljubljanskega Sokola bo ▼ soboto 16. t m. ob 20. o— V društvu »Soča« pri »Leva« na Oo-sposvetski cesti bo drevi ob pol 9. predavanje o panevropskem gibanju. o— Martinov večer v Mestnem doma priredi v soboto 16 t m. ob 20. pevsko društvo »Slavec«. Spored: godba, petje, ples. TočHa se bodo pristna Gradova vina iz Kaši j a. 1448 u— Plesne vale družabnega odseka Društva računskih uradnikov se od 16. tm. zopet redno vrše vsako soboto od 19.30 dalje. 1449 u— Martinov večer priredi Obrtniško društvo v LJublianl v soboto 16. t. m. ob 20. v salonu hotela »Bellevue«. Godba, ples, zabavni in šaljivi program. Vstopnina prosta. Obrtniki in njihove družine, prijatelji in znanci uljudno vabljen®! 1450 u— V Izložbenih oknih specialne trgovine za perilo H. Šare Je razstavl ena krasna nevestina oprema, izdelana v lastni delavnici. 1439 u— Četrti družabni večer Trgovskega društva »Merkur« ▼ LJublianl bo prihod-n'o sredo 20. t. m. ob pol 21. v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Na vrsto pride izredno zanimivo in aktualno predavanje o radiu in napravah za radio. Udeležnikom se bo nudila izredna prilika, poslušati o tem vprašanju našega prvovrstnega strokovnjaka na tem poI:u. ki Je stvaritel' naprave v Domžalah. Predavanje bo imel g. inž. Mario Osana, vseučiliški profesor v LjublianL Po končanem predavaniu petje te godba. Družabni večeri so se aitro priljubili Na zadnjem družabnem večeru je bila zelo živahna udeležba in je pel Za-vršanov kvartet, ki je očaral poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje dobro dešli! 1452 Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes, v soboto bo za B-abonente končen odlične umetnice ge Pavle Lovšetove. Pela bo pesmi, ki so na njeni turneji po Ameriki priborile zmago slovenski pevski umetnosti. Koncert la svojevrsten in pomeni za Maribor glasbeni dogodek. — V nedeljo popoldne ob 15. se bo uprizorila opereta »Piskrovez«, zve« čer pa »Pohujšan.e v dolini šentflorjanski«. Kuponi, zvečer znižane cene. — Prihodnji teden bc premijera Lortzingove komične opere »Wormski orožar«. a— S. J. S. U. »Napredek« ▼ Mariboru priredi v soboto 16. t m. ob 14. popoldne interno dijaško akademijo v mali dvorani »Narodnega doma«. Vableni tudi nečlanil a— Edicije knjig v Ljudski kniižnicL Mariborska »Ljudska knjižnica« v Narod« nem domu je prejela zadnje dneve sledeče kolekcije izdaj slovenskih in jugoslovenskih knjižnih družb: Knjige »VoaViko« ve družbe«, »Cankarjeve družbe«. »Kmetijske matice«, »Mohorjeve družbe«, »Slo« venske Matice«. »Modre ptice«. »Hrvatske Matice«, »Srbske književne zadruge«. Naročila pa je knjižnica tudi zopet celo vrsto revij. Knjige so deloma že vezane ki čita-teljem na razpolago ob u ra din ih urah v torkih, četrtkih in sobotah zvečer, ter v ne-deljo dopoldne. Vsakokrat se sprejemajo novi člani in je vstop vsakomur prost, ker je knjižnica javna a— Nasilen razgrajač in pretepač. Na križišču Radvan ske ceste in Frankopan-ske ulice je stražnik aretiral v četrtek ne« varnega razgrajača, šele 18-letnega Ivana Pukšiča, ki ie glasno razsajal, grozil ca-santem in ozmerjal vsakogar, kdor ie žel mimo. Ko se mu je približal stražnik, je postal Pukšič še bolj nasilen, vrgel se je na tla in brcal z nogami, da ga stražnik n! mogel prijeti. Pozvati je moral asistenco, pa tudi oba stražnika nista mogla ukrotit! nasilneža. Šele, ko ie prispel tretji stražnik na pomoč, se jim je posrečilo prijeti pobesnelega mladeniča in ga odpeljati v zapor. Vso pot je Pupšič razsajal, obkladal stražnike z ne baš izbranimi priimki ter pljuval na pasante. Tudi v zaporu je še dal e rogovilil. Fant bo imel zaradi javnega nasilstva opravka s sodiščem. a— Vlom na Aleksandrovi cesft. Pred dnevi so neznani storilci vlomili v podstrešje Antona Birgmayerja na Aleksandrovi cesti 70. Odnesli so razno obleko, poste!:nino in več preprog v vrednosti r:ad 5000 Din. Lastnik je vloma osumil v aiSl zaposlene delavce in je vlom pri avil policiji. Eden izmed osumljenih delavcev je takoj, ko je opazil priha'ajočega stražnika, prosil gospodara, naj ga pusti domov, češ, da mu je postalo slabo. Gospodar Je sumi!, da je delavec na"brž udeležen pr! vlomu in pustil ga je domov. Sam pa se le skrivaj odpeljal na delavčevo stanovanje v mariborskem predmestju. Še preden je delavec prišel domov, so orožniki preiskali stanovanje Ln našli že na pragu razrezano ukradeno preprogo. Kmalu nato se je na kolesu pripel al tat v osebi delavca Ivana Brodnjaka za nijimi domov. Orožniki so ga prijeli, nakar je Brodn ak vlom priznal in izdal tudi svoje sokrivce. Ukradel je tudi sukno. ki jo je policija našla pri ženinih starših. V Mariboru ie policija v zvezi z vlomom aretirala nekega J. V„ ki je osumljen, da je sodeloval pri vlomu. Oba je izročila sodišču. a— Prlmarij dr. černič Mirko, specialist za kirurgiio, se je preselil in ordinira v sa-natoriju v Mariboru, Gosposka ul. 49. (tik gimnazije), tel. št 23S8, od 8.-9. in od pol 14.—15. 1451 Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče ▼ Celju. V ponedeljek 11. t. m. je univerzitetni profesor dr. France Veber iz Ljubljane nadaljeval svoja predavanja pod naslovom: Veselja, ljubezen, molitev. Predavatelj je podal v skoro 2 urnem predavanju neposredno analizo človeške duševnosti, in to z vidika nagonskega doživetja. Poslušalci so tudS tokrat docela napolnili dvorano in z velikim zanimanjem sledili izvajanjem doktorja Vobra. — Prihodnji ponedeljek 18 te* ga meseca bo zaključno predavanje iz tega ciklusa pod naslovom: Spoznanje — zmota, v katerem bo orisal predavatelj bistvo človeške osebnosti z umstveoe plati. e— Nesreča pri delu. V četrtek opoldne Je žagal na strojni žagi na dvorišču Narodnega doma v Čel u drva 44-letni strojnic Simon Na rad iz Gaber ja. Pri žaganju mu le po neprevidnosti spodletel kos polena Izpod žage te ga močno udaril med palec te kazalec desne roke. na kateri mu Ja raztrgal vse meso in žilo dovodnico. Mo? le izgubil mnogo krvi in so ga morali i rešilnim vozičkom prepeljati v Javno boj nico. e— Pm sneg ▼ Cefln. Včeraj zjutraj je kaki dve uri naleta val med dežjem prvi letošnji sneg. Temperatura je padla na 1 stopinja nad ničlo. Savinja je predsinočniim pričela nevarno naraščati, včeraj zjutraj pa je že padla za dobra 2 decimetra. Po-vodenj nam torej za enkrat še ne grozi. e— Strašna slika bede. Včeraj je cel ska policija prejela poziv, po katerem naj bi se merodajni faktorji nujno pobrigali za v strašni bedi živečo družino brezposelnega mesarskega pomočnika, 48-letnega vdovca Franca Cehneria. Ceaner je namreč že nad teto dni brez posla, lani mu je na porodu umrla žena. Zapustila mu je 6 nedoletnih hi nepreskrbljenih otrok, in sicer 10-Ietne-ga Erika, 7-letnega Otona, 5-Ietnega Pavla. 4-letnega Ludvika. 2-letno Ano in 1-Ietno Marijo, ki se trenutno nahaia v ljubljanskem Dečjem domu. Cehner je nekaj časa stanoval v Liscah pri Celju, ker pa ni motel plačevati najemnine, je bil z vso nebogljeno družino vržen na cesto. Nato se Je preselil k nekemu invalidu v star vagon nasproti vojaškega skladišča ob Ljubi an-ski cesti. Vagon pa je bil za dve družini naravno pretesen in se je moral Cehner zopet seliti. Brez zaslužka m brez vsakih sredstev je bil prisiljen poiskati si zasilno bivališče pod odprtim kozolcem ob Ljubljanski cesti, kjer že dale časa prebiva na mrazu brez vsakega pohištva in tople hrane. Vsa uboga družina leži na goli.1 deskah, pokriva se pa s par kosi starih vreč. Cehner zasluži sem in tja kak dinar, to pa komaj zadostu:e za kruh istega dne. Otroci se potikajo oblečeni jedva za silo brez vsakega spodnjega perila in do skrajnosti izstradani po mestnih ulicah in prosjačijo za kos kruha. Jedli že več mesecev niso nobene tople hrane. Vrhu tega pa le policija ugotovila, da se otroci naravnost koplejo v ušeh. Pomoč je nujno potrebna in se v imenu umirajoči.! sirot obračamo na razna humanitarna društva In mestno občino v Celju za najnujnejšo podporo. e— Prezgodaj Je prišla v Celje. Te dni ponoči je bila v Aleksandrovi ulici aretirana 43-1 etna Rozalija T. iz Savinjske do-Sne. ker je močno nadelana kolovratila po irestu. Spravili so jo do iztreznenja v zapor, nato pa se je pri zaslišan u ugotovilo, da Rozalija nima pravice prebivati v Celju. ker je bila I. 1924, izgr.ana iz Celja za dobo 5 le L Ta izgonska doba bi morala iz-teči bal 2. decembra letos in ie prišla Rozalija, ki je pobegnila svojemu možu, dobrih 14 dni prezgodaj v mesto. Najbrž ji bedo zopet za nekaj časa prepovedali obisk našega mesta. e— V Staro Gradlško. Na podlagi rešitve višjega državnega tožilstva v Ljubi ani Je bil včeraj h celjskih zaporov odpreml;en za dobo treh let v prisilno delavnico v Stari Gradiški 40-letni Otmar Mešiček iz Sevnice, oženjeni delavec brez stalnega bivališča, ker se je kljub štirim težkim pred-kaznim spozabil že petič napram tuji lastnini in zato dobil nagrado v obliki štirih oiesecev težke ječe. Iz Novega mesta n— Proslavo lTOletnice Ilirije priredi podružnica Jugoslovenske Matice dre vi ob 8. ▼ Sokolskem domu. Udeleži se je najbrž tudi francoski konzul iz Ljubljane. V izložbi g. Koširja razstavljene slike z ilir« ske proslave v Ljubljani vzbujajo splošno pozornost. n— Dan krizantem. Koto jugoslovenskih sester priredi v nedeljo dan krizantem. Gi* Sti dobiček je namenjen za božičnico najrevnejšim družinam. Iz Škofje Loke SI— Predavanje o Jugoslaviji priredi da* neg zvečer Zveza kulturnih društev v ve* Kki dvorani Sokolskega doma. Besede predavatelja g. Vladimira Kravosa bodo iz-*>opofcijevaSe skioptične slike. Vstop prost. Iz Kranja r— Avtoprometna družba z o. z. Kranj-Ljubljarta bo odslej vzdrževala večerni promet za obisk ljubljanskega gledališča. Odhod iz Kranja ob pol 19., povratek iz Ljubljane ob pol 24. izpred »Figovca«. Z Jesenic a— Na Iniciativo Akademskega krožka na Jesenicah se bo brala v nedeljo 17. t. m. ofo 9. v mestni župni cerkvi na Jesenicah masa zachišnica za pokojnim Vladimirom Gortanom. Iz Kamnika ka— Ustanovni občni zbor Tujskopro-metnega društva v Kranju se bo vršil da* ces v soboto ob 20. v gostilniških prosto« rib g. Cererja v Majstrovi ulici Ustanovitev društva je važna za naše mesto in pričakujemo, da bo udeležba velika. Iz Litije I— Sneg in dež. Včeraj zjutraj je pobelil ■neg višje ležeče kraje Belo odejo so dobile Debeče pri Javorju, a čudno je, da je gtiežni pas izpustil Bogenšperk, medtem ko je ogrnil v beli prt v dolini ležečo Lupinco. Hribi na levem bregu Save, kakor Slem-gek, Slivna, Sv. Miklavž in drugi, so vsi zimsko oblečeni.Deževje je precej dvignilo tudi vodno stanje Save. Iz Zagorja T— K našemu poročilu o spopadu med P. in U., ki smo ga prinesli nedavno iz Zagorja, poročamo naproseni naslednje: Delavec Uršič je šel z dvema tovarišema ob 22. iz službe. Ustavila so se v Hočevarje-vi gostilna. Tam je pričel prepiT Plahirtnik. Ko je Uršičeva družba zapustila gostilno, je ocfee! za njimi Plahutnik, da bi obraču* nail z Uršičem, s katerim sta biLa nekaj navzkriž. Uršič se je hotel napadalca ubra* niti in je udaril Plahutnika s steklenico, v kateri je nesel s seboj na šiht kavo. Kakor je razvidno že iz prvega poročila, se stvar ni odigrala v Hočevarjevi gostilni, ampak med potjo. Uredništvo izjavlja, da ni prejelo o tej zadevi informacij od »Juitiove-ga« štabnega poročevalca. L Spominjajte se slepih! ŠPORT SK Svoboda : SK GraKka Jutri v nedeljo se bo odigrala pokalna tekma za darili Delavske zbornice in Saveza Grafičnih radnika med navedenima kluboma. . . . SK Svoboda bram prvo darilo ter je la* ni zmagala z rezultatom 3 : 2. Drugo da* rilo brani Grafika in ima po dogovoru odigrati še z rezervo Svobode, nakar pripade darilo za letos zmagovalcu. Grafika je v