Posamezna številka 6 vinarjev. ŠteV. 195. Izven Ljubljane 8 vin.	y LjllMU V M, 26. flVOUSlfl 1913,
Leto XLL
s Velja po pošti: —
Za oelo leto naprej . . K 26 — „ 2-20
za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozomstvo
29--
35'-
V	L]abl|anl na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese...... 2 —
V	opravi prejema, mesaCno „ 1*70
=. Sobotna izdaja: =
za celo let. ...... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 8'— za ostalo Inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila. zim, osmrtnici Iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
.-... Poslano: .......
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje in praznike, ob S. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red,
ser Oredniitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/I1L Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Prvo skupno slavnostno^ zborovanje slovensko-hrvaškega
katoliškega shoda.
V krasno okrašeni dvorani »Uniona« se jc včeraj ob velikanski udeležbi vršilo prvo skupno slavnostno zborovanje.
Slovenski predsednik jc bil dr. Jankovič, hrvatski dr. Deželic. V predsedstvu so bili: profesor Jarc, svetnik banskega stola Gavez, profesor Al. Fi-revič in dr. Markulin.
Predsednik dr. Ivan Jankovič iz-pregovori:
Prevzvišeni vladike!
Častiti zborovalci!
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Otvarjam prvo slavnostno zborovanje in imam čast pozdraviti vse navzoče cerkvene kneze, med njimi posebno metropolita goriškega dr. Sede-ja, ki jc prav v teb dneh tako ostro obsodil vsak poskus, zanesti v naše vrste kal razdora in osebnega sovraštva in je to njegovo dejanje našlo navdušen odziv v naših srcih.
Posebna čast mi je tudi pozdraviti visokorodnega gospoda grofa Chorin-skega v imenu c. kr. deželne vlade; deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča in ekscelenco kneza Sapieho.
Profesor Jarc je nato prebral cesarjevo brzojavko, ki se glasi:
Brzojavka cesarja:
Nj. cesarsko in apostolsko ki-aljev-sko Veličanstvo so premilostno blagovolili ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani v proslavo jubileja prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega zbranih Slovencev in Hrvatov izražena lojalna čutila hvaležno vzeti na znanje.
I s c h 1, dne 24. avgusta 1913.
Baron Schicfil.
Trikratni živijo-klici sivemu vladarju so bili hvaležni odgpvor zvestega naroda na. tc cesarske Wesede.
Z ravno tako veselo hvaležnostjo .je bila sprejeta brzojavka prestolonaslednika:
Brzojavka prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda:
Vaši knezoškofijski milosti in vsem Udeležencem katoliškega shoda v Ljubljani se iz vsega srca zahvaljujem za v tako toplih besedah izraženo po-
klonitcv. Naj Vam bo dano v teh dneh dobiti obilo tolažbe in sile, da kot zvesti sinovi cerkve in domovine izvršujc-tc Vašo vzvišeno poslanstvo.
Grad BI ii li n b a c h.
Nadvojvoda Fran Ferdinand.
Predsednik nadaljuje:
Doživeli smo včeraj zgodovinski dan za hrvaško-slovensko katoliško ljudstvo, dan sijaja, dan ponosa, dan iskrene radosti pa tudi velike utehe nad našim z božjo pomočjo tako lepo uspelim delom.
Dan sijaja je bil, kot ga še ni videl slovensko - hrvatski narod, ker smo zrli tisoče in tisoče naših somišljenikov, združenih v prisrčni ljubezni in plamenečem ognju navdušenost za našo katoliško - narodno stvar.
Dan ponosa jc bil, ko smo gledali naše državne in deželne poslance, med njimi prezaslužnega predsednika prvih treh slovenskih katoliških shodov gospoda Povšeta, naše vrle župane in odbornike iz tako velikanskega števila katoliško - narodnih občin, ki so s tem jasno manifestirali, da pripadajo k naši zastavi; nadalje ogromno število Orlov, tc vrle fante, ki gojijo ne samo okrepitev telesa, ampak tudi ojačenje naše verske gorečnosti, mnogoštevilne rnladeniške fantovske in dekliške izobraževalne organizacije, ki vzbujajo v nas veselo nado, da šc nismo dosegli vrhunca v našem delu za Boga in za narod, ampak da bomo šc z navdušenjem nadaljevali započeto delo, pritegnili omahljivce, pridobili one, ki še stojijo na strani in tako skrbeli, da bo naš narod vsestransko napredoval v ljubezni do Boga, v morali in v resnem delu za ljubljeno slovensko domovino.
S ponosom smo gledali pestre narodne noše, ta zaklad naš. Bil je ta dan pa tudi dan prekipevajočega veselja nad našimi uspehi. Marsikateri, ki je v tem boju moral veliko trpeti, ker jc neomaliljivo stal v naših vrstah, jc ta dan dobil plačilo za svoj trud, za svojo zvestobo in svojo vstrajnost. Videl je, da se naše vrste silno množijo, da sc naša verska gorečnost poglobuje, da pa pridobimo s to podvojeno vdanostjo Bogu in sveti veri tudi podvojeni pogum za obrambo domovine v boju pro-
ti vsakemu sovražniku naše slovenske zemlje. Vsi smo bili priča prcvcličast-nc posvetitve Brezmadežni Gospcj, ki naj izprosi posebnega varstva slovanskemu narodu v boju proti vsemu, kar bi bilo našemu ljubljenemu hrvatsko - slovenskemu narodu na kvar, bodisi telesno, bodisi duševno. Rekel sem tudi, ta, dan jc bil zajedno dan naše utehe. Videli smo nad 1000 slovenskih Korošcev, teh narodnih trpinov, teh naših narodnih mučenikov, ki bi-jejo obupen boj za najprimitivnejše pravice tako, da se ne bi čudili, če bi jim pogum vpadel in odnehali v svojem strašnem boju. Pa tudi vrli slovenski Korošci niso prišli kot morituri, ampak prišli so nadepolni, prišli so z zavestjo na boljšo bodočnost, z upom zmage. Katoliška zavest, globoka vernost jim je vlila novega poguma, nove vstrajnosti za neustrašeno nadaljevanje pričetega boja. Živa vera jim je podžgala njihova srca, da bodo tudi v bodoče neizprosno in jekleno stali na braniku za sveto vero in dom slovenski. Veseli me, da zamorem sedaj pozvati njihovega junaškega voditelja g. dr. Brejca, da nam razkrije rane na narodnem telesu koroškem, nam opisuje svoje boje, a nam tudi pripoveduje svoje uspehe, med katere smo gotovo tudi šteli včerajšnjo impozantno udeležbo slovenskega katoliško mislečega prebivalstva Koroške.
Med živahnim ploskanjem, ki je sledilo tem besedam, je nastopil burno pozdravljen voditelj koroških Slovencev
DR. JANKO BREJC
in govori
slovensli slavnostni oovor.
Prevzvišeni vladike hrvatski in slovenski!
Slavni zbor!
Karakteristični znak letošnjega katoliškega, shoda je navzočnost hrvatskih škofov na čelu stotin vernega hrvatskega naroda. V znamenju hrvatsko - slovenskega edinstva zborujemo, krvnega in duhovnega edinstva. V znamenju križa so se zopet našli tovariši izza davnih časov! Zbrali smo sc, da obnovimo staro zavezo, da si znova pri-sožemo vojno zvestobo, da sc zopet med
seboj navdušimo za ideale, za koje so se naši hrvatski in slovenski dedje in pradedje tolikrat skupaj borili, skupaj umirali, skupaj zmagovali — za krst častni in svobodo zlato!
Ta boj za svobodo in blagor mile domovine besni danes huje nego kdaj poprej; spremenile so se sicer oblike boja in sovražnik je drugi, toda svoboda ter obstoj naroda je danesiv večji nevarnosti kakor za časa turških pohodov. Trpini smo Slovr.ici in Hrvati, preganjani in teptani; zato sklenimo tem trdnejši svoje vrste in ne obupaj-t mo. Verujmo marveč v božjo previdnost, da po skupnem trpljenju pošlje tudi nam dan skupne zmage, skupnega vstajenja kot plačilo za neomajno zvestobo do Onega, ki edini določuje usodo narodov, kot nagrado za neven-ljive zasluge, ki si jih je narod hrv.-slo-venski stekel v stoletnih bojih za obrambo katoliške vere in krščanske kulture. Prosimo pravičnega Boga, ki je vsemogočen in ki hudo kaznuje, a dobro plačuje, da ga. nc pusti utoniti v morju onih, ki sc imajo za udobnosti mirnega kulturnega razvoja in svoje današnje moči baš krvavim žrtvam našega naroda največ zahvaliti, da se marveč usmili našega naroda in ga, otnic pogube in suženjstva! Mi pa si obljubimo danes na tem prvem jugoslovanskem katoliškem shodu, da si ne ostanemo samo zvesti tovariši v bojih in nesrečah, ampak da hočemo skrbno čuvati in varovati, da kar je trpljenje združilo, da sreča tega ne razdruži!
Porok našega upanja pa nam je. sveti križ, čigar zmago v letošnjem Konštantinovem jubilejnem letu praznuje vesoljno krščanstvo. 1600 let je uprav letos, odkar je državna rimska oblast, potem ko je bila prelila morje, mučeniške krvi, javno priznala zmago križa nad poganstvom, ko je cesar Konstantin v slovitem milanskem dekretu kristjanom popolno versko svobodo podelil in zaukazal, da sc jim njihova svetišča in zbirališča in karkoli jim je bila država uropala. zopet, vrne in povrne tudi krščanski Cerkvi, kar je bilo cerkvenega premoženja.
Tako jo Ivonštantin na slovesei. način poklical krščanstvo iz katakomb potem, ko je bil z odločilno pomočjo svoje šeste, krščanske legije v ljuti
LISTEK.
Poljski spisal Ar tur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L š n a r d.
(Dalje.)
Toda tudi kozaka je nekaj prijelo, kajti naenkrat se je pod vrbo ustavil. Sveži sledovi Marcelkovih stopinj so vzbudili v njem sum, ozrl se je oprezno okrog in pazljivo pogledal na vrbo.
»Cort znaje,«1 je zamrmral, da ga je Marcelek razumel.
Nato jc zavihal rokave srajce, iztegnil mišičaste roke, obrisal ž njih polsko blato in v dveh krepkih skokih ,ic stal pri vrbi.
Oddahnil se je globoko, obrnil sc, da bi pogledal za vrbo, kjer je stal Marcelck, kar naenkrat je začutil, da ga jc nekdo pograbil za vrat. a krepki fantovi prsti so pritiskali tako globoko, da ni mogel dobiti sape. Hotel je poklicati tovariša, toda izpregovo-riti je zamogcl samo prvi zlog. ^ ^ Napadeni je s silnima rokama hotel pograbili Marcelka za rami in ga
1 Vrač- ve,
potlačiti k zemlji, ko se mu pa to ni posrečilo, ga jc z vso silo suval nazaj...
Dasiravno so Marcelka udarci boleli, ni izpušča 1 grla in z obupno silo je pritiskal vedno bolj. Bezuh jc začel hropeti, oči so sc mu razširjctvalc vedno hitreje, roke so padle brez sile in zgrudil se jc na zemljo, a Marcelka jc potegnil za sabo.
Ta ni izpustil svoje žrtve in jc vlekel z velikim naporom brezsilno truplo v blato.
Potopil jc naprej glavo, potem jc porival dalje truplo, potapljal vedno globleje, a ko so se slednjič skrili celo podplati, se je oddahnil in z radostnim sovraštvom pogledal na ta nenavadni grob.
Ko je dvignil oči, jc zagledal najprej Staha, ki je gledal nanj ves bled in trd od strahu.
V tem se je razleglo od daleč klicanje Balika:
»Bezuh! hej, oglasi se!«
In šc nekolikokrat se jc ponovilo to klicanje, vedno glasneje, vedno bolj obupno in brezuspešno.
Dasiravno je bil Marcelek izčrpan od prejšnjega boja, se je pripravljal k novemu, ako bi bil sovražnik prišel.
Toda klicanje je prenehalo. Marcelek se. ic uribližal prostoru, od koder
je prihajalo klicanje, a ni bilo nikogar. Dal je torej znamenje Stahu, ki se jc približal in zašepetal:
»Pojdem pogledat kdo je, počakaj me pod vrbo, vrnem sc kmalu.«
Marcelek, katerega je zapustilo razburjenje od sovraštva, jc začutil, da mu pešajo moči in jc bil zadovoljen, da ostane.
Sedel je pod drevo, da bi zadremal, toda v tem trenotku jc zapazil pred sabo izbuljene, prestrašeno oči zadavljenega kozaka. Ilitro si je izmel oči. pogledal okrog in vznemirjen vsled prikazni se je bal zapreti oči in sedel je ter gledal brezmiselno predse.
Polagoma sc mu jc pričel vračati spomin. Tam pri loži ga je zagledal prvič in potem je šel kozak k vrbi, kar je tam, na oni četrti kopici zaklical glasno: Čort! To so bile njegove zadnje besede, Vraga je klical pred *nirfjot, gotovo pojde na dno pekla...
V tem trenotku je priletela z glasnim kričanjem ši šumenjem kril jata vran. Zatrepetal je; morda lete hudiči po kozakovo dušo?
E, kaj zato, če je kozak poginil, gotovo je mnogo ljudi pokončal in pobil, kaj čudnega, če ga je zadela smrt, katero jc dobro zaslužil radi toliko učinjenih zločinov,
Poginil jc ... in on ga je ubil, zadavil in s tema rokama.
Pogledal je na svoji roki in zdeli sta sc mu slabi, mali, neznatni... Menda mu jo sam Bog dal moči, ker ni hotel pogube toliko pobožnih ljudi, kako bi sicer s tema rokama zadavil takšnega korenjaka?
A ta kozak je bil močan, trgal ga je silno in tolkel občutljivo, še sedaj čuti bolečine pod prsi in okrog reber. Dotaknil so jo z roko na dotičnem mestu in začutil bolečine.
»A, pasji sin, dobro da je poginil,« jo zamrmral.
Vendar jc bilo čudno, da ko ga jc zagrabil za grlo, jc 011 samo še nekaj zahrkal, potom pa umolknil za vedno.
»Bog vo, kaj je hrknil?«
»Aha, se že spominjam, zakričal je samo »ha«, drugi del besede je pa ostal v grlu.«
In kaj bo, ko se vrne v Tesno? . . , Morda pride sodnik, bo preiskava, vkle-nili ga bodo v verige, vrgli v zapor in gotovo ga bodo obsodili v težko ječo. Pravijo, da jo tam težko življenje . . . in moral bi zapustiti vas, mater in Danko 110 bo videl nikdar več.
Toda priznal ne bo, tajil bo vse, videl jo samo Stah, ta pa ne bo povedal, saj sta vendar ene vere iu slednjič je tudi ubil kozaka v korist vsem, Saj mu
ga Rima na uprav čudežen način premagal štirikrat močnejšo armado svojega sovražnika, brutalnega preganjalca kristjanov, cesarja Maksencija.
To je bilo 28. oktobra leta 312! Čudovit. datum! Ali se niso ravno zadnje dni meseca oktobra lanskega leta, torej točno ina dan 1600 let po oni prvi zmagi krščanskega orožja, bili oni strahoviti boji na Balkanu, ki kljub vsem poznejšim žalostnim dogodkom vendarle pomenjajo sijajno zmago križa nad poluinesecem? Tako Jugoslovan-stvo na prav poseben, odličen način slavi Konstantinov jubilej!
