PoSttiina Dlačana v gotovini UtO 1X11. ŠI6V. 94. V LluMlonl. v četrteh 25 aprila 1929. tena Din 1' SLOVENSKI Fzhaja vsak dan popoldne, Izvzeraši nedeljc in praznike. — Inserati do 30 petit ž Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večii inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Tnscratril davek poscbej. »Slovenski Narod« velja ietno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300,— Din. — Rokopisi se oe vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3121, 3125 in 3126. Novi ljubljanski proračun Je bil včeraj ob kvalificirani večini sprejet - Razmere pri mestnih podjetjth - Pred reorga- nizacijo mestne električne politike Na včerajšnji seji ljubljanskega ob-čioskega sveta je bil definitivno sprejet in odobren proračun ljubljanske občin-ske uprave za tekoče leto. Pri glasovanju je bilo navzočih 33 obč. odborni-kov, od katerih je glasovalo za proračun 26, proti pa 6. Pri sprejetju novega proračuna so sodelovali pristaši vseli bivših strank ter je ž njim sedaj podana nova podlaga Ijubljanskemu občin-skemu gospodarstvu za prihodnje ieto. Senzacijo včerajšnje seje je tvoril prihod bolne ga prof. Jarca, ki so ga ob-činski odborniti toplo pozdravili in ki je v proračunski razpravi izjavil, da je prišel zaradi omogočenja sprejetja ob-činskega proračuna, ker hoče na ta način manifestirati proti tistšm intrigam, katerih stremljenja so proti interesom občinske avtonomije. Senzacijo pa je vzbudila njegova izjava, po kateri je čul, da je bila od gotove strani postavljena županu ponudba, naj bi se osnovala nova grupacija, pravzaiprav nova stranka z nekaterimi gospodje iz bivše SLS, pri čemur naj bi se delalo na iz-ključitev dr. Korošca. Značilna je bila tuđi izjava obč. odbornika Rutarja. ki je nastopil kot kršč. sopialist proti tištim članom bivše SLS, ki so v proračunski razpravi nastopili proti politiki nekdanje Zveze delovne-ga ljudstva, katero je bivša SLS proglasila za svojo. Pred vsem pa je gra-jal reakcijonarna stremljenja teh gg. pod vodstvom g. fv. Hribarja. ki hočejo v občin-sko upravo uvesti nazadnjaški m nesocijalni sistem izpred vojne. Ru-tarjev protest je Hl naperjen proti sa-botažni taktiki Sernec-Hribarjevi grupi. Na včerajšnji seji je župan že takoj po otvoritvi tuđi sporočil, da je Nj. Vel. kralj sprejel protektorat nad ljubljansko univerzo ter dovolil. da sine nositi v ftmnoWlnuVI1raWf prSTacuKS mestnega zaklada je objavilo že današnje »Jutro«. Po sprejetju tega proračuna <*) se obravnavali računski za-kljmčki in proračuni mestnih podjetij. o čemur poročamo v nasledniem. 6% obligacijsko posolio Poročevalec iinančnesa odseka Tavčar je nato poročal o računskem zaključku 6-odstotnega obligacijskega posojila za Ieto 192S. Bilanca izkazuje naslednja aktiva: za-Mlne hiše v Koleziji, vile za topničarsko vo-jaJnico, palača Delavske zbornice in niša ob Potjanski cesti, 2-J.O36.O61.19 Din, hranilne vloge 1.372.432.95 Din, občinske liavščine 81.188.75 Din, dolžniki 47.681.89 Din, stanje blagajne 3.4O4.03 Din, skupno 25,540.768.81 dinarjev, pasiva pa v računu obligacij 11 miluonov 995.000 Din. posojila 10,494.962.02 dinarjev, zaostale obresti 171.457.98 Din. prvi kupon 389.50 Din, upniki 8.30.760.17 dinarjev, saldo U6S8.738.64 Din. Proračun za leto 1929 izkazuje potrebščin 5,120.000 Din, pokritja pa 5,645.000 Din, torej prebitek 525 tisoč dinarjev. Dohodki iz najemnin za stanovanja v omenjenih hisah so proračunani na 1,494.400 dinarjev. Pri glasovanju je bil tako računski sklep za leto 1928, kakor proračun za tekoče feto odobren proti 3 glasovom. Mesčanska imovina Računski zaključek o meščanski Imovini za Ieto 1928 jzkazuje prehitek 101.743.38 Din, aktiva znašajo 659.302.31 Din. Proračun /a 1929 izkazuie potrebscine 462.375 Din. dohodkov pa na najemnini 429.475 Din, na ohrestih 32.900 Din. Prebitek znas ter proračun za le-fo 1929, ki izkazuje prebitek 222A92 Din. Prav tako sta bila odobrena računskj zaključek in proračun mestnega ustanovneca zaklada. Mestna klavnica V imenu upravnesa odbora /nestne klav-nice je poročal obč. svet Turk o računskem zaključku 7h leto 1928, kj izkazuje 3,164.050.14 Din dohodkov in prav toliko iz-datkov. Proračun za tekoče leto izkazuje nasled-nje izdatke: obrestovanje glavnice 1,378.502 dinarja, plače in pokojnine 379.728 Din, obratovanje 809.258 Din, vzdrževanje na-prav 100.000 Din, pisarniške potrebščine 15 tisoč dinarjev, davki 82.000 Din, inventarni odpis 368.998 Din, razni stroški 34.000 Din. Pokritja je 3,231.750. prebitek 64.264 Hin. Računski zaključek, kakor prora-un sta bila odobrena i vsemi glasovi. Mestna elektrarna V imenu upravnesa odbora mestne e!ek-trarne je poročal obč. svet. Orehek. Izdatki so proračunani takole: Plače 1,122.243 Din. davki 910.000 Din, premog in nafta 2,609.986 Din, kurjava in razsvetljava 15.000 Din, pisarniške potrebščine 55.000 Din. obratovanje 689.323 Din, maza za stroje 3-^0.000 Din, priznavalnina 2.571.170 Din, vzdrževanje 1 milijon 300.000 Din, obnovitveni fond 500 tisoč dinarjev. inventarni odpisi 549.800 Din, raznih stroškov 25.000 Din. Dohodki: Pora-ba toka 10.026.000 Din, elektroštevnina 420 tisoč dinarjev, razni dohodki 452.587 Din, prebitek Je proračunan na i201.065 Din. Poročevalec Tavčar je izjavil, da bo mestna elektrarna že letos do jeseni razširjena in ko bo pričela funkcijonirati nova turbina, bo mogoče uvesti novo stopnjevalno tarifo. Razširjeno bo še nadalje električno omrežje in ie že dovršena tuđi pogodba za ođdajanje toka v občino Moste, ki jo ima samo še po-trditi občinski svet. Občinski svetnik Dietrich ij r>o-varjal potrebo, da prodaja mestna elektrarna svoj tok po trsrovskih Drincioih. Tok za motorje naj se zniža od 3 do 2 Din. da se bo lahko priključila naša industrija. Industrija v Liubliani oorabi nrbližno 5 in vc\ milijona kilovatnih ur in če bi se rrrik! i učila na mestni tok. bi se vsekakor vzdi'znila rentabilnog elektrarne. Električni tok nat se ne prod&ia po stoonievalni tarifi sele te-daj ko bo oričela obrtovati nova turbina. temveč že sedai. da se Drioravi teren za nove konzumente. Predlacal :e. nai se tako) uveliavi ta stoDnievalna tarifa. Obč. svet Likar ie oovdaria? potrebo, da si ure Mestna občina mora nadalie brezoocoi-no ohraniti monopolsko pravico za orodaio elektrike nlina in vode. Na mestnem svetu se tuja konkurenca ne srne uveliaviti. Pri-merno znižanie cene električnesra toka. ie treba takoi uvesti da bi se dvienil konzum. Obnovitveni fond mora biti v rokah občine in ne nri cestni železnici. Obč svet. Rebek ie povdarial ootre-bo, da se Dodp-re obrtništvo z dobavlianiem električneca toka do ueodni ceni. Strinia se z izvajanii inž. Dietricha. Cena nai se do-Iočp'o do oroizavaialnih stroških. župan dr P u c ie na izvaiania obč. svet. Likarla DTiDomnil. da se ie znižanie cene električneca tolo zn traravaisko družbo na 1.30 D;n dovolilo samo v o^novitvene svrhe. Tvrdka Siemens ri-staia na predlos:. da se že sedai zniia ta-riia električnega toka in da nai se o tem razDra^Iia že na Drihodn:i sei:. Poročevalec Orehek je izjavil, da pri* staja na predlog, da se že seda) zniža tarifa električneca toka in da naj se o tem raz; pravi ja že na prihodnji seji. Nato sta bila odobren računski zaklju* ček in proračun. Nato sta bila odorrrcna računski zaX!iu-Čck in proračun. Vovovod Računski zaključek izkazuje 491.174-50 dinarjev prebitka. Proračun izkazuje 4 mili* ;cme 512 674 Din izdatkov. 