vseh njenih nastopih ter zlasti v prvenstvenem tekmovanju pokazala viden napredek. Priborila si je tudi zek) častno diferenco golov 27 : 1. SK Svoboda je pno leto v I. razredu ter beleži že več ugodnih rezultatov in lepo napreduje. Ker sta obe moštvi stalno v treningu m sta dosegli več lepih uspehov, je upati, da bo nedeljska igra v vsakem ožini lepa. Glavna tekma bo pričela ob 15. na igrišču ASK Primorja, kot predtekma se bo vršila tekma rez. Svobode : rez. Hermesa. Darili sta razstavljeni na Miklošičevi ce* sti 13, Splošno kreditno društvo. Istotam sta darili Red Star, ki ju je prejela SK Svoboda o priliki gostovanja v Knittel* feldu. Službene objave LNP Iz seje upravnega odbora 13. t. m. V članstvo JNS je bil sprejet v smislu § 9. prav. JNSa športni klub »Olimp« v Celju. — Zarada predčastne zapustitve ;grišča ob priliki prvenstvene tekme SK Železničar : SK Svoboda v Mariboru dne 6. X. t L prejme SK Svoboda, Maribor poseben dopis. Igralec Logar Franc (Svo* boda. Maribor) se preda kazenskemu odbora. — Tekma SK Krakovo : SK Slavija se verificira s 2 : 0 za SK Slavijo. SK Krakovo prejme tozadevno dopis. — Na znanje se vzame odbor SK Elana, Novo me* sto: predsednik g. in2 Medic Josip, tajnik g. Lakner Franc in odbor SK Jadrana. L j.: predsednik g. Juvan Rudolf, tajnik g. Se* ver Ivan. — Na znanje se vzame dtemisnia člana upravnega odbora g. Vodeba. Na njegovo mesto se kooptira g. dr. Stamol. — Igralec Kampič Josip (Rapid) se preda kazenskemu odboru, ker je neupravičeno nastopil za SK Rapid SK Rapid (Maribor) prejme obširnejši dopis. — Na znanje se vzame dopis JNS z dne 7 XI t. 1., v katerem sporoča, da je u o. JNS zavrnil protest TSSK Maribora proti izrečeni kazni s strani LNP ter potrdil sklep u o. LNP. z dne 18. oktobra. — Dopis SK Slovana z dne 13. novembra 1929 se zavrne, ker še g. Dorče-c, član poslovnega odbora, ni po» ložil funkcije — Atletik SK Celje prejme obširnejše pismo, ker je nastopil dne 1. in 8. septembra t. 1. z neprijavljenim igral* cem. Iz seje posl odbora dne 13. t m. V nedeljo, 17. t. m. ob 13.15 se bo vršila — le ob ugodnem vremenu — na prostoru ASK Primorja rezervna tekma Hermes : Svoboda. — Služba: odbornik LNP go> spod Stanko, vsak klub po 3 reditelje in stranskega sodnika. Nastop službe pol ure pred pričetkom tekme. Zaradi nesportnega vedenja pri tekmi dne 10. t. m. se predajo kazenskemu ocU boru igralci: \Vohimuth Pavel, Pelicon Rudolf. Katavič Franjo (vsi Grafika), Rakuš Edo, Globelnik Ivan, Marchiotti Viktor (vsi Slovan). Verificirani igralci: s pravico nastopanja 23 t. m. za SK Rapid1 Seveček Maks; za SK Ilirijo: Žitnik Vinko; dalje s pravi* oo nastopanja dne 16. V. 1930 za SK Iliri* ja: Erman Adolf Odobrijo se za 17. t. m. naslednje prijateljske tekme: SK Svoboda : SK Grafika v Ljubljani, Amater : Primorje rez. in Dobrna : Ilirija jun. v Trbovljah. K zadnji fcdkmi Grafika s Slovan Prejeli smo v objavo: Sekcija ZNS. (Službeno). Iz seje u. a. dne 14 t. m.) V zaščito osebnega ugleda in avtoritete sodnikov je sekcija z ozirom na pasivno zadržanje in mlačno izvajanje kazenskega praviimika po LNP. prisiljena skleniti, da ne bo delegirala sodnikov na tekme SK Grafike toliko časa, dokler se v zmislu kaz. pravilnika ne kaznuje od* nosno suspendira igralec Pelicon, ki je med tekmo Grafika : Slovan 10. t. m. grobo žalil delegiranega sav. sodnika. U. o. poziva vse sodnike da ta sklep strogo izvajajo. K tekmi Svoboda rez. : Hermes rez. dne 17. L m. se delegira g. Marinič. IZJAVA Z ozirom na službeno objavo ZNS pri-občeno v včerajšnji številki »Slov. Naroda« izjavljamo: V igri se vsa sodniška avtoriteta in ugled nehata v trenutku, ko se sodnik izpozabi tako daleč, da osebno žali igralca in zatem še celo moštvo, kot se je to zgodilo v prvenstveni tekmi Slovan : Grafika. Šele ko ie sodnik žalil celo moštvo Grafike, se je igralec Pelicon. žal, izpozabil in reagiral V tem oziru se bo sekciji ZNS postreglo z dejstvi, ki jih g. sodnik v svojem poročilu na ZNS in LNP ne navaja Kar se tiče mlačnosti LNP glede zadeve, pa pripominjamo, da g. sodnik S-hneller niti sam v svojem poročilu o tekmi ne za* hteva kaznovanje Pelicon a. In vendar je on prvi merodajen v tem oziru. Adresa je potemtakem napačna. Pa še to: Ali bo g. SchncHer kaznovan, ker je s težkimi pogreškami oškodoval i moštvo i cel klub. Razumemo, da mora biti igralec, če zagreši kaznovan, mislimo Ta tudi, da velja isto za sodnika, ki nosi se večjo odgovornost. ODBOR SK GRAFIKE. ASK Primorje (nogom. sekcija). V nedeljo igra rezerva v Trbovljah proti SK Amater; postava v tajništvu. Določeni igralci morajo biti v nedeljo ob 11.45 na glavnem kolodvoru. SK Ilirija (nogometna sekcija). Jutri igra I. moštvo v Mariboru s SK Rapidom, komfo rezerva pa v Trbovljah s SK Dobrno. Ssstava moštev, čas odpotovanja itd. v članski knjigi v »Evropi«. SK Svoboda. Jutri v nedeljo ob 13.15 igra rezerva z rez. Hermesa na igrišču Primorja. Prosim do 12.45 v naši garderobi Prvo moštvo igra proti Grafiki ob 15. Prosim do 14 v naši garderobi. Postavi isto* tam. TKD Atena (bazena sekcija). V nedeljo ob 9.30 trening za vse igralke V ponedeljek ob 18.30 važen sestanek v pisarni g. PrivSkove, Dunajska cesta. — Trener. Plesna vaja SK Svobode se bo vršila danes ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Lisičje, polhove kože la reeb draeih fltTiib tirali kufujt rtiino »koii eMo letu D Zdravit trg iT-nja. Ljubljana. FIodjsd •ki aita* B 183» » Danes zvečer ples in obrt martinov večer. t hotelu Bellevne Jutri običajni večerni koncert Danues in jutri od 19V2 (^8) vsaflce pol ure oz. ko se zibere 10 oseb, vozi za mal dem ar od kavarne »Evropa« avto e. Čarmana, katerega sem za ta dva večera najel. Tudi za nazaj iz hotela bo isti avto gostom do 2. na razpolago. (Vino čez ulico Din 1.— ceneje.) Za izboroo buhmjo in pijačo jamčita in se priporočata Pero in Kati Šterfc. Gospodarstvo Visoka produkcija slovenskih premogovnikov v septembru Za 40 % večia produkcija nego lani. Zaradi uveljavljanja sezonskega povišanja železniške tarife za premog s 1. septembrom, je produkcija slovenskih premogovnikov v avgustu, kakor znano, dosegla rekordno višino 200.414 ton. Navzlic t^mu. da je bila v septembru že v veljavi za 20 % višja tarifa, je bila tudi v tem mesecu produkcija slovenskih premogovnikov izredno visoka. V vseh premogovnih rudnikih Slovence je bilo v septembru nakopano 101 tiso? 72ft ton premosra napram 136.757 tonam v istem mesecu preteklega leta. Napram lani je bila torej produkciia večja za 54.963 ton ali 40 %. Pa tudi oddaja premoga ni napram avgustu v večjem obsegu nazadovala, kajti skupno ie bilo oddanih 191.868 ton. in sicer: železnicam 81.522 ton (v avgustu 80.2261. brodarstvu 103f) ton (420), industriji 70.735 ton (79178), raznim strankam 19 843 ton (29.166) sami so rudniki porabili 9919 ton (10.272), izvozili pa so 8820 ton (5652). Oddaja premoga industriji je bila v septembru prav visoka, izvoz na se je celo podvojil, medtem ko je oddaja premoga privatnim strankam, ki so se v znatni meri z«1ož'le že v avgustu, padla za skoro 10000 ton. Število povprečno napo?l«*n«»ga delavstva se ie ponovno dvignilo od 10.118 na 10.340. dočim ie bilo lani v septembru zaposlenih le 8657 delavcev, torej za 1683 manj nego letos. Razvoj produkcije slovenskih premogovnikov v prvih treh četrtletjih t. 1 je napram odgovarjajoči produkciji v preteklem letu razviden iz naslednje primeriave (v tonah): 1929. 1928. I. Setrtlet 562.285 515.268 + 47.014 II. . 534 326 372 105 + 162 221 III. ,. 582.651 429 686 +152.965 1,679.259 1,317.059 + 362.000 V prvih treh četrtletjih tek. leta je bila torej produkcija slovenskih premogovnikov a 362.2(10 ton ali skoro 28 % večja nego v istem razdobju preteklega leta. Vložitev or?|av za odmero zgradarme Davčna uprava za mesto Ljubljana je te dni izdala poziv k vložitvi prijav dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za davčno leto 1930., iz katerega posnemamo naslednje: Za vsako zgradbo, ki fe zavezana zgra-darini (davku na dohodek od zgradb), je vložiti davčno priiavo v času od 20. novembra do 20. decembra 1929. in sicer za vsi k obiekt, ki je v katastru posebej popisan. četudi ima dve h,!šni številki. Za več objektov se vloži le tedai ena sama davčna pri-iava, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so popisani skupno v enem samem katastrskem listu. Tiskovine za davčne prijave se dobijo pri davčni upravi in pri mestnem magistratu v Ljubljani. Priiave je vložit? tudi za one zgradbe, ki uživajo «a?a°no davčno prostost. Davčno prijavo izpolni in vloži: 1.) dejanski posestnik in če je več posestnikov, vsi skupaj: 2.) za zadruge starešina; 3.) za pravne osebe niibv predstavnik, odnosno zastopnik, za mladoletne pa nfhovi roditelji, odnosno varuhi in 4.) za mase nlihovi zastopniki Davčno prijavo vloži lahko tudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru prijavi priložiti pooblastilo. V davčno priiavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko. Zelo važno je da se točno izpolnijo razored°lki o dohodkih in o Številu ter vrsti prostorov, ki sn za ugotovitev davčne osnove merodajni. Točna izoolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca samega, ker se le na ta način reš' nadaljnjega zasliševanja in izoraševania kakor tudi eventualnih kazenskih posledic. Davčni zavezanci morajo v priiavo vpisati, odnosno napovedati znesek letne kosmate naio^nine in sicer po st»n'n v času vložitve prijave. Pod kosmato naiemn"'no se razumeva vsaka odškodnina. ki jo uPini in daie najemnik hišnemu posestniku za uporabiieno zgradbo, to je: 1.) najemnina v gotovini: 2.) vrednost daiatev. storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova naiemnine vrši. dalje ali dolgule hišnemu lastniku; 3.) daiatve v naravi (hrana, vzdrževanie in slično); 4.) stroSki za popravka ki jih ie najemnik plačal sam ali založil za predelavo, obnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled tega plača sorazmerno nižjo nai^mnino: 5) namesto hišnega la?trrka plačani davki, prem;je za zavarovanje itd. Vrednost odškodnin iz točk 2.) in 3.) ie pretvoriti v denarno vrednost in to vpisati v davčno priiavo. Hišni lastniki, ki 9vojo zgradbo ali nien del sami uporabljajo, odnosno odstopajo. drug;m brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato na?emnino priiaviti zn°sek, ki bi ga mogli dobiti za zgradbo, a>o bi jo oddali v nafem. Na isti način ie priiaviti kosmato naiemnino za one zgradbe, odnosno za dele zgradbe ki v času v1ož'tve davčne prijave niso bile oddane v najem, nego so stale neuporabljene. Pri zgradbah, ki so oddane v najem (v zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 5«r0 m1, se mora posebej na-no-vedati naiemnina. ki se plača za zgradbo, in posebej najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče. Prav tnko se mora posebej navesti v prijavi najemnina za opremo, orodje in pravice, združene z zgradbo in stično. Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 500 m*, za opremo za orodje in slično ni e pogodbo posebei ugotovljena, mora se v opombo vpisati, v kakšnem razmerju je pogojena naiemn'"na za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt. zemliišče, opremo in sb'čno in kolikšna je površina vrta in zemMilča. Tudi oddnianie prostorov v hodnftdb. prehodih in vbodih ie troha v davčni nriiavi napovedati. Pri zgradbah, ki se daiejo v naiem (zakup) samo za £ns sezone, se navede kot kosmata letna najemnina skupna najemnina. Id se je prejela za sezonsko dobo. Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpredelku. Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiše najemnina. Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja. Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3 % odmerjenega osnovnega davka, fn ako davčne prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10 % osnovnega davka. Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognile plačilu davka, navedejo neresnične izjave ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno ako se zataji objekt zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe. Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi izjave, se ga kaznuje po členu 138 zakona o neposrednih davkih s 5) do 500 Din. Davčni zavezanec, ki ne zna pisati sli ne zna prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčni upravi ustmeno napoved na zapisnik vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati. Vloži t elju davčne prijave se potrdi prejem. = Nova cenitev svetovne Sitne letine. Mednarodni poljedelski urad v Rimu je te dni izdal novo cenitev svetovne žitne letine. ki nar>ram zadnji cenitvi ne vsebuje bistvenih sprememb. V 34 državah severne polute je bilo letos pridelanih 801.3 milvo-na Tretorskih stotov pšcnice napram 89C6 843.4 mili Vina stotov v letih 1928. in 1927 Nnnram lani znaša torej orimanjkjiaj 95 3 milijona stotov, napram 1. 1927. pa 42.1 milijona stotov. Ponovno se Potrjuje, da je bila letina v Evropi in Severni Afriki prav ugodna, v Severni Ameriki pa prav slaba. V Zedinjenih državah. Kanadi in Mehiki je bilo namreč letos pridelanih le 298.6 mili-iona stotov pšenice, za 1^42 m i1 i ion a stotov manj nego lani in za 74.2 milijona stotov manj nego predlanskim. Svetovna letina rži ie v 22 državah pri 237.2 nrlijona stotov skoro Povsem enaka lanski. Zato pa je pri-manikliaj pri svetovni letini ovsa občutnej-ši. V 30 državah severne Polute .ie bilo letos pridelanih le 471.6 milijona stotov ovsa, to je za 42 7 milijona stotov manj nego lani. Ta primanjkljaj odpade v celoti na Severno AmerVo. Ječmena je bilo na severni noluti v 25 državah pridelanega 297.4 mili-iona stotov. to ie za 5.7 milijona stotov manj nego lani. — Za nadaljnji razvoj žitnih een ie velike važnosti, kako bo izpadla letošnja letina na iužni poluti. V tem pogledu ugotavlja Mednarodni poljedelski urad. da po dosedanjih poroč;lih sodeč letošnja letina v Argentini In Avstraliji ne bo dosegla lanske rekordne Mine. Zaninrvi so tudi podatki o razpoložljivih množinah pšenice v kampanji 1929./30. Če upoštevamo pridelek pšen-ce in stare zaloge (vse samo na severni pobiti), tedaj imamo v tekoči kam-panii navzlic velikim starim zalogam razpo-!o*1'iv?h le 900 milijonov stotov pšenice (800 miliionv od nove letine in 100 milijonov stari^ z"log), dočim smo imeli v kampanji l^51 29. na razpolago 955 milijonov stotov (895 milijonov iz letine 1928. in 60 milijonov starih za^og). = Povišanje delniške glavnice Delniške tiskarne. Dne 5. t m. se je vršil izredni občni zbor delničarjev Delniške tiskarne v Ljubljani ki je sklenil povišanje delniške glavnice od 625.000 Din na 875.000 Din. kakor je to dopustno na podlagi sedanjih pravil. Izdalo se bo 2500 novih delnic, ki jih lahko stari delničarji vpišeio po 110 Din. novi pa po 180 Din. Delnice morajo biti vplačane do 15. decembra. Dalje je občni zbor sklenil, da se v svrho nadaljnjega povišanja delniške glavnice po potrebi do 2 milijonov Din izposluje oblastveno odobren ie. = Nadaljnje znižanje diskontov. Situacija na ameriškem denarnem trgu se je nepričakovano naglo zboljšala. Predvčerajšnjem je newyorlka Federalna rezervna bSnka ponovno znižala dislkont od 5 na 4*4% (koncem oktobra je bil diskont znižan od 6 na 5 %). Tudi poljska novčanična banka je včeraj zni?ala diskont od 9 na 8 %. = Egiptska vlada odpovedala t'e trgovinske pogodbe. Kakor poročajo iz Kaira, je egiptska vlada sporočila vsem pogodbenim državam, da odpoveduje do 16. februarja prih. leta vse trgovinske pogodbe, ker namerava uvesti nov zaščitni carinski tarif. Naša drŽava ima z Egiptom pogodbo o medsebojnem priznanju največjih ugodnosti. = Agrarni protekcijonizeni v Nemčiji. V nasprotju s stremljenji Društva narodov, ki je pravkar izdelalo načrt za carinsko premirje, se Nemčija pripravlja na povišanje agrarnih carin. V projektu je povišanje carinskih postavk za živino, meso in žito. Poleg tega namerava vlada izdati predpis, da se mora pšp0g« 290 — 300; *2< 265 do 275; j5< 235 _ 245; »6« 190 _ 200; »7< 150 — 160. Otrobi: baški 97-5 — 102.5. + Dunajska borza za kmetijske proizvod« (14. t m.) Navzlic pr;iaznešemu držanjo Inozemskih borz, je bila dunajska borza pred praznikom (6v. Leopold) skoro brej prometa. Kupčija z zapadnimi lukami'je zaradi ameriške konkurence slaba. Uradni te-čaji so ostali povsem nespremenjeni. VREMENSKO POROČILO Meteorološki uvod v Ljubljani, 15. novembra 1929. Višina barometra 908.8 m Kraj Cas Baran Tempe* 8 S* Smer vetra Is Padavine Opazovanja . t. « Oi v m .to m*. 5 1 O Vr«*» v pa d« 7. «■»•» Ljubljana Maribor Zaereb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 75>* /525 75 '8 752 4 75V2 3 4 4 7 3 v3 92 90 Č6 85 NE 2 mimo mirno mirno mimo 10 10 10 2 Dež 24 7 130 260 6- SkoplJe 7. 753-7 8 90 SE 2 4 f Solit 7518 7 70 NE 4 7 220 »jutro« st m 6 Sobota, 16. XI. 1929 . (Mfrura Desettisoči knjig čakajo... V »Delniški tiskarni« v Ljubljani, kjer se tiskajo knjige »Vodnikove družbe« in kjer je sedež družbine upra* ve, se grmadijo visoke skladovnice novih knjig. Desettisoči sveže potiskaš nih knjig. Ali so to panji čebelic, ki ča* kajo, da se v danem trenutku razlete v pisano življenje? So li morda te knji* ge nemi vojščaki, pripravljeni, da uda* rijo v svet? Vemo, da je kulturna voj* ska miroljubna in delavna. Nikogar ne napada, nikomur ne škoduje, pripravlja pa nova pota k prosveti, krči goščavo zastarelih predsodkov in seje žlahtne zeli znanja in ljubke cvetlice zabave. Desettisoči knjig so pripravljeni. De* »ettisoči, ki ne bodo obtičali v skladb ičih, ki pojdejo med ljudstvo, v sled* nje naše mesto in vas, povsod, kjer živi slovenska beseda. Nad vsako knjigo se bo vzradostilo katero oko. Mnogim in mnogim bodo te knjige naslada in ko* rist. Dolgi so jesenski večeri. Dež šu* mi po strehah. V prijetno zakurjeni sobi gori luč in obseva odprto knjigo. In knjiga pripoveduje... Če je VODNIKOVA PRATIKA. po* ve-kopico poučnih zanimivosti, da obi* Io dobrih nasvetov, razveseljuje z lepi* mi slikami, kakor jih prejšnja leta ni bilo. Če je knjiga »V BOJU ZA JU* GOSLAV1JO«, zna povedati stotine podrobnosti o velikih časih, ko se je pripravljala naša država. Koliko nove* ga pokažejo samo ilustracije! Ako je povest »LECTOV GRAD«, se te zgo vorno oklene, da je ne nehaš »poslu* sati« do zadnje strani. Koliko živo ori* sanih Dolenjcev in Dolenjk gre mimo tebe! Kakšna topla domačnost diha iz nje! In če je povest »ZGREŠENI Cb LJl« — avtomobilske dirke, ljubezen* ske strasti, radosti in razočaranja, uspehi in smrt — vse drvi h krivo po* stavljenim ciljem. Toda povelje še ni dano. Desettisoči knjig še čakajo nafmlajših tovarišic, ki so se malo zamudile v strojih. Še nekaj dni in potem jih začno razpošiljati. Kako jih nameravate snrejeti? Skromna, a presrčna prošnja: Tako, da poverjeniku takoj plačate 20.— Din za 1. 1930. In če le mogoče tako, da prido* bite vsaj enega novega člana. Vsak enega. To pomeni v nekaj letih še obiU nejši, še lepši knjižni dar za borih 20.— Din. Jas Kozak: „Lectov grad" Prva knjiga, po kateri smo segli med letošnjim lepim književnim darom Vodnikove družbe, je povest Juša Kozaka »Le-ctov grad«. Avtor romana »Šentpeter«, je znan širokemu čitateljskemu krogu po povesti »Beli mecesen«, ki jo je družba uvrstila med svoje prve knjige. Tudi z »Le-ctovim gradom« nam je Juš Kozak ustvaril kmetsko povest Ne da bi prehajali v obširnejšo razglabljanje te nove slovenske povesti, lahko mirne vesti zapišemo sodbo, da »Lectov grad« prekaša po nekaterih vrlinah vse avtorjeve prejšnje spise. Njegov napredek se kaže zlasti v večji stilistični zgoščenosti m preciznosti, pa tudi v spret-neiši pripovedni tehniki, osobito potem, ko se dejanje razvname in razživi Avtor je postavil svojo povest ▼ dolenjsko pri rod o, ki jo slika z živimi toplimi barvami. Centralna oseba Lectovega gradu je Matevž Kanih, eden tistih proletarcev na kmetih, ki jim je ideal ena sama parcela zemlje. Matevža, ki živi na župnikovi zemlji. je postavil pisec med tri vaške rodbine, katerih življenje in značaje posameznikov riše spretno in prepričevalno; ostalo vas vidimo le v ozadiu. Izmed teh je Sinjur tip kmeta, ki se nagiblje h gosposkemu, veseljaškemu življenju; Ljubi ženske, popivanje in razsipavanje. Njegova žena je ena tistih tihih kmetskih žena, ki voljno prenašajo svojo usoda Pravo nasprotje Sinjurju je grčavi Lazar; tudi njegova žena Raza je drugega kova: bolj nežna, erotična, zato pa po bojih z vestjo podleže zapeljivemu Sinjurju. Tretja je vdova Klančarica s hčerko Leno; le-ta le prav kakor Sinjur po svoji vroči krvi odtujena tradicionalnim nravom vasi ter jo naposled zamikajo oficirji in mesto, dokler se ne ujame v Sinjur-jevi žensikarski mreži. Matevž Kanih se giblje med temi tremi rodbinami, zasleduje kot nema priča Rozine boje z ljubezensko skušnjavo, spozna Sinjurja v dno duše, odoleva Klančarici, ki ga skuša zaplesti v svoje mreže, ljubi Leno, dekle njemu docela nasprotne sorte in širi svojo posest okoli revne bajte nad vasjo, »Lectovega gradu«. V tem požrtvovalnem in poštenem, malo naivnem in staromodnem človeku, ki niti v ljubezenskih željah ne izgubi razsodnosti in vcepljenih mu nravnih načel, ki ne zahaja v cerkev, a je vendar boljši od mnogih pobožnjakov; ki se vnema za bolj-ševiške nazore, ko se zaneso na vas in vendar ni zmožen maščevanja in zlih dejanj, nam je Juš Kozak orisal enega naj zanimivejših tipov slovenskega agrarnega ambienta. Časovno je dejanje postavljeno v zadnje leto pred svetovno vojno in se potem razpleta skozi vojna leta do demo-bilizacije in svetovnega sodalno-revolucij skega valovanja, ki se je dotaknilo tudi slovenske vasi Ta okvir je pisatelju omogočil, da nam pokaže — čeprav v prenaglih, ponekod skoraj po filmsko drvečih slikah — našo vas med vojno, v njenih najzanimivejših letih, ko so dogodki vrgli tradicionalno življeniie s tira. Ti nemirni časi so tu boli naznačeni nego umetniško rekonstruiram: čakajo še svojega pripovednika Gradivo, ki ga je moral Juš Kozak obvladati na 116 straneh, bi se lahko razširilo in razbohotilo v pravo epopejo naše vasi. To »prostorninsko« omejevanje pa je koristno uplivalo na notranjo zgoščenost. Nekateri opisi se odlikujejo kot umetnine zase. tako n. pr. romanje na Za-plaz ob koncu povesti. »•Lectov grad« Juša Kozaka bo brez dvoma zadovoljil vsakega čitatelja. 