Z milanskim dekretom je nastopilo krščanstvo svojo zmagoslavno pot v svet, ki ga je — vedno boreč se in vedno zmagujoč — s svojim duhom pre-kvasilo in čisto preobrazilo. Konstantinov jubilej je jubilej zmage krščanskega svetovnega nazi-r a n j a, jubilej p r i č e t k a kulture, ki jo s ponosom imenujemo krščansko, jubilej vseh onih ftlovečanskih pravic, ki jih tako rad, pa čisto po krivici, liberalizem razglaša kot svojo pridobitev. Milanski dekret je položil temeljni kamen ra vso našo družabno in socialno stavbo.
Znano geslo francoske revolucije: Liberte, egalite, fraternitč! prostost, enakost, bratstvo! sc blišči na pročelju mnogih francoskih cerkvd. Po pravici. Kajti pristno krščansko načelo je to, ako se ga prav razume. Zato tudi spada nad cerkvena vrata. Prostost, enakost in bratstvo je samo v cerkvi doma; ni iznašla šele revolucija tega gesla, ona si ga je le od krščanstva izposodila. ga oskrunila in s krvjo umazala ter ga končno celo kot bojni klic zoper krščanstvo samo zlorabila in ga po svojih legitimnih dedičih še danes zlorablja.
Tako se ima današnja človeška družba za vse, kar ima pravih ideelnih blagrov, zahvaliti edinole krščanstvu. Toda svet je pozabljiv, nehvaležen in površen. Materialistična filozofija, ko-losalni napredek tehničnih ved, epo-halne iznajdbe na polju elektrike itd.
precejšnjemu delu današnjega človeštva pojme zmedle, ga omamile in zaslepile, da misli, da se je krščanstvo res že preživelo, da je svojo kulturno misijo že končalo, da se ga lahko vrže med staro šaro pa milostno prepusti samo še otrokom in starim ženicam. iVsepovsod vstajajo častilci in poveličevala luči iz zapada, ki bi tudi z nami v katoliški Avstriji že radi po portugalsko govorili, in radikalni ferrerovski »Freisinn« že celo drzno vpije: »Nazaj v katakombe!« Toda motijo se, ki mislijo, da je Cerkev premagati mogoče, ki po momentanih krajevnih neuspehih sodijo moč duha krščanstva. Svobodomiselna drevesa ne bodo zrasla v nebesa. Za to nam jamči ustanovitelj Cerkve sam, ki je zagotovil, da skale Petrove vrata peklenska ne bodo premagala, za to jamči vsa dvatisočleina zgodovina krščanstva, ki je ena sama nepretrgana veriga bojev in zmag svetega križa. Tudi časi trenotnega ponižanja so vmes. Toda ponižanju jc vselej sledilo tem veličastnejše vstajenje in mnogoteri onih, ki so ošabno in samozavestno napovedovali konec kr-žčnastvu, so ob svojem lastnem koncu
je vendar Malinov rekel, da nikdo razun svojih ne sme vedeti o skrivnostnem prehodu . . . Pravzaprav je Malinov zapovedal ubiti kozaka, in če bo Stah izdal njega, bo pa <*i povedal o njegovem očetu . . . toda ne, Stah ga ne bo izdal, sicer bo pa šc govoril ž njim.
Toda kako da se Stah še ni vrnil? Morda bo pa Stah zadavil onega drugega kozaka? V tem slučaju bo lahko popolnoma miren za samega sebe.
Poslušal je ... Za sabo je zaslišal nek šum . . . Morda je pa kozak zopet prišel na dan, vstal in ga bo zdaj ubil. Čutil je, da je v tem trenotku brez sveta in brez sil, otrok bi ga prevrgcl, kaj šele tako močni kozak?
Zatrepetal jc . . . Smrt je sedaj gotova, kozak ga bo prijel in potopil, kot mladega psa.
Zdelo se mu je. da se je šum ponovil in še silnejši. kot poprej. Z široko odprtimi očmi se je ozrl nazaj. Ne, ni nikogar, vse se mu je samo zdelo. Saj je vendar zadavil kozaka in ga vrgel v blatno globino, podnevi pa mrliči ne vstajajo . . .
Iztreanil se je, iznebil se morefiih sanj in ko se je čutil krepkejšega, je vstal, da bi pogledal na globino. V tem trenotku se je bled, prestrašen naslonil na drevo in gledal pred sebe z osupnje-nim pogledom.
Na vrhu blatne globine, kjer je potopil zadavljenega kozaka, je ležal mrlič z obrazom obrnjenim proti nebu in napetim tx'ehuhom.
hrepeneče prosili pomoči in tolažbe njegove.
Tako je krščanstvo zmagovalo, tako zmaguje d;»nes, tako bo zmagovalo do konca dni z životvorno silo svojih zveličavnih načel, s svojim delom, z dejanji, s trpljenjem. Kajti le praktično krščanstvo zmaguje! Kdor krščanskih načel dejansko ne izvršuje. je katolik le na videz, četudi bi svoje krščanstvo vedno na jeziku nosil, in če bi še tako patetično o njem de-klamiral. Njemu je krščanstvo samo za parado, prazno igračkanje z besedami in frazami, če ni morda še kaj hujšega, če ni morda celo le špekulativno kome-dijantstvo. Samo teoretično priznavanje katoliških načel, ako se jih dejansko ne izvršuje, je brez vsakršne vrednosti. Saj v besedi celo cigan ni zoper poštenost in niti tat iz navade ni zoper tujo lastnino. V praksi pa vendar eden goljufa in drugi krade, kjer le more.
Naše krščanstvo mora biti iskreno, resnično, praktično. Le potem bo tudi zmagonosno. Tudi Kristus svojih naukov ni samo z besedo učil, temveč jih je z lastnim zgledom podprl in celo zanje svoje življenje dal. In njegovi učenci so svoje prepričanje tudi s svojo krvjo zapečatili.
Kaj nam torej pomaga, pridigovati n. pr. boj proti liberalizmu, svariti ljudstvo pred pogubnostjo liberalizma, če pa v danem slučaju na svoj program pozabimo in brez vsake potrebe temu istemu* liberalizmu mi sami spletemo venec čisto nezasluženega l i nepričakovanega zmagoslavja? Čemu se zbiramo na katoliških shodih, čemu govorimo o praktičnem krščanstvu, čemu sklepamo resolucije, čc pa potem vendar vsak stori, kar sam hoče.
So gotova načela, ki sc morajo brezpogojno spoštovati, četudi stane težkih žrtev. Tudi v javnem življenju. In tu še prav posebno. Tega se moramo zavedati vsi, pred vsem pa voditelji naroda. Kajti čim višje je drevo, tem večja je njegova senca. Čim višje kdo v javnem življenju stoji, tem večja je njegova odgovornost, kajti tem večji je vpliv njegovega dobrega vzgleda, pa tem nevaimejše tudi pohujšanje, ki ga utegne s svojimi dejanji dati zaupajo-černu ljudstvu. Delajmo torej clobro katoliško politiko, ki se od goljufivega političnega katoličanstva tako razlikuje, kakor prava svetost od svetohlin-stva. In ne bojujmo se samo v katoliški uniformi, ampak tudi s katoliškim orožjem!
Gospoda moja! Če sc včasih v kakih vprašanjih, zlasti osebnih ali taktičnih, ne strinjamo, saj to še ni nobena nesreča. Nasprotno! Quot capita, tot sensus! Več glav več ve! Da smo le v načelih edini, vse drugo je nebistveno. Saj v vseh rečeh niti papež ni nezmotljiv! Pustimo da v stranki vsak svojo pove, dajmo priložnost za iskren in odkritosrčen razgovor vsem tistim, ki so že poklicani, ali bodo najbrž poklicani ali pa se morda samo čutijo poklicane, igrati vlogo v javnem življenju, dajmo jim priliko, da z nami skupno mislijo, se skupno posvetujejo, skupno delajo, skupno trpe in tudi sukpno zmagujejo. Zlasti podjetna, idealizma polna mia-dina, ta up in bodočnost naroda, mora priti do svoje pravice. To je v nujiiem interesu stranke same, v interesu kon-
S telesa, ki se je dvigalo nad umazano, blatno globino, je tekla voda in tvorila temnejše lise, a oči, zdelo se mu je, da ga gledajo grozeče in očitajoče.
Mrčesa se je vse črnilo na telesu, a velike modi*e muhe so z gla t lim brenčanjem frčale nad mrličem, sedale na oči,, nozdri, usta . . .
»Usmiljeni Jezus!« jc zaklical Mar-celek in padel na zemljo.
Tako ga je našel Stah ter silno sunil.
»Vstani, zaspanec, solnce že zahaja!«
Marcelek se je zavedel, odprl oči:
»Si se že vrnil? Si zadel na drugega kozaka?«
»Niti sledu ni o njem...morda je utonil in v peklu se bosta srečala z Bc-zuhom.«
Marcelek je zatrepetal, ko je zaslišal to besedo in se ozrl boječe, komaj da je mogel blekniti:
»Si izbrisal sledi?«
»Da . . . Pojdiva. a ta so gotovo zaspali ln Dobek ne pride.«
V tem se je zaslišalo v bližini kukanje, Stah je odgovoril posnemajoč ptiča in rekel Marcelku:
Dobek gre.«
Srednje rasti, trščat, suh, s pristriženimi brki, se je približal Dobek, a ko je zagledal truplo, se je prekrižal in vprašal ghmao mladeniča:
»Kdo je 1o?« in pokazal je na truplo. na katero so skakale žabe loveč muhe.
tinuitete njenega dela in njenih tradicij. Skupni posvet rodi skupno delo, skupno delo pa ustvarja šele pravo, iskreno prijateljstvo. Tako zasiguramo stanoviten obstoj svoji katol. stranki, in potem tudi ne bo sovražnik žel tam. kjer smo mi — sejali!
Slavni zbor!
Rekel sem preje, da v letošnjem Konštantinovem jubilejnem letu praznujemo tudi 16001etnico zmage č 1 o-večanskih pravic, zmage osvo-bojenja človeštva iz spon poganskega svetovnega naziranja.
Poganstvo ni poznalo nobene rav-nopravnosti. Enakopravnost mu je bila neznan pravni in etični pojem. Vladal je gol egoizem.
Pri Rimljanih je vžival polne državljanske pravice samo civis romanu s, ki se je tudi imel za edini državoohranjujoč element kakor naši Nemci in Mažari; G r k u so bili vsi ne-grškj narodi barbari, in tudi j u d i so bili ekskluzivni.
Tu je nastopilo krščanstvo s svojim temeljnim naukom, da smo vsi ljudje enaki, da smo vsi po božji podobi ustvarjeni, da vsi izhajamo od istih staiušev in da smo vsled tega enakopravni dediči ne samo g r e h a teh skupnih starišev, ampak tudi vseh pravic, ki so logični in naravni postulat enotnosti pokoljenja človeškega rodu.
S tem je bil neposi-edno v srce zadet poganski kapitalizem, ki jc slonel na suženjstvu kakor moderni kapitalizem sloni na borzi in njenih vrednostnih virih. Cerkev je pričela boj za emancinacijo sužnjev in ga je vodila do popolne zmage.
In kar je Cerkev posamezniku priznavala, tega ni odrekala oni skupini posameznih individuvov, ki jih radi krvnega sorodstva in istega jezika n a-rod imenujemo. Zato je bil v srce zadet tudi poganski nacionali-z e m.
Vera nas uči. da je bil prvotno en sam jezik in da je Bog skupno govoidco šele potem zmedel, ko se mu je Adamov rod očitno začel upirati in je svoji upornosti hotel postaviti velikansk spomenik, ki naj bi segal do neba.
Različnost jezikov je tedaj posledica greha, pa vendar so vsi jeziki božje delo in zato so dobri, kajti hudobija in greh sta bila le povod njihovega postanka.
In ko je Bog jezike zmedel, ni ustvaril nobenega privilegija med njimi, in ko je nad apostole poslal sv. Duha, da bi mogli izpolniti svojo misijo: »pojdite in učite vse narode!«, je s tem eksistenčno upravičenost v s c h narodov in vseh jezikov slovesno priznal in vse jezike enakomerno posvetil ! Zato sme po pravici apostol narodov izjaviti: Tu ni ne Zid ne Grk, ampak vsi so eno v Jezusu Kristusu; en Bog, en oče vseh, en Gospod, en krst!
Ako nam je Kristus zaukazal, da moramo svojega bližnjega ljubiti kukor sami sebe in ljubiti celo tiste, ki nas sovražijo in preganjajo, tedaj nam gotovo ni samo dovolil, ampak zaukazal, da moramo enako ljubiti tudi narod svoj!
In ako nam je Kristus v usmiljenem S a m a r i t a n u postavil gin-
Oba, sta pogledala drug druzega, razumela sta se s pogledi in Marcelek je rekel zamolklo:
»Kozak jo utonil.«
Dobek je stopil h košati vrbi, pogledal zdaj na truplo, potem na oba mladeniča.
»Ali nas je sledil?«
»Da,« pokimal je Marcelek.
»Zaslužil je,« je rekel Dobek trdo, potem je pa snel klobuk: »Bog mu daj večni mir in večna luč naj mu sveti, na večne čase amen.«
Te besede sta ponovila za njim oba mladeniča in Marcelku je nekako odleglo in gledal je odslej brez strahu na truplo.
»Hm . . . kristjan je bil, kajti majhen križ ima na sebi,« je rekel Dobek.
»Kakšen kristjan?« je rekel Stah zaničljivo, »kristjane je preganjal in zasledoval, koujederec je bil.«
»Zdaj nam bo dal mir,« je rekel Dobek resno, »treba ga je pokopati.«
»Tega?« je rekel Stah porogljivo.
»Križ ima, radi križa ga moramo pokopati,« pogledal je okrog.
Okrog vrbe, kjer so stali, je bilo nekoliko bolj suhe, vlažne zemlje za kakih pet korakov in Dobek je pokazal na ta prostor:
»Tu mu izkopljimo grob.«
Vrgel je s sebe prtenko, z žepnim nožem odrezal debelo vejo in delal mladeničema:
»Pospešita se. kmalu bo noč.«
Tega jima ni bilo treba dvakrat reči in vsi trije so začeli razkopavati zom-
ljiv zgled prave, iskrene požrtvovalne ljubezni do bližnjega d r u g o r o d c a ,
tedaj smemo v tem videti naravnost poziv in ukaz k sauiaritanskemu delu na bolnem telesu svojega lastnega naroda!
Po pravici se sme torej trditi, da narodnost v krščanstvu ni nič izgubila, marveč jo jo Kristus izpopolnil in odrešil, ker je z besedo in dejanjem pokazal, kako so narod in narodnost sme in mora ljubiti! (Mahnič.)
Samo nevedneži in puhloglave! ali pa zlobneži morejo torej trditi, da je Cerkev narodnosti nasprotna, da dober katoličan ne more biti dober narodnjak. Ravno nasprotno je res. Ravno Rimu, ravno kat. Cerkvi se imamo zahvaliti za načelno priznanje ravno-pravmosti vseh narodov. Kat. Cerkev ni sovražnica nobenega naroda, ne narodnega mišljenja in navdušenja, ona je vsem narodom enako pravična, enako ljubeča mati in varuhinja, ona je nasprotnica samo m a 1 i k o v a n j a n a rodnosti, neopravičenega, drugim krivičnega narodnega fanatizma. In zato ji morajo biti hvaležni zlasti mali narodi kakor je naš. Kajti ravno •nekrščansko pojmovanje narodnosti od strani naših narodnih sosedov je vzrok našega žalostnega narodnega položaja. Prav zaraditega sta pri nas boj za t r o b o j n i c o in boj za sv. križ tako tesno, nerazdružl jivo zvezana. Zlasti na severni meji! Tu je boj za naš obstanek hkrati hoj zoper Proč-od-rimsko gibanje, zoper pogubo-nosno delovanje raznih protestantov-« sko-klorikalnih false »obrambnih« društev in organizacij, ki jih vse vodi in goni v prvi vrsti sovraštvo zoper kat. Cerkev.