4,647.066 Dm dohodkov, torej prebitek 159.752 Din. Računski zaključek, kakor proračun sta bila nato soglasno odobrena. Plinama Računski zaključk izkaruje za leto 1926 prebitek 43.136 Dm Proračun za tekoče Ie* to izkazuje naslednje potrebščine: obresto* vanje posojil 121.124 Din, pUče 298.911 Din, davki 90.000 Din, premog 1,420.000 Din, r bratovanje 451.249 Din, vzdrževanje 414 tisoč 547 Din, inventarni cdpis 187.300 Din, razni stro^ki 40.000 Din. Skupno 3,023.131 dinarjev, dočim znašajo dohodki 3,073.902 Din, torej s prebitkom 50.771 Din. Poročevalec Rupnik je povdarjal, da je konzuui plina v preteklem letu narastel za 5 odstotkov. Največ plina se porabi za ku* br> in industrijo, manj pn za razsvetljnvo. Da bi konzum nazadoval, se ni bati. Plin je razmeroma mnogo cencjSi, kakor pred vojno, dasi se je premo^ podražil. Skrbelo se bo tuđi. da se plinski vodi še nadalje razširijo in da se bo našcl način, da bodo lahko konzumenti investicije odplačevali v obrokih. N'ato sta bila računski zaključek in pro* račun mestne elektrame odobrena. Pogrebni zavod O računskem zaključku in proračunu mestne^a pogrebnega zavoda je poročal g. Turk. Računski zaključek za leto 1923 izka« ?uje deficit S3.247.5S Din. Proračun za tc» koče leo izkazuje 1,106.621 Din, izdatkov, pokritja pa 1,144.260 Din, torej prebitek 37.639 Din. Računski zaključek in proračun mestne* pa pogrebrega zavoda sa bila soglasno odo* brena. Mestna zastavljalnica O proračunu mestne zastavlalnice je po« ročal obč. svet Sterk. Mestna zastavi jami* ca se kmalu preseli v novo mestno zgradbo na Poljanski cesti. Računski zaključek in proračun za leto 1929, ki izkazuje v potreb* ščrnah Din 459.246 Dm in kritja 440.000 Din, sta bila sprejeta. Ravno tako zaključni ra* Čun in proračun mestne priprege, o kateri je poročal obč. svet. Rutar. S tem je bilo gotovo obravnavaiije mest* ne^a zaključnega računa in mestnega pro« računa, na katerem so složno sodelovalj pri stasi vseh bivših političnih strank, socija* listi, radikali, pripadniki bivše SLS in demo* krati. 2upan se je vsem ntvroćim zahvalil za njih požrtvokalno delo ra za vztrajnost, kljub \*sem oviram in nasprotstvom. Nato je župan odkazal vlo-žene predloge dotičnim od'sekom. Predlogi, ^Vi jih ie prečital obč. svet. dr; Rožič, in ki jih je prevzel obč. svet. Jare. so bili odkazani deloma reorga* nizacijskemu, deloma finančnemu odseku. Predlog obč. svet. Uratnika o davščini na vrednost radi devalvacije hipotek, ie bil zo* pet odkazan finančnemu odseku. Obč. svet. Turk predlaija, naj mestna uprava čimprej zaradi mrtvaško vežo. Isti obč. svet. pred* la£;\ naj se režija pn pogrebnera zavodu k' naj proti rednemu plačevanju Članskih prispevkov, poskrbi članom po smrti brez* plaćen pogreb. Tuđi ta predlog je bil odka* zan upravnemu ociboru Pogrebnega zavoda, ki naj prouči ta predio:?, da po možnosti postane do 1 1930 dejstvo. S tem je bil dnevni red izčrpan. Oglasil se je še k be&edi obč svet Tavčar, ki je iz* vajal, da pade današnja zgodovinska seja ra\*no na praznik sv Jurija, patrona Ijub* janskega mesta. Praznujemo ga lahko z za* dovoljstvom, ker smo odbili napade na av» tonomijo Ijubljanskega mesta tn manife-sti* rali za redno in pošteno občrasko upravo. Na delo, ki smo ga izvršili, smo lahko po* nosni; sprejeli smo proračun, ki je v dobro« bit Ijubljanskega mesta. Govornik sporni* cja nadalje, da praznujemo danes tuđi ob* letnico, ko so nas obiskali dragi gostje \z CeškoslovaSke. iz Prage Predla^a, naj se odposlje primatorju dr. Baxi v Prago po* zdravna brzojavka, ki se glasi: »Občmski sve ljubljanski, se danes na dan sv. Jurija spominja Vašega in Vaših tovarisev obisk ter Vam in Vašemu mestu pošilja bratsko pozdrave.« (Veliko odobravanje.) Župan dr. Puc je nato zaključil kmalu po 8. uri zvecer sejo. Stanje vojvode Stepanovića zopet poslabšano — Beograd, 25. aprila. Po vesteh i<£ Čačka se je zdravstveno stanie vojvode Stepana Stepano^ća nenadno poslabsalo. Bolnik Je zelo oslabel, temperatura je padla na 35, žila pa na 32. Zdravniki se b^jc katastrofe. Invalidski zakon predložen — Beograd, 23. aprila. Minister socijalne politike je danes irročil ministnskemu pred-sedniku na^rt novega stanovanjskega zakona, ki bo v prihodnjth dneh predložen vr-hovnemvi Bakonodajoeniu fvetu. Levičarska zmaga na Danskem — Kopenhagen, 25. aprila. Včeraišnje parlamentarne volitve so prinesle znaten sunek na levo. Vse meščanske skupine so nazadovale, dočim so socijalni demokrati pridobili 215^, radikalni levičarii pa 12^ clasov. Nasprotno pa so konzervativci ia komunisti docela poražen:. Točni volllni rezultati bodo znani sele tekom iutrišnjesa dne. Zanimiva razkrltja o Pavelićevi akciji Osnovanje hrvatske revolucionarne organizacije - Atentat na Schlegla je Pavelićevo delo? — Beograd, 25. aprila. Današnje »Vreme* poroča, kakor /atrjujc po informacijah iz docela zanesljivesa ti■ dobro poučenega vira, naslcdnjc zanimive podrobnosti o potovanju dr. Pavelića v Sofijo in o ciljili tijc-ffove akcije: Sporazum med dr. Paveličem in ntakedonskim revolucijonarnim odborom je bil sklenjeii že meseca tehruar.ia na Dunaju s posredovanjem znanega bolgarbkega politika dr. Staniševa. Ko se je dr. Stanisev \račal iz Ženeve, kjer je bil prideljen zunanjcniu ministru Burovu kot ekspert za manjšinsko vprašanie, se je se tal na Dunaiu z dr. Pavelićem in >ta se že takrat podrobno dogovorila j;!ede medsebojneua sodelovania. Akcija naj bi se vodila potom tiska, /horovan.ia in tuđi / orožjem. Podrobnosti te akcije bi se dogovorile na sestanku v Sofiji, ki je bil dogo-vorjen povodom poseta dr. Staniševa na Dunaju. Takoj po sestanku na Duiiain jje dr. Pavelić osno\al nekak hrvatskt revolucijonarni odbor, ki ima svot sedež na Dima ju, odkoder vodi vse akcije na Hrvatskem, vse pa se vrši v iiajožicm sporazumu z makedonskim revolucijonarnim odborom. Namen tega odbora odnosno organizacije je, vršiti atentate na ugledne pristaše narodnega in drža\nega edin-stva, nadalje na razne važne objekte in naprave. V glavnom pa mora biti naprejena akcija proti pristašom edinstva, tako da bi onemogočila vsako poniirjenje dubov in notranjo ureditev države, s čemur naj bi se ob enem prožil dokaz, da so Hrvati nezadovoljni in da se morejo Ie na ta način boriti za svojo neodvisnost. Prva žrtev te akcije je postal direktor zagrebških »Novosti« Toni Schlegel. Na sestanku v Sofiji je bilo tuđi sklonjeno, da ?e bo organizirala posebna akcija med hrvatskim! izseljenci v Ameriki, da bi se na ta način privabila tuđi finančna sredstva. Pavelić iti t!r. Stanišev nameravata izdati tuđi posebne liste v Zenevi, in v Sofrji. Ugotovljeno je, da potuje dr. Pavc-lie z avstrijskim pornim listom, ki fe bil izdan na Dunaju 28. marca ter je veljaven za štiri mesece. Potni list se glasi na ime dr. Ante Pavelić. odvet- nik rftiftn v Rradmi 7i%.'^3 tu Iktinaiu. Sofiji. I/ Carigrada, kjer b<) stopit v stike s sovjetskimi agenti, bo potoval v I tajim, kjer namerava ostati deH ća-sa, na kar se tx> vrnii na Dunaj. — Beograd. 25. aprila. Na demario Kaj pravi bolgarski zunanji minister Izjave Burova na včerajšnji seji sobranja. — Vlada obžaluje, vendar pa ne more ničesar storiti. — Beograd. 25. aprila. O demarši, ki Jo je izvršila naša vlada v Sofiji, ie govoril zunanji minister Burov tuđi na včerajšnji se.ij sobranja povodom debate o proračunu zunanjega mini>tr-stva, Kakor poroca \reme , ie med drugim izjavil: »Znano vam »e, da so bili izvršeni diplomatski koraki v zvezi z jrovori dr. Pavelića v Sofiji. Bolgarska vlada ne more odkianiati *-preJema politične-ga besunca in tega tuđi ne more za-htevati od nas beografcka vlada. Mi ne moremo prepovedati mirnih manU SestaciL Re^ pa ie, da so padle neugodne izjave o stanju Hrvatov in Mafcc« doncev v Jugoslaviji in naša vladn «4>-/aluie. ker so te demonstracije školovale tuđi bolgarskim interesom. Cioto-vo ie, da mi ne moremo dovoliti pn\, \okacii proti sosednji državi in nelegalne propagande. Želimo pa, da ti dl beogr.iskj tisk popravi svoie pogreške. Bolgarska vlada pa ni storila ničesar, kar bi krši!o prijateljstvo / |n-goslavijo. Avslrijska vladna kriza — Dunaj. 2'k apriU. Stranke ^o *plo«n») mnenja. da bo Tladna kriza konrno rr^^tia tekom jutrišnjeica dnera z imfnATani"m kandidata za ine-lo kancelarja. ki bi ;a v>e stranke >pre.ielf. V o^pr^dju je ime dr. SeiploTc^a prcdhodnika, dr. Rameka. pr«»ti rigar kandidaturi stranke najhrž ne hod« ugOTarjale. Senzacijonalen preokret v aferi Angleške trgovske banke v Beogradu Beograd, 2.