2e s to povestjo so dobili člani Vodnikove družbe knjigo, ki odtehta pičlo u dnino. Slavko Savinšek: »Zgrešeni cilj "li" Druga pripovedna knjiga »Vodnikove družbe« za tekoče leto je Slavka Savinška »Zgrešeni cilji«. Povest ima zabaven značaj in namen: z zanimanjem io bodo prebrali prijatelji »lahkega štiva«, ki jim ni do strogo literarnih kakovosti. Snov je vzeta iz naiših meščanskih krogov. Številni športniki oa bodo predvsem veseli, da so dobili z »Zgrešenimi cilji« slovensko športno Povest. Odvetnik dr. Golob ie strasten avtomobilist Njegova žena Vlasta se preveč boji zanj, zato mu je pri športu v napotje. Med mlado dvojico nastopa vedno večja odtujenost. Tedaj se Golob zaljubi v gospodično Ido. ki je po svoji športni navdušenosti pravo nasprotje Vlasti. Le-ta izve za moževa ljubezenska stranpota in stopi v tesnejše stike z inže-njerjem Staretom. ki ji je dvoril še za dekliških let Ta cinični intelektualec-sportnik vzplamti v novi ljubezni do Vlaste. Oboje razmerij se razpleta in gre skozi razne pe-ripetiie. ki čitatelja drže v napetosti, »kakšen bo konec«. Pri tem se vrle športne tekme in dirke, da ti kar šumi v ušesih od samih avtomobilov. Pri odločilni dirki tekmujejo Golob z Ido in Stare z Vlasto. Obe zasovraženl rivalki podžigata športno strast vozačev. avtomobila ne drčita več. marveč letita in glei — Golobov avto se razbije, njegov vozač fn Ida obležita mrtva. Zdaj spozna Vlasta nad truplom nedavnega soproga. da ii ljubezen do njega še ni zamrla, in cinični Stare zopet zaman čaka obljubljeno mu »prvo noč«. Povest ki bo imela v današnjih razmerah mnogo hvaležnih čitateljev. Iz beograjskega gledališča Beograd, 13. novembra Po Nušidevi »Veliki nedelji« ie bila premiera Dimitrijevičeve komedije »Ljubavnik svoje žene« ki je imela krstno predstavo lansko sezono v Zagrebu. Komad je zanimiv in do neke mere originalen. Tehnično je ponekod slab, vendar pa v primeri s »Pirovanjem«, prvim avtorjevim dramat-skim delom, pomeni napredek. V morju zakonolomskih komedij, ki iih bruha na trg mednarodna fabrikacija, je »Ljubavnik« prijetna oaza; tu ne triumfira zmagoslavno zakonolomec ali zakonolomka, marveč do stvarnega zakonolomstva sploh ne pride in zmago odnaša intimen nagib človeških duš za socialni red in tiho srečo. Tako ima ta komedija svojo etiko in ne uvršča — kakor večina komadov te vrste — zakonske nezvestobe med vrline. Osebe so karakte-rizirane dokaj živo. Tu in tam pa se nam komad vendar vidi bled, nekoliko iz-konstruiran. V bistvu je to komedija pritajenih strasti, zato je konzervativna. V nji nikdar ne zmaguje to, kar hoče srce: vsa njegova hotenja regulira razum in do neke mere človeška težnja Po miru in udobnosti, ki ne mara konfliktov in presenečenj. Taka, kakršna je, nima mnogo komičnih lastnosti; je precej resnobna in hoče postaviti shemo za ozdravljenje današnjega zakona, ki tako često živi v trikotniku. Mož-Ijubimec svoje žene? Ljubimec . . . to ie vendar nekaj skrivnostnega, neznanega, a mož . . . Avtorju je vzlic temu uspelo, da zabava občinstvo. G Dimitrijevič je tu pokazal svod čut za dober dialog, ki ima zlasti v prvem dejanju tempo modernega življenja, potrebno življenskost V tretjem dejanju komedija opeša, z njo vred pa tudi dialog. Tu čutimo preveliko razvlečenost in nepotrebno ponavljanje, kar srečujemo tudi pri nekaterih drugih partijah te komedije. Režiral je g. Vitomir Bogič, igrali pa so: ga. Popovi d, ga Riznid in gg. Dragutino-vid in Bogid. ★ Minule dni je slavil 26letnico svoje igralske karijere g. Vitomir Bogid, ljubimec in dramski heroj našega Narodnega gledališča. Po težkih bojih z rodbino, ki ni hotela, da bi bil igralec, po potikanju s potujočimi igralskimi družinami ie pred mnogimi leti postal član beograjskega gledališča. Tu si je kmalu pridobil eno prvih mest med mlajšo igralsko generacijo. Njegov nebrzdani, odločni temperament mu je namenil vloge, ki jih odlikuje moč in žv-ljenskost. Potrebe gledališkega repertoarja pa so mu nalagale tudi vloge, ki se ne orilegaio njesrovi naturi. Vrhu tega je prvi ljubimec: čuti se še vedno mladega in ne mara omistiH vlog tega žanra — vzlic svojemu iubileiu. Po svoiem obsežnem repertoarju ie eden »stebrov« in »starov, beograjske drame. Nieeov Cvrano de Berge-rac ostane neoozablien. Na tem mestu ne moremo našteti vseh njegovih zaslug kot igralca in režiseria. Kot umetnik in kot človek si le oridobil neštetih simoatii to in onkraj rampe Proslava n>e<*ovega jubileja ?e lepo potrdila to popularnost v. Obisk uri Henrik Bercr tuji marksizmu«. Dalje pravi isti list: »Preo novimi bojevniki na fronti marksistična vede stoji odgovorna naloga, da si pridobe stolice. ki so danes v tujin rokah in da oc»-stavijo visoko šolstvo pod ogeni proletalske samokritike.« Kdor pozorno prečita te stavke, mn ni treba obsežnega komentarja. Za poizkus nai nadomesti besedo »marksistično« s »katoliško«. pa bo spoznal, da rre tu in tam za podrejenost znanstvenega raziskavania neki doktrini, ki se smatra za absolutna veljavno in ki izključuje kritiko svoih ideoloških temeljev. Znanost ie tu zasuž-niena. kakor ie bila v srednieveških šolah, znanstvenik je v službi prevladujoče državne sile. ki hoče vse mišlienie in hotenje uravnati v svoio korist. Ruski znanosti se naooveduiefo še slabši časi. Stari, po zapadnih ooimih kvalificirani znanstveniki bodo izrin eni ali postavljeni Pod kontrolo »rdečih profesorjev«, ki jim bo denuncijaciia največja čednost Tak« posil evanje svobodne človeške misli je pač več a krutost nego fizične strahote re-voiuciiskiii let. Thomas Mami, eden največjih sodobnih pripovednftorv, U fe dobil letošnjo N ob lov o nagrado za književnost. Obširneje o nJem Je poročalo »Jutro« doe 14. novembra. Zanimajmo se za usodo knjige Kaiksne knjige se najbolj kupujejo? »Nar. Omjboaeni« je priredilo o tem anketo ▼ Brnu. Najbolj se danes prodajajo detektivski romani (Walkce, Sapper, Brown) in pustolovske zgodbe z ameriškega zapada (Gregoriy, Curvrood, Grey). Te nove »zve«ie so preslepile blesk v prejšnjih letih najbolj čitanega Jacka Londona. Nato sledi, kakopak, RemaTque s svojim senza« cionalnim spisom »Na zapadu nič novega«, potem Sinclairjev »Petrolej« in Lewi» sov »Amrvvsmith«. Nadaljnje mesto zavzema Maurois, čigar vzorna biografija Dis-raeKja se je zelo silno priljubila, potem Rollamd, Undsetova in L K. Jerome. Če* ski aivtortf so daleč za tujimi; Jirasek, ponos češke literature, se skoraj sploh no prodaja. Vsekakor zanimiv prispevek k psibolo giji današnjega čitatelja, ki tudi pri nas ni drugačen. Rafioo se prodajajo knpge v Ljubljani? Zgoraj omenjamo, kakšne knjige se naj« bolj prodajajo na Češkem. O razmerah pri nas pa tole: Obiskali smo ▼ ta namen dve veliki ljubljanski knjigarni: »Tiskovno zadrugo« m Kkinimayer-Bambergova — Kako se prodajajo knjige? je — odvrnil vodja knjigarne »Tiskovne zadruge« v Prešernovi ulici — Slabo. Domače tako malo, da bi bili morali zapreti knjigarno, 6e se ne bi bolj prodajale nemške knjige. — Katere gredo najbolj? — Detektivski romani, zlasti E. Walla-ce-jevi. Drugi po povpraševanju je E. M. Remarque. Potem slede romani pikantne« ga značaja (M. Dekobra, Pitigrilli, Bettau-er, Collette, Marcel Prevost). Znatno zami* ihanje vlada za pustolovske romane (Za-ne Grev, Jack London, Osseai rxrodaja en masse. - Tn slovenske? — Silno malo. V zadki jem času je Slo nekaj Tolstega »Ane Karenine« v Levsti- kovem prevodu Tu in tam vprašuje kdo po Cankarju. To je približno vse. Tisoči in tisoči izvodov že pred leti izdanih knjig leže pri založnikih, knjig katerih se pro» data na leto morda samo sko kulturo nego vsa druga prava in namišljena zla. »Katero najzanimTvefšo lmjigo ste letos oltal?« To vprašan'e je stavilo uredništvo brn-skih »Lidovih Novin« v široki iavnosti najbolj 2*ianim osebam iz češkega oolitičnega. kulturnega in gospodarskega sveta. Dne 9. t m. je omenjeni list obiavil odgovore kakih 300 oseb. Zanimivo ie nregledovati. kai čitajo vodilni mož e češkega iavnegi. živlienia. Razveseljivo ie le. priznanje, da sploh čitajo. čeprav skušaio nekateri % duhovitimi izgovori za ta "iti skrivnost svoie zasebne lektire. Tako ie hči orezidenta Masarvka dr. Alice M. priznala z verzi Jablonskega. da iiajši čita v »kniigi oriro-de<. pariški poslanik Osuskv nravi da ie bilo najzanimivejše, kar ie letos prebiral. reparacijska lestvica, general Čeček je priznal, da ga ie naboli zanimala knjiga o Batjj in spis »Infanterie — Artilerie dans 1' attaque«. Zato oa francoski general Fuacner v Pragi hvali češko legionarsko knjigo »Voini dnevnik Jend« Hofmana«. Virtuoz Kubflik ie iziavil. da ie tudi letos zaman iskal najzanimivejšo kn'igo. slovaškega oisatel"a Gašparia ie naiboli zanimalo neko »Življenje svetnikov«, dr. Ooočen-skii pravi, da jc letos čital samo literaturo o ureditvi niše in vrta ter stanovanjske zakone. Ta praktični gospod si ie namreč letos zidal hišo. Med številnimi odgovori ii-takneš še to aH ono kurioznost vsekakor pa se uveljavljajo vsi različni okusi. Čudimo se. da prezaposleni zunan'i minister dr. Beneš naide prosti čas za knjige: fe med prečitanih del so mu naiboli ugajale tri francoske novosti: Pozner. »Littdraturs russe«. Tlrbaudet. »Le liseur des romans« in Gide. »Dostojevskij«. Da n. or. zgodt»-vinar.ia Pekara zanima samo zgodovina, razumemo, toda glej; predsednik praških velese;mov Bohač se ogreva za »Staroin-dijsko modrost«, če bi hoteli šteti po šte vilkah. bi odnesel prvo mesto Remarauc s knjigo »Na zaoadu nič novega«. Od praškega primatorja Baxe in polarnega raziskovalca Behouneka do igralke Kronbau-erieve je cela vrsta odličnih mož in žen*, ki jim ie bila ta knjiga naiveč e letošnie književno doživetie. Drugi ie bil Gal» worthy. tret;i menda Maurois. Zanimivo i v • da so češki pisatel j med zadniimi. ostaiv slovanske literature, izvzemši nar Ruso\ med temi 300 izbranimi čitatelii silno malo zastopane; Jugoslovene predstavlja edini M. Krleža v odgovoru dr. Franka VVali-mana. Kultura pred 5000 leti Pred dnevi je izšlo v nemškem prevoda znanstveno delo prof. C Leonharda Wool-leysa; ki vodi mezoipotamsko ekspedicijo pensvlvanskeg-a vseučilišča in Brit skega muzeja »Pred 5000 leti. Izkopnine v Uin in zgodovina Sumerijcev.« Kdo je še pred nekaj desetletji vedel za Sumerijce? Izk<* pavanjem v Mezopotamiji zlasti pa \Vooi« leyevi ekspediciji gre hvala, cfa danes po» znamo celo zgodovino in umetnost tega naroda, ki je izumrl pred štirimi tisočletji. Tako se je precej izpremenila slika o izvoru današnje evrop. kulture. »Dorasli smo v času, ko je prevladovalo mnenje, da so se vse umetnosti rodile na Grškem in da je stara Grška kakor PaLlada «Aten* skočila kar iz Zevsove glave. Danes pa vidimo, da so ti žlahtni kulturni cvetovi pognali iz že obdelanih tal hetitske, feni-oanske, kretske, babilonske in egiptovske kulture. Korenine pa gTedo še globlje: za vsemi temi narod? stoje Sumerijci kot naj» starejši narod, ki je prvi začel našo današnjo kulturo.« Tako pravi avtor v uvodu svoje zanimive knjige. Rumunska književnost Z Rumuni smo v zavezniških stikih ta vendar — kdo pozna njihovo kulturno življenje, njih umetnost in literaturo, ki Je zrcalo naroda in njegove duše?! Lucrezzia Kara piše v eni zadnjih številk »Les Nou-velles Litteraires« o najnovejših pojavih r romunski književnosti. V Rumuniji se silno mnogo čitajo francoske knjige, zato se tudi domače slovstvo razvija po vzorcu francoskih idej in okusa. Pisateljem se očitno pozna, da posnemajo Francoze. Posebno močan je ta vpliv v poeziji: rumunska moderna lirika se je razvila v znamenju Bau-delaireja. pa tudi Verlaine, Verhaeren. Mal-larmd. Valerv imajo tu svoje epigone. V romanu se danes uveljavlja težnja, da imej vsako delo lokalen kolorit in nekak vonj po zemlji. Zato imajo vsi boljši spisi, ki so izšli v zadnjih letih, nekaj specifično romunskega. Obravnavajo največ življenje kmetov in drobne buržoazije. Izmed novih del. ki se posebno odlikujejo po jezikovni čistoti. velja omeniti novo zbirko velikega romunskega pripovednika Mihajle Sado-veana »čuden dogodek«. Sadoveana smatrajo danes za prvega Pisatelja te dežele. Dragi pisatelj, ki zasluži. da bi bi! znan tudi onkraj rumunskih meja. ie G Galac-tion, ki je Po poklicu duhoven Veliko pozornost ie vzbudil roman Cesarla Petresca »Fantastična simfonija«. Velike nadeje vzbuja Jon Teodereano. ki ie objavil letos lep roman »La Tour de Milčne«, ki opisuje z močno pripovedniško veščino življenje razuzdanih menihov. Njegov brat Aleksander Teodareano ie spisal »Kroniko gluma-ča Valatuca«. ki se odlikuje po veliki norčavosti in obuia s svojim arhaičnim slo-gom zašle čase. Rumunski humor ie zastopan v D. Patrascanu. ki je objavil ▼ zadnjem času efektno zbirko z naslovom »Gala-večerja«. Skladatelj Mihael Logar. »ZagrebSkS kvartet« Je minule dni izvajal novo kom norici io mladega slovenskega skladatelja MIhe Logarja, ki je tudi v svoji ožji domovini malo man. Logar je študiral v Pragi pri Puku in danes podučuje gisfibo v Beogradu. Beograjsko založništvo J. Frajta je izdale že več njegovih skladb, med nfimi »Malo se>-renado« »Uspavanko« in klavirsko «trite »Mueiqne & mon bdbe«. Spisal je nadalje opero, ki jo imenuje >Shakespearska simfonija za orkester in sceno«. Prvi njegov kvartet je imel velik uspeh lansko leto na beograjskem festivalu. Kvartet ki ga je izvajal z velikim uspehom ^ZasrebaSri kvartet«, bo po vsej verjetnosti izdala Umversal Edi-tion. >€ollegium musirum« v Beogradu mn je priznal prvo nagrado, v Pragi pa ga je ocenila žirija, ki so jo tvorili Novak, Suk, Foerst^r. Letošnje Noblove nagrade ra fiziko hJ kemijo. Švedska akademiša je pravkar sklenila. da se Noblova nagTada za fiziko podeli za i 1928. londonskemu profesorju Owenn W. Richardeonu. za 1. 