Mi graničarji, ki stojimo v prvih vrstah v boju za našo narodno ded-ščino. smo dejansko obenem tudi pravi križarji, bojevniki za križ častni, za naše verske svetinje!
To dejstvo se dostikrat prezre, zlasti ga ne uvažujejo dosti drugorodnl katoliki, ki naiš narodni boj gledajo preveč skozi motna očala enostranskega nacionalizma. Zato ne vidijo ali pa nočejo videti, da mi ne napadamo tuje narodne posesti, ampak da se mi samo branimo; tla ne upadamo v tuje pokrajine, niti v tiste ne, ki so morda še pred kratkim bile naša narodna last, ampak da so omejujemo zgolj na hrambo naše sedanje posesti; da ne rogovi-limo med drugorodci, da jim ne vsiljujemo svojega jezika, da povsod, tudi lam. kjer smo v pretežni večini, skrbno spoštujemo njihove pravice; še več, da jim brez potrebe priznavamo celo privilegije in tako čestokrat vsaj na videz sami dokumentujemo svojo manjvrednost in sami vzpodbujamo tuji šovinizem k novim napadom na našo narodno posest!
Tega vsega ne vidijo zlasti nemški katoliki, kakor tudi nočejo videti, kaj vse počenjajo Nemci med n a-rn i ! Ne vidijo, kaj vse se godi z ubogo slovensko deco po naših obmejnih učilnic aih- mučil niča h, kjer se slov. decelfiti slov. alfabeta ne uči iz bojazni, da bi se otroci slovensko brati naučili, bi potem čitali tudi knjige družbe sv. Mohorja in mesto lute-ranske »Bauernzeitung brali »Mir« in druge kat. liste! Kakšno je v naših
Ijo. Najbolj uneto je delal Marcelek, kajti zdelo se mu je, da če bo truplo v zemlji, bo izginil tudi sled njegovega čina. Pokazala se je podzemeljska voda, torej sta Marcelek a za njim tudi Stah zlezla v razkopano jamo in z rokama izmetavala zemljo, Dobek je pa z majhnim koloni lovil kepe trave in jih nalagal pod vrbo; ko je pa zagledal, da je mladeničema voda že čez kolena, je velel prenehati z delom.
»Mehko mu bo,« se jc nasmejal Stah.
»Ne norčuj se iz smrti,« ga je opominjal Dobek strogo.
Najtežavneje je bilo privleči truplo v Izkopani grob.
Marcelek sc je od začetka bal dotakniti se trupla, zdelo se mu je, da se bo kozak, ako začuti njegovo roko, vz-dramil in vrgel na njega . . . Slednjič se je pa vendar premagal in pomiril, saj ga hočejo vendar položiti v grob, da ne bodo razkljuvali njegovega trupla krokarji in vrane, a na vsak način je bolj prijetno in bolj varno v grobu, kakor v blatu.
Slfti ijič so položili truplo v grob, jama. jo bila nekoliko prekratka toda pomogli so si s tem, da so potlačili noge v gosto blato. Truplo so obsuli z izkopano zemljo in s kepami, katere je nalovil Dobek, ki je tudi posadil majhen križ iz vrhovih vej h glavi mrliča, potem so pa pokleknili in molili: Večni mir.
Žnrki zahajajočega solnc» so ja-skravo osvetljevali molilcc in črni urob.
u r a d i h ? Kje so slov. uradniki? Kako se postopa z ubogim ljudstvom, ki ne zna ali noče govoriti Uijega jezika? Slovenske zastopnike se kaznuje, ako hočejo pri sodiščih slovensko govoriti, slov. kmete se zapira, ker zahtevajo vozne liste v svojem jeziku! Kljub razpravam v drž. zboru, kljub večnim pritožbam smejo nadute nemške frajle na celovškem kolodvoru nemoteno norce briti iz slov. potujočega občinstva! Ali ni to škandal brez pri-■ mere. Celo na polju s a m o i z o b r a z -b e in gospodarske samopomoči se nam vežejo roke: Kaj se počenja z našimi vrlimi Orli! Njihove rdeče srajce vplivajo na gotove ljudi kakor na znano štirinogato domačo žival. Or-lovski in sokolski kroj nositi je pre-. povedano, ker ni »1 a n d e s u b 1 i c h«. Kaj pa j c na Koroškem » v deželi navadno«? Marsikaj, kar pa ni v korist koroškega ljudstva!... Hic Rhodus, hic salta — c. kr. deželna vlada Koroška! Tu imaš posla zadosti in pusti naše Orle, da mirno razvijajo svoja krila nad slov. Korotanom.
Deželni kulturni svet v koroškem vilajetu se celo pri licenciranju in premiranju bikov nc pozabi zanimati za narodnost njihovih lastnikov! Itd. itd. brez konca in kraja! In že gredo naprej in si prisvajajo pravico nastavljanja duhovnikov po Slovenskem tisti, ki sami cerkve nikdar od znotraj ne vidijo, očitni brezverci, z grožnjo, da sicer odpadejo, ko so v svojem srcu že davno odpadli; ljudje, ki imajo drzno čelo, škofu v obraz se laskati kot dobri katoličani in mu prirejati celo slovesne sprejeme, zraven so pa skrivni prijatelji prote-stantovskega pastorja in njegovi agitatorji.
Zoper tako vtikanje v notranje cerkvene zadeve od strani mrtvih udov kat. Cerkve moramo najodločneje protestirati !
O vsem tem naj bi zlasti nemški katoliki razmišljali, če je vse to prav, če je vse to krščansko in če je dovoljeno, da tako propagando podpirajo tudi pristaši stranke, ki se imenuje »katoliška«.
Slavni zbor! Z žalostjo moramo konstatirati, da je inteligenca nemškega naroda na potu nazaj v p o gams t v o. To odseva popolnoma jasno od takozvanega obrambnega dela Nemcev ob jezikovnih mejah. Nemški narod pada nazaj v ono narodopsi-hološko razpoloženje, v kojem se je nahajal v prvih stoletjih srednjega veka, ko je prvič prišel v ožji stik s slov. ple-. meni. Zanimivo je, kaj piše o tem nemški zgodovinar Gfrorrer. On priznava, da so Nemci s Slovani podjarmlje-nih pokrajin postopali, kakor Portugalci. Holandci in Angleži z zamorci v 17. stoletju. Raztrgali so rodbinsko življenje, po poljubnosti so ločevali moža od žene, otroke od staršev; najhujše suženjstvo je bilo usojeno vsem. Kronist Tietmar popisuje kosanje škofije Merseburg z značilnimi besedami: posestvo škofije se je razdelilo, kakor se razdeli na prodaj postavljeno slovansko družino. — Iz časa vojvode Henrika (948. leta) imamo postavo o sužmjih. Gorje mu. ki je sužnja pod svojo streho sprejel ali mu dal
varstvo; moral je lastniku plačati funt zlata in ako je bil uradnik, je sploh izgubil še svojo službo, in čc je bil oskrbnik, dobil jih jc še sam 40 z bičem! Potem govori ta postava o tatovih in izobčenih ljudeh in v tej zvezi dekre-tira: Sclavi etiam ejusdem coadunati-onis distrietioni subjaceant aut exter-minentur! Slovani so torej sužnji, vsak mora imeti gospodarja, če ne se ga iztrebi kakor divjaka!
Gospoda moja! Ali se no obnavlja v gotovem zmislu danes pred našimi očmi pred 1000 letna zgodovina naših pradedov? Ali se ne skuša tudi danes soditi nas po drugem manjvrednem pravu? Ali se nc smatrajo? Ali se ne smatrajo nemški sosedje tudi danes še kot naši gospodarji? Ali se ne skuša tistih, ki svojega tilnika nočejo vtak-ttniki v tuji jarem, z brutalno silo ali pa z zvijačo ugonobiti? Exterminen-t u r ! Iztrebiti jc treba slovenstvo — ta klic se razlega dandanašnji po celi naši jezikovni meji!
To je očiten p o v r a t e k v p o-g a n s t v o kot posledica p r o t e-s t a n t i z m a v zvezi z blazno N i t -s c h e j e v o filozofi j o o gospodski morali in o nadčloveku, s kojo je zopet zbudil stare poganske instinkte. N i t -sebe je danes nemški evangelij, ki oznanja brezobzirno teptanje slabejšega, ki kolne Kristusa in Cerkev, ker slabotne podpira in hrani, ki celo plemensko izbiro priporoča, da bi ustvaril nov rod, gosposki rod, rod novodobnih Titanov, ki naj bi svet pod-ijarmili.
To so moralični te m e 1 j i ;nemškonacionalnega fanatizma. Iz teh korenin poganja nemški »Jugendbund«, sta zrastla »Siidmarka« in »Scliul-verein«.
Temu primerna so tudi sredstva te propagande. Nobeno sredstvo in pre-malenkostno, nobeno prenizkotno, samo da služi uničenju ali vsaj poniža nju Slovencev!
To je pravi uničevalni boj, podoben onemu, s kojim so Angleži uboge Indijance moralno in telesno uničili, da so se potem mogli njihove zemlje polastiti. Kar sc s surovo silo in zvijačo nc doseže, dokonča tudi pri nas j e r u š, ki j c žalostni simbol te kulture!
Vendar pa kot pravičen človek ne obdolžujem velikega nemškega naroda vseh neskončnih! krivic, ki se jih v njegovem imenu prizadeva našemu ubogemu slov. narodu; ampak vsa krivda zadene one t lanc klike, ki sicer bombastično v imenu nemškega naro da govore, pa so le »falsi p r o c lira to res« njegovi, ki nc samo dobre spravoljubne elemente v lastnem narodu, ampak tudi javne oblasti terorizirajo in so tako edine krive, da se ne najde m o d u s v i v c n d i med sosedi ki so v tolikem oziru drug na drugega navezani. Lc tem zdražbarskim klikam velja tudi naš neizproset boj, ne &a narodu nemškemu.
Ali ni vsak e g a kristjana dolž nosi, temu nekrščanskemu, prolikul-turnemu divjanju ustaviti sc z vsemi silami? Ali slov duhovščina ne izvršuje samo svoje stanovske dol ž-d o s ti, ko se tega boja udeležuje v pr-
vih vrstah? Kateri katoličan jo bo grajal radi tega? Ali ne zasluži marveč ne samo neskončne hvaležnosti od strani svojega naroda, ampak tudi vzpodbude in podpore od strani onih, ki so v prvi vrsti poklicani, čuvati nad interesi sv. Cerkve in jih braniti proti vsa-k o m u r !
Ako si v kakem vprašanju nisi na jasnem, vprašaj sc, kaj bi bili storili v tem slučaju apostoli? Jaz vprašam, kaj bi storili apostoli, ako bi danes med nami živeli? Kaj bi storil Kristus sam? Kaj bi rekel Kristus k razmeram v tistih naših šolah na jezikovni meji, kjer gre nestrpnost tako daleč, tla celo slov. katekizme pobira in da morajo celo otroci-začetniki, ki še nobene besede tujega jezika ne razumejo, celo šolsko molitev blebetati v edino-zveličavni nemščini: kjer se na vse mogoče načine v otroška srca vceplja gnjev do lastnega rodu in jezika, nasprotno pa se jih uči uprav malikovati tujo, pogansko narodno zavestnost; kjer se brezmiselno izi mladih src ruje fiiajblažje korenine, i/, kojh naj bi po-nali zavednost in značajnost? Kaj bi k temu rekel On, ki jc izgovoril strašne h c s e d o : »Kdor enega teh malih poliujša, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi sc potopil v globočino morja!« Ali bi On, ki jo nekoč z bičem izgnal iz templa barantače, nc vzel zopet trikrat pletenega biča v roke in bi šel nad razne hlapce hudičeve, ki dandanašnji z dušami nedolžnih otrok uganjajo umazane nacionalne kupčije!
In kako jc Kristus sam apostrofiral farizeje, ki so tudi samo svoje judov-stvo pripoznavali in sc silno trudili, da bi vse narode obrezali in pojudili. Zaklica j;m jc: »Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! Morje in zemljo prehodite, da pridobite enega, kateri se pojudi; in ko se je pojudil, naredite iz njega peklenskega sinu, dvakrat hujšega od sebe!«
Ali je mogoče ostrejše karaklerizirati in groznejše obsoditi umetno, nasilno raz narodovanje in prokleti sad njegov, rcnc-gatstvo?! Kristus sam mu je pritisnil Kaj-novo znamenje na čelo in ga je obosdil, da strašnejše ni več mogoče! —
Naj zadostuje. Hitim h koncu!
Mislim, da sem dokazal, da jc boj za o b r a m b o našega naroda proti kri vičnim napadom pravično, bo g o -zaslužno delo, boj za zmago krščanskih načel, in da je raditega sleherni izmed nas, od voditeljev gori in doli do zadnjega gorskega pastirja, dolžan, v svoji vesti dolžan, vse svoje moči zastaviti za ohranitev svojega naroda. S tem ne služimo samo Bogu in svojemu narodu, ampak tudi državi, ki ji vzgajamo dobre, značajne državljane, in ne v zadnji vrsti dinastiji, ki jej vzgajamo zveste, požrtvovalne patrijete, oni dinastiji, ki je Slovenci in Hrvati šc nikdar n i s m o izdal i, ki smo zanjo prelili žc potoke junaške krvi, in ki za to, kar smatramo za svojo patrijotično in krščansko dolžnost niti ne pričakujemo in ne zahtevamo, da bi nas kak cesarski namestnik še posebej pohvalil aH zaraditega celo glorificiral kot državo ohranjujoč element kath exohen. Naš patrijotizem izvira iz ljubezni in prepričanja in je zaraditega zastonj ! Kar zahtevamo, jc samo pravica tudi za nas, je enakopravnost z dru-
gimi, s katerimi nosimo ista bremena. Mi
zahtevamo samo, da se z nami postopa krščansko, da tudi v javnem življenju zopet pridejo do veljave krščanska načela. Zlasti tudi v narodnostnem vprašanju. Potem smo brez skrbi za usodo svojega naroda. Kajti krščanstvo hrani v sebi ono čudodelno formulo, ki edina more zopet mir napraviti med narodi in ki sc glasi: ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe« in »kar ne želiš, da bi se tebi zgodilo, tudi ti drugemu nc stori.« V teh skromnih besedah je zapopadene več državniške modrosti, kakor je je v vseh kabinetih evropskega koncerta kdaj bilo in je kdaj biti more. Kajti to jc božja formula, od Boga samega dana formula za s p r a v o n a r o d o v ! Ta edina je vstanu razrešiti gordijski vozelj zamotanega narodnostnega vprašanja. Zato kličem: Nazaj h Kristusu, nazaj pod zastavo svetega križa in vse drugo nam bo n a v r ž c n o !
Govor dr. Brejca je bil vrhunec z b o rova n j a; vzbudil jc minute trajajoče ploskanje in živijo-klice. I znova in iznova jc ljudstvo klicalo: »Zivi-j o d r. B r e j c!« Ko sc je polegel ta vihar navdušenja, se je predsednik s sledečimi besedami zahvalil govorniku:
Iskreno zahvaljujem govornika za njegove iskrene besede, ki so šle njemu iz srca in nam do srca. Zato bo gotovo vzbudil splošno zanimanje za slovensko narodnost na Koroškem, za to punčico na našem narodnem telesu.