\ aprila, p. \' znani aferi an-gleške trpovske banke, ki je l»i]a po svojih nameioencib z izdajo potvorjenih earanrij-skih pišem o^kodovana za okrog 00 milijo-nov Din. ie nastal dane«? s^nzacijonalen preokret. Kakor znano. ?e >a z zadevo že bavilo sodišce, ki je vse štiri obtožence, biv§e ia-meščence banke, oprostilo in bi bila banka dolina, da prizna in likvidira od njih ne-npravičeno iz»iana garancii^ka pisma. Banka >e je pritožila na apelarijsko podije, ki je danes r-o kratki raspravi razveljavilo odluk prvostopnega todi^a ter odredilo ponovno aretacijo vseh ohtožencev iu obnovo relo-kupnejia prce?a. Oroldne so bili aretirani bivši pod ravnatelj banke Gjorpje rtješjno-vić, nadalje disponent Albert Orestin ler trgovca Rietu Daskalović in Gjorpr^ Vitalić. \ad vsemi *tirimi ie znova odrejen preuko-vnlni tapor. Za nadaljnji razvoj te afere vlada v vseh krnjih. zla«ti pa v finanJnem evetu, veliVo zanimanje. . , ... Polovična vožnja za solunski velesejem Be«grad. ? aprila, p inarr»dni v^. !^ej>m, ki «r* bo vršil ...-u rn! 13. ,!o 8<». >ept*»mbra v Solunu, je iHezniika upliva dovolila polovično vojbijo ta obi skovali *» trpa velesejma kakor tuđi zj prevoz Mm- . namenjenepa zi\ tu vel^sejem. rsrotino^ti \r-Ijajo 7d vse vlake i/vi^mSi SOK Borzna poročila. LJIBLJANSKA BokZA Derije: Am^terdajn -J2.S4.J J.'i*ft (22.875), Berlin 13.485 — 13.515 (13.50), ISrn-selj 79068, Budimpešta 9.92f>5, Curih 10&4 4 — 1007.4 1095.9), Dunaj 7.m\ii — 8.011« (7.9056), London 27«"»—276.8() (27«.^), NV*-vork 56.705 — 56.905 (56.806), Parii 22C..M, Praga 168.15 — 168.95 (168.55), Tr*t 29H Ul Efeti: Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 123 den., PraŠlediona Htt den , Kr<-i,t-ni 170 den., Vevf« 120 den., Stavbna TM) iI.-m., Ruže 250—260, Zešir 105, Srbuke loba■■n-srećke iz 1. 1888 65 zaklj. ZAGREB^KA BOEZA DeTife: Dunaj 799.5t», Amsterdam 2->v»7*j, Berlin 13.50, Budimpešta 9.920&. MiImu 296.16, London '276.4a New>ork 56.nl. !»<*riE 22252, Prapa 168.55, Curih 1005*) Efekti: Vojna škodi 420. INOZKMSKE BORZE. (ari*: Beograd 9.125, Lomioii 2&:2\:\ Newvork 519.50, Pariz 20.90, Milan 27.'.•<«, Berlin 123.2?, Drina) 73. Praga 15.:i8B, T.u-dimp^ta 90.60. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD, dne ?5. npri!a 1W. ^tev ^4 Ljubljanske obcinske davšcine Dohoditi mestne obctne ljubljanske. — Nove občinake davšcine a za stanovanjske in gasilske namene. Na vcerajanji seji ljubljanskega občinske-ga Rvet« je bil končno odobren obČiriski proračun sa 1. 1929. VČ^rajSnji aeji nišo pri-gofitvovali ter se udeležili glasovanja o proračunu poleg oMinskih svetnikov dr. Uo-sarja ia Urbasa, ki sta ppravičila svojo od-sotnost, obč. svetniki ina. Semer, !▼. Hribar, Jeglič, dr. Jerif, Bahoree, OIup, dr. Ra*nU har, Mei«, Krrina, Osana. dr. PualAr, dr. Raži? in Mimar. V«eh skupaj je manjkalo 15 obČinakih svetnikov, dojfim jih je bilo prisutnih z županom vred 33. Spje se je ude-ležil tuđi bolni prof. Jartv da je omogočil kvorum. 0 poteku in izjava li, ki so bile ob tej priliki podane, ie obSirneje poroeaio že »Jutro«. V naslednjem navajamo samo glavne doli od ke mestne obline ljubljanske. Mestna podjetja Proračun međtnih podjetij izka&uje za I. 1920 4&>.896 Din dohodkov in eieer j.re-bitki mefitne elektrarne 201.005 Din, mest-nega pogrebnega zavoda 37.639 Din, most-nega loterijskeira posojihi 222.1fr2 Din. Obcinske davšcine §o proračunati e takole: mestna trošarina 14,282.130 Din. odSkoduina za pobiranje dri troSarine 18&548 Din, tehtarina 130.000 Din, uvoKaina 4,(100.000 Din, tržnina 1.090.000 Din, tržna pristojbina 105.000 Din. mestarina 10.000 Din, postnSčina 2,900.000 Din. kanalska pristojbi na fioO.OOO Din, port^lui davok 30.000 Din, dnvSčina na prenočiSfa 400.000 Din, stanovanj«ki tlavek 100.000 Din. Javek na zavarovalne premije 250.000 Din, pri-rastkarina 500.000 Din. davš?ina na n ezar i dati f parcele 120.000 Din, dav&ina na listke elftktr. testne železjike 370.000 Diu, dav-či-na na vozila 400.000 Din, obcinskf takse 350.000 Din, opominarina 50.000 Din. Obtin-ska doklada na državne davke 7,2ilO.(KH) Din. Vsi dohodki mestnih pculjetij in davšein «o preračunati i na 33.521.574 Diu. Nove so tri davšcine in sirer: talila za predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale, davek na nezazidane parct'le in davščina na zavarovalne polite proti požaru. Taksa za predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale Za dovoljenje presehua cb-Mnska taksa Din 200 od vsakei*a ni-. Kdor brez oblaatvenega dovoljenja žarne izpre-minjati stanovanjske prostore v poslovne ali jih je ie izpremenil, plača brez ozira nu ostala zakonite posledice to takso v dvo,;"m tueri. Proti predpisu globe je Jopustua pritozba uh občiiiski avet v 14 dneh po dostavitvi. Davek na nezazidane parcele Sa nezuzidune parcele se v ineca. Tej davnini ui>.o privrženi vrtovi vil, v kolikor ne preseszajo oh>e«»;( *j."y(io ni-, na.t.i-Ije flvorišča, v kolikor nišo že po obstojkčetn ze ne plačuje la da\»eina ol vrtov, ki po la^tuiku glavni vir njihovih fiue zua»A: a) v okružju, omejenem na severu tu na zapadu po proiri ju/.ne železniee ter na jugu \x) ulicah: /Sa Vrtaii,, Hlei\veisyvj t-eeti, Rimski cesti. Knionski ctsti. C'ojzovi cesti preko Sv. Jakoba mo^tu, Sv. Jakoba trgu in Kožne uli-• •e «lo |hk!uužj;i }*ra«"iu na Florjanski ulifi, ler na vzliodu p<) Vojaski ulici, škofji ulici iii Zritijskeua cesti do poduozja Jjrudu. z;» \sak rn- po 5 Din. h) v »lelih mesta, to ]e ležecih nie,l pro-.uo )užite žele*oii*e, erjeviiti kanalom i u Ljubi janieo do izliva lnadaščiee, med Uradašcico, p-odalj&tno hllufuie. lahko se pa vsak čas po -klppu občinnke«ia sv^ta raztegne tu-di t;a lrur;p dete nie-^ta. čim }^ regula*ijski nacrt odobren. V svrho odmere teyj davka mora vsak l.istnik n^/aicidaiuh parcel ali nezazidane parcele, ki pridejo po točki 4 le-te naredbe v postev, prijaviti ta zeniljiSča inefetneniu niauiiilmtu 'l na\(*dbo kata«tralne obciiie, vložka io ixmere v m-. Prijavo je viožiti v dveli iy.vodih: eu izvori pri drži mestiii ntauia»trat, drugi izvod opremljen * prezetitacijskim ra7.iloit) magistrata £t» vrtie stranki. <*'e jiii li-tnik |>iirce!e ne vlož,i prijave, se diivAčina ixlnieri uraddniu na podstavi pripo-močkov, ki ^h ima mestni magistrat na raz-polago. Placevanje le-te davšcine 6o oprosčene parcele, ki so last kralja, države, Ijubljaueke samoupravne obla3ti in mestne občine ljubljanske ali pa fondov, ki jih le-te zatajo. V ozira vr*sdnih primerib sine župan po I rostem preudarku na posebno prošnjo la*t-;tika poedinih parcel lega davka oprostiti. O iaineri davka «1lo-čuje občinski svet. Ta uaredba dobi veljavnoftt 1 m««ec dni po objavi v Uradnem listu u ljubljansko in maribor«iko oblast. Obcinska davicina aa zavaro-valne police proti požaru V'aakdo, ki je v okolišu mestne objiue ljubljanske ravarovan proti pož:iru, mora pofeg zavarovalne premije, ki jo plačuje za-varovalnici, plačevati v prid me*tne pbcia« ljubljanske, Še ]K>?ebno občinsko davnino, ki se steka v fond za meMno gasilno brambo. Ta obcinska davičiua riiaža \Q% zavaren valne premije, vštevii eventualno lakonito doklado k tej premiji. Morebitni nadaljni pribitki, ki jili zavarovanec morcla zavaro-valnici še jilaifuje. kakor n. pr. koleki, upravni stro^ki itogodba stornira, je zavarovalniea upr.i-vičena do povračila pci mestni blagajni U]>Ia5ane davšcine. V primeru, da je kak zavarovanoc zava-rovan pri neki zavarovalnici, ki ninia svojega seapiV ke, ki jih zavarovalnica. o Inosno repreien-tanca vodi. C'e magistrat epozna predloženi obračun uepravilnini, je upravičen davnino ura«i.