1929. r>a vojvodi Louis-Victorju de Broglie v Parizu: prvemu ra njegovo delo o termion - fenomenu. drug»-"tnu za njegove izsledke o značaju elektronskih valov. Najrrada za kemijo se je razdelila med r>rof. ITansa von Eulerja in proL Arthurja Hardena. Kateri Nemci so Se dobili TfoMovo nagrado? Thomae Mann je šesti Nemec, ki j«s bil počaščen z največjo literarno nagrada na svetu. Prvi je bil zgodovinar Theodor Mommsen (1902). drugi filozof Rudolf Euoken (19081. tretji Paul Hovse (1910 V če-trti Oerhard Hauptmami (1912V neti švicarski Nemec Karel Snittler (1919). Drug« Noblove nagrade (za znanstvene usoehe, ra mirovne zasluge) eo dobili ž<» mnogi Neme!. gwan Henneasr umrl. V Parizu je umri slavni francoski skladatelj Swan Hennessy. Posebno je zaslovel kot avtor komornih skl^h. Razstava slikarjev - prostozidarjev. P® «?klenu mednarodnem prostozidarskega kongresa se bo priredila prihodnje leto reprezentativna razstava 6likarjev in kiparjev, ki so člani lož. TcteUU M nabrfce •rtotefeniam oddelek Viouum O* Compangr D. IX Običajne motnje in kako jih odstranimo (Nadaljevanje Sanka »Nezgode na cesti« od prošle sobote.) Motor se ne da pognati. Vzroki so lahko zelo različni Morda ni spojeno vžiganje. Treba ga je torej soojitl Dalje niso morda rveče t reda, ki so aH okajene ali zaolje- ne. V tem slučaju iih je treba samo osna-žitL Nadalje more biti razdalja elektrod nepravilna. Te je treba postaviti na 0,5 mm. Ce je na primer izolacija pokvarjena, je treba premeniti sveče. Mogoče ne deluje pravilno prekinjač. V tem primeru moramo poganjati motor počasi in opazovati kontakte: ti se morajo dotikati in v momentu prekinjeno a naj bo razdalja 0,4 mm. J* Včasih je dodelivec onesnažen. V tem slučaju ga je treba očistiti. Ce imamo motnjo na kablu, moramo odstraniti kabel od sveče in ga poskušati med poganjanjem motorja na motornem železu ter ga držati v razdalji 2 do 3 mm. Iskra mora preskočiti. Mogoče je dovod goriva zaprt Tedaj ga je treba odpreti. Ako ne deluje uplinjač. moramo vzeti ven šobe ter jih izpihati. Ako teče gorivo po odvzeti šobi nepretrgoma, je uplinjač v redu. Odstraniti je treba tedaj vodo tn nesnago. Vzrok tiči lahko tudi v tem, da uplinjač preteka in da plavač ne brtvl Treba le preskrbeti spoj. Ako je plavačeva igla nepremična, jo moramo čistiti, preplaviti uplmjač, da odteče nesnaga. Vzrok so lahko tudi zamašena sita, ki jih je treba očistiti Ako je vod za gorivo zamašen, ga §e treba demontirati in eventualno izpihati z zračno črpalko. Vzrok tiči lahko tudi v podtlačnem črpalu. Treba je potem odstraniti pokrovni vijak in ga preskusiti Napolniti ga moramo z gorivom. Če obstane motor, kakor hitro je porabljeno vlito gorivo, je iskati vzrok na sledeči način: Ako je vezna cev k podtlačnemu Čnpalu aH uplinjaču zrahljana ali produšna, je treba napeti natično matico, eventualno zamašiti produšna mesta proti dostopu zraka s šelakom. milom ali ilom (s kitom). Ako ie zračni ventil v podtlačnem črpalu zamašen, ga ie treba čistiti Ako je plavač neprodušen, ga je treba spojiti. Motor se zažene ln obstane po par okre" tih. Lahko ie dušilka premalo odprta in jo je treba samo bolj odpreti; ali je pa dovod goriva nezadosten, pri čemer odstranimo motnjo s pravilnim reguliranjem dovoda. (Nadaljevanje prihodnjič.) Darujte za Jugoslovensko matico Kdo so najhujši konkurenti? Zadnji dve leti slišimo mnogo o dveh najhujših tekmecih v ameriški avtomobilski industriji Ta boj zanima seveda tudi nas Evropce, ker je torišče raznih strateških korakov baš Evropa. Boj, ki se bije med Fordom in General Motorsom, je postal gigantski, da je končno ameriška nevarnost napotila evropske tovarnarje avtomobilov, da so začeli resno misliti, kako bi to nevarnost odstranili. Prvi teh korakov je bil storjen o priliki razstave avtomobilov v Parizu. Pričakovati je, da se bodo tudi tovarnarji tostran Oceana poskušali uspešno postaviti po robu ameriški konkurenci, dasi bo to zelo težko, ker razpolaga ameriška avtomobilska industrija z ogromnimi kapitali. Danes se hočemo seznaniti z glavnim nkter-jem in povzročiteljem teh bojev, s Henryjem Fordom. Karijera Henryja Forda je ena od najbolj strmih na svetu in pomeni tudi za ameriške razmere nekaj popolnoma nenavadnega. Ford je bil rojen L 1863. Oče mu je bil malomešcan in niti pozneje ni nikoli imel posebnega smisla za ide je svojega sina. Leta 1871. je začel Ford obiskovati šolo. Vsak dan je šel z lončičem, v katerem je bila hrana. nekaj kilometrov do šole in nazaj. Prva misel o konstrukciji avtomobila se je porodila v njegovi glavi, ko še ni dovršil trinaj' stega leta. Ta ideja je nastala gotovo zato, ker se je Ford že kot majhen fant e posebno gorečnostjo pečal s popravljanjem žepnih ur. Mislil si je. zakaj ne bi ta majhna kolesa, ki služijo za pogon ure, služila tudi za pogon vozila? Do šestnajstega leta je hodil redno v šolo. Tedaj pa ga je poslal oče v DetroiL kjer je vstopil kol vajenec v neko strojno mehanično delavnico. V tej službi je bil tako slabo plačan, da se je poprijel postranskega zaslužka in popravljal ure. Ta njegova vajeniška doba ni trajala dolgo. Po devetih mesecih si je Ford našel novega delodajalca, ki ga je sicer slabše plačal, vendar se je pri njem naučil mnogo več kakor pri prvem. Prva samostojna Fordova konstrukcija je bil traktor na paro. Traktor je vozil 40 metrov in potem je obtičal, ker ni imel več moči. Nekoliko razočaran vsled tega neuspeha, je sprejel fant očetov poziv, naj se vrne domov. Vendar pa ni niti tukaj vzdržal dolgo. Kakor hitro je zasijalo novo pomladansko solnce, se je znašel v neki popravljalni« za poljedelske stroje v Detroitu V to dobo sega začetek njegove poznejše slave. L. 1889. je nekega jutra zbudil Fordovo okolico neznosen trušč motorja: Ford se je vozil s svojim prvim avtomobilom. Vozilo je sicer vozilo 25 do 30 milj daleč, a ni bilo sposobno, da bi ga izkoriščali na širši podlagi. Šele devet let pozneje je Ford ustanovil Detroit-sko avtomobilsko družbo, ki je dala na razpolago 60.000 dolarjev za uresničenje ideje prvih avtomobilov Tekom treh let je ta to varna dovršila po en oseben in en tovoren avtomobil dnevno. L. 1901. je izstopil Ford iz družbe in začel na lastno roko delati v manjši delavnici. Kaj kmalu je izšel iz te delavnice konstruktivno mnogo boljši avtomobil. kar mu je dalo pobude da je položil 16. junija 1903 temelj novi družbi »Ford Motor Company«. Delničarji so bili Fordovi najožji sorodniki in prijatelji, ki 90 pozne je zaslužili z majhnimi vložki ogromne vsote Tudi začetek nove družbe ni bil tak, kakor da bi rožice sadil. Nekateri delničarji so polagoma izstonali iz družbe in po treh mesecih je ostal Ford sam lastnik. Se koncem istega leta je sodeloval Ford pri neki avtomobilski dirki, kjer je dosegel tak uspeh, da je tovarna dobila vse polno naročil. S povečano prodajo so padale tudi cene Fordovim avtomobilom. Medtem ko so se prvi avtomobili proda iali po 950 dolarjev, so bili 1. 1922. že po 348 dolarjev. S tem je Ford seveda omogočil tudi manj premožnim slojem nabavljanje avtomobilov in baš tu je začetek njegove slave. Kljub nizkim cenam je 1. 1922. zaslužil 75 milijonov dolarjev. To je bil seveda samo začetek ogromnih dobičkov, kajti poznejše bilance so vsebovale take številke, da bi jih s težavo pretvorili v dinarje. Nov! načrti angleške fndustrlie. Angleška avtomobilska industrija namerava zelo povečati produkcijo na ta način, da forsira eksport svojih avtomobilov. V to svrho ie največja angleška zavarovalna družba dala industriji na razpolago milijon tuntov šterlingov. Avtomobilska industrija je nato zatrdila vladi, da bo v kratkem izvozila dvojni kvantum avtomobilov in zaposlila v bodočih dveh letih dvojno število delavcev. Kot kompenzacijo za to bo vlada še v naprej obdržala zaščitno carino na uvoz. ki znaša do sedaj nad 33%. Znižala oa bo uvozno carino v dominijonih in dala industrji na razpolago eksportne kredite. Nova tovarna avtomobilov v Rumuniii. Rumunska tovarna letal v Brašovi je uredila poseben oddelek za proizvajanje osebnih avtomobilov, ki se bodo gradili na podlagi patentov tvrdke Lorraine-Dietrich, ki je dala romunski družbi na razpolago tudi nekaj strokovnega osobja. Nov cestni zako„ v Rumuniii. Pred kratkim je izšel v Rumuniji nov cestni zakon. ki določa, da se po mestih in po gosto naseljenih krajih ne sme voziti z večjo hitrostjo kakor 25 km na uro in da mora imeti vsako motorno vozilo trobilo, ki se sliši na razdaljo naimanj 100 metrov. Velika prometna družba v Berlina. V Berlinu se je ustanovila družba, ki bo v kratkem spravila v promet 1200 novih avto-taksijev._ Trije otroci ood peščenim gričem V Altfreuenhofu pri Solnogratki so se igrali štirje otroci v neki peščeni ja* mi. Gradili so »trdnjavo«. Nenadoma so se utrgale velike peščene mase in otroke je zasulo. Eden med njimi se je sam rešil in je stekel v vas po pomoč. Po večurnem naporu so male ponesre* čenče izkopali. Peščeni plaz jih je bil zmečkal. Dva sta bila že mrtva, tretji je pa umrl kmalu potem. Sokol Zahvala ČOS našemu Savezu. Stare* šinstvo ČOS je poslalo starešinstvu JSS pismeno zahvalo, ker je ta zastavi 28. pok ka Tvrsa in Fiignarja daroval spominski trak. V zahvali poudarja ČOS, »da bo jugoslovanski trak najlepši okras te pcrfkov-ne zastave, obenem pa bo močan napoj bratstva obeh naših prijateljskih narodov. Ponosni smo na to zvezo m na sokolski delež v njej in zagotavljamo vas, da tega nikoli ne pozabimo.« Tekma za slovansko prvenstvo Kakor smo že na kratko javili, se bo vršila predmetna tekma na II. jugosloven-skem vsesokolsketn zletu v Beogradu, in sicer na Vidovdan. Tekmovalna snov, ki je bila že objavljena podrobno v »Pred-njaku«, je zelo obsežna in obsega poleg predpisanih in poljubnih vaj na drogu, ko-raju, bradlji tn krogih še predpisane proste vaje za Luxembourg in poljubno prosto vajo ter lahkoatletične panoge, ki zahtevajo razmeroma zelo veliko navežbanost. Tekmovalec mora poleg najtežjih vaj na orodju obvladati za najboljše znamkovanje met krogle z obema rokama najmanj skupno 19 m. skok v daljino vsaj 570. skok ob palici 300 cm, tek na 100 m 11 sekund in plezanje po 7 m visoki vrvi 12 sekund. Tekma obsega torei 10 najrazličnejših telovadnih panog in zahteva od tekmovalca izredne izurjenosti in velike vztrajnosti Načelstvo JSS je razpisalo na 8. december 1929 prvo pregledno tekmo z deljenimi luxembourškimi vajami. Vsaka vaia je kot celota razdeljena na dvoje polovic, ki jih mora tekmovalec zaporedno odvežbati. Namen razdelitve ie bil, da se omogoči priprave za tekmo tudi mlajšim telovadcem, ki bi jim drugače treniranje delalo velike težave. Preko zime se bodo nato tekmovalci navežbali celotne vaje. Priporočljivo bi bilo, da bi se že k prvi izbirni tekmi priglasilo večje število tekmovalcev. da postane izbira večja ln bo na ta način lažje mogoče tekom časa sestaviti za mednarodno tekmo v Luxem-bourgu in za slovansko prvenstvo v Beogradu močne vrste, ki bi jugoslovensko Sokolstvo z uspehom zastopala. Priglasite se vsi tekma Izpopolnjuje tekmovalca. Seia zbora žnpnfh načelnikov COS in seia načelništva zveze Slovanskega So' kolstva se vrši v Pragi v dneh 15.. 