Dr. Jaukovič pozdravi zastopnike amerikanskih Slovencev. Prišlo jih je deset iz daljnjc Amerike, da bi poselili ta shod. Iskreno jih pozdravlja /. željo, da bi zanesli naša katoliška načela v Ameriko iu jih tam tako gojili, kakor jih mi tukaj.
Prisrčno so bili nato sprejeli Poljaki, ki so v svojih slikovitih narodnih nošah prišli na oder.
Predsedstvo prevzame hrvatski predsednik
DR. VELEMIR DEŽELIC,
ki nagovori zborovalcc sledeče:
Čas, v katerem prevzemam s hvaležnostjo predsedstvo, imenujem zgodovinski trenutek. To jc v resnici ve-kovit trenutek, ker je v njem sankcionirano edinstvo, sloga in bratstvo hrvatsko - slovenskega naroda. Ta dva naroda sta edina na slovanskem jugu, ki sta ob silnih in velikih borbah in padcih ohranila najdragocenejši biser — sveto vero rimsko.
Slovenski in hrvatski narod jc z včerajšnjo pomembno manifestacijo pokazal celemu svetu, da ga nič ne bo ločilo od edino rešilne katoliške cerkve. Ta sloga in edinstvo jc za oba naroda največje važnosti. Gorje narodu, ki v teli ledenih, mrzlih in temnih časih nima močnega in žarkega solnca. nima svoje vere.
Gorje narodu in poedincu, ki v tej burji blodenj nima stopinje resnice.
Katoliška Cerkev jc večna, je kakor trdna skala sredi razburkanega morja. Vse preide, ali ta skala, Kristusova Cerkev ne bo minula.
O tem so se lahko prepričali vsi, pa tudi največji slepci in najbolj zagrizeni sovražniki.
ki se je dvigal precej visoko iznad zemlje.
Šli so molče proti otoku, a ko so bili žc blizu, sc jc Dobek ustavil in rekel:
»Kdor ga je zadavil, kajti imel je znake prstov na vratu, in kdor jc videl, naj molči, kakor ta kozak v grobu.
»Razumeva,« sta oba zamrmrala.
Na bregu je čakal nanje Malinov.
»Zakaj tako pozno?«
»Delo je bilo,« jc odvrnil Dobek.
»Kaj pa s kozakom?« sc jc obrnil k Marcel ku.
Ta jc pobledel in molčal, mesto njega jc odgovoril Dobek:
»Ne pove in ne izda.«
Malinov je pogledal nanje pro-mkljivo, potem je pa snel klobuk in zmolil mirno za večni mir, a ko je končal:
»Kaj pa drugi kozak?«
. »Njegova sled je izginila,« jc odvrnil Stali, »potika sc okrog treh brez.«
»To jc dobro,«
Ko je Marcelek videl, kako je Malinov sprejel novico o smrti kozaka in se je spomnil Dobkovili besed: »Zaslužil je«, je pomiril popolnoma svojo vest in začelo se jc v njem vzbujali prepričanje, da si je pridobil veliko zaslugo za sveto vero.
Šli so k družbi.
Malinov je sporočil, da pojdejo jutri s svitom dalje, Marcelek je pa iskal Hanke, da bi jo vsaj pogledal.
Srečal jo jc, šla jc od vode z vrčem v roki, a ko ga je zagledala, je izpregovorila:
»Si se že vrnil?«
»Kakor vidiš.«
Postavila je na zemljo vrč in mu pogledala v oči:
»Ali jc bil kozak?«
»Bil.«
»In sledi za nami? Morda pride sem?« jc zaklicala prestrašeno.
»Več ne sledi in nc pride, Hanka, spiš lahko mirno.«
Toliko groze in izvanredne resno-be je bilo v njegovem glasu, da je s strahom pogledala nanj in čez trenotek zašepetala:
»Je poginil?«
»Utonil je.«
Radovedno mu je pogledala v oči, hotela je vprašati še nekaj, toda poklicala jo je varuhinja iz družbe in samo (oliko je imela šc časa, tla je rekla pred odhodom s prisrčnim glasom:
»Lahko noč, Marcelek.«
»Lahko noč, Ilanuš, spi mirno.«
Zgodaj zjutraj, po molitvi in lila-nijah k čudodelni Materi Božji, so spet odrinili na pot. Nekateri so začeli peti: »Kdor pod tvoje varstvo«, toda Malinov je prepovedal, ker sc jc bal, tla bi jih petje ne izdalo.
sli so po gosje kot včeraj, toda danes v drugačnem redu, kajti poznali so svoje sile in močnejši so šli spredaj, slabe j ši pa zadaj, da bi se nc ovirali med potjo.
Danes se niso več bali preganjanja in izdaje, pa tudi prehod je bil lažji, ker so večkrat zadeli na podolgastc, vlažne koščke trde zemlje.
Bilo je okrog poldne, ko so dospeli do gozda, v katerem sc jc kakšno vrsto od »Zažarenega močvirja« raztezala državna meja, katero so stražili ob-jezdniki.
Med romarji, ki so urejevali in čistili obleko, se je začelo neko šepetanje, dogovarjali so sc nekaj meti sabo, slednjič je pa najstarejši izmed množice stopil naprej in rekel:
»Tesnavci, vam hočem nekaj povedati.«
Zbrali so sc okrog njega prebivalci iz Tesne, pa tudi drugi, a on je nadaljeval :
Ker nas je vsemogočni Bog iu ču-| dežna Mati Božja Ležajška, kateri stno ! se zaobljubili, obdal s svojim varstvom in smo se na čudežen način iztrgali iz rok naših rabljev in preganjalcev, smo sklenili v spomin naše rešitve postaviti,« tu jc snel klobuk, »sveti Križ, znamenje muke in rešitve v vasi Tesni in v ta namen smo zbrali dvanajst rub-Ijev, katere izročam Petru Malinovc-mu.«
Naokrog se je razlegalo šepetanje in pobožno vzdihovanje, znamenje odobravanja.
»Ta sveti Križ ho nam vsem in našim otrokom vidno znamenje milosti in varstva, katerega mi grešniki, nismo zaslužili, a smo ga bili vseeno deležni.«
Preštel je denar in ga izročil Mali-novemu, a ta jc odvrnil:
»Z radostnim srcem in s hvaležnostjo sprejemam vašo zahvalo in namen, toda znano vam jc, kako težko je
dobiti dovoljenje od gubernatorja, da se postavi znamenje Kristusove muke, vendar sc nam bo s pomočjo in blagoslovom Božjim posrečilo premagali vso težave in postaviti ta spomin naše rešitve na tcsuanskein polju.«
Potem jc Malinov s pomočjo Dob-ka, Bala, svojega sina in Marcelka preštel romarje, razdelil ženske posebej in moške posebej, skril vse v gosi eni grmovju ob bregu ter jim zapovc-dal, da morajo bili popolnoma tiho.
Pogledal je na solncc in rekel Dob-ku, s katerim jc hotel iti skupaj k ob-jezdniku:
»Čez uro ali morda tudi manj bodo menjali straže.«
»Pa pojdi va počasi.«
»Ej, nc, nesreča nc spi, patrulja naju lahko sreča in pelje k načelniku, poča kajmo.«
Sedla sta v gozd poti drevo ter sc pogovarjala liho o gospodarskih zadevah.
Zaslišala sla peketanje konj.
»Sedaj sc menjajo,« sta zašepetala.
Počakala sta, dokler se ni vrnil podčastnik s stražo, ki jo odstopila, potem sta se pa počasi začela bližati zastraženi črti.
Ivo jc objezdnik zaslišal šum korakov v gozdu, je obrnil proti njima konja in zaklical po rusko:
»Kam pa? Ni dovoljeno!«
Malinov ie pritisnil prst na usta v znamenje, naj molči, potem ie pa začel premikati s prsti, kakor kadar se šteje denar, a Dobek mu jc z nasmehom pokazal znvoj tobaka.
Leta preidejo, stoletja ginejo v ne- | povratnost, ta Kristusova Cerkev pa , stoji nepremakljiva, večno mlada, večno sveža.
Prešel je Nero, zmanjkalo je Mak-sencija, izginil je Dioklecian, ni več Julijana odpadnika, Cerkev pa še vedno stoji. Prišel je Arij, Luther, \ oltai-re, Ferrer, a vseh je zmanjkalo, med tem ko so sc začudeno vpraševali: »Mar si Ti še vedno tukaj ?«
Govornik sklene svoj govor z živo željo, cla bodi sloga, edinstvo, bratstvo in ljubezen hrvatsko - slovenskega naroda istotako večna, stalna in nezlomljiva kakor je katoliška Cerkev.
In to bo tudi, ker slovenski in hrvatski narod nista samo en narod po veri in jeziku, ampak so tudi njegovi gospodarski, socialni in politični interesi eni in isti.
Burno je bil govor sprejet.
Ovacija dr. šusteršiču.
Predsednik se obrne potem do dr. g u s t e r š i č a in pravi:
IV. slovenski katoliški shod je hrvatsko - slovenski kot naravna posledica političnega združenja Slovenske Ljudske Stranke s hrvatsko stranko prava. Bil jc to dalekovidni korak našega političnega voditelja gospoda dr. Šusteršiča. ki bo rodil imenitne sadove. Enega najlepših sadov imamo v našem hrv. - slov. katoliškem shodu, ki bo Hrvate in Slovence še ožje zdru-iil in dal celemu našemu delu novi pravec.
Pri teh besedah je občinstvo napravilo veličastno ovacijo dež. trlavarju dr. šusteršiču. Videti je bilo, da je njegova zaslužnost našla v ljudskih srcih globok in trajen odmev.
Nato govori
DR. ŠIMRAK
hrvatski slavnostni govor.
Prevzvišena, presvjetla, prečasna i mnogo-štovana gospodo, dragi moj narode slovenski i hrvatski!
Evo nadošao je večani dan prvoga, velikoga zajedničkoga slavlja slovenskoga i hrvatskoga naroda, otvorila su se zlatna vrata prvoga zajedničkoga rada Slovenaca i Hrvata na temelju čvrstih in neoborivih principa katoličke vjere.
Zaista ovo je veliko slavlje, doista ovo jc sveti dan! On imade da zapali u gru-dima hrvatskoga i slovenskoga naroda novu vatru ljubavi in odanosti prema vjeri djedovskoj, za koju proliše svoju krv sve-tačku toliki heroji slovenskoga i hrvatskoga naroda, novu vatru ljubavi prema domovini, novi žar uzajamne bratske ljubavi Hrvata i Slovenaca, koja nikad više neče ugasnuti, dokle god bude hrvatskoga i slovenskoga imena.
Ova velebna katolička manifestacija imade da probudi slovenski i hrvatski narod na novu borbu u znaku svetoga križa, da mu dadne novi život, da ga pridigne, ojači, učvrsti, da mu svjetlom svetoga evan-djelja pokaže put, kojim od sada imade da krene, e bi došao do cilja svoga.
Da, ovaj prvi slovenski i hrvatski ka-tolički kongres imade da dovede slovenski i hrvatski narod u svim našim pokrajinama do čvrstoga uvjerenja, da imademo iste
idejale, da čemo samo zajedničkom bor-| bom pod okriljem naše svete katoličke vjere i katoličke misli doči do zajedničke pobjede i zajedničke slave.
U istinu, ja ističem i velim: ovo je historični čas, štono mora u svjetlu Hristove nauke da razotkrije čitavu prošlost slovenskoga i hrvatskoga naroda, da mu pokaže staže budučnosti.
Gospodo i narode!
Gle, ja najmanji dobili danas čast, da pozdravim u ime Hrvata ovu velebnu slavu.
Radi mnogih nevolja, radi teških ne-prilika nije mogao hrvatski narod, kao što jc živo žudio, da dodje u dugačkim povor-kama na zajednički slovensko-hrvatski ka-tolički kongres. Ali zato dohrliše pod vodstvom i okriljem hrvatskoga episkopata, pod katoličkim zastavama u prijestolnicu slovenskoga naroda stotine izabranika i ponajboljih predstavnika katoličkoga hrvatskoga naroda i donesoše njegove pozdrave slovenskom narodu, njegove želje, da ovaj prvi zajednički slovensko-hrvatski katolički sastanak rodi dobre rodove.
Danas se sastadoše u bijeloj Ljubljani Hrvati katolici iz naše kraljevske Dalmacije, u kojoj se krije sva slava i veličina hrvatskoga naroda u slavnoj prošlosti; danas dodjoše ovamo prestavnici zaborav-ljene Istre izmučeni u teškim borbama; danas sc rukuju s bračom Slovencima u glavnom njihovom gradu Hrvati sa obala našega divnog, toliko oplakivonog hrvat-sko-slovenskog Jadrana. Uz njih se redom redaju stotine Hrvata iz slavne naše banovine, iz Bosne ponosne, iz Hercegovine. Svi ovi donesoše slovenskome narodu i katoličkom kongresu pozdrave hrvatskoga naroda od Zemuna do Kotora. Kako njihova srca biju in osiječaju, tako biju i osije-čaju srca čitavoga hrvatskoga naroda, kako njihova usta govore, tako govore usta svega hrvatskog roda.
Gospodo i narode!
Prije trinaest godina imadijasmo mi Hrvati prvi hrvatski katolički kongres, a sade evo dodjosmo u Ljubljanu na drugi hrvatski katolički sastanak, da se na vrelu i izvoru čistih in nepomučenih idejala katoličkoga rada slovenskoga naroda okrije-pimo, ojačimo, učvrstimo, da udarimo nove duboke fundamente katoličkog života i katoličkog pokreta u hrvatskim zemljama.
Katolički pokret u Hrvatskoj još jc u povojima, u pelenama. Oko napjrednog i radikalnog katoličkog barjaka okupljalo se dosad uzdanica naša, naša hrvatska mladost, Iz malenih i ponižnih početaka na-rasao je naš mladeniški pokret do velebne ; manifestacije, do dobro uvježbane vojske, r kojom se mi možemo i moramo podičiti, koja je zvjezda danica hrvatskoga dana.
Slovenski narod daleko je pred nama. Katolička misao, katolička organizacija postavila ga je u kratko vrijeme uz bok najkulturnijih, najnaprednijih, najprosvjet-ljenijih naroda. Da, Slovenija viče u lice svima neprijateljima katoličanstva, da katolička misao nije mračnjaštvo, da jc ona napredna, savremena i prosvjetna. Katolička ideja podigla jc slovenski narod na gospodarskom polju tako visoko, da je Slo-venac danas gospodar na svom pragu i da se on ne boji neprijatelja napadača ni sa koje strane. Imena slovenskih preporodi-telia Slomšeka, Jegliča, Kreka, šusteršiča, Lampea i drugih ostal če nezaboravna u historiji slovenskog naroda, a dao Bog dobili mi Hrvati ovakovc preporoditeljc!
Rekoh mi smo Hrvati došli ovamo da sc ugledamo u Vaš uzor, bračo Slovenci, da krenemo Vašim putom. Još je živa vjera u hrvatskoga naroda, još se on s cduševljavanjem gomila oko zastave, na kojoj je napisano: Za krst časni i slobodu zlatnu. Ali — kako je netko lijepo rekao — >^jaka je u našem narodu i močna vojska, koja hoče da prekine s predajom; pa traži, da načela našega narodnog života, naše prosvjetc i kulture postave na nekrščanske osnove, i život i povijest našega naroda okrene na druge nekrščanske staže i pu-tove.«*
Zato je teška i velika dužnost svih nas Hrvata katolika, da okupimo hrvatski narod u katoličkom taboru, da ga ogradimo čvrstim i visokim zidom katoličkih radikalnih organizacija, jer bi u brzo mogao doči čas, kad če katolički narod u kato-ličkoj Hrvatskoj postati krvnim neprija-teljem katoličke akcije i katoličkih idejala i nadimka slavnog, što je dan očima našim >antemurale christianitatis«.