>ma popraviti. Pač pa mora o tom zavarovalnico obvestiti s pristavkoui, da lahko proti tej določbi vloii pritožbo ooroČilo, ki podrobno slika vse delo iu uspehe ter težaje društva, je potial tajnik g. Ivan Legat. Blagajničko po-ročiJu, ki ga je poda I Ma-iajuik ^- kapetan Kasparovit- izJauuje tu»U lep finam-ijolen uspeh društva. Obe (»oročili «sta bili s,glasnu e>i>rejeti, ter je bil upravneniu olt)Oru |tu»lan na preglog člana uadzornega o^lbora direktor ja £. J. Slokarja absolutorij. Pri volitvah je bil /a pivd.-ednika feO-glasno izvoljen veliki župan dr. Vodopivec v odbor pa: dr. L. L. Bohnu dr. Otou Frl-tich, dr. Valentin Rožič, dr. Karl Pirjevec, tajnik TPD JoSko Poyačnik, veletrg. Iran Stupica, tir. Niko Zunanič. veleind. Franc r.onač, vladu i tajnik Ivan Legat, superior Karol Kokolj. baočni u radnik Anton Kos, Fernanda dr. Majaronova, Tilka dr. Zbaini-kova, preds. Ivo Sancin, uč. Pirnat, ^rof. Fr. Sic, kapetan voj. brod. Kernard Jeljrnik. inL Bruno Gonibač, Jela ini- Scrneeeva, div. ge-noral Sava Trifković in kapetan Ka*parović. V nadzorni odbor so bili ievoljeni: g^n^-ralni ravnatelj Alojz Tyka?, ban*ni ravnatelj, dr. J. Slokar, bančni direktor Fran Huet bančni direktor Avgust Toeti in veletrg. Mirko Ambroiič. Kot delegata w» glavno skupžčino, ki ee vrši v jun iju v Sarajevu sta bila soglasno đoločeiui direktor dr. Bdhm ter vladni tajnik Ivan Legat. Janezkove »*rbi. — Janezek, danes si rnoraš lepo umiti vrat in ušesa, ker r>ričakujcmo strica. — Kaj pa Če ne priđe? : I>jublfM»A, 25. apriia. Preteklo pohoto >mo rair*i»»li anketo t vprašanjem uoože njen ini in neomoženim o vziokih. 7akaj se izogibajo »topiti v zakon. Odgovore, ki «mo ji prejeli, zainemo »lanes objavi jat i. 1 Večiuoma na« odvr:W-aio ol zakona iKtsi o^Vajetii tovariši. Med >tirimi ocrni n**i i[»ajo kot velike žrtve svojih ten ter na« prenri''u-jejo, da je še najboljši samski stan. Ce trpiš pomanjkanje, ga trj>i? sam brez ž^ne ij otrok. Če je stvar taka, vfruje človek raje drugim, kdo da bi aarn posUueil. Zato «e ?e nisem poročiL čeprav lem star 45 let in *eja iinel f# najlep^e prilike, da »stopim v iskonski jarem. Smilijo se mi v«i -/.akonci, 7-la-ti oni, ki 60 v materijalnih stiskali. Ljubezen gre ?kozi fHodec! tako jatrjuje moj najbolj-si prijatelj in jaz ?.->m globoko prejničan o verodo«;tojnotti tega pregovora, ko ni i pri-poveduje o svojih vsakodnevuih propirih z ženo, ki zahteva oga tlenatja, n ia fi-rojnak nima kje vreli. J. 1*, Moj ideal je, da ostanem samica do konca življenja. Mo?kim ni zaupati. Znani so mi primeri, ko skacejo tez zakonski plot ujuvN Ui »o na glasu kot najboljli znkonci. Ce je zakon kaj vreden, pa mora biti tak. ,la ne vara mož žene ali pa obratno i*na niot;*. /lena je večinoma vedno ivesta možu. dočiai ;o ta vara, samo če se mu nudi prilika. Pred kratkim smo brali ravno v Slovenskem X;'* rodu<, kako je prišla ueka gospa prosit i»a policijo, naj vzam^j^ v roke neko goepodio-no, ki jo je «prejela k »ebi na stanovanje, a te je njen mo£ specal l nju. Pomislite, ta go«pod, ki je bil doslej \zoren zakonski mo/, kakor jra je (^»i^ala njegova žena. je izkori-sttil prvo priliko in fee je ctneveril ženi. s kat ero je živel re dol^o vrsto let in imel z n.;o otroke! Tu #e že vse neha! Takih pii- merov je vedno voč __ vvliko mi titupaio to- variiite in tuđi sama mannkaj dozi vini. U radnica a«»m, a i mi ravno sile. piivo*im s« lahko marsikaj, /ato pa mi ni prav nie Jo zakona, pri katerein ub»tojt &k% verj^t-noeti, d« doživi m mnfio nepotieltnepa razočaranja. M. B. 1'udi ]d/. kanJivlii\iin za zakonski stan. Aninak, bo mencl* osialo le pri kandidaturi ker.... Prcsim: Ml^d. -/asefeir! iiradn^k som s primenr'rui dohodki. S to 7'ivesijo in nb Liini dejsivu sedem v kavarno in opazu-iem ženski sve:. Mciidu to ni creli, ce Aiindidirain..... Ip ka) vidim? Klejiaiitnr loalete. bele ne/ne ročice. ki se kar sibe. ko nesr^o skođelico crne ka\'e k ustoni. Med drobrKm: prstki fina cigareta, na bledem, Sminkatiem obrazu :zr:.z nepopisnega do'toćaNJa. Mrepenenie uo Ijk.su/ti. sladkcm brezdelju iu. in -— meli-kih objemili ter kvečjemu ^e omlednih In ^e nekoga, ki Iii tebe pitaN. b: odvrnil jaz. Pa bi se /uče! [Kkel. Je prav, da s; K'iiska prizadeva uga-jati mo^kim Toda to prizadevanie ere da-kx\ da se človeku jc/ijo !asje od siruhu pred zakonom. Kje ste krotke, skrorruie, varčne pnU-lic, čedne duhoviie 'ti take, ki bi znale hi ^ospodinie, matere in zves:e zakonski diužlce? A!i ^c res vse pobrali naši očcije, dedie :n pradedie, da nam potomcem. ki bi *i fa-dj ustanovili fattno ognffeče, ni ostalo n:• Česar? Hoklcr Ad] primerneisa ne nađem. os:a-nem kandidat. — Jaroslav T. kan. Anketa. l l^edo :n te?o /Ivfjenja. Zato s# tud: rakona bo'e. ker jih materinstvo !n skrb za dom odbi'a od irMhnvenii zas!u^(a in csfane v^e n:^ moževih rarnenili in plači. Rezultat ie Je težja bortia za obstanek, ker mora za vri njih militi in skrbeti. A bogatim ie bolje 'zven. kakor v zakonu. 3.) P o v o i n e raimer t. Neka f o-S})odivtia ^ii ;e p^a!3: Zakai da se omožim? Za direktno izpričevalo uhožnosfi smatram to. Sama se hočem Živeti. Ima prav, pa tti-di ne. Povojne razmere pa no nam prinesle tud: vse drir^e. ZaVon ne privlači, ker človek izA'en njena na:de vse. kar naiđe ▼ nJL!n. A izven nie^a ie se mikavnejie, ker :e dana mo/nnst vari=ac?;. Zakon ie danes skoro izK'ibH svoi nc4cdtnii oroke, prr-p"re, samomore, a tekom !et, če bo pri tem ostalo, <;e bodo še!e poAi*a!e neda^tedne poslodice. 5.) .Moderna žena. ker m^li. da bi z materinstvom izfubila lepoto. Torel sp!o5-no nepravilno razume van ie zakona. To so vse sploSni vzrrvki po moie>m mne-h':. Moj zasebni je polej tesa se ta, da *e šc ne s;iicm oženili in da sem 5e menda !n b;ne zato premlad. Pa pofee vseh navedenih vzrokov, če bi se že smel. ipak bi se fli>-uil. ker veir. da \sdkn pravilo irna svoi« i7temo in ie T*nof;o takih izjem tud: mej na^imi S!ovenka:ni, namreč dobrih izjern. Zahievate, na? bo odfovor krate\. Moj je, četutfi bi o tem vpraSanju lahko rKpisal ćele roman. Ko boste to anketo kotič^ii. otvori!« dru-jio z vprašanjem: »Kako bi se dalo premostiti vse te zapreke in pomisleke proti zakonu in kako bi se popravilo razumevanie zakoči*. —< Tuđi to vpraSanje bi bilo hva!ežno in :rordi odgovori koristni — Vladimir f. Reaallv, sanitetni narednik, Brod n-S. Drobtinice in drobtine iz ljubljanske doline Lastovke v stanovaniu. — Zopct karambol na MUdošičevi cesti. — Hudo je, če ga primejo za aUaente. l.juliljana. -4. apri'd. N>tiavad^u clt»xivlj.«j ie imH v t-jp'k ziutraj neki gospod, \:\ stanuje na Rimski ie*ti 21. Iz .'ladkeera ^na |?a j*» zbuđilo plasno rvrean.e v sobi. Pomel »i jf oei in t.t nuvel ver>tif da j*» re«f kar j> viif^l. Na električni žarnici so sedele tri lastov-!;♦*. ki so ve^-Jo i'vrčalf i ti si ruzod^vnle <\ojo krize in t«*iav*». Prjjjnail jih j^ mr:iz — zunaj je namro? enežilo, temperatura je niočno \vmI\i\ iii uboc^ plitice so >i v ^oIm, katere okuo je bilo *?lut-ajno otlprto, pL>-i?>k4l© zavetja. Ko «o se preniraiene Ih-stovke nekoliko jKJgrele, so /opet odletele. Zanimivo je, thi se ni^o nikogar v tobi zbale. V ponedeljek po}M>ldne *n bili ste-vilni pasantje na Mikložicevi oesti zopet prira karambola med kolč^aiieni iu avtotno!