16. in 17. t m. Na sejo so odpotovali v Prago: načelnik JSS brat dr. Murraik, nam. načel-nice sestra Skalarjeva in savezni prednjak brat Vrhovec. Pregledna tekma .ISS za Lnksembnrg. Da se priprave za mednarodno tekmo v Luksemburgu in obenem za tekmo za slovansko prvenstvo na II. jugoslovenskem vsesok^lskem zletu pospešijo in da se spo zna sedanja sposobnost naših tekmovalcev, bo savezno načelništvo priredilo v nedeljo, dne 22. decembra t 1. v Ljubljani savezno pregledno tekmo za člane. — Bratje bodo tekmovali v vajah na orodju (za Luksem-burg. ki pa so sedaj razdeljene vsaka v dve vaji) in v lahkoatletskih panogah, kakor so predpisane za Luksemburg. Vaje se bodo ocenjevale po mednarodnih pravilih. Prijave je treba poslati saveznemu načel-ništvu najpozneje do 18. decembra t l Koledarček sokolske omladine za leto 1930. je izSel v založbi JSS. Njegova vsebina je pestra in zanimiva. Knjižica, ki šteje 64 strani, je okrašena z originalnimi risbami, ki jih je izvršil brat Ivo Erbežnik. Cena izvodu ie 2 Din in se naroča v uradu JSS. Napravite sokolski deci m naraščaju veselje in nabavite jima Koledarček! Na glavnih zfet"lh d«:®1' v R«i»rLidu *o na sporedu naslednje točke: proste vežbe članov in članic, orodna telovadba tekmovalnih vrst moška in ženska štafeta, nastopi žup, vežbanje selskih sokolskih čet. nasto" °t'>rpiših eoko^ViVi telovadcev s palicami. Zatem Da nastopi slovansko Sokol" stvo iz ČOS. SSP in Rusi, potem sledi javno vežbanje jugoslovenske. češkoslovaške in ostalih zveznih vojsk. Na iavni telovadbi dece ln narasla ob priliki zleta v Beogradu nastopi tudi ra-raščai Češkoslovaške sokolske zve^e. Ostali program Pa obsega proste vaje. bojno tekmo naraščdinikov, nastop najboljših družin ženskega naraščaja v odbojki, igre dece in orodno telovadbo najboljših nara-ščatlskih vrst. Nove knjiga. V čeSčini je izšla zelo zanimiva in vsestransko uporabljiva knjiga br. prof Bradača: »Letna telovadba za so« le, posameznike m večje cfružbe na izletih, bivanju na deželi pri morju itd. Knjiga ob» sega dihalne, pohodove in orodne vežbe, raznoterosti, telovadne igre ta slično, kar bodo gotovo vsa naša društva pa tudi posamezniki z veseljem pozdravili Cena je izredno nizka m znaša saino 12 Kč ter se jo lahko naroči v knjigarni ČOS v Pragi, Tyršev dom. Prvo sokolsko društvo v Kanadi je bilo ustanovljeno v kraju Regina od tamkajšnjih Slovakov, ki so se jim kmalu pridružili tudi Čehi. Temu društvu bodo sledile kmalu še v Montrealu, Torontu in drugje, tako da bodo L 1932. na zletu v Pragi nastopili kanadski Sokoli z lastno organizacijo. »Naša Radost«, list za sokolsko deco, prinaša v 11. štev. mnogo primernega gradiva v vezani in nevezani besedi. List krase 4 slike br. prof. Šantla ln br. Erbež-nika. Zanimiva statistika češkoslovaškega Sokolstva je vsekakor ona, ki se jo izvaja zadnje čase. Tako smo pred kratkim poročali o najstarejših telovadcih v okrilju ČOS, za*fnji čas pa se nabirajo podatki o najštevilnejših sokolskih rodbinah, ki imajo največ nad 6 let starih pripadnikov pri ak« tivnem sokolskem dehi bodisi v vrstah de» ce, naraščaja ali članstva. O poteku in rezultatih bomo poročali Otvoritev s°ko!ske gorske koče na Črni gori v Krkonoših se je izvršila ob navzočnosti ministrov trgovine Novaka in narodne brambe dr. Viškovskega. Udeležba Je bila od vseh strani, iz žup ln društev ter raznih drugih korporacij tako velika, da je bila koča napolnjena. Na slavnosti je govoril starosta pra?kega sokolskega okrožja br. dr. Nemeček. oodnačetara ČOS s. Provaznikova in podstarosta COS br. dr. Heller Koča ie prav za prav večji hotel, saj ima nad 60 sob s 152 ležišči in troje skuonih ležišč po 42 postelj. Že sedaj, ko se komaj pričenia sezona zimskega športa, so vse sobe oddane za vso zimo. Iz narodnega zaklada je izdala COS po prevratu skupno 1.342.000 Kč kot podporo sokolskim društvom v ponemčenem ozem-lu za stavbo telovadnic io nabavo orodja. Med7predno5fmi ena JJUJUUJ]] •J^ijlfJj^ Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le Terpentinovo Milo Znameniti profesor praške univerze, br. dr. Weigner, poznani sokolski delavec in član predsedstva ČOS, je napisal troje važnih razprav o sokolskem telovezbnem delu na osnovi dolgoletnega znanstvenega pro-učavanja, ki jih izda ČOS v posebni knjigi pod naslovom »Zdravje kot podlaga narodne eile<. Naslovi posameznih razprav, ki so izšle v oficijelnib publikacijah češkoslovaškega ministrstva za telesno vzgojo, so: Izkušnje posvetovanj o telesni kulturi, dalje Predlog za osnovanje Tyrševega tele9no-vzgojnega zavoda in Telesna vzgoja s posebnim ozirom h konstituciji in spolu. Radio Sobota, 16. novembra. LJUBLJANA 12-30: Reprodiucirama gfosba. — 13: Napoved čaisa, borza, repnodmeirama glasba. — 13.30: Poročila u dnevnikov. — 17.30: Koo-oert radio-orkestrna. — 18.30: Esperaoto. — 19: Delaivstoo predavanje. — 19.30: Nemščina. — 20: Repradnoirana glasba. 20.30: Prenos koncerta ar49 iz Zagreba — 22: Napoved časa in poročiila. Nedelja, 17. novembra. LJUBLJANA 9JO: Prenos cerkvene gtasbe. — 10: Religiozno predavanje. — 10.20: Reprodtuci-ran- glasba. — U: Koncert radio-orkestra. — 15: Predavanje o vinoaradkrnStrvu. — 15-30: Humoristom spevd m frimroariističiie epizode. — 16: Planinski spornimi (prof. Mlakar). — 16.30: Reproducirana glasba. — 17: Koncert ruskega orkestra balaiajik. — 20: Ribniški večer. — 22: Napoved časa ki pomočila. — 22.15: Koncert fa-dčo-oipkestra, ZAGREB 11-30: Dopoldanski koncert orkestre. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz nar. gledališča. — BEOGRAD 12.20: Orfce-saraten koncert. — 14.15: Prenos nogometne tekme. — 17.30: Poljuden popoidaniakii koncert. — 20: Koncert jneo&lovenske glasbe. — 21.40: Poročila. — 21.50: Dramski večer. — 22.20: Ooffiia za pJes. — PRAGA 16: Prenos koncerta vz Brna. — 18: Pevska koncert moškega zbora. — 19: Koncert godbe na pehala. — 20: Koncert inozemske staslbe. — 21: Lahka godba. — 22.15: Prenos koncerta šz Brna. - BRNO 16: Popoldanska koncert. — 18: Operetni diueti. — 19: Koncert totribuiraSkega zbora- — 20.20: Pesmi. 21: Orkestra ten in ktavdireki koncert. — 22.15: Konoert wc35 n. Kisch E. E., Paradrcs Amerika. 10936 n. Bengt Rent, Die selteame Insel. 10937 z. Sonnenfetd Kurt, Eros und der Wahnsjn* mige. Em G "oss/fradtrom ari. 10943 n. Grey Zane. Nevada. Roman. 10950 n. — Un+er dem L'cht dfer westlichens Sferne Roman. 10951 n. A dl ersfeld=Hali es*rem E.. Mit veilcbeep blatrer Seide. Roman. 10952 n. Diers Marie, Abenteirrers Mutter Roman 10953 n. Wever M. Constanttn, . . . em Blfok zw riick und (brni . . . 100>4 n. Ponfen Jo*ef. H^h-zeitsreise. Eme» Kiin^tffrs Bnde. 10055 n. Mann mts, Alexamder. Roman der Uto-n* 10O56 n. Sentiflkobska knn3m?ca v Li"b??»ni. Sta» ri tre 11 rroosoi-a vsak delavnik od poJ 4 orvpoM^e do r>ol 8. zvečer slovenske. tvrvatstre. ceSVe. rmke. rW«ke. ncmSke, franr-o^ke. italiiuneke. »n^eske ta es^s^nt- je nekoliko let pozneje za neke zločine obnovila — stvar, ki se je v podobnem sIcoti (ponovila mnogokrat še v drugih državah, ki so sledile toskansike-mu zgledu. Tako n. pr. v Avstriji, kjer je smrtno kazen ukinil cesar Jožef II., a so jo ponovno uvedli pod njegovim drugim naslednikom Francem. Proti koncu 19. st. so jo razveljavili v celi vrsti amerišk;h in evropsk:h držav, tako na Ruimunskem, v San Mariiru. Italiji (faš'isit:,5ni režim jo je spet uvedel), na Norveškem. Holardskem. v Portu-gaiu in v številnih šv:cansk:b kantonih. Po svetovni voini sta sledili prav za prav samo repufoBka Avstrija in Švedska, dočim jo v več drugih državah ne pralkticirajo, čeprav je po zakonu veljavna. AH umor! radi smrtne kazni nazadujejo? To je bistveno vprašanje, okrog katerega se sučedo poderaike za smrtno ka- Samo z ostrimi, zanesljivimi britvicami se boste brezhibno brili. Britvice Gillette so najboljši dokaz najpopolnejšega . načina predelav9 jekla. Založite se pravo* časno i njimi I GiUette zen in proti njej. Berlinski raziskovalec dir. Zunkuhlen pa je pred kratkim odgovoril z neoporečnim statističnim materialom. da je števlo umorov prav rrelevan/tno v zvezi z vprašanjem smrtne kaizni. Skoraj po vseh deželah sveta opažajo po svetovni vojni močno nazadovanje umorov, pa naijsi so odpravile to kazen ali jo obdržale. To deistvo -'e tem bolj važno, ker se je število vseh drugih zločinov podvojilo in to je menda zadosten dokaz, da je tako zvani »ustrahujoči učinek« smrtne kazni niče-ven. To je tem bolj razumljivo, ker se umori večinoma izvršijo v afektu, ko človek niti najmanj ne misli na kaznve posledce svojega dejanja, ali pa tako premišljeno in previdno, da zločinec niti ne maouna s tem, da ga 'bodo zaradi njegovega dejanja prijeli Kak§no vzgojno vrednost imajo smrtne obsodbe? Na to vprašanje, ki je v neki zvezi s prejšnjim, se da odgovoriti najbolje s primeri iz ang'ešfce justične zgodovine. Do l 1870. je bilo angleško kazensko pravo naiigrazovitejše na svetu. Poznalo je cei'h 240 deliktov. ki so T*' poplačali s smrtno kaznijo in večina teh deliktov ie bila uprav malenkostne narave. Tako so kaznovali s smrtjo navadne žepne tatvine, cbčevanie s cigani. posekanie kakšnega drevesa, uropa-nje konj in živine, ponarejanje bankovcev, tatvino pisem itd. Smrti so zapadla celo otrooi pod 14. letom, če so izvršili kakšno takšno deianie. Poledica te barbarske strogosti pa .ie bila ta. da so n. pr. samo 1. 1866. obesili 167 »zločincev«. a iz izpovedi prič ie razvidno, da je čekih 164 med nwm" prisostvovalo javnim izvršitvam smrtnih obsodb, la orim^r kaže. Kolikšne vzgojne, t. j. ustrahovale »vrednosti« so bile te kaz-n;. Še bolj dra^fčno r»a »p n. pr. de'stvo, da so smatrali žeparni baš smrtne ekse-kuci:e kot na^hvaležnejšo priliko za svoie posle, kajti teh eksekucij se je udeleževalo na tisoče ljudi in vsi so tako pozorno in — ravnodušno sled® rabljevim manipu^aciram. da n;so utegnila paziti, kaj se godi ž njihovimi — žepi. Žepn:h tatvin je bilo tedai največ takrat, ko so — žeparie obešali. Iz navedenih primerov si lahko vsakdo ustvari svoio sodbo o pomenu in nujnosti smrtne kazni. I IOEAL radio slušalke BARIJEVE cevi TUNGSRAM I Nevarnost od zgoraj »No, podoba Je, da so tam gori medeni tedni končani...« otroške nogavice lilGOI"» Najboljše, naftrajnejše, zato 13 najcenejše! CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki slažtjo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 $€dor hvee da me mu p»*/;c po posti noa/ov aR /Sa/eo drugo informacijo ticoco mo matih oglasov naj priloii v mnamteah a sicer ne bo prejel odgovora! LJmMM CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čnjejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. \ graifiijg Uradnico (ka) aane»lj>v > »n e&moctojno p4-carcmjko soi, veetraneko tegoreio aaobraleaa eprej-me takoj t trajno name-Šjenjfe večje trrornižko pod. jetje t Ljubljani Ponudb« naj otavijo Ve prvovrstne, res zaneeljrve la reetne aodi s navedbo dosedanjega službovanja itd. na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč«. 40684 Šoferja b najmanj dveletno prakso, aanestjivega, za progo Sr. Lenari-Oimirek e^irejme takoj ali najpozneje do 1. decembra LenarBka avto-prometma družba. Zahtera ce tudi narodna zaaeslji-ivoet. Poirodbe ae družbo. 