Hrvatski katolički narod dižc sklop-ljene ruke prema licima našim i moli nas, da ga podignemo, da mu pomognemo ne-voljnome i bijednome.
Gdje imade Hrvata katolika, koji sc neče odazvati ovomc vapaju. Ujedinjeni s bračom Slovencima stupamo u borbu za svetu stvar! Hrvati i Slovenci borili su se nekada kao junaci rame o rame pod istim barjakom proti ljutom neprijatelju. Danas ih jc evo ujedinila i združila katolička misao, da se bore za nju. U tom znaku sva-nut če zora slovenskom i hrvatskom narodu.
Ko se je poleglo živahno ploskanje, je predsednik pozdravil Slovence iz Nemčije, katerih je prišlo 20 z znanim dobrotnikom Slovencev gosp. rektorjem Ivostrom na čelu.
Za tem sledi govor
DR. JOSIPA HOHNJECA.
Pomembni govor dr. Hohnjeca objavimo v celoti jutri.
Po dr. Hohnjecevem govoru, ki je bil ves čas živahno aklamiran se je dr. Deželic, v imenu Hrvatov zahvalil pre-vzvišenemu knezoškofu dr. Jegliču, ker je on pripravil Hrvatom njihov prvi katoliški shod.
Brzojavne pozdrave so poslali na slavnostno zborovanje med drugim finančni minister Z a 1 c s k i, nadškof lvovski Teodorowicz in nadškof S t a d 1 c r.
Vse ljudstvo je nato v zaključek zapelo »Liepa naša domovina«. XXX
Ponedeljek zjutraj ob 7, uri je v stolnici imel cerkveni govor metropolit ilirski dr. S e d e j o verskem življenju, nakar je bila pontifikalna sv. maša.
XXX " Danes je govoril v stolnici tržaški škof dr. K a r 1 i n o krščanskem karitativ-nem delu, nakar se je vršila pontifikalna sv, maša.
Zborovanja slovenskih odsekov.
ODSEK ZA KRŠČANSKO IZOBRAZBO.
Zborovanje vodi dr. Lambert Ehrlich iz Celovca. Referira profe-sor Jarc. Izobraževalno delo je važno,
* Dr. Ritig, Kalol. list 1913, br. 15, str. 169.
zlasti danes, ko je čas tako kritičen in morda odločilen za bodočnost slovenskega naroda. Sili nas k temu tudi delo nasprotnikov. Delujejo intenzivno in ekstenzivno. Razširili so svoje delovanje na vse starosti in na vse stanove. Zavedajmo se, da so naši dosedanji uspehi pred vsem plod našega izobraževalnega dela. Posebno važna je načelna izobrazba. Ako hočemo, da zgradba, ki jo zidamo, ne bo stala na lončenih nogah, moramo vzgojiti ljudi, ki nc bodo samo naši, ampak, ki se bodo tudi zavedali, zakaj da so naši. Slovenci smo narod samopomoči. Sadovi, ki jih žanjemo, so plod našega dela. Vloga, ki jo igramo in jo bomo igrali, je odvisna od nas samih in našega dela. Poziv na vlado se sprejme na predlog župnika Rejca iz Solkana. Na Goriškem so namreč plesi še vedno ena; glavnih ovir, da izobraževalno delo ne napreduje tako, kakor bi moralo. Ka-tehet Jane iz Ljubljane povdari potrebo širiti izobrazbo ob vsaki priliki tudi v vsakdanjem razgovoru. Izobraževalnega dela ne smemo omejiti zgolj na predavanja in predstave.
Odsek se nato zedini na sledeče resolucije:
Notranje društveno življenje, lzobraz* ba v splošnem, predavanja ln tečaji.
•Slovensko-hrvatski katoliški shod' povdarja, da je poleg poglobljenja verskega življenja podrobno izobraževalno delo na podlagi katoliških načel vi izobraževalnih društvih največje vafc-nosti za katoliško in narodno gibanje«
Katoliški shod potrjuje sklepe prejšnjih in posebej opozarja:
Nujno je potrebno, da se razširi Jp poglobi med ljudstvom izobrazba m vseh smereh. Izobraževalna organizacija naj polaga posebno važnost na poljudno apologetiko, na strokovno izobrazbo posameznih stanov, v kolikor ne skrbe zanjo drugi faktorji, ki so zai to poklicani (deželni odbori, kmetijske družbe, zadružne zveze, razne strokovne organizacije), slednjič na izobrazbo v vseh javnih in političnih zadevah. Z ozirom na zahtevo našega obupnega narodnega boja na mejah naj izobraže« valna društva z vsemi silami in sredstvi krepijo narodno zavest in smisel za smotreno požrtvovalno narodno delo.
Predavanja in tečaje, ki so eno naj* važnejših sredstev ljudske izobrazbe, je treba na novo poživiti; tega naj nobeno društvo ne zanemarja. Prirejanju predstav in veselic ne gre nikdar prednost pred izobraževalnimi tečaji in predavanji. Predavanja naj se vrše stalno po že naprej določenem načrtu ali celo leto ali le v zimski sezoni, kakor je to bolj primerno krajevnim razmeram. Tečaji naj se prirejajo od slučaja. Predavanja in tečaji naj se glede vsebine drže zlasti označenih panog izobrazbe, zlasti pa naj se ljudstvo v vseh kulturnih in političnih zadevah' sproti poclučuje.
Vlada se pozivlje, da potom okraj*, nih glavarstev s strogimi kaznimi za nedovoljene plese prepreči kvarne javne plese.
Knjižnice v društvih naj se rednd izpopolnjujejo. Časopisje, politično in nepolitično naj ljudstvo smotreno iz-j obražuje v poprej navedenih smereh.
Objezdnik je previdno pogledal na eno stran in na drugo, a menda ni zapazil nič sumljivega, kajti približal se je na konju kmetoma.
»Kaj pa vidva?«
»Čez mejo hočeva,« pojasnjeval je Malinov v lomljeni ruščini.
»Pašlji von,1 pasji sinovi, ni dovoljeno!« je zaklizal grozeče.
1 Marš ven.
»E. bo denar,« se je nasmehnil Malinov.
»Vidva sta gotovo tihotapca, ven. čc ne ustrelim!«
»Kakšna tihotapca,« jc zmajal Do-bek z ramo, »midva greva v Ležajsk.«
»O, nc varaj t a me,« sc jc zasmejal objezdnik, »,bohomolci's nc gredo po dva, ampak žene. otroci... vem, cla sta tihotapca.«
»Nas je veliko, a so poslali samo dva, da bi sc dogovorili,« jc odvrnil Malinov.
»Hm... koliko je duš?«
»Čez sto.«
»Koliko moških?«
»Triinštirideset.«
»No, a ženskih?«
»Osemdeset.«
»Ho, ho, toliko ljudstva, sam ne morem pustiti, vzeti moram tovariša,« prijahal jc bližje in iztegnil roko k Dobku, »daj tobaka.«
»Ako vam je treba tovariša, vzemite ga,« je rekel Malinov ravnodušno.
»Dražje bo. ker on bo hotel imeti enak del.«
»Koliko hočete?«
»Hm... koliko?... zdaj so nam clali strogo povelje, da moramo skrbno paziti na mejo, ker je shod v Ležajsku, naj opazi hudoben človek, da sem vam storil uslugo... ah, gospod Bog, to bi mi predlo!«
»Torej koliko hočete, toda pomislite. da smo revni ljudje, bogastva nimamo, gremo niolit.«
»No, saj veni, toda vseeno je treba plačati.«
»Koliko?« '
»Ot, povem vam zadnjo ceno... za moško dušo po deset kopejk, za žensko pa po pet, tu imate roko.«
»Toda to je drago,« je zaklical Do-bek, »lansko leto so jemali po štiri ko-pejke.«
»Ha, iščite si norca, ki bo pri tako strogem povelju pustil po štiri. Z Bogom!« in obrnil je konja.
Pustila sta ga jahati nekaj korakov, potem je pa zaklical Malinov:
»Hej, gospod objezdnik, vrnite se, da se pogovorimo.«
»Škoda časa za klepetanje.« je odvrnil. toda obrnil je takoj konja.
»Povejte odkritosrčno, gospod objezdnik, ali imate vest, odirati revne romarje?«
»Ot, vest, to je druga reč in meni se smilite, toda plačati morate.«
»Torej naj bo po tri kopojke od
duše.«
»Ali ste vsi znoreli?« zaklical je 1 objezdnik iezno. »menda greste urvič
čez mejo. Včeraj je vzel moj tovariš po šest kopejk od duše.
»Torej damo po štiri,« spregovoril je Dobek.
»Nc maram niti slišati« in je obrnil konja.
»Damo po pet,« je zaklical Malinov za njim.
»Počakajta tukaj,« obrnil jc glavo, »vprašani svojega tovariša.«
Predjno je prišel do črte. prikazal sc jo na nji drugi objezdnik.
»Hej, Jerešev,« je zaklical prvi.
»Kaj pa jc?«
»Pojdi k meni.«
Kmeta sta videla, kako sta oba obrnila proti njima konje in prvi je nekaj razlagal, a drugi se je obotavljal.
»Da. moj tovariš sc nie mara pogoditi za vašo ceno.«
»Hm . . . koliko torej?« vprašal jc Malinov.
»Jaz sc nič ne pogajam,« je rekel drugi objezdnik ostro, »povelje je, naj nc puščamo nikogar in ne pustim.«
»Ah, ti tepec!« je zaklical prvi, »povelje govori o tihotapcih, to so pa bohomolci, razumeš?«
»Ne, no skušaj me, no pustim.«
»Premisli dobro, Jerešev . . .«
»Kaj pa?«
»Povej po pravici, ali tj ni prijetno moliti h Gospodu Bogu v cerkvi, kjer tako lepo pojo?«
»Ot, vprašanje, kdo bi ne ljubil?«
»Torej premisli, ali ni tudi njim .prijetno moliti h Gospodu Bogu v njihovi cerkvi . . . No, a ker so oni tako
nesrečni, da nimajo svoje cerkve in svoje čudodelne podobo, kaj jih boš ti oviral moliti h Gospodu Bogu? No, povej in premisli, ali ni velik greh ovirati koga hvaliti svojega Boga? Si razumel«?
»Seveda sem razumel.«
»Torej morava pustiti bohomolce, saj ne prosijo tega zastonj. Dali bodo od vsake dwše po šest kopejk. a jih je več, kot sto . . . Tako se boš obvaroval greha, bohomolci te bodo pa blagoslovili in še denarja boš dobil. Kaj?«
»Kaj pa, ako kdo vidi? Opazuj^? sc jo obotavljal.
»Neumnost, svoj ne izda, tujega pa ni. Torej velja?«
»Naj bo, toda ti boš odgovoren.«
»Dobro! Sta slišala?« obrnil se je li kmetom, »po šest kopejk od duše.«
»Oh, odirate nas, odirate,« vzdihnil je Malinov.
»Kje so pa drugi?« vprašal je objezdnik. »So.«
»Daleč?«
»N> daleč in nc blizu . . . Toda najprej so moramo dogovoriti, kakšno jamstvo dasta, da sc bosta držala dogovora ?«
»Ti tepec,« se jo nasmejal objezdnik, »ali no poznaš navade? . . . Puškino zapornico ti dam v roko in je ne vrneš, dokler ni zadnji romar onkraj meje.«
»To vem,« pokimal jo z glavo Malinov, »toda ti skrbi, da nc zacUnomo na zmaje,« in pokazal jc s prstom na
Isto naloge ljudske izobrazbe naj v prvi vrsft izvršujejo založniki pri izdajanju knjig in brošur.
Pride na vrsto razprava o učnih pripomočkih ljudsko - izobraževalnega dela. Referira ravnatelj Bogomil Remec, ki konstatira, da je zadnje čase naša kultura močno napredovala. Sredstva, s katerimi smo jo (losedaj širili, ne zadoščajo več. Treba je poiskati novih. Dobiti pa moramo tudi novih snovi svojim predavanjem, da vzbudimo v večji meri ljubezen ljudstva do domače grude in mu gospodarsko pomagamo.
Ravnatelj M a n t u a n i odsvetuje zbirke umetnostnih predmetov po posameznih društvih, ker take majhne zbirke nimajo nobene pedagogične vrednosti. Zbiranje naj sc osredotoči v deželnih in privatnih muzejih.
Monsignoru Podgorcu sc zdi, da cerkvena predstojništva tu pa lam premalo pozornosti posvečajo starim umetninam po cerkvah. Namesto, da leže kje skrite v prahu, naj se primerno opremijo in ljudstvu pokažejo. Dr. Ehrlich izrazi željo, da se osnuje za slovensko Koroško zasebni slovenski muzej, kakor ga jc uredilo Zgodovinsko društvo v Mariboru za slovenski Štajer.
Sklenejo se nato sledeče resolucije;
Učni pripomočki.
Da se življenje v izobraževalnih društvih poglobi in spopolni, priporoča IV. katoliški shod v Ljubljani:
1.	Ker je smisel za umetnost le mogoče vzbuditi in utrditi na podlagi nazornih predstav, naj se:
d) zbirajo stari domači umetnostni predmeti ter se napravijo v društvih tozadevne zbirke, ki naj bodo domačim vedno dostopne;
b)	Zbirajo naj se tudi slike in kipi večje umetniške vrednosti, ki naj kra-se naše društvene domove;
c)	Prirejajo naj se ob priliki prireditev tudi ogledovanja zanimivosti, zlasti umetnin, ki sc »nahajajo v kraju prireditve.
2.	Napraviti je v vsakem izobraževalnem društvu javno dostopno zbirko domačih prirodnin, ki naj pospešuje poznavanje domače zemlje in s tem povzdigne ljubezen do lastne grude.
3.	V tehnično spopolnitev predavanj naj se po možnosti naročajo zlasti zemljevidi in fizikalična in kemijska učila tako, da lahko sistematično predavatelj spopolnjuje razumevanje dnevnih kulturnih • in gospodarskih vprašanj.
Pri zadevnih naročilih sc je zaradi enotnosti in varčnosti vedno posluževati centrale v Ljubljani. Zlasti velja to pri nabavi novih skioptikonov.
4.	Centrala v Ljubljani je dolžna, da gre društvom na roko. Oskrbi naj si sama zlasti tehnična učila, ki jih razposoja, ali pa vsaj poišče pot do javnih zbirk.
Nadaljuje se razprava glede organizacije našega izobraževalnega dela. Poročevalec dr. Natlačen konstatira, da sedaj mnogo društev spi. Odbori ne morejo vsega. Treba je zainteresirati posebno mladino in to je mogoče
edino potom odsekov. V njih bomo izobrazili in vzgojili bodoče voditelje društev, ki bodo res delali in vzdržali naše organizacije. Posebno bodita priporočena tiskovni in abstinenčni odsek. Okoli novega leta naj tiskovni odsek preskrbi v vsako našo hišo naš časopis, sovražne liste pa proč. Vsako društvo mora imeti treznostni odsek, ki se bojuj posebno proti pivskim razvadam ob raznih slovesnostih. In kar je glavno: Imej skrb za šolsko mladino. Izseljenlški odsek v prvi vrsti odvračaj od izseljevanja; čc pa žc drugače nc gre, vodi ljudi k Rafaelovi družbi. Če Že kje odseki niso mogoči, naj se uvedejo redni večerni sestanki s prostim razgovorom o vseh aktualnih vprašanjih. Dekanijski odbori naj vršijo strogo kontrolo nad društvi. V Ljubljani dobi centrala za vsako dekanijo stalnega referenta s posebnim delokrogom. V debati omenja goriški Orel, naj se pri ustanavljanju godbenih odsekov posebno previdno postopa. Ustanavljajo naj se le tam. kjer je zagotovljeno, da bodo ostala društvu zvesta. Nastopati smejo le z dovoljenjem odbora. Župnik G o m i 1 š e k zahteva posebno potrebo gojitve domoljubnih pesmi in domoljubnih iger, kajti resnica je, da je bilo dosedaj premalo ljubezni do domovine in resnično so se naši ljudje v tujini prehitro potujčevali.