>i-lom. Ka kriii&fu Mikl je hotel neki koles.ir umakniti naeproti voReremu avtamobilu, toda bilo je že prepozno. Zavuzil je narav-nofct ▼ avto. Sunek j« bil taKo mornu. I4 je kolesar s kolegom vrod odletel v loku pa pločnik. Sreča v nesreći je bila, da je o-til neposkodovan. pač p* »e je popoluo?na strlo Mdnje kolo, prednje kn* pa nao^no >osmioo<. Koledar, po pokliču baje »idar, si ja kmalu opomogel, pobml je ostanke •vojepa kttleaa in >r> ialoston mahoil do-m«T. Kdo bo •iromafcu povrnil Škodo, je se-veda odprto vpra$anje, kajti kakor aatrju-je|o otivMci, je krivca na o^eh straneh. \aJT«č kriTde je pa aeveda m tem, ker ua ♦em kriiiieii le ve4a» »i pra*netaeft itrat-oijia, ripetita tuđi ua Mikloličevi ie»ti. je »tat ua kriu^ču *tra/.nik dva dni. a tretji dan fia ni bil več. Naj vendar jH)liiiia o?k;«> ukrene! • Kn dan v *ub\ deiuruega uradnika i*a poliriji ali pa ?an razprav na sodižt-u, kj»»r p^ro uniu/;ni'i jurilo a v.A ulim^nte, nutic ali ki >e živa (»rioa, da *e »tar paoj rad vnanie. In v vodnikovi »t.bi. tam je *«»le /:i-nimivu. kajti tam firidejo \>i crehi na diia iu je treba đefati ftokoro. Poif1*»jmo k«\o in kaj ee dosaj« \*re*i ka^ij**"1- Ona. jVdva *30fetna plavolaskri, rc^loin Ljubljančanka. s krepkim dojenekoni v nkujononi'. Bi! jp lep majski dan in feprehajAla ?ta ee po ^nzJu. GoA^iril ji je o ljnb«tni, sreči, Ui jo fakt in potem se je ugodilo. On *e je >;tijio tinkno ?ioehljal. cei, m<*^ «e ti, uaj ni mogoie. Spfoli i« nt pozna in i« nikdar w ni t njo apr#»h*j«L l(Ha dekle i« ni isifralo va«b a^utof. Sveiroj ptoem- >f>ofnin«v na kratko Ijube-&eti, je privuklo nm dan 10 :ih po^oltlo vodniku. Ta je čital: Ke* ti ti »rCkaaa pušaka. to»Ja z o/iro« na tvoj* pit"*no prediivljeai* moram prekiniti • tob«r : i* bolj htAfu vtiš p« je aajvraviU ,1ru-<» piamo. BU je ->1_'ovor na njeno »rado^tn . vttt, da a« čuli mattr. Oigovoril je, naj iza pmi pri miru, kjer fpioh niwm fi»>a miri''1 u« tak« »tvari, te pa WJ»1U da je os <>< , naj da otroku im« Jaart — a«v«Mia lm bi Hil f»nt — n« ]m Jo4*. Hi! \m re$ »«( daik ft a»!a-rri"n«ko razsodJI: \ sak mesec 5Go Din .. V »obo je stopilo It eno dek> BiU ]• čroolaika, i* oa prri pogl«d eo^rgu 11. Eo«rfično je tuđi odgov^iLa ua »odnikT^o vpralanje, Če j# »on< r povolmla ne \xwrn vev. »N>^ra* ^pl^h ni kilo k razpravi. J«» namre? pri vojal.ih n^kj« v Mjke^Mjijj •« aj vecte, kako je, f« m Ptar panj vm-me? No in vnel ise je *Ur LiuMjanvan t**r *e ifllubil v neko mladenko i* boljke Inve. Naenkrat tu bili nađeni |*revTO?e ljub< lh tu. Ker •• j# »ivola*« Ljubljinfun uf* ral primati ofetov^tvo, je puora toiila. Te «lni »ta bili na »o, o 1*m #* ni f.aitil preprifat! Zanteval )• krvno fi*^ iftkuaajo, kar «*• 1» d^kU twfiil<»Bila. Sivol*. ?! f£0*|»od »v je »kliceval tud» ua #r«jo *<»-ro«t, cei, da ?e % letia, ki .. . Prekini* j.a je nrn tagovornik, ki je naglo atiral K<> lani«, 6el, d* ima tuđi *>»*b glavo bei,», a rep mu j# wlen Sivoia»-i ff^pod )• lu u prineaH »lr«vniiko #priitn*-galo mu ni doati. Tuđi o« j« bal o**«j*>t, iiti bo moral 15 M plačevati ajjm*m»# Zm> uodrujal je. odM \i aob*. Vr#pk^ \*i*w\ predse in »• robato priduiil. Ki*m«4 (fie£e$nica Kota4a#. Dsmi: Ceme-W, 25. apfUa 1P^*; kaioi^-čaot: Marko; pravoslavni: \2. aorti*. Va- sitije. Danaini« prifđHv. Drina: Utopl*c:w* KUhi Madca: Đc'i kataji. Kino Ideal: Podke> Dcftorae Ickarm«. Da***: Irnko^v, MestiL tag, U.MUor. Mik!oi:čevi cesta. Iz uredništva L'redAi&tvo J« pr«je]o pumo lUr^« u^-r^nikx ▼ kateram je uraSen« teljt, da bi objavili aesmam novih ulic v Ljubljani, fc^š .1* to vMkaga L|ubl)»qA«na y* tu4j droge čitatelje >St v Ljubljani objavljen v »Slov*o#Vera V»ro-du< v lanaki bioJuiMai itevilki z dne 36. maja. Toliko piaru dotifnega pitma v po)a«uilo. Pri beneroldatal bolezai. /icatrn-r, n^trsamh Cftvufi, abcesih, sečnern pr.r.sk1.. odebt4e!ih jetrih, boJeiftiah v krlio, tesnoh v prvh, hudefti sr^nem utripanju, na-padih ornojec pnnaia uporaba naravne franz-Joacfovc« ncnčicc vedna »riletno olaltinjc, često tuđi popoino oidravlienj«. Strokovni zdruvnik! z* notranjc bolezni svetu-ejo v mnog:h sltiCajih. da naj ptieio ttki bo'.ntki v»ak d*ti uutraj in tveCer pol čale »fTan/-Joscfovc« vode. — Dob! se ▼ sth leVarnah, drortriiih in spocerii^ili trtovinah. Lov na Ušico Zvlaivc MM>rme prire4kv« * Uitinial. ■H4Vi ±*qh* r*if*4.iv Prvi ie '^jbflMsk: •dertiv* wš4 Vttiv m P*uix*)cm. c fc*cf*m »>vrxe »«swneim i ^-cj *« **• *«r«ec«. Htjc« yt »Lov ca Jiaioo« z mci*oA'!U ki t« v*irt4 k- - »Lav u* hsiooc 1 a**o&iUmi H pr\* pn-re4it«v «e v«w« v Uuti|aa>i. »Ueica« *« lwitt en« *fo prtđ ttiteitevalci. Voćki mora 90 rradpi»a«o«n «ec«aii, 11 krJ> FV> kMMroIiraoo provolemh 45 km %e «nu If-ica §k*iv odnatno #kov«f:. Vo*iti im« mm« po df« jfivn'h. d«iek»H. m nb&mkih cetfMS. V me* j aiN« vozj po Qnmcm*+j. &]9tw4 Lfub-Ijan« vo«a <^d Zd««e j«v« v amera p*«n 2eW»fn, v«.H.H±no rs^ tu J«He t«4t fMe«rkt do Zz. Jii*. daiie ^\fw> od Zg. Jari po ce*4 preVo M«»#ft«—tMo*»—VS%4ie «• SmJednik* in m^bc^oo e4 Sit>ted»ifci 6es tnM* prek* ?nvt tXci va« Sr:t tio foatelii« 9o*!«c m4 He4**-d«mi, pcitm če/ mee* rnt^to itcft v MU^vod^h va*i rVr>k* ta *4 tu dali« oh >.~»jotru Wi- fMtto. Se*v«4a latAe «ber< li^ca pn^ubiie mmtr ia v»4i /ailed^va'jt za aos fcatoj- v« 19 wn ywC(vv»l»c t-t bi*««, hi jd prvi m*ki in k m yi frvi do(*lc*e. Te potttn tkMr4i W£>rf+* k<*M»>. ki v* \*>m na avroa»8 a^fr^o. U»K4 Mtfta ea H, s Kon^pesB«z^ Kgu. tats'.«d/>v*'c: c«e «0 ka*-n«'»e hi «icer po vx*:tvem re4u prtjav v ^'«m- - MotokateunM \**% »lliHIa« v U**«*-IV\a !e4iw» r***^ '^*"iHn ?-ir*d.i*-«v c« t» '«• u^ljfcff »Lo* na ii«.ico« w ^*J» ■co**feiMRP* v n«. 4b< I« t. in S4«rt M&Je4ov«JoM ob 14. v Zv««di. Do*1«J doiAe pr- Otfri«. t«lef. it. I6&}. w m klatafci tečnih ft^evtte od 13. do 14. v ka-varni »IVcieTrti«. T«fcmev*lc!. kakor tu4; vtkJmv« !tkme s* inora^ tw>r«f»o-2.-)>bo 'jrf#**ftit. a—i«kw v Maialla *opol4l»r ok U. ■• veraMl havariM »Evra»a«. Po kvi^fii te4un s^oMfii s«*ta««k ^ r»scU*«rv r^z-uJta« »ov v fcc»»t 'ii f^; »Urbuv^kit« na 3«I'a:i. Dnr 4 zoitiloe »Hovi *¥*<«. — Upra»«l «Atf. Stev 94 »SLOVENSKI NAROD* dne »5. aprila 1«9. Stno $ GRADSKA LEKARNA, Kamenita ul. II. Prosim, po^ljite mi tri steklenke Mar« kov ih kaplji ker iwr uvidelf da so mi po njiK porđ-bi nafenjale bolečinc v iekxku. Miško Mlinar. Bedenik, />. Severin. 'ključ IHbojlB, netrajne*«, *•*» u ^ajceaejše! pa /? pranje gotovo/ Dnevne vesti. — Odlikovanje. Z redom Sv. Save IV. atopnje je odlikovan vpokojeni radovljiški sanitefni referent dr. Icnacii Jelovšek. — Izpremenibe v naši vojski. Imenovani 50: id komandanta dravske pehotne bri-S2<5e đosedunji načelnik inforniaciiskeija od-delka generaluesa šraha aeneralštabni brigadni general 2ivko Stanisavljević, za pojnočn ka komandanta potiske divizijske oblasti dosedanji komandant šumadijske pehotne brigade brigadni ceneral MiUn P ! e s n i t a r, za pomoćnika komandanta 12 peSpo'ka »Carja Lazarja« dosedanji po-veljnfk I. bataljona 40. pešpofta triglavskcg, pcdpofkovnk r'ranc G r o š e I i. za pomoč-mka komandanta 49 pe&polka dosedanji v°-veljnik I- bataliona 13. pe§oolka podpol-kovnik Franjo Kub e Š, za vrSIca dolžnost: komandanta I artiHerijskega polka daše-datiji komandant 2. divizijona vrbaske arti-Ijcrske brigade podpolkovnik Ljudevit K o I e ! j. — \z zdrav niske službe. V imenik zdrav-niške zbornice zu Slovenijo je bil vpisan »ctoozdravnik v KrŠkem dr. Hribar France. — Prol. Popovih v Pragl. \' torek je Piispel v Praijo profesor jugoslovenske literature na beograjski univerzi dr. P. Po-pović. Povabila sa je filozofska fakulteta praške univerze. ki hoče seznanirj z njego vo pomočjo svoje shiSatelje z jugosloven-*Vo literaturo. VCeraj je predava! đr. Popo-v:Ć o značaiih v »GorsTvem vencu<, jutri bo predava! o komediji Marija Držiča, v soboto pa o kronologiji v de!"h Sv. Save za slavi-sie \n fjodovinarje. — Čekovni promet s franclio In Alžirom. S 1. majem uvede PoStna hranilnica Čekovni promet s Francijo in Alžirom pod istimi pogoji, kakor z drusuni državami. Doslej je uveden Čekovni promet s ČeSko-stovaSko, Avstrijo, Madžarsko. Svico, Spa-tiijo, Belgijo, Nemčijo. Holandsko. Dansko fu svobodnirri mestom Gđansk. Navodila in informacije daje brezplačno PoStna hranil-tiica t Beogradu in nJene podružnice v Sarajevu, Zagrebu. Ljubljani in v Skoplju. — Državni upokojenci in vozne olajŠave na železoicah. Na zadnjem o.bčne;Ti zboru državnih upokojencev ia Slovenijo, ki se je vrši I v Mrakovi gostllnici na Rimski cesti, so vzeli zborovalci ?. zadovoljstvom na znan-ie, 4a je prometni minister niih deputaciji obljubi! trajne polovične legitimaciie vsem onim državirm upoko.iencem, ki so doslužili vso službeno dobo, Kakor znano, so imeli državni upokojenci doslei letno samo hi vozne olaišave ter bo z neomeie-nimi železniškimi legitimacijami državnim Lipokojenec;n vsekako 2elo ustreženo. — Vojni oskodovanci — prešani — pozor! Odbor vojnih oškodovancev v Mari-horu lurnarra da se vr$i dne 5. ma'ii t. 1. ob 13 uri v mali dvorani Narodne-);a doma v Mariboru ot>či »estanek vojnih oškodovaii-cev, na katerera poroča deputacita o svojih uspehih ob času intervencije glede vojne odšodnine v Beogradu. Ker ie seitanek važnega pomena, se pričaku'e »olno&tevi!