41439 Radio amaterjev le neka} icbro kurjenih »prejmemo kot zastopnike Da deželi. Ponmfbe na ogl. ©fttelek »Jutra« pod fifro »Agilen«. 41399 Trafikanta ti Je zmožen samostojno voditi glavno zalogo tobaka in položiti kavcijo Din S0.000 ▼ denarju ali drugi garanciji, sprejmem. Prednost imajo penziji finančni po^tajevodje ali molki, M eo že vodili glavno I zalogo tobaka. Naslnv pove eciami oddelek »Jutra«. 41331 Hlapca 1 VOTSJTI 8pT0JElW!l. Plača po dogovo n. — Ljubljana, Opekarska ceeta žtev. 34. 41348 Učenca poštenih starSev in močne narave, ki ima par razredov srednje ali meščanske Bole. sprejmem t al: o j v trgovino mešaneea blaga. — Lastnoročno pisane dopise ra naslov Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. 41314 Brivskega vajenca poltenih starčev sprejme K o m a n, Poijaaska cesta St IS. 41496 Deklico čez dan za pomoč v kuhinji i ž S e gostilna »Zlatorog«. 414S2 Za hišnico sprejmem v novo vilo vdovo brez otrok, n* nad 40 let staro. Nudim pritlično 60bo, kurjavo in električno razsvetljavo. Delo po dogovora. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 41335 Služkinjo za vse i5te majhna družina. Pc-isve ee v Vihovčevi ulici St. 14/1, lervo. 41332 Blagajnlčarko sprejme takoj za 14 dni v službo Narodna Galerija, Ljubljana, Narodni dam. 41568 Mizar ož<»J©o, brez otrok, dobi aiasto Minila g prostim stanovanjem, razsvetljavo, kurjavo, vrta in delavnico, v kateri lahko dela na svoj račun, a svojim orodjem. Na razpolago eirkularna žaga. Ponudbe na podmii-moo »Jutra« v Celju ipod »Mizar-hižnSk«. 41452 Mesarski pomočnik točno po zahtevah, va:en sekanja. pr&kaj<«val. obrti fn vseh v to frfroto spa-dajočih del. dobi takoj službo. Plača po dogovora Ponudbe na oclae. oddelefc »Juitra« pod »Gorenjfcika«. 41457 Žagarja ca venecijanko, izurjenega treznega in poštenega sprejme taT.oj Franc Ankerst, Brezje, Gorenjsko. 41394 Dobro in stalno službo dobi tHfi. ki posodi podjetju 85.000 Din, proti primernim obresiiin. Ponudbe na ogi. oddelnk »Jutra« pod šifro »Popolnoma varn-o«. 41493 Trgovski potnik dobro vpeljan po vsej Sloveniji, Hrvatski in Dalmacija, želi premeniti sedanje mesto. Je v vsem verziran. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestnost in poštenost«. 41116 Oblastveno *onceslonlrana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar ca šoferske Izpite — Ljubljana Bleiwelsova cesta štev, 52. Praktični ta teoretični po-uk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim m odprtim avtomobilom. — Poučuje tatdi privatno. 41312 Francoščino e gospodična i več-etao prakso. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Konverzacijia«. 41214 poučuje letno i Gospodična pončuje francoščino, nemščino, italijanščino in klavir. — Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 40675 Gitaro bi ae rad učil v urah. Nasdov v oddelku »Jutra«. vejeiirfh oglaraiem 41516 Šofer z dobrimi spričevali in priporočili, išče namešče-nja. Ponudbe na naslov: Kvitko, Rože 22 pri Mariboru. 40856 Želoda vsak o množino kupuje Rudolf Keiner, Ljubljana, bctei »Slon«. 4,1314 Dvigalo za ea. 700—3X10 kg kupi Franjo Gorkman, Lažko. 41346 Pult ea. 3b dolg, dobro ohranjen, ktspimo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna«. 41467 Prostor primeren sa skladUle stavbnega materijala, išče Emil Tomažič. stavbenik, Ljubljana, Kersnikoma ul. it. 5. 41418 Šofer in mehanik z večletno prakso, išče za takoj službo k osebneimu ali tovornemu avtomobilu. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 41297 I K i. Za večerne in popoldanske ure išče službe bančni uradnik star 27 let. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Večer«. 41437 Čevljar, pomočnika za fina zbita in šivana dela sprejme v y»alno službo Gustav Kranjc, LaSko. 41475 Šiviljo aH štikarico ki zna prikrojevatj perilo in tirnefno vezenje, sprejmem tn/ oj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. • 41429 Šoferja poftmr-ga in zanesljivega fipre)merri takoj za prevažanje potnikov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41430 Ples lSgem eeetoo, ki M poriSe- vala boljšo družbo (5 parov) letošnje moderne ple-s« enkrat v tednu, r kraju na Doienjsfksm, tik ofo žel. postaji. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Boljža družba«. 41473 Provizij, zastopnike za prodajo ra-znih predmetov," z linevnžm zasluSiom najmanj 350 Din, iščem. — Prelotaviti se je ▼ soboto msd 8. in 12. ter 14. in 17. uro tor nedeljo med 9. in 12. wo. Naslov v ogl. oddelku »Jufcrac. 41499 Delo na dom Točno, nis-meno. kakrŠTlo-toli duševne, prestavljanje neorJT -hrvatsko išče gospodična na debeli, blizu Maribora. — Ponudbe pod »Točnost« na podružnico »Jutra« r Mariboru. 41364 t Profesor poučuje slovenščino, erbo-l.rvaščino, češčino, ruščino ii nemščino; instruira tudi vse srednješolske predmete Jamči za uspeh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41218 1000 Din dobi tisti, ki mi preskrbi takoj ali do 1. januarja kakršnokoli službo sluge ali kaj primernega. — Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Zanesljiva trezna moč«. 41494 400 Din nagrade dobi oni, ki m; preskrbi stalno službo v skladišču, za slugo ali kaj sli&nega. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Trgovsko naobražan«. 41487 Delavec mlad m počtea, vajen ga dela, išče zaposlenia. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 41481 Gospodična poštena, lepega vedenja, trgovsko in gospodinjeŠto na^bražena, z dveletno pi-samišiko prakso, znajijem strojepisja in stenografije, zmožna t-udi šivanja in lepih ročnih del, želi kakršnekoli službe. Gre v pis-arno, trgovino, i otrokom ah kaj si i Snega. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod značko »Dobro vzgojena«. 41437 Samostojen oskrbnik (abiolo Grottenhofer) verai-ran v vseh panogah kmetijstva, išče primerno mesto. Dobra spričevala in reference na razpolago. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ekonom 201« 41481 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Harley Davidson motorno kolo — 350 em* OHV prodam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 41466 Pozor! Pozor! Volno In bombaž l'npite najceneje pri tvrdki Kari P r e 1 o g, Ljubljana. S ari trg št. 12 to Židovska Ulica št. 4. 249 »Tenor banjo« r^polnoma nov inštrument P? ugodni ceni prodam. — \ 'slov y oglasnem oddelku »Jutra«. 41313 Samotno opeko ex 3000 komadov rablje.n« proda Franjo Gerkman _ Laško 41S45 29. Tedaj je bratee Branko stekel r hišo. Zadnja vrata so bila priprta. V sobi je ležala njegova vrtavka še vedno tako. kakor jo je bil pustil na tleh. Joj, kako velika se mn je videla sdaj! A doma nI bilo nikogar... Pač, muca se je priplazila skozi zadnja vrata. »Lep dečko si mil«, je zagodr-njala. »Da si le mogel tako slabo paziti na sestrico! Dva dni bo že, kar sta odšla oče fn mati z doma, da poiščeta ubožico in tebe malopridneža. Mislila sta, da sta ntomila. A kako da si tako majhen? Komaj sem te spoznala!« Jta za kure in zajce zelo pripravi a. močno izdelana, na-prodaj na Mirju. Groharjeva cesta štev. S9 41398 Bombaževe preje St. 1-/2, euksjie (gezwirnt) ta*-o j nekaj 100 kg odstopimo. Dopise ped značko »Bombaž« na oglasni oddelek »Jutra«. 41376 Nože za zelje ribati iTism naprodaj. Ljubljana. Opekarska cesta štev 34. 41343 Stekleno pregrajo za pihamo ali sobo. kopalno peč. mizo za krojače in 5 predalov za moko (It 100 kgl m o eni prodan na Dunajski ee<*i 9, dvorišče. T. stoipnjiee, levo. 41507 Družabnika za dobičkonosno podjetje iščem za tako> Biti mora organizator in verziran v v«eh pisarn liki h delili. Potreben kapital 200.000 Din Ponudbe na oglas, oddelak »Jutra« pod »200.000«. 41503 Družabnika išče rentabilno podjetje, T svrho energičnega dela in organizacije v pisarni in pri potnikih tega podjetja. Podjetje ima sijajno bodočnost ter je ie upelja-no po raznih banovinah. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Razpoložljivo 300.000 Din«. 41602 Družabnika s sodelovanjem, im sicer ▼ pisarni podjetja, iščem sa takoj. Biti mora verziran v vseh pisarniških delih — Potreben kapital 250.000. Ponudbe na oglas, »idelek »Jutra« pod »250.000«. 41501 15.000 Din posojila prosi drž. uradnik % dobro plačo, proti odplačilu 1000 Din metečno in visokim ohrewt.ini. Ponudbe na ogl. oddeleik »Jutra« pod Šifro »Bom hvaležen«. 41545 Vf. 11 Lepo hišo visokepritiično, e S »obemi z vsem komfortom, ■ klet. nim stanovanjem za hišni, ka, v najlepši legi na Celovški eesti v Šiški, urejenim sadovnjakom in cvet-iičnjakom, z 1700 ms sveta, katerega ee lahko od-proda. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41257 Vilo z vrtom v Ljubljani |*i trnoroki cerkvi, z dvemi stanovanji, vsako po 3 sobe, poselsfca soba, kuhinja in pritikline, s pralnico, kletjo in podstrešjem oddam v zaiknp za daljšo dobo. Bvent. oddam tudi kako stanovanje za sebe. — Pojasnila v tiekaroi Blasnik, Breg 10. 41468 W>7tfg2 jedilnico ia črefejevega lesa, skoraj novo ter preprogo 3X3% prodam za 4000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41533 Trgovsko opravo za majhen lokal — dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasiš oddelek »Jutra« pod šilro »Specerija«. 41521 Hotel-restavracijo pensijon ali canatorij ▼ Krapinskih Toplicah ris-a-via kopališča oddam ▼ najem. Moderna zgradba, brez inventarja, ▼ pritličj« 3 krasni velika lokali, 3 manjši sobi za restavracijo in kavarno, kuhinja, loža za portirja in vse potrebne prltikline, r prvem nadstr. 10 velikih sob, S manjše, vse parketirano ia oprem-ljeno i modernimi pečmi e počnicami ia lestenci, sobe za elužinčad, 2 veliki verandi, vee komfort, angleški kloseti vodovod, napeljana razsvetljava, klet kanalizacija, telefon, senčnat vrt m zelenjadna vrt, postajališč« avtobusov, žarišče vsega odličnega družabnega življenja, odiprto poleti in pozimi Pogodba na več let Odda ee e 1. Januarjem 1930. V poštev pridejo samo reenf ponudniki, zmožni slovenščine in nemSčine Ponudbe naloviti na: Jurkovič, Zagreb. Prilai 6. 41189 Pekarljo na deželi z letnim prometom 200.000 Din. dam v najem samostojnemu peku brez družine. ali z enim otrokom. — Najemnina po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pekarija«. 41345 Lepo sobo • *U brez oskrbe oddam po zmerni ©eni s L decembrom aH prej. Poseben vhod, elektrika, kopalcica in telefon 3048. Naslcv v oglasnem oddelka »Jutra«. 41416 Gospodična išče za takoj snažno stanovanje z vso oskrbo. Plača do 500 Din. Dopise pod šifro »Stanovanje in brana« m cgL oddelek Jutra. 41414 5 sob za pisarno skupaj ali deljeno oddam v Selenbmrgori ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 41386 Snažno sobo tafcoj oddam 2 gioeipodom*. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41477 Solnčno sobo c elektr. razsvetljavo oddam gospodu • 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41465 Na račun oitdaun s 1. d«eenrt>ro«n v sredini Maribora bolJSo restavracijo kavcije EUHržnemu zafkon-skemu paru brez otrok, aH 3 gdč. sestrama, stare^ih let, s strokovno toobraubo, pod ugodnimi pogvji. Pismene ponudbe na poštni predal št. 9, OimoJ. 41471 Gostilno • kegljiščem oddam tslkoj v najem. Naslov t oglse. oddelku »Jutra«. 41514 Obrana jabolka lepa, zimifka, razpošilja od 35 kg naprej pa Din S.50 in lepe sušene orehe po Din 10 kg po povzetju HMko Humor, Sv. Križ pri Litiji. 41472 Bukova drva kupuje tvrdka »Kurivo«, Ljubljana, Dunajska e. 33. 41154 kišiišlefi Srebrne krone vsakovrstno zlato in zlatnike kupuje F. Čuden, Prešernevs ulica 1. 243 10—12 abonentov sprejmem na dobro domačo hrano. Dnevno dvakrat meso. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41421 77/ Moško suknjo zimsko in nekaj kosov bla-ga za obleke poceni proda Jelenič, Stara pot 1. 