(Poročilo se jutri nadaljuj? )
lavna leiovaia.
NedJtjska javna telovadba sc jc vršila tako:
Popoldne ob 4. uri, ko so sc množice odpočile in nekoliko okrepčale, se jc začelo polniti dvorišče domobranske vojašnice. Velike množice so se usule na velikansko dvorišče in ga napolnile. Bil ie krasen pogled na to tisočglavo množico, ki je bila pri javni telovadbi navzoča. Na vseh odrih, zidovih, na oknih, po strehah so bili ljudje in gledali doli na telovadce. Gledalcev je bilo do 30.000. Na telovadnem prostoru je telovadilo 1000 Orlov, ki so pokazali svoje lepe telovadske spretnosti in kretnje. Kdo bi si mislil pred desetimi leti ,da se bo iz naših fantov dalo take korenjake telovadce ustvariti. Nobene okornosti, fantje kaker izklesani, močnih, zdravih mišic, zdravi, kakor makov cvet, da jih je bilo veselje gledati.
Pogled na telovadišče je bil naravnost sijajen. Dvorišče je bilo zelo ozaljšano in okrašeno z girlandami, cesarskimi, deželnimi in papežkimi zastavami. Za gledalce so bile postavljene velikanske tribune, na katerih je bilo prostora za več kakor 10 tisoč ljudi. Slika je bila silno pestra. Uniforme, narodne noše so dajale veliki množici silno lepo raznoličnost. Pri telovadbi so bili navzoči cerkveni knezi: Dr. Bauer, Gjivoje, dr. Jeglič, dr. Mahnič, dr. Šarič, dr. Sedej, knez Hugo Windischgraetz, grofica Paar, knez Sapieha, grof Chorinsky, grofica Chorinsky, deželni glavar dr. Iv. Šusteršič, vitez Pogačnik, dr. Korošec in veliko drugih slovenskih, hrvaških in čeških državnih in deželnih poslancev in več drugih dostojanstvenikov.
Telovadba se je vršila po sledečem redu: 800 slovenskih Orlov je izvajalo
mednarodni pas med obema mejama, kjer so se od časa do časa prikazovali carinski stražniki, katere ljudstvo imenuje zmaje, in lovili tihotapce.
»O, ti si prebrisan človek,« rekel jc objezdnik s priznanjem.
»Sem bil že večkrat tukaj,« se je nasmehnil Malinov.
»Hm . . . nesreča je s temi stražniki,« je pomislil objezdnik. ter se je naglo obrnil k tovarišu: »Hej, ali ne veš, kdo je bil danes pri magacinu?«
Drugi objezdnik je povedal neko
ime.
»Že dobro,« se je nasmehnil, »dajte, bohornolci . . . danes imata Krilov in Pituh službo, ne prideta do večera.«
»Ako se pa prikažeta?« obotavljal se je Malinov.
»No, ako ustavita bodisi tudi samo enega izmed vaših vzemi mojo zapornico in nesi j0 poveljniku. Beseda poštenega človeka!« iztegnil jc roko, da bi s podanjem desnice potrdil svojo besedo.
»Naj velja,« mu jc dal roko Malinov. »za vse dobiš denar iz moje roke, a pri meni bodo zapornice pušk.«
»Toda podvizajte se,« priganjal je objezdnik in obenem s tovarišem porival romarje na črto.
Malinov jc prejel od vsakega romarja po šest kopejk, razdelil družbo na tri dele in s prvim delom šel na črto.
Ob.iezdnika sta mu dala zapornici, naslonila svoji puški vsak na eno drevo, raztoče drugo blizo drugega, da sta naredila ozek prehod in pazila, da nc bi se kdo izmuznil ob strani, ter štela romarje, ki so šli med puškama.
Ko jih je prešlo petdeset, sta vzela od Malinovega tri rublje, si jih razdelila in spet prištela šteti.
Prešli so vsi, v gozdu sta ostala samo Dobek in Bal.
»Ali vidva ne gresta?« je vprašal objezdnik.
»Vračava se domov.«
»Torej pojdita v gozd.«
Malinov je priporočil Marcelka varstvu nekega znanega romarja, peljal družbo čez mednarodni pas, jih zagotovil, da pridejo skupaj pri shodu, ter se vrnil na črto.
Objezdnik, ki je pred trenotkom vzel od njega denar, da jih je pustil Čez mejo, je zdaj, ko je videl, da se vrača, pograbil za puško, pomeril nanj ter zaklical:
»Stoj! ... Od kod?«
»Saj veš, vračam se domov,« jc odvrnil.
»Ne, ti si iz Avstrije, ne pustim.«
»Koliko hočeš?« je vprašal Malinov jezno.
»Ti si imeniten človek, ako daš dvajset kopejk, te pustim.«
»Dam ti šest, dasiravno tudi tega nisi vreden, ker ne držiš besede.«
»Ot, tepec, se je nasmejal, »bil je dogovor, da vas pustim vse. in to sein storil, toda ti se vračaš iz Avstrije . . veš kaj, daj deset, pa te pustim in poj-deš k onima, ki čakata v gozdu.«
»Naj bo,« in zaklel je na tihem.
»Torej pojdi,« a ko mu je vzel deset kopejk, se jc nasmejal, »ot. vi ste zviti, jaz sem pa še bolj.«
(Dalje.)
proste vaje. Nato so nastopale sledeče skupine: 13 čeških Orlic, 100 čeških Orlov, 60 slovenskih Orlov vaditeljev, 32 slovenskih Orlic, 15 čeških Orlov, 50 slovenskih Orlov. Zaključila je produkcije telovadba na orodju. Po telovadbi so se razdelile vpričo vseh telovadcev in načelnika Zveze Orlov diplome telovadcem, ki so bili odlikovani.
Telovadba se je vršila pod vodstvom gg. Jeločnika, Peterlina, Završnika, Prikrila in Ramovša. Godbo je oskrbela tukajšnja vojaška godba 27. pešpolka pod vodstvom kapelnika Zanettija.
Telovadci so vzbujali ves čas salve odobravanja in ploskanja. Zlasti češke Orlice in Orli s svojimi krasnimi vajami in elegantnimi kretnjami so bili vedno naj-topleje pozdravljeni. V telovadbi so češki Orli zares pravi mojstri.
Med telovadbo in po telovadbi se je razvila na drugem dvorišču zelo animirana zabava pri raznih paviljonih, ki se je končala ob 7. uri zvečer.
NedcilsKl (Kalmi večer.
Nato je sledil zvečer ob 8. uri družabni večer v hotelu »Union«. Na dvorišču je igrala salezijanska godba iz Trsta, v dvorani pa vojaška godba 27. pešpolka. Za zabavo so tudi skrbeli razni pevski zbori, posebno hrvaški zbori: »Rodoljub* iz Virov itice in »Zagorci« iz Gračanov pri Zagrebu. Za okrepčila so skrbeli razni paviljoni naših dam, ki so z izvanredno požrtvovalnostjo vodile in sodelovale pri zabavi. Veselo in prisrčno življenje je zavladalo v »Unionu«, dokler se nismo poslovili od dragih nam gostov, ki so v večernih urah z vlaki odšli na svoje domove z nepozabnimi in neizbrisljivimi spomini na In prelepi dan.
Včerajšnje slavile slovenske pesmi.
Včeraj zvečer se je vršil na čast udeležencem katoliškega shoda v veliki dvo-rajii »Uniona« koncert slov. glasbenega društva »Ljubljana«. Udpležba je bila velikanska. Skoro polovica došlih oseb ni mogla v dvorani dobiti mesta ter so se utaborile na vrtu in po drugih prostorih »Uniona«. Koncert, pri katerem je mojstrski sodelovala godba 27. pešpolka, so počastili cerkveni knezi, odlični Poljaki, Čehi, Hrvatje. Pevke »Ljubljane«, so nastopile večinoma v narodnih nošah, kar je posebno očarujoče vplivalo. Posebno ste ugajali skladbi: »Padle so pesmi v dušo mi« in »Gorski kraj«, ki se je moral ponavljati, in A. Svetkova: »Slovenski zemlji« je imela lep uspeh, napravila je v celoti velik efekt, posebno fugirani stavek v prvi kitici, izredno se je podal kvartet v sredini. Pevo-vodja »Ljubljane« g. Svetek si bo s to skladbo v vseh glasbenih krogih pridobil priznanje, ker je res delo, ki se ne rodi vsak dan. »Narodne pesmi« so goste očarale, bile so izvrstno pete, želeli bi samo od vsake pesmi vsaj dve kitici. Središče zanimanja in aplavza pa je bila odlična operna pevka gospa Otahalova, ki je s svojim prekrasnim glasom in svojim finim prednašanjem postavila večeru krono.
X
X
Spored katoliškega shoda. Danes popoldne je drugo slavnostno zborovanje, na katerem govore dr. St. Marku-lin, dr. M. Lavrcnčič, dr. Jos. Srebrnič, prof. Ferdo Rožič, dr. Evgen Lampe. — Ob pol 8. uri zvečer je v dvorani Ljudskega doma skioptično predavanje p. Puntigama o Bosni. — Ob 8. uri zvečer je prijateljski sestanek udeležencev pedagoškega kongresa na vrtu Uniona. — Jutri, v sredo, ob 7. uri zjutraj je v stolnici slovenski rekviem za umrle člane prejšnjih katoliških shodov, jutri ob 9. uri dopolde pa je v veliki dvorani tretje slavnostno zborovanje. Govore dr. J. Mantuani, Ivan vitez Ma-hulja in dr. J. Adlešič. Sklepni govor ima knezoškof dr. A. Jeglič.
XXX
Udeležba v slavnostnem nedeljskem izprevodu je znašala glasom ljubljanskega uradnega, lista, ki danes to v drugič konstatuje, 20.000 ljudi. Kar se tiče posebej Orlov, se je avtentično dognalo, da jih je bilo 2000. Prav pogled na te silne vrste naših fantov je navdahnil vse udeležence in gledalce z navdušenjem nad toliko močjo katoliške ideje med slovensko mladino. »Narod« je seveda videl le 1300 telovadcev. »Dan« pa že 1600, morebiti bosta pravo število sedaj zadela. Ljudje, ki so sprevod videli, pa se »Narodu« smejejo.
-f Impozantnost katoliškega shoda,
priznana od »Zarje«, minuciozno opisana v uradnem listu, obširno naslikana v vsem avstrijskem časopisju od »Neue Freie Presse« do provincialnih listov — manifestacija, ki jo vsa javnost občuduje — je zmedla možgane tudi našim liberalcem. Mislili so, da jc Ljubljana njihova domena, pa so morali škripajočih zob videti kora-
kati po njenih ulicah maso katoliškega ljudstva, močno en armadni zbor, občinstvo pa navdušeno in veliko večino hiš t zastavami okrašeno, kjer pa ni bilo zastav, pa vsa okna polna pozdravljajočega občinstva. Napredni kričači so videli, da oni kaj tako lepega, slikovitega in dostojnega ne spravijo skupaj, če si glave razbijejo. Kar na obrazih se je v nedeljo liberalcem brala obnemogla jeza in zatajeni srd ljudi, ki nič ne pomenijo. Kako liberalci sami stoje pod vtisom naše velikanske manifestacije, dokazuje najbolj - Slovenski Narod«, ki posvečuje tej manifestaciji več kot eno celo stran, članek in natančno poročilo, česar svet še ni videl. Da, o sprevodu poroča »Narod« skoraj še več nego »Slovenec«. Njegovo pisanje pa je čudovita mešanica zelene zavisti, penečega srda, priznanja pod silo dejstev, trapastih opazk pobalinskega značaja in omejene naivnosti. Berite, vi tisoči in tisoči udeležencev in vi gostje iz tujine, kaj so vstanu ljubljanski liberalci pisati! Manifestacija ie bila velika« — »mogočno so šumeli klerikalni valovi« — »sprevod spretno aranžiran in zelo slikovit — brez pridržka priznamo, bil je lep,« — »Po ulicah vse polno občinstva.« — Tako je bilo vse impozantno, da »bi bil rad marsikdo iz vsega srca zaklical pozdrav,« ženske narodne noše so bile »krasen prizor« — »komaj se jc gledalec premagoval«, namreč navdušenja. Res bilo je veselje gledati te noše.« — In vendar — sprevoda se je udeležilo samo »6000 do 7000 oseb«, »mirno in tiho jc potekla manifestacija«, »časih kakor pogreb«, «vzklikalo je na ulicah le nekaj oseb, slovenskih Orlov je bilo natančno naštetih »samo« 1394*, po znani malo umni metodi našteva »Narod« celih pet ulic, v katerih ni bilo zastav, ali le malo in je s tem rezul« tatom še izredno zadovoljen! — Vsak, ki je sprevod videl in zna mase šteti, pa ve, da je bilo udeležencev minimalno 20.000, in kdor bere liste, je to številko bral tudi v strogo objektivnem glasilu c. kr. vlade,* da, tam stoji celo, da jc na Kongresnem trgu z Zvezdo stalo 40.000 ljudi, a narodnih noš je uradni list cenil na 3200. Slovenskih Orlov je bilo 2000, in če pravi, da je število Orlov »splošno razočaralo«, se vedo-ma laže, da bi sebe potolažil, kajti nič ni bolj imponiralo občinstvu in nič bolj srdilo liberalce kakor ravno nepregledne vrste naših Orlov, kjer je »Narod« sam moral onemeti pred veliko maso udeležencev, tam pravi, da jih je bilo »lepo število«, n. pr. Korošcev, kar je tembolj čudno, ko : Narcd« na drugih mestih ljudi tako natančno prešteva. Imajo pač čisto posebne vrste reporterje pri »Slovenskem Narodu«. Kar se pa tiče navdušenja, je Ljubljana v nedeljo kar tonila v mogočnih vzklikih, množica pa je bila tako navdušena od otročiča do starca, da mrzla Ljubljana take elementarne erupcije entuziazma še ni videla, odkar stoji. »Narod« pravi sam, kako prijazno so dekleta in žene pozdravljale«, liberalci pa so se premagovali, dasi je bilo vsakemu težko,« kakor »Narod« izrecno piše in najmanj trikrat z največjim pomilovanjem ponavlja. Da so se liberalcem dekleta dopadla, radi verjamemo, ampak liberalcev niso ne dekleta, ne žene prišle v Ljubljano pozdravljal. Pozdravljale so, ker jih je pozdravljalo občinstvo, ki je bila očarano in se ni čisto nič premagovalo. Če pa liberalci časih sami sebe premagujejo, je pa to zanje le dobro. Kar »Narod« na dolgo in široko filozofira o tem, cla jc naša impozantna manifestacija imela namen »Ljubljano naskočiti in zavzeti in da je »ta strašni naskok bil odbit,« se »Narodovemu« člankarju pozna, da veliko bere indijanerice. Mi smo pokazali svojo moč, in kako jc to vplivalo, lo dokazuje najbolj — liberalno časopisje. Punktum.