-r.a udeležba. — §© nekaj brezpla^iilh mesl za kmečke mladeni^e ie prostih v Kmetiiski soli na Ormu in sicer v pripravljalnem cospodar-s!Vinarsko diušrvo za ormoski okrajt s sedežem v Orrnožu in »Prva narodna godba« v Novi vaši pri Ptu-.'u sta rarpuščeni, ker ni:nata pojrojev za pravi obstoi. — »Zika« kvartet, ki je posta! s svojinu* koncertnimi nastopi v t!i- in inozemstvu eden naipriznanejših ra najslavnejšili. nastopi v radio-oddajni postaji dne 25. t. m. ob 20. uri s sledečim programom: Heydn-kvartei C-mol (4 stavki), D\rorak-kvartet F-dur (amerikanski, 4 stavki). S tem je uprava Radio-Ljubljana pridobila za nastop ta pros!uli modalni kvartet, bo gotovo ustre-Kla štev;lti:m svojim naraćnikoin. — Ob^nJ zbor gremija trjgovcev za srez Kran) se vrši v torek dne 7. maja 1929 ob 16 uri v resravraciji Narodnesa do:na v Kranju. 236-n — Vreoie. Vremenska napoved pravi, da bo defoma oblačno in vedro vreme. Včeraj je bik) v vseri krajlli naše države boli a!i mani oblačno. Deževalo je v Zajrrebu, Beo-k'tadu, Skopliu in Splitu. Maksimalna temperatura je znaSala v ?kop!;u 20. v Splitu w Zagrebu 14, \r Ljirbliani in Mariboru 12. v Beosrudu 7 stopinj. Davi ie kaza! baro-tneter v I.urb^ani 7^>0 :nm. temperatura ie znašala 7-5. — Nesreća pri delu. Slavo Subošič, 24« letni drvnr pri meSčanski korporaciii v Kamniku. se je pri delu nevanio vseka! v desno nosio. PrepeHali so ga v l.iubljunsko bolnico. — Surov napad. V bolnico so včera; po-puldne pripeljali težko po?kodovanejra 15-lctnejia posestnikovesra sina Janeza Rebolja iz Ponove vaši. V hlevu sta ja napadla in pretepia Josip Koder in France Mehle \z iste v.isi. Poškodovala sta sa na davi in Po levem očesu. — ZafOfieten sa momo r v Sj«nlci. Pred letom dni se je v Sjenici omožila Hafija Ilić. Vzela je s:roma§nes:a selia'va Aziza Zecovića. Njena mati in drugi sorodniki so Hafili odločno odsvetovali možitev s siromašnim seljakom, ka-ti bi'i so pret>ričarii. da bi Hafija Iahlco dobila bojatega moža. ker je bila ze!o lepa. Hafija matere ni poslušala ifi postala Je žena Aziza Zecovića. Pred dnevi so jo našli obešeno v hiši n:enega n^oža. Bila je komaj 19 let stara. Hafija ie bila usodnega dne prav dobro razpoložena. Ko so proti večeru vsi odsli k sosedu. je n:lada žena vzela pas in se obesila v veži NaSe! jo je mož, ko se ie vrnil domov in pri/s»al svetiliko. Bila je že mrtva, Najver-K-inejSe je, da se je mlada žena obesila, ker \\ mati ni hotela odpustiti. da se ie poročila n siromašnim kmetom. — OsumJjena kuharica izpuš^ena. Iz Ve* likega liečkereka poroćaio, da ie nedavno povzračila veliko senzacijo nenadna sntrt bivSega direktorja Narodne banke Koštica. Tako je nastal sum, da £;i je počasi zastru-pila njegova kuharica. Ta je bila namrcć žena bančnesa sluge, ki ga ie direktor zaradi nekorektnost: odpusril. Po preiskavi se je ugoto'vilo, da je kuharica nedolžna-Neki dunajski specijalist, ki je Koštica zdravi!, ie izjavil, da ie direktor bolehal na črevesnem katarju in težki pljučni malariji. Državno pravdnrštvo e aretirano kuharico tako« izpustilo. — Proces proti denuncijantom iz Đcike odgođen. Iz Osijeka poročajo, da je vdika razprava proti 11 Nemcem, ki jib ie državni pravdnik obtožil denuncijacij z usođnimi po-sledicami med vojno, preložena. ker je sodi šče sprejefo predio^ zagovornikov, naj se zasliSijo še nekatere priče. Za pričo ie po-vablien tuđi bivSi avstrflski senera! Lilt. .gendorf. ki živi sedaj v Linču. — Na|bolj strupena kaca v fiosni. V Bosni se mudi berlinski rrirodoslovec profesor Roi'ke, k? prouću'.'e bosansko tavno. L'goto-vil je, da Živi v Bosni in deloma tuđi v Crni gori in Albaniji kaca, ki \\ pravilo Bosanci »šarKa* in ki ima naihujši strup od vseh v Evropi žlvečih kač. Šarkin je strup tako močan, kakor strup kace ilopo-tače, ki živi v Ameriki in pa kač. ki žive v fndi'i. — Samomor ali umor eleuaotne dame. BKzu Smedereva je Dunav naDlavil truplo lepo oblečene ženske, ki je po zunaniosti sedeč tz boljših krogov. Oblečena je bila v svUeno perHo z mon^iramom L. B. Stara je bila po mnen.'u sodno-zdravniMce komisije okoli 20 !e:. Neznanka je imela v ustih več zlatili zob. Nohte na roki in na nosri ie imela lepo neirovane. Trurto so pokopa!1! na pokopališču v Kovinu. Ni bilo mosoče uaotovirt identite utoplrenke in tuđi ne. ali 'i1 izvr«ii;i samomor. ali sre /a zločin. — Kot noC In dan je razVka. ako ne rabite ruZtrli rocen: s^edsTe^■ za oranje, am-pr.k vzamete ŽENSKO HVALO in SCHICH-TOVO TERPENTINOVO MILO. - Podej-te naš današnii inserat! Iz Lu'hMane —U Jugoslov. . češltoslovaike IA&* v Ljubljani občni zbor bo jutri v peic4\ 2o. tm. ob 2<>. v vZvezdi« z običajnim dnevnim redom. Vabimo %se elane, da se občnega tho-ra zanesliivo uć&eie. Glavna sk u psci na Saveza Jugoslov. - češkoslov. U% bo v ne-deUo 28. t. in. ob 9. v »Cehoslov. Narodnetn domu v Beogradu«. Delegati Lijj knajo pole vično vožiro in dobno pome stroške v Beogradu povrnjene. —IJ Novo vilo v Streliški ulici iradi Valentina Tiller. Betonski temelj je do raa-lesa izgotovljen. Poslopje bo enonodstrop-no. Zidarska dela so v rokah s1avbnega pcd:c;n!ka hana \'i?intina. —If Razveseljima ve*t za radioamatarje. Neprestane pritožbe ljubljanskih radioama-terjev in Ijubiteliev radia radi moteiij. ki iih je povzročal ijubliTiiski tramvaj, so naooti-le upravo Ma!ocestne železnice. da je pustila te dni na loenili (Biigel) svojih voz montirati posebne bakrene žice. ki bodo preprećile vsako prasketanje. Či*n bodo z žico opremljeni vsi vozovi, si !x»do ljubitelji radia ^loboko oddahnili. —Jj Prememba poscstl. M. Tabor je prodala svojo dv-n^dstropno hi*n v Krojački ulici sostilničarju in posestnitu .L Mačku. ki iz\ ršuje svojo obrt v omenjeni ulici. V Mši M. Tabor je bila. kakor zoano, krCma -Pri kosj ■:. O. Mačck bo hiio pri-n'ernn preured" v svo;e obrtne namene. —Ij z*elezna cekina o^raja za Kradom ie je v skraino slabem staniu. Preč-niče na ve-č krarih rnafljkago- ali pa so skrv-l.'ene ;n od rre razjedene, da nišo ve5 ko? svoji na!oKi. Vsa o^raja ic r>otret>na mijne poprave in obnove. —I) Zakup lova občine Zjc. $iška. V pe- tek dne 17. maja 1929. ob 9 se bo v u rad a sreskeza poglavarja za !:ul»lian?ško okolico \ sobi štev. 1. pot"!ii javne Jraž.he oddal v zakup U v občine Zgornia SiŠka za dobo od I 'unija 19?9 do 31. mar.a 19-v4. I>ražbčrji posoji se lahko vpogiedajo vsak ob uradmh ura li. —lj »LjuMianskl Sokol« oporarja svoje članstvo na poziv JSS za vdelej&bo na z!e-tv po'fskeca Sokolstva v Poznaniu v dneh 2K 29 in 30. juriija ter na pokrajinskem zletu v Plzru dne 7. iulija. Prijave spreje-ma đrušr\'ena pisama v »Narodnem domu« med uradn!mT urami od 6. do R. zvečer. kier je tuđi položiti znesek za voznino (polovična cena). — Brat'e ;n sestre! Prihranite svoje redne dopuste za te zlefe kier se Vam bo nudila prilika 7i razmerom.i mulo detiar-Ja vfđec? krasne kraje — \Varscawo, Praso in PIzen — kar pa je davno. ; Novo kopall&e in regulacija S«r»-nje. Po načita za izvedbo reguUcije >4Vi« nje v celjskem odseku rnori odi>astt dam-sko kopalliče aa desnem bregu Savinie, 4a-čim moško kot»a11lč« ostane. Mestof obCkl-ski svet i« sklenil. da zrradi na ^kofeerae-tovem sveta med Rakusdievo \ilo in Si-virr!skim dvorcem s sodclovanJem Zdtm* stvenesra dama moderno kopalfSCc v oWild podlrve. Na desni stran! bi Wl molki odde-lek. na !ev! damsi!, v sredini pa hi bile terapeutične in totrte kopelji. V sredini ;nod obema oddelkoma in ottaftrai kopelji ter Sadnjo pa bi se zfra-dllo vefle. proetoren bazen. Strolki so prrraCunanl n^ prfMifno 3 aiiHjoot Din. Dtmsko VopaMiče u mb« pod rio potJfe; doleler ce ho rotov« nove kopafiKe, kcr ^e bo rrodtW> Mi nrlh^dnle leto. Šaljapinu primanjkuje denarja Slavni ruski pevec ima številno rodbino, ki hoče žfrreti na nfrc-j{ov račun. — Šaljaptn kot perec in itfralec. »The^tro Rea!e deU* Oo«** v Rim« k vortBOfflo 19- t. m. »reaiUeco »Bori^ Godauova« in po vabio na ojo Fcdtvra ^«*Iac»aa. Neki rwwsfcj mrviti at -opisuje Sai-iapiiu pesi skoinji. V pavzi med prvim in drugim de-ja;ijem me je povabil ravnatelj tiskovne f»isarne Hmu. ko ?d plesaL — §aHa-P*'n. — mi ie zašopetal šef tNkovne rrisarne. — Kaj na dela? Se n:koli nisem vide', da bi Bnris plesal. — Kaže dru2i.ni. kako ie treba plesati. Zanitnivo je redati velikega '^ra!