41498 Zimska suknja moSka pcceni naprodaj na Cankarjevem nabrežju S/I, Trat» *■ 41526 Damski plašč črna seal kožuhovina, zelo dobro ohranjen, za močno damo ugo-lno naprodaj na Mestnem trgu Stev. 9/1 «596 Dekliški ter ženski p'«šc in 8rn fonič počeno nanro- daj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41535 Stanovanje C sob, kuhinje in pritfkUn taikoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41420 Stanovanje E sob in pritikKn oddam s 1. d-eeembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41411 Stanovanje 2 večjih in 1 manjše sebe, kuhinje, elektrika, plin in parket! -ree novo »dajitba-no, m. nadstr., center mesta, sertočno, takoj od1 lam za 1209 Din mesečno. Ponudbe na oglasni odidriek »Jutra« pol Šifro »Trfaob-nj stanovanje 28«. 40615 Stanovanje in ^ruhln^je oddtm • 1. decembrom mirni stranki Narfov ▼ oglamem oddetku »Jutra«. 41543 Lepo sobo zračno in čisto, parketirano, i eielktrično razevet-Ijaivo in prostim vhodom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41464 Opremljeno sobo lepo, z eno posteljo, električno razsvetljavo m prostim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddeliku Jutra — Kopalnica z gorko vodo vedno na ranpolago. Hrana se lahko dobi v h iS. 36138 Gospoda preprostega, ki je čel dan ods-oten, »jprejmem na stanovanje. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 41459 Sostanovalca v sobo s separatnim vhodom, ▼ sredi mesta sprejmem ta december. Vprašati ▼ gostilni Napoleon, TržaSka cesta. 41497 2 sol Miti gospodični aH dijakinji eprejmem na stanovanje z vso oskrbo, po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 41485 Otroka •pralnem na rejo. Istotam (na deželi) oddam tudi prazno sobo Dopise na oeiasni oddelek »Jutra« pod Infra »Srečen« 41229 Opremljeno sobo na Starem trga štev. 3/1 oddam solidnema gospodu. 41512 Sobico s eletetr. razsvetljav« oddam gospodu ali gospodični Naslov v oglasoem oddelku »Jutra«. 41520 Opremljeno sobo odiiun takoj solidnemu gospodu na Mirju, Groharjeva ulica št. 15. 41522 Katera dama lepe zunanjosti in globoko misleča, v starosti 20—30 let M želela dopisovati v svrho bližnjega poznanstva t gospodom, v dobri poziciji. Pretnožeoje postranska stvar. Dopise prosim ca podružnico »Jutra« t Maribora ood značko »Gen. tlamaa 33«. 41277 Rofestt Roroit! železna služinska Brozovič. patent postelja zložljiva, t tapecirani«! ma« ' dracom, zelo praktična za vsako hi So. hotele, i prenočišča, nočne službe in za potujoče ose* 1 be stane Din. 450.— Ras pošiljam po pošt* nem povretfu. Znanja želim < damo, staro 20—30 lat, trg. naobražeoo, s nekaj premoženja in čadae maa-njoafci, v svTbo skupnega pričetka trgovine ln ženit-ve. Le rosa* ponudbe s sliko, ki e« na zahtevo takoj vrne, na ogVa*=iri oddelek »Jutra« pod »Trgovec« 41504 InteHgent srwfnjih let, eolidoo, nesebičen. nruiikaličeu. dobro situaruL, Bče druCahnika enakih lastno«« in starosti, za sprehode, kavarno itd. OhSirna ptsma pod »Ljubljančan 699ft« na ogl.vnl oddelek »Jutra«. 41463 Rafko Ivankovič Dvij-nite ptemo. poStno leteče. 41518 Lastnik avta 41210 Prosta, dvignite pismo. 41540 Čvrst fant mren in post«®, v dobri dri. službi, Mi ▼ svrho taioojSnJe ženitve znanja t gospodično, eimjnt-č:*}. čiste preteklost;, staro do 30 let, z nekaj imetja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten fant«. 41544 Klavirji in pianlni svetovnih tvrdk po znižanih cenah v zalogi — tudi na obroko! M. Ropaš, Celje. Popravila, uglaševa-nje. 40634 Jazbečarje Sfetobrvne, 2% meseca stare. krasne eikremplarje — etarii prvovrotni lovci — proda Sekula, Ljubljana. Gradišče 17. 41539 Bolni in slabil Tisoči trpečih kakor VI, so zopet zadobili zdravja, moS in delovno aposehnoet po kurzu zdravljenja s sma-menitim »Kaleftnidoa«. — Zahtevajte brezplačno detajlno literaturo »Preporod-jaj« s ocenami zdravnikov in bolnikov samih. Miloš Markovič, Beograd. Kralja Milana 58. »Kalefluld« ee dobiva v vseh lekarnah. Pisalni stroj dobro ohranjen, žeto ugodno naprodaj v Groharjevi ulici 25, pritličje (Mirje). 41500 ruto mua* &ozima Lesena patent postelja tložliiva, s tapeciranim madracom, zelo praktična stane Din. 880,— Ogromno zmanjšani izdatki za obleke Ker dofoite od dames naprej narejene obleke znamke »Tivar« po tovarniških cenah. Najmodernejši kroji dobro izdelane obleke za moške vsake velikosti od 290 Dm naprej, za fante od 110 Din. Oglejte si blago in izdelavo, cene brez konkurence. Prodaja edino IVAN KOS, družba z o. z. Ljubljana -- Sv. Petra cesta št©v. 23. St. 38S77te9. 14131 frodehrf t volno pol-meni madraci stanejo Dm. 750.- Potem man veliko ta> lego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— ia čisto beli puh kgpo D 300— ln celo tapetniško in posteljsko blaga , L BROZOVIC Zagreb. Ilica 82. »CONTINENTAL« najboljši pisalni stroj nad 400.000 t rabi. gamo- prodaja? IVAN LEGAT. Maribor, Vetrinjska nBcs 3« Telet tot. 2434. direktno ia Tovarne m. tov skladišča tmmmmi UMeinefdKereCd\ ISt ari Bor A 101-Aj Razglas. Ra*£ odda?« ri navedenem urad« vsakemn jni^resenta na vpo- Ponudbe, v kaftere ®c vstefviS paviata« znofce, aa tBvrSovrnte (Enwi>3aac«ki3i dei, fe izročiti oenooejiega termima zaipetaf-eme » opremljene s 5% vaidfijefn mestnemm gosipadBirsliemn aradu-I-!?rečs)o se doioča, da se na ponudbe, kater« oe bodo CKjeruvarjate raEpfsanim do torbam in po-goikm ter na pomudbe, katere bi h3e pogojon 6Saiv®ene, presjoeao aJ5 Bafcmaicino vioeene, nt bo otziralo. ob&oa si 4rad5 pririnžitk pratvikx> oddati raeipčisam dete po testoem r»re-otferitn dTOgetnB nego najnižjenro pomticSiiilfla. Mestni magistrat ljublfan^d, doe 12. ac^verrtbma 1929. primeren za pisarne, se odda t Gospodarski zvezi na Dunajski cesti Vprašati istotam. X Sostanovalko Naslov v ogiae. oddelku »Jutra«. 41507 Veliko prazno sobo spoeetaim viiodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglatsnam oddelku Jutra. 41526 Kompletno sobo iz mehkega lesa prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. tl&S Gospodično spremnem na stanovanje in hrano blizu gi. kol» H-ora. Naslov v oglasnem odde'bu »Jutra«. 41527 mrmm Zlata ura »e Jo našla v javnran kopališču v mestni hlS na Ahacljavi ee^li. Lastnica Jo , kaT va ie llrubrilo in navd'iihova1o. Mala ie pa dlrugačna. Za njo je ljubezen vse, ob njed se bo pogufoSa. Včasi jo najdem duma saimo in nato se veseli, da pri njej tibijem čas, dokler on ne pride. Pogovarjava se o sanrti brezmiselnih stvareh, skušam jo spametovati, a vse je zaman. »•Ljub m ga.« mi Jcra^ko počasni, in to zveni talko preprosto, tako razumljivo jn veEko, da I ne morem ugovarjati. Orna se pa sme-e. »Ne morem nič mn-sffli, odkar ga poznam,« pravi, »in dotileij dokler še prihaja k meni in me obema. je vse dobro. Zakaj na« bi misKa na bodočnost?« »Saj ni lep,« ifi rečem, »kaj je na njem?« Ona skorrirne z ramo. »Ne vem,« meni, »ampak, da ne bi bdi lep, ne v> d'tm.« »ZapustM te bo!« Spet je smeh, toda že mi je žal, zakaj niiem smeh se mi zdi kakor za solzen. »Tedlaii bom umirila,« odgovori tiho. To zveni tako preprosto in samo ob sebi razumljivo, da utihnem. Nato se vsede k meni, prav tesno in m? med tem. ko gleda predse, mimo reče: »Veš on vedno pravi: Ljudje, ki ljubijo tako. kakor jaz, morano o*> »-em pcešniti, zaikaij nekje je neka nevoščljiva utsoda^ ki preŽE na one. ki so taki in imajo več od ostaOifa. Ljudi ki pa umrejo resnično ljubiti, pošlfie Bog na Goi-goto. Razumeš to?« Od tSstega dine ;e nisem zapustili in sem se odločil, da bom skrbel zanjo, da jo bom varoval in ji bom tovariš, da se nekega dne lahko uprem usodi, Vfi bi hotela poslati to malo deklico S čudovito vročim srcem na Golgoto. Žrebanje t državni razredni loteriji Dne 13. novembra so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000«— 109.790. Din 500__ 30.013, 20.077, 30.980, 34.623, 55.81il, 55.866, 84ST8, 84.590, >09.879, 115.661, 123.836, 133.859, 5.713, 20.091, 34.624, 58.206, 84.651, 115.698, 123.863, 5.726, 20.095, 34.717, 58.230, 84.673, 120.106, 123.867, 5.752, 20.101, 40.594, 58.288, 91.762, 120.127, 123.894, 5.753, 20.190, 53.4-14, 58.360, 99.753, 120.161, 123.942, 7.506, 20.195, 53.445, 66.627, 99.808, 120.163, 123.971, 7.534, 30.905, 53.448, 66.656, 99.856, 120-226, 123.983. 7-569, 30.937, 53.458, 66.700, 103.183, 120-234, 17-931, 20.009, 30.945, 30.947, 53.463, 53.499, 84.510, 84.541, 109.831, 109.863, 120289, 120291, Žrebanje se bo vršilo od 8. decembra vsak dan. — Onim, ki jim bodo srečke izžrebane za mali dobitek, bomo zamenjali srečke za neizžrebame, da jim omogočimo igranje na visoke dobitke. To pa brezn*wev. 1929. ŽALUJOČI OSTALI. . Kožuhovinaste plašče že od Din 2500.— i dalje v veliki izbiri nudi cenj. damam tvrdka L. ROT, Ljubljana, Mestni kg 9 Zaloga vseh vrst krzna po solidnih oenafa Strojenje, barvanje, izdelovanje kožuhovine. ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE SO KARL MAYEV1 SPISI najboij feratkočasnl Izšla so do zdaj 3 zvezki po 13 Din v Oirilovi tiskarni T Mariboru. Zavarovalnica sprejme » m 1X107 višjega uradnika za zunanje delo. Ponudbe pod „Ele-mentar* na oglasni oddelek Jutra. TlepogieiCjiva fe m «mfao slovensko družno kntea ^Ibnm slovenskih književnikov 14 proafii 367 stik ilr»vfnnif(Hli temAor« cev, Buaost vcoSkonr, cseiistoT Id pobi> eistov. Šiške 90 iBvetkrae ▼ bafcrotisfan Ii predstaMji knrjiiKa najlepši ckras ca ndn> riovetisio mizo. ReipreseotaHv«« retta broširana 130 Don. r ptatno tbotm 160 Din. RAZPOŠILJA JO KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBUANL bupnje, ker je' postaja ta znamka radi svoje odlične kvalitete in elegantne faizone ljubljenček vsega sveta. Zahtevajte samo »TRETORN« vrtanje ta snežne čevlje! Starešinska rreza jugost akademskega društva »Triglav« ▼ Mariboru naznanja, da ie iurrrl njen član dr. Bogomir Skaza okrožni zdravn& t Rušah Pogreb pokojnika je b0 dne 13. novembra v 7 Rušah. VečmJa mu pamjatl Maribor, dne 14. novertAra 1529. Cenjenemti občinstvu naznanjam, da eem prevzela OOSTIL.NO „SLAVČEK" v Maribora, Betnavska ulica 39 Topla in mrzla jedila, domača in dalmatinska vina vedno na razpolago. Za obilen posel se priporoča 14110 MARIJA ŠTRBENK, gostilničarka. t IIEiniAV Skladišče v centru Ljubljane suho, zračno, s ca. 200 m* površine, posebno pripravno za žito, moko ali suho robo, se takoj odda. Vprašanja z navedbo načina uporabe naj se pošljejo pod »Skladišče« na oglasni oddelek »Jutra«. - 14084 nas >e danes, dne 14. novembra 1939 ob (Svdj j» r*>3 r cvetni mnffidosibi, previden s toteža-M sveže vere, zajrjsiit Po®reb nepoeiabne®a se bo vršil v soboto, dne 16. t m. ob 13. iz hiše žatos-tj oa Smili efl&kio poteopalSče. APOLONUA UDOUČ, mati; ANGELA, sestra; MARIJA DER-NOVŠEK. zaročeciaa, in ostalo sorodstvo. I- Pravica* immlo t v. 1 ShCaročite ta/ecf t Sinclair Glnck Zlati panter Najsljajnejšl kriminalni roman našega časa Skrivnostno nesta)an|e mladenk ts newyorSke drntbe Tihotapci mamil ln n)l> hor »«ei»r" Olajton il(e svojo sestro la najde Ijabecen Natalijo va n Cleeff Bitka polieiJo a zločinci T Ameriki milijonske naklade (Dmmano 36 Dm, hroiiranc OS (D*n Naroča se pri npr a vi Jntra v LJubljani in pri meh knjigarnah Neutolažljive javljave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da naju je za vedno zapustil nadvse ljubljeni in skrbni soprog in papa, gospod i«V posestnik In lesni trgovec danes 14. t. m. ob pol 6. uri zjutraj. Pogreb blagopokojnika se vrši danes, 16. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti na šmihelsko pokopališče. Priporočamo ga v molitev. Kandija, 14. novembra 1929. ŽALUJOČA SOPROGA IN HČERKA. Makulaturni papir po 4 Dm kg Naslov v upravi »Jutra«.