Vtis katoliškega shoda. Kako uc-odoljiv je bil vtis katoliškega nedeljskega slavlja na nasprotnike, nam iz-nova dokazuje »Zarja«, ki sc danes na uvodnem mestu skuša nekako zbrati in osvoboditi tega vtisa ter iz sodrugov pregnati strah »pred veliko črno parado«, pred »velikostjo te stranke, ki danes lehko mobilizira tako armado, kakršno je v nedeljo vodila po ljubljanskih ulicah.« Pravi, da jc »bila ta revija, s katero je klcrikalizem pokazal, kaj da ima,« da jc bil katoliški shod »vaba slabičem in strašilo plaš-ljivcem.« Zmačilno jo, kar piše »Zarja« o pomenu in delu katoliškega časopisja za S. L. S.; tako-lo pravi: »Njena (S. L. S.) moč jo rasla z njenim časopisjem. Danes jc vsa dežela preplavljena z vsakovrstnimi klerikalnimi listi. in to koristi razširjanju ! lerika-lizma več kot vse drugo.« Svoja izvajanja zaključuje »Zarja« z besedami: »Katoliški shocl jc bil imeniten nauk. Le učimo se iz njega, da, je treba delati! Izvajajmo posledice, pa delajmo! Delajmo, da bo organizacija, naša armada, močna kakor klerikalna, da bo časopisje, naše orožje, krepko kakor klerikalno.« Tako piše trezen, dasi 1 jut nasprotnik; spričo tega postaja »Narodovo« otročjo pisanje le še bolj smešno.
X
S / A
X
Odkod toliko Orlov? »Zarja« piše, da so tako vpraševali ljudje, ki so gledali pii nedeljskem izprevodu »res veliko število klerikalnih telovadcev.« To število jc bilo glasom iste »Zarje« tako veliko, '»da so Ljubljančani kar zijali od začudenja.« Da bi sebe in druge potolažila, pa »Zarja« to veliko armado Orlov razlaga na ta način, češ: Ljubljanske mesarske pomočnike so pre-oblekli v Orle! To je tako neumno, da je »Zarjo«, ki hoče vendar veljati za resen list, lahko sram.
lj Razstava šivalne šole ročnih del
v Ljudskem Domu jc odprta do petka. Dohod skozi malo dvorano »Ljudskega Doma«.
lj Fotografije slavnostnega sprevoda so razstavljene v izložbenem oknu »Katoliške Bukvarne«. Izvršil jih je
fotograf D. Rovšek.	.„, . „
— Kako se postopa na kamniški ze-leznici nasproti udeležencem katoliškega shoda. Iz Domžal se nam piše: Nečuven je dogodek, ki se je izvršil v nedeljo zvečer ob četrt na 8. uro na državnem kolodvoru v Šiški ob odhodu kamniškega vlaka. Dasi je zjutraj 24 natlačeno polnih vagonov udeležencev katoliškega shoda pripeljala kamniška železnica v Ljubljano, dasi se je tudi z vlakoma ob 11. in ob 3. uri še prav veliko ljudi pripeljalo, o katerih vseh je vodstvo železnice dobro vedelo, da se bo ogromna večina vseh domov vračala z večernim vlakom, je imel za vse te ljudi kamniški vlak pripravljenih le — osem vagonov. V hipu so bili natlačeno polni, ljudstva pa je ostalo še na stotine zunaj. Da ljudstvo pomiri, obljubi navzoče železniško osobje podpisanemu, da bodo takoj še 17 vagonov pripregli. A kaj se zgodi. Mesto obljubljenih 17 vagonov priprežejo 8 — živinskih vagonov, smrdečih in nesnažnih do skrajnosti. In niti za te posamezne živinske vagone se niso dale stopnice na razpolago, kar se sicer celo pri živini vselej zgodi, ampak se je hotelo, da naj se vsa velika množica v vse te vagone pri enem samem vhodu prvega vagona gnete in drenja. Tega menda vendar nihče ni pričakoval, da bodo dekleta v dragocenih svilenih narodnih oblekah v te živinske vagone plezale. Višek vsega pa je bil, ko je vlak odšel, na kolodvoru v Šiški pa pustil do 200 oseb, ki so vse imele že karte za ta vlak in vse že nad pol ure nanj čakale. Med temi so bile matere s svojimi otroci, so bili ljudje, ki so za 8. uro imeli voz naročen na postajo. Vsi ti so proti svoji volji morali ostati v Ljubljani do 11. ure ponoči in čakati drugega vlaka. S tem nastopom kamniške železnice proti udeležencem katoliškega shoda so predvsem kruto razžaljeni vsi župniki celega kamniškega okraja, ki so ljudi na shod vabili, jim vstopnice naročali in javno v cerkvi zatrjevali, da je pripravljalni odbor za udeležence zasigural za pol na shod in domov zadostno število vagonov. Zato v imenu vseh teh župnikov podpisani kot očividec teh nečuvenih dogodkov prosim pripravljalni odbor nujnega odgovora, je li on res zasigural za udeležence katoliškega shoda na kamniški železnici zadostno število voz? Če pa jih je zasigural, potem pa je jasno, da kamniška železnica dane obljube ni izpolnila. Potem pa prosim slavno vodstvo S. L. S., osobito oba poslanca okraja, da takoj vse potrebno ukreneta, da se kaj podobnega enkrat za vselej onemogoči. Naše dobro ljudstvo ni metla, s katerim bi se smelo pometati kakor bi se komu zljubilo! — Fr. Bernik, župnik.
XXX
"Jr Aus tlern Wilajet Karaten. Izšla jo ravnokar veievažna aktuelna knjiga »Aus dem Wilajet Karnten«. Knjiga je temeljita, stvarna in dostojna obtožba vnebovpijočih krivic, ki jih nemško-na-cionalna klika prizadeva koroškim Slovencem. — Knjiga bo vzbudila po pravici v avstrijski javnosti pozornost. — Ovržene so s to knjigo vse one fraze Nemcev, ki trobijo v svet, da koroški Slovonci v miru živijo z Nemci in da se jim dobro godi. — Knjiga je pisana v nemščini, da Nemci nc bodo mogli zamolčali ne knjige in njene vsebine. Dobi se v Katoliški Bukvami po 2 K izvod.
lj Vojaški pilot poročnik Mandl, ki je v nedeljo vzbujal s svojim kroženjem nad lelovadiščem toliko zanimanje, bi se kmalu ponesrečil. Včeraj je mislil nadaljevati svoj polet v Gorico. Ko je zagnal motor, je eksplozija proizvajalca plina zažgala aparat. Hitri ročnosti sc je posrečilo obvarovati letalni stroj.
Znanje vesli.
RUSKI CAR AVSTRIJSKEMU CESARJU, Dunaj, 26. avgusta. Ruski poslanik na Dunaju Giers je izročil v avdijenci v Išlu našemu cesarju pismo ruskega carja, ki sc nanaša na bukareški mir in novo ureditev rtumer na Balkanu.
PASIČ IN BERCHTOLD.
Belgrad, 26. avgusta. Pasič se bo z grofom Berchtoldom sestal na Dunaju že, ko se bo peljal mimo Dunaja v Marijine Vari.
BULGARIJA IN TURČIJA.
Berolin, 26. avgusta. »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga, da so vesti o direktnih pogajanjih med Bulgarijo in Turčijo napačne. Turčija je vse ozemlje onstran Marice izpraznila razun enega mostu. — Nasprotno pa se od druge strani kljub vsem dementijem vzdržuje, da se med Bulgarijo in Turčijo res vršijo direktna pogajanja in da sc je Bulgarija odpovedala Odrinu in Lozengradu.
TURKI ZASEDLI GUMULDŽINO.
Selija, 26. avgusta. (Oficielno.) Turške čete so 22. in 23. t. m. zasedle Gumuldžino in Mustanli.
DEDEAGAČ TUDI ZASEDEN.
Kolin, 26. avgusta. Kolnische Zeitung poroča, da so turške čete zasedle Dedeagač, ofijelnega potrdila pa še ni.
RATIFIKACIJA MIRU KONČANA.
Bukarešt, 26. avgusta. Včeraj dopoldne so se v ministrstvu za zunanje zadeve izmenjale ratifikacije bukareškega miru med vsemi strankami.
KRALJ KAROL KRALJU PETRU.
Belgrad, 26. avgusta. Kralj Karol je poslal krauj Petru lastnoročno pismo in verigo reda Karola I.
RUMUNSKA ARMADA.
Bukarešt, 26. avgusta. Zadnje rumunske čete bodo v četrtek zapustile bulgarsko ozemlje. Bulgarska komisija za trasi-ranje meje je imenovana in se je z delom danes začelo.
GRŠKA DEMOBILIZACIJA.
Atene, 26. avgusta. Demobilizacija grške armade se je začela.
UREDITEV ALBANIJE.
Peterburg, 26. avgusta. Albanska komisija izdela justično in upravno reformo za Albanijo.
HARTWIG.
Belgrad, 26. avgusta. Ruski poslanik Hartvvig je došel semkaj.	,
BANDITI PROTI VLAKU V AVSTRIJI.
Lvov, 26. avgusta. Preteklo noč so bancliti napadli brzovlak iz Stanislava. Oddali so na vlak 20 strelov in se je vlak moral ustaviti. Skušali so oropati poštni voz, a jim' ni uspelo, ker je sprevodnik voz pogumno branil in jih s streljanjem zapodil. Bancliti so zbežali A' gozd.
IZBRUH ETNE.
Catania, 26. avgusta. Od včeraj je Etna pokrit z gosto meglo. V mesto je padal pepel. Brez dvoma se gre za erupcijo.
NA DAL.TNJEM VZHODU.
Peterburg, 26. avgusta. Šef generalnega štaba Podmurja, Savič, je imenovan za poveljnika ' v Vladivostoku.
0 cgflrao-naroslni zooflcvlnl Mieinije.
Prof. A n ton B e z e n š c k.
Makedonec žalno peje: Kde so volni godini?1 M a k e d o n s k a n a r.. pese m.
Razne zgodovinske epolie so clo-vedle razne zgodovinske narode na balkanski polotok. Mnogi prejšnji narodi in nekaj preselniških tolp se jc utopilo v mnogobrojne in bolj kulturne novodošle. Zato jc postala na Balkanu cela mešanica narodov in plemen.
Sedanji narodi na balkanskem polotoku so se. ohranili najbolj čisti v obmejnih krajih polotoka: Bulgarija v severo-iztočnem delu, Srbo - Hrvati v severo-zapadnem, Grki v južnem, Albanci v zapadnem delu. Izjemo delajo samo Turki, poslednji prišleci polotoka, ki so sc naselili največ iz stra-tegičnih obzirov po iztočnem in srednjem dolu polotoka.
Makedonija, ki leži v sredini balkanskega polotoka, jc pokrajina, kjer se dotikajo vsi balkanski narodi; tam se prepleta najbolj njihova zgodovina, politična in cerkvena; tam se mešajo vse balkanske narodnosti, tako da nc bi mogla niti modrost Salomonova niti učenost vseh slavistov in otnogra-fov opredeliti popolnoma točnih mej med njimi.
Ako sc ozremo naza j v staro zgodovino Makedonije in sledimo njenemu razvoju do današnjih časov, raz-videli bomo, da so se vršili tam često | važni dogodki in da so sc pri tej »zibelki evropske civilizacije«, kakor imenuje znameniti zgodovinar Di-ui i t z Makedonijo, pele razne pesmi, radostne in otožne, a žalibog, bilo je
J Kje to svobodna leta?
prelite tam tudi mnogo tuje in bratske krvi.
Krščanska vera in krščanska kultura ste bili tukaj prav rano razširjeni. Že prvi učenci Kristusovi, glavno sveta apostola Pavel in Andrej, sta osnovala tukaj krščanske -občine.
Solun je bil dolgo časa kulturno središče krščanstva v Makedoniji in v obče celega balkanskega polotoka. Cesar Justinijan (527—565) je ustanovil ilirsko nadškofijo, ki se je nahajala v zapadni Makedoniji okoli današnjega mesta Skoplja in jo napravil sa-mostalno pod imenom prva »Justini-janija«. Ta jc bila velikega pomena za celo Makedonijo, ker jc imela posebne pravice, podobne patriarhovim. Ista je bila predhodnica ohridske eparhi-jc, katera ima veliko važnost za Bulgare in v obče za makedonske Slovane.
Krščanska slovanska kultura se pa tam ni mogla pojaviti, dokler ni bilo slovanske pismenosti. Pismenost, slovansko abecedo (azbuko), sta pa dala solunska brata sv. Ciril in Metod.
Oče svetih bratov — Lev — je bil Makedonec, v službi bizantinski; on jc imel važno službo kot pomočnik solunskega načelnika. Tako sta si mogla oba njegova sina pridobiti najboljšo izobrazbo na car igraj skeni cesarskem dvoru. Žc tedaj sta začela misliti o slo-vanstvu.
Prva skrb jima je bila prevod in kakor sama pravita: »prevedohme sve-štenoje pisanje na jezik si o ve niče s k i«.
Potem sta sc začela truditi, kolikor mogoče za prosveto svojih rojakov.
Kmalu po skončanem učenju vidimo Cirila ob bregovih reke B r e -ga lili c c prepovedovati poganom krščansko vero. Ob isti reki Bregalni-ci, kjer sc je po več kot tisoč letih v sedanji vojni prelilo toliko krščanske krvi, se jc torej začelo slavno apostolsko delovanje sv. Cirila. Po pričanju letopiscev je krstil v tamošnjih krajih okoli 4050 Slovanov. Kakšna žalostna 10501etnica se je pa praznovala letos ob Bregalnici!
Leta 843. je bil sv. Metod imenovan za »kneza« strumskega, pokrajine v Makedoniji. Tam je ostal do 1. 853.
Leta 855. je poslal bizantinski car Mihael vsled prošnje moravskega kneza Rostislava za slovanska propovecl-nika oba solunska brata, ki sta bila tedaj že meniha, v Moravijo.
Najvažnejše središče slovanske narodnostne kulture v Makedoniji je postal Ohrid. Tam je bila znamenita nadškofija, ustanovljena po velikem bulgarskem caru Samuelu na razvalinah »Justinijanine« z istimi pravicami, kakor jih je imela poslednja.
Ta nadškofija je bila boriteljica za slovansko makedonsko kulturo več kot pol tisočletja (ocl 995.—1767. leta). Grki so jo pa vedno napadali, dokler se jim ni posrečilo s pomočjo turške vlacle ter vsled intrig grškega patriarha ohridsko nadškofijo uničiti.
Čim so Grki tam v cerkvenem oziru uspeli in tako narodno cerkev Makedoniji uničili, so začeli na to delovati, cla bi pogrčili. (helenizirali) slovansko makedonsko prebivalstvo.
Za škofe in duhovnike so postavili Grke, narodne šole so pogrčili, a staro s 1 o v e 11 s k o službo božjo so namestili z grško.
Vse to je povzročilo silen odpor s strani makedonskih Slovanov, posebno Bulgarov, ki so začeli dolgo borbo za novo ustanovljenje narodne cerkve in šole. Bila je to dolgotrajna borba slovanstva s helenizmom, katera je do-vedla do tega, da se je ustanovila leta 1872. bulgarska eksarhija (avtonomna cerkev) s sedežem eksarlia v Carigradu. K eksarhiji je pristopila večina Makedoncev, a neznatna manjšina h katoličanstvu; nekoliko jih jc pa ostalo še nadalje pod grškim patriarhom.