-ci pri *!cu$nj;. Sr>omnil sem se slavne« SU bar;tonjsta K;*^ohlanna, k! ie pri sktršnjali trnvoril ;n gestikulira! docela naravno- Bil je uč"teli, isralec ;n čk>-vek obenem. Ni vlogn, da ie nenadoma sunil s past-jo v trebuh igralko. stoiečo kraj njega. icralec se mora ofovladat:. NT3 ^ledal-ce mora napravit1 vt:s. da se razvtfa na odru strašna drama, istočasno c» mo-ra mrmrati sam t>ri sab:: Vra^: \rxe-mi one*a gledalca v prvi vrsti, ki neprestano cepeta z nogami. To se mi je zđelo neverietno. Ka-ko ie mogočc. da bi Wh velika dramatična s:ta, s katero ie Saljapin ustvaril postavo »Borisa Oodunova«, samo pk>d suh<»parn;b računov? Mor-da je pa baš v tej meban;čn; konstrukciji ©sebnosti tajna, ki o-mesroča veTi-kemu ruskemu peveti :«rrat! se zdaj pn tolikih reurizah te opere slavno vlogo t entko ž:vahnostk>. venetnostjo in t)Hv1ačnost}o, kakor prvio. Rad bi ga b\ vpralal o tem in onem, toda Salja-!>ina mora znati človek v prvi vrsti Txys-»ušati. Vediio >e sJikovrt in zani-miv. Končno sem Ie ujel trenutek, da sem ga vpraSal zakai ni odpotoval v Franc.io. kamor je bil pn'Otno name-njen. Od^ovoril mi ie. da mu v i ran-cijo n? kazalo, ker ima premalo denar-na Začuđeno sem za rx>sledaJ, kajt: vedno sem bil mnetrn. da baljar* ru denaria ne primanj^uje. —- Da. da. res nimaip denarja. Bil b: bogat, da ni bilo revolucije in da n'marti 5tev*lne rodhine. Težko ie vz-drževati 15 rodb;n«kih članov. Umd-nik je vedno oče, čeprav ima ie odrasle otroke. Dan za dnem dobivam od svolcev pisana, eden lioče prcizkus ti svoj sistem meUjoracije Sibirije in me prosi, naj mu nošljem dovolj dena^ia. drugi se fioče oženiti in misi:, da m« moram jaz kriti stroške 7a poroko. ker zasknfm p.^\TreČno S000 rubi je v na večer. Mom dnma*; računalo ze!o eno-stavno. 5000 krat ?65 rubljev je res celo premoženje. toda pomisliti je tre- ba, na ne morem viti vsafc večer. Nt-sto-pim lahko kvečktnu 90-krat na teto. Vsak nastop me zelo u^tnidl KĆgt ve, kai se pravi bitt imlec, "ii ^° pa i priznah da govorim resnico. šalja^pin vedno narlaSa besedo igra-lec. Zdi se, da pevec zani sploh ne oh-stoja. odnosno da stoj! daleč v otadja. Misli, da s svojo teorijo irrilskega mehanizma vara občinstvo. ne opazi pa, da vara hidti sam cg a sebe. šakjapin je kakor vsi ve4ild rustVI u-metniVci v prvi vrsti iastinktiven iirralec. Rad fmt SJiake^ipeara, ker vidi v oient geniji. ki naileip*e prikazuje značaj človeka in njegove strasti. Cilj njegoveca ft vije -rrra je bi! Igrati Shapespeara, da bi tit njem aJ}c!ral svojo izredno interpre-taci)sko um etnos t. prodiraWo do dn« duše. Leta 1898 je začel Saljapin Studirati / znamenitim pianistoen in skladateljem Ralima ninovim MusorgAeita in Rimskega Korsakova. »Boris Ood'u-dov« mu je uko ucaiaL da je hotel poznati partituro od začetka do konca. Pel je vse vlo«e. molke !n žerafet, od prve do zadnje note. Borisa je m bo-te! poznati tud iz zjgodovinsikeisra vidika in zato ie čita! Puikina m Ka-ranizina. Pa tuđi to mu ni zadostovtlo. Okmil se je na slavneta profetorjt z godovi ne r>a mosko^riki unlveref Klju-Čevskeea. ki ga ie seznanil z zagonetko nesrecnega Boris*. Celo noč sta presedela s profesorjem na vrtu fn govorila o Borisu. Pri skuSniah je Šal ja-pin takoj opaziš, da igrale! n*e*£no raw«nek) svoie vlotre. Ravnali so se po navodilfli režiser ja, v kolikor je 51 o za način petja, v svoje vloge se pa n so zaali potiofeiti__________________ Zagrebiki šttnd se zopet širi LjaVljua« 25. aprU>. Pred dobrim letom to §e pojavili v LjuH-(jani io Sloveaiji Mgreb*kj raipeft*»valci in soJoioik! Suudliterarure, Li io tateli kar Da đ«*b«Ia rajEpečavati taotafttifne roauLo« kot n pr. >Orof Karlo Moorc. >0wv^tnik S\n reniji fond. Toda puft<> ni«K> vrgli v kopuxn, kajti te dni so a« najoovejgi projjrvo4i lunda zap#t pojavili po Sloveniji. !Ce ak»r v oblOd iw*-kov, martei v oblik i Balega €a*npiaa, ki oo si naglo v > Do maci lieU Ta list ni nJčeear drugoga, sef o krinka, peod katero se tkri-vajo zagrebiki mlo£nJVi. Sa prvi tranl QA«reČ prinata d\e ali tri br*>jav»«», ua drugi ia oatalih j« pa oadaJjrvanje romnoa %MussoIioo<, »Grofica bera/"iea< itd. Tako flknlaio rnpreSfki zalotoiki opr't vUbotaplJati tvoio llt#rtrno (7nojnJeo w Sle-venijo in lastrupljevatj našo mladlao. Ali tem aJ nikogar, ki bi to preprHHl? Pri ttarliuria __ 2a! vidim, da nhnate takili starih rečl kakrlne W rad imel moj žaro-čenec Moj laro^enec namreč zbira starine. __ To sem takoj opazil odgovori $Urh»r, Stran * •SLOVENSKI N'AROp. ćr:c 2~. aV'a 1020. •sfev 04 19 Ili V\fa valovih strasti Jioman Vse to je znal Armand Cambon, toda to ni mnogo za j-unaka romana. Hi!o bi morda bolije, če bi bil zna] trgati zlate in srebrne verižice, namc-sto da jih je delal kafcor je običajno pri mnogih junakih. Edino, v čemer j"m je bil podoben. ie bit-o, da te ostal zača^no brez dela, kar bo morda po-tolnžilo najbolj romantične duše med na&mi čitatelj'. Laliko torei pričaku-jemo od njetra mno-jro pustolovščin, ker [ma za take reci dnvolj Časa. Sicer jili je pa nekaj žc doživel kakor smo sKŠali, in če ostane živ, se mu obetajo Se nove. Trenutno je zaposlen s tem. da vo<3i očeta k mjefcovemu stolu, ker lioče, du hi oče prizanasal svojim po-Iiabljenim nogram. Armand je dober s;n in ljubi očeta nad vse. Došle i ni mogre' Ijub'ti nikogar dru&esa, kajti matere se ko-maf spornima kot žene. ki sa je včasi pošteno nnšeškala. včasi ma je pa poljubl.iala solzne oči, če ie preveČ pTakal. Še en spomin ima na mater in sicer molitev, katere jra je naučila in ki jo je molil Dozneje vsak večer, kait! izražena je bila v besedah, enako tu-jih njemu, kakor vsem drugim Franco-zom. Molitev se je glasila: Oud, som Iiover barnen kar, Se tili mrs:, som liten ar! Vort min vapr och Ivcka van-đer. Star dock i dina. bander. Kakor smo pravkar omenili, je po-rnbil vsak večer, predno ie leerel k po-či&ku, da je ponovni to molitev m pamet, čenrav ^e povsem gladko. Ce bi sa b'l slišaT Šved. bi rte s-poznal v njf nrve in nei>ozabne molitve iz otrosk:h let Armarfd. ki n? razurnel n!t! bese-đ'ce, ie kliuib temu moli? z največio pnbožnDstio. ker ie veđel. đn zas-pi no tei moHv: ze^o s!ad^o in da bo vkle' v sanjali svojo mater, ki je govorila / ntiim v neznanem jeziku, pa pa je ven-dar dobro razume!. Naj nam noben zasrnehovalec ne očita seb'čne domneve, da v nebesib ra;e govore švedsko, nejro franeosko Arniand Cambon ie bil, kakor smo '/e slišali. po očetu Francoz. po materi pa £ved. torej s:n scvera in iusa. — Pozdravljen, bodi mi sreno pozdravljen, siniko! — je vzkliknil oče ko je končno sedel. — Bal sem se 7a-fe. skrbelo me je... da. zares... skr-belo, drasri mol Armand. — Zakaj on. oče? — je vprašal Armand zarrišlieno. kajti Še vedro ie mnslil na svojo dvomo i>ustolovšč:no — Ponoči sem ime! čudne sanje .. zelo Čudne sanje. — Nič drugesra nego sanje, oče? — HoČeŠ reci, d3 se zavoljo san' ni treba razburjati... no, dobro, tirdi jaz ne ve rujem v sanje, čeprav ni dobro zan;kati to. česar ne vemo točno. — Kaj se je vam pa saaialo? — Pa sem preskočn ?eino pri Pont — Preskočili Seino? — Inu, slišiš, da «0 bile samo imanje, — je dejal oče in se ozrl smeje na svoje lesene noge. — In če se prav spominjani, je bila Seina rdeča ko kri, a spomenik Henrika IV. je bil prozoren nalik senci. Spominjani se tuđi dobro, zakaj sem tvega! tako nevaren skok. Zdelo se mi je namreč, da stoji na dru-gem bregu tvoja mati. skromna Marija, in da me vabi k sebi. — Ali ste tuđi govorili z mojo ma-terjo? — Pokazala je na rdečo reko, re-koč: Pazi, da naš mali Armand ne pade v to rdečo reko, kajti kdor pade v njo, ne priđe nikoli več na suho. Tako mi je dejala in slišal sem njene besede tako razločno. kakor slišim zdajle tvoje. — Inu, bile so res čudne sanje. Toda tole se mi zdi v njih najbolj čudno. — Kaj pa? — To, da sem imel pred leti sko-10 iste sanje. Bilo je v noči med 25. in 26. julijem 1830. — V noči med 35. in 26. julijem 1S30? Torei v noči pred julijsko revolucijo, oče? — Da. Tuđi takrat je bila Seina rdeča. — A kip Henrika IV. je bil senca? — Tega se ne spotninjajn več točno. Toda tvoja mati je stala takrat na istem bregu in mi je kimala z glavo. — In kaj je dejala. — Isto, kar je rekla snoči: Pazi, da nii iTiaii Armand ne pade v rdečo reko kajn kdor pade v njo. ne priđe ni-koM *eč na suho. Drugi dan je izbruh-dvračati oj poklicev. v katerih človek n:ti za vsak-danji kruh ne zasluži. Zaharov želi. da bi se njegova domovina uveliavila tuđi na evropskem zapadu, toda ne kot dežela klasi^n:h razvalin. teiTiveč kot moderna država. Da bi Grčna ne za-ostaipla v Parizu za d»-i7ir;m; država-mi. je zgradi za erško poslanišrv^ krasno palačo. Pov«;nd. loer ima vr»!:v in interese, velia Zaharov za neofic:-ielnesra zasfor>n:k3 firč'je. Ćelo za svoje rođake je »mož v temi«, kl delu^e vedno za ktilisanr ter prepušča slavo dnj^im. Kot dober trgovec Zaharov ne '0-č; politike od trgovine. Dobra politika ie po njesovem mnenju ona. kj dobro ne^e. Samo errkrat se ie izneveri] temu pnnc;rm in s:cer med voino v Mali Az:ji. ko je dobavlja! grski voKk? orožie in strelivo. ne da bi vprašal kdo prev23me 'amstvo in kdo bo račun neravna!. Tnrovcc. za kateresra je pol'tika samo sredstvo vdo^ego trgov-skih ciljev. je posta 1 no!;tik. Tn to ie Dostalo usrdno za Grči.'o in tragično zanj. karti Zaharov je v naiHo'jsi votj: nom3gati svoi; dorrov:Tv 7-.kriv:l eno n'enih največjih nesreč. Ta vojna je ^ahtevala tisoče človeskih žrtev in p<-)!-irujri miliijon Grkov se ;e moralo no nesrečn: vojni s TrrČiio izseli-ti iz Malj Az:ie. Z radijem je treba ravnati zelo previdno Kako pridobivajo in spravljalo radij. — V malih količinah je radij zelo učinkovito lekarstvo, v večjih pa zdravju in življenju nevaren Med evropskkni državami sta samo Belgija in Ćeškoslovaška tako srečni, da prodajata radij, ki je pač najdražja snov na svetu. V Belgiji pridelujejo radij iz rud, ki jili uvažajo iz belgijskega Konga. Na Ćeškoslovaškem se pridobiva radij v jachj-movskih rudnikih. ki so pod državno upravo. Za en gram radija je treba zmleti in obdelati 80 centov tako zvane smolnate uranijeve rude. Zato ni čuda, da je radij tako drag. Radij prodajaio bolnicam, khnikam in zdravnikom. Radij izloča radioaktivne žarke, s katerimi obsevajo bolnike in lečijo razne kožne bolezni. v prvi vrsti pa raka. Izžarevanje radioaktivnih žarkov ie v bistvu istega značaja, kakor znani Rontgenovi žarkL samo da je učinkovitejše. Z radijem polnijo drobne steklene epruvete ali platinaste igle, tako zvane radiofore. Radij se pa ne rabi sam, marveč njegove soli, navadno klorid ali siran radija. Radij v teh so-leh izžareva prav tako. kakor če bi bil čist. Da se točno ugotovi obsez radija v soli, s katero je napoinjena steklena epruveta ali platinasta igla, je treba točno izmeriti množino izžarevania, ki se širi iz epruvete ali igle na vse stra- ni. To Ie tako zvani gama \z?^*tv*nfi. Kakor Ronuenovi žarki, uko >j tud» tj i//are\anje :ie vidi, toda če n;u je čk/-veškj organizein izpostavljen Jclj čir:;, ga lahko uniči. Vmalih količsnjh vp!i-va blagodejno. v velikih m škodljivo. Z radijem je treba torej ravnati previdio in v blizini večjih količin se Zlovtk ue srne dol^o muditi. Mcriti točno množino gania z/j;c-vanja ni labko. Te naloge je kos samo v radioaktivnosti izvežban fzik. Mer-ienje radija se vrši na ta način, da pri-merjamo epruvete z radijo solio z neznano količino radija z epruveto, v ka* teri je znana količina radija Cpruvcte, rapolniene z radijo soljo. v k^teri ie znana količina radija, se nazivalo eta-Ioni Državni radijolo^ki zavod v Pra-Ki ma v svojem tresoru ve4 tak'h eu-lonov. v cnih Je okoh 2 miligrama radi-ia. v drugih 100 mili*ramov itd. Te etalone so primerjali s t>ra!kim n-;ed-narodnijT] etalonom. Princip aparature za rnerjenie radija je preveč strokovnega zntčajt. da bi mogli na tem mestu 0 njen govoriti. Ore za tako zvan kompeniacijsko metodo. Manjsc množine radija se pa lahko merijo zelo enostavno z Ci^ktrosko-pom, ki ga obdaja 3 men debela svinčena stena Listek elektroskopa padi tem hitre je, Cim večja množina ra«Jiia je kraj njes:a. Z igla mi se dela lažje. neto s steklenimi epruvetami. V p.arlrastih iglah navadno ni večjih kcJtoa rtdija, iglo lahko primemo s pinceV* t ic vtoh ni treba prijeinati « prsti. Mnorc težje je delati s steklenimi epnivcta«ni. v ka-terili so radijeve soli. V tao«4faft oglas*< i šaka heseda SO pmr. Plaća me tahko tuM w rmtariah. Za odgovor znamkol - No irpra&anja t>rm* mmatmkm nm ^hm» od&ovariamtK - Majmanjii ogtaa Ol» S^—• m—mwm Z najboljšim aspebom se nad 21 t«< i^oraMJaJo Lavton sregbc* sa otdravtjeuj« »po ta* tK>(«xni (tripe* belo lupaoje) V vsak: tekarae ^jHiica Dio 25 ( y)%*o oo5"e tfkartsj Btarn. Sjtw>-đca. i9-l Uradnik z ves;e:no prakio, tmežea slov. in nemikc koreipondeoc«, kTiyrjo-vousrva (bilanciit). steootrafi-Je. stro^ep'sia ter vseh pi*a df!. iš^e slalbo tikoj. P-^nudV na apra-N-o lista pov-o!» Medim. t\*bou*m ">setiaT» W Oevlje v kemićno har%anie ^preK-ma »vrdka M. TRFBAR. UtihHana. Sv Petra c. 6. NaJboCS« bj,r\* u barraalt U*- Ijev taAmiie .Wi«fc>ra« im •Reooid-vtćno t tak)rt ♦G't- Slaž^lnio za vse iedne. i>vc:n. Ni.*iov v upravi li* sta. §63 »Walter* pietilni ftirofi po iel* tuđi t «>arat«ifi %** vz«rC-t» pletenje v vtl htrvali, dek- jioli ne potrebuje*'). 21aV>fa in >yk v Ljubljani ?. K<*. ?«!wvki u!1-ca 5. 4*/L Specijaloa ddaTnic« tm prevU—jr hm pomwvifmMH električnih motorjer f Fer ;;nli;, elek.::v -■<■>*■• k, Oospos^'efsk-a 1< (rc*t*rv*đ -i Lew). M><* Spalnico iz trde^ iesa iveilo polutLnno, po 19^ mmta ceiu {KTO^am. Anton Sto**. »1**1. SjK>dtiJ« Loic, ?oi:a !,ckt)V'c« ?tj Jiomfalah $47 Zamenfa se vila l dvema »f4«k vtivteu.a. «c v L#HM^JtnJ — *«o4rialftnaW -Nas!ov po\e -pr^.t »S^v. ^16-da«. Ml SUrba KTtrsko pod»et>c. z lepun *jmr*,*-nrn prostorom. električno rat-^rdjavD. tik ko'^)dv&fa HU* pri MjtAotb, pt> Brtdd ctmi Min 11111 Poja« U d»»« lob«Li ^ravitelfi v ttoiah ajM REV^oTlZEM. '" ZahvaMc«. G. dr. 1. R*U!ejC\ j. Beosrad. Sa-rajevs4.a 70. Vaš odres«nie ooseći tek RADIO BALSAMIKA 1« Ja^o atarfei moje ren-Tnat^Bve bole čine. Zato se V&m za^vvadHiirni m Vaas £*-s-mtun na tako velike^i uj>?ehu. S i>r\-o S!e4r1-Mt.č.!co. ki «tt mj W> p« s'aJi. sem se potdravil. Ker vidim, da bom r«S«n, promm, i* mi » po-vzetja po&Ntt ie dve ttekienid Rađ*o Bil»*mika. ta kar >e Vam te \"?v:i zuhval.-jjem Velika Viri hvtla, S d^'*K** Toiofilo Mfrtn»vt£, p©Jj«dctec. Haiia«t!r»c . Jn*«l Brod, \7. VI. lt^ Lek RADU) BALSAMIKA i/deluie. prodaja in fjupo-iilja po povzethi laoorator j Radio Balsatnika dr. 1. R3hleiev, Bcozrad. Sarajevska 7». Dobiva s« po vseh lekarnah. Urejuje: Ji«ip Zuponćič. — Za «Narodno tiakarno: f ran Jeseiiefc. — Za opravo lo maera ni dcl lista. Otuo Cbnatot. — Vd f Ljubljani