Borba med Grki in Bulgari v Makedoniji jc pa povzročila šc tretjo borbo — proti Srbom. Poslednji so namreč videli, da so zapuščeni in da je njihova narodnost v nevarnosti. Zato so skušali pridobiti si od Turkov pravico za odpiranje srbskih šol, kakor so jo dobili tudi Bulgari zaeno s cerkveno avtonomijo. Šele leta 1897. si je pridobila Srbija pravico, odpirati v Makedoniji svoje cerkve in svoje šole.
Ocl tedaj naprej sc jc vodila v Makedoniji torej trojna borba, kakor v cerkvah, tako v šolah: Grki so so trudili zadržati kolikor mogoče večji del prebivalstva pod patriarhom, a v šolah so boleli, da se poučuje grški; Bulgari so na vso moč skušali odcepiti od patriarha čim večje število Makedoncev ter jih spraviti pod eksarlia; a ta je nastavljal za učitelje Bulgare, kateri so seveda bulgarski pouk v šoli upcljuli. Srbi so uu formalno sicer pri-
znavali patriarha, a v cerkvaih so opravljali staroslovensko službo božjo in v šolah so poučevali v srbskem jeziku.
Oni, ki priznavajo eksarlia, sfc smatrajo v Makedoniji za prave Bulgare ; a onim Bulgarom. ki še priznavajo grškega patriarha, pravijo »grkomani«; onim Srbom pa, ki so ostali pod patriarhom, vele »srboma-ni«. Eni in drugi pa imenujejo Bulgare »eksarhiste«.
To se mora imenovati nenormalno stanje, kakoršno se ne more dolgo vzdrževati v deželi. Razni zunanji sosedni elementi so začeli vplivati na to borbo, ki je vsled tega od dne do dne hujša postajala, dokler se ni razvila borba vseh proti vsem. Začeli so se pisati protesti zdaj od teh, zdaj od drugih, — danes na ta, jutri na drug naslov. Bilo je v Makedoniji vrenja in kipen j a, kakor v »čarovniškem kotlu«. Začeli so se boriti vplivi tujih kultur z narodnostnimi, a kulture posameznih narodnosti so se med seboj pobijale.
Protesti in kolektivne pritožbe s& bile naslovljene do sultana, vrhovne oblasti v deželi, do ruskega carja kot pokrovitelja celega slovanstva, do ev-ropejskih velemoči kot prcdstaviteljic kulture 111 —- pravice.
Turška vlada (visoka porta) se nI prav nič brigala za vse te proteste in pritožbe. Vse te »napisane pole papirja« so šle — po turški povedano — »m in de r - alt u«, to je pod divan ali pod kanape, na kakršnem navadno sedijo turški višji uradniki v svojih pisarnah. Turški upravniki Makedonije so si pa zaznamovali dotične prošnike kot »revolucionarje« v črno knjigo.
Tako se jc godilo, dokler se niso Makedonci sami postavili na lastne noge, to je izbruhnile so razne vsta-j e , zdaj v tem, zdaj v onem delu Makedonije, — a vse brezuspešne. Turki so po svoji stari navadi mučili in pobijali ustaše, ali pa jih pošiljali v pregnanstvo; a položaj naroda in stanje v deželi je postajalo po vsaki ustaji tuž-nejše in slabše.
Na te nenormalnosti je opozoril nekolikokrat ruski car Aleksander III., kakor tudi sedanji car Nikolaj II. po svojih poslancih evropejske velevlasti in visoko porto. Vendar se za to ni nobena vlada resno zmenila.
Oni faktorji pa. kateri so si bili po* stavili za cilj kulturno o s v o j e -li j e Makedonije", so nadaljevali svoje delo neprestano: kajti mislili so, da po tem potu pridejo tudi do političnega za vladanj a te pokrajine.
Da bi pa čim prej prišli do tega, so sklenili lani mecl seboj zvezo, katere glavni namen je bil, odstraniti vrhovno turško vlast iz Makedonije, kar se jim je sijajno posrečilo.
Potem pa je prišlo na vrsto vpra» šanje, postavljeno in predrešeno v nejasnem zmislu žc pri sklepu zveze, o r a z cl c 1 i t i v i Makedonije.
Tedaj pa je prišlo do velikih prepirov, pismenih in ustnih, kateri so se skončali — četudi se je skušalo od vseh slovanskih strani pomirjevalno vplivati — žalibog s prelivanjem k r v i med brati in zavezfniki.
To je v kratkem zgodovina »tužne Makedonije« odkar sc je začelo širiti po njej krščanstvo. Iz nje se vidijo neposredni vzroki današnjih nesreč.
Našim bratom na Balkanu pa nai veljajo za vedno besede latinskega pes-nika Vergila (Aeneis, XI. 362): »Nulla salus 111 bello; pacem te posci-
mus omnes!« (Ni blagor v vojni; vsj. si želimo miru!);
Štajerske novice.
š Božidar Flegeričeva slavnost. Po
dolgotrajnih deževnih dneh smo vendarle pričakali lepega solnčnega dneva nedelje, posvečene spominu priljubljenega ljucl. pisatelja in pesnika Božidarja Flegeriča. Predpoldan je bil namenjen slavnosti v cerkvi pri Sv. Bol-fenku in na pokopališču. Ocl vseli štirih delov sveta so prihajali ljudje na prijazni griček Sv. Bolfenka. Čcrkov je napolnilo ljudstvo do zadnjega kotička, a tucli prostor pred cerkvijo je bil .napolnjen. Cerkveno opravilo je opravil č. g. Canjko, častni konz. svetnik in katehet na učiteljišču v Varaždinu. Po dokončanem cerkvenem opravilu so se valile velike množice ljudstva od cerkve proti pokopališču, kjer se je odkril nagrobni spomenik. Slavnostni govor je imel g. Canjko, prijatelj pokojnika. Nato so je odkril nagrobnik, ki ima sledeči napis: + Tukaj počiva večni popotnik Slov. goric, pesnik in pisatelj slovenski, Božidar Flegerič, roj. 30. I. 1841, umrl 9. VI. 1907. Postavili pesnikovi prijatelji iu znanci. — Zatem ie zapel moški zbor Flcseričevo uesem
»Bogu«, nakar je domaČi gosp. župnik Zadravec opravil kratko nagrobno molitev in s tem je bila predpoldanska slavnost končana. Popoldan sc je ista nadaljevala na Flegeričevem domu v Vodrancih. Predsednik pripravljalnega odbora g. Šinko je pozdravil vse goste, nak&r je nastopil slavnostni govornik g. profesor dr. IlešiČ, ki je proslavljal pokojnika kof literata, ter kot enega tistih, ki se je zavedal, da ni naša domovina samo slovenska aemlja mčd Muro in Dravo, temveč da sega daleč čez Dravo in Savo, t je do turških mej, kratko rečeno, da je naša domovina povsod, kjer se govori slovanski jezik. Nato se je razkrila spomnska plošča iz črnega granita, na katerej stoje besede: Dom pesnika Božidarja Flegeriča, r. 30. I. 1841, t 9. VI. 1907. — Tudi na domu se je zbrala velika množica Flegeričevih častilcev, med katerimi omenim tukaj samo nekatere: g. Cajnko, g. domači župnik Zadravec. g. Čurin, g. dr. Ilešič, vladni svetnik Ci-nekovič iz Ljubljane, kot zastopnik Ci-ril-Metodove družbe, dr. Hudovernik, notar iz Ljubljane, prof. dr. Križan iz Varaždina, dr. Lašič iz Ormoža, več gostov iz Maribora, Gorice itd. Opazili smo tudi več ljudstva iz sosednjega Medžimurja, Huma. Sv. Miklavža in drugod. Pri banketu je napil tajnik pripravljalnega odbora in priljubljen mladinski pisatelj g. Kosi vsem odličnejšim gostom poimenoma, nakar so se vršile še druge napitnice, med katerimi omenimo osobito ono od g. prof. dr. Križana iz Varaždina, bivšega sošolca in podpornika našega Flegeriča, nad 701etnega starčka, ki se je spominjal Božidarj a kot svojega sodijaka, ter omenil med drugim, da je bil Fle-gerič najboljši dijak liste dobe. Ako bi se ne udal nezmernemu življenju, bi bil lahko eden najbolj slovitih mož. Opisal je nadalje varaždinsko gimnazijo iz iste dobe, katera nam je vzgojila toliko slavnih mož, Vraza, Cafa, Raiča, Terstenjaka, Murka i. dr. Za svoja izvajanja je žel obilno priznanja in bui|iega odobravanja. Govorili so še potem gg. vladni svetnik Senekovič, dr. Hudovernik, gg. Kolarič iz Središča, Porekar iz Huma, učitelj g. Košar od Sv. Bolfenka. gimnazijec Trstenjak iz Zagreba. G. Davorin Trstenjak iz Zagreba je poslal obširno in dolgo pismo, katero je prečital g. Kosi, kakor tudi brzojavko, ki je prišla iz Ljubljane.
»Ljubljanski dirindaj«, dramatične sličice iz glavnega in stolnega mesta Slovenije, predstavil dr. Leopold L6-nard. Pod tem naslovom je izšla ravnokar v Gorici v Narodni tiskarni knjižica, ki nam predstavlja v karikaturah ljubljansko mesto, nekatere razmere in tipe oseb. Vrši se na sadnem trgu »Za vodo«. Predstavo otvori zbor branjevk, potem nastopi zaporedoma čez 40 oseb, kakor: Moderni pisatelj, gospod prelat, turški paša, slovenski vitez Jurij, Slogaš in Narodnjak, Narobe Katon, Bimbaša, občudovatelj narodnih veleumov, narodna dama, gospa z zadebudno hčerko, filozof Diogenes, Pegam in Lambergar, meščan, možak, pristaš nove stranke, gospod, devica Kasandra, tujec, domačin, krčmar, policaj itd. itd. Vidimo prizore, kakor: Na trgu, boj slovenskega viteza Jurija z zmajem, dvoboj med Pegamom in Lambergarjem, protestno zborovanje, odsod narodni veselici itd. Knjižica je zbirka satiričnih kupletov, sestavljenih skupaj v okvir šaloigre. Posamezni kupleti in tudi posamezni prizori bi se dali izluščiti ter uporabiti pri raznih prireditvah. Knjižica ima jako okusno zunanjost, zelo fin papir ter stane broširana 1 K, elegantno v platno vezana 1 K 50 vin. Dobi se v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva v Gorici in pri pisatelju v Št. Petru pri Gorici.
Rožne stvari.
Poldruga milijarda od žganja na Ruskem. Uradni izkaz ruskega finančnega ministrstva navaja od prvih šestih mesecev tekočega leta zopet izredno veliko rast porabe žganja na Ruskem. Dasi je s tem v zvezi naraščanje državnih dohodkov (v Rusiji je vodka ali žganje državni monopol), vendar se je začela nad tem pojavom ruska javnost vznemirjati. Proti lanskemu letu je zrastel prejem od žganja v prvi polovici tekočega leta tako, da so dohodki iz monopola narastli za 34 milijonov rubljev. Za državne blagajne je to seveda razveseljivo, ali razveseljivo pa ni to za rusko ljudstvo. Ruski časniki se zgražajo nad temi fiskalnimi dohodki in neki list je prišel do prepričanja, da bo ves ruski narod, ako pojde to tako naprej, v teku 10—15 let kar utonil v žganju in da bo v tej peklenski pijači zapil vse svoje duševne in telesne moči. Po preračunu poslednjega budgeta bi imeli letos narasti
državni dohodki od žganja na 645 milijonov rubljev 1580 milijonov kron). Vsi vojni izdatki se lahko krijejo s temi dohodki, pa ostane še 100 milijonov rubljev v druge svrhe. Kosmati prejem monopola na žganje znaša 800,000.000, a izdatki znašajo 207 milijonov. Naraščanje teh dohodkov sc jc doseglo s tem, da je vlada h koncu 1908. leta do skrajno visoke meje žganje podražila.
Gozdovi naše zemlje. Na mednarodnem gozdarskem shodu v Parizu je. bilo dognano, da zavzemajo vsi gozdi naše zemlje 1 in pol milijard hektarjev. Od teh jih pride 646,752.000 hek-liaSc zemlje 1 in pol milijarde hektar-jev na Azijo, 314,468.500 hektarjev na Evropo in 94,430.000 hektarjev na Avstralijo. Najobsežnejše gozde v Evropi ima Rusija, namreč 196 milijonov hektarjev. Potem pride Francija z 9,800.000 hekt., za njo pa Ogrska, Pruska in Španska.
Sistem, ki narode mori. Na shodu nemškega antropologičnega društva v Norimbergu je prvi društveni predsednik dr. Laschan iz Berolina pikro govoril proti tako imenovanemu »zwei-kindersygtemu«. Rekel je, da narod na ta način polagoma izvršuje samoumor sam na sebi in zato se mora temu sa-moumorstvu napovedati boj. V tem bodo Nemci kmalu tam, kjer so Francozi, pri katerih je, kakor mislijo zdravniki, na leto čez 500.000 kriminalnih splavov in ki so morali vsled pomanjkanja za vojaško službo sposobnih mladih mož uvesti triletno službovanje. Iz dr. Laschana ni govoril toliko antropolog. kakor Nemec, ker je rekel: Ako se pri nas kmalu ne ustavi stalno rastoče pojemanje porodov, bomo morali z ozirorn na našo imrodno varnost, na naš narodni obstoj prej ali slej uvesti triletno službovanje.
Prve brzojavke. Inženir Ivempe v angleški poštni službi, ki je že z Whe-atstonom sodeloval in ki je morebiti •najstarejši inženir v angleški poštni službi, je nedavno o tem predmetu v Londonu predaval. Na celini so že leta 1809. poizkušali električno brzojaviti (Sommering), leta 1833. sta Gauss in Weber v Gottingenu uredila električen brzojav. Praktično so pa Angleži novo iznajdbo prvi uporabili. Na Angleškem se je prvič dne 25. julija 1837. brzojavi-lo. Žico so razpeli v Londonu med Cu-stonom in Camdeu Tovvnom. Žico so položili v hrastov les, brzojavilo se je dobro, dokler je bil les suh, a če sc je les zmočil, ni bilo več mogoče brzojaviti. Sedem let je minulo, predno je bilo mogoče praktično brzojaviti. Dne 15. aprila leta 1844. so dohod princa, Alberta v Paddiugton brzojavno v Slough javili, od tu je dostavil brzojavko jezdec v Windšor. Ista brzojavna črta je ob Novem letu 1845 omogočila, da so aretirali nekega morilca, dne 8. maj-nika 1845 Je pa bila prvič v časopisu objavljena brzojavka. Kempe trdi, da je to prvo brzojavko objavil list; »Mor-ning Chronicle«. Šlo je za neko železniško zadevo. Isto leto so v Ports-mouth brzojavili vsebino govora kraljice v parlamentu, nato so se brzojav-ke v časopisju polagoma udomačile.
— Slovenskim rodoljuboml Odbor »Podpornega društva za slovenske vl-sokošolce v Gradcu« je lansko jesen razposlal p. n. društvenikom in drugim slovenskim rodoljubom svoje petnajsto letno poročilo, v katerem opisuje nazadujoče gmotno stanje društva ter prosi imovito slovensko občinstvo, naj se spominja slovenskega, večinoma v siromašnih razmerah živečega dija-štva na graških visokih šolah in naj podpira z radodarno roko dobrodelni namen našega narodnega društva. Naš poziv žalibog ni imel zaželenega uspeha. Poslani prispevki so celo precej zaostali za lanskimi, dasi vedno narašča število potrebnih in gmotne podpori' res vrednih visokošolcev. Vsled tega gleda odbor otožnega sreča v bodočnost, ker se boji, da bo moral podpore še bolj krčiti ko dozdaj ali jih popolnoma ustaviti. V tem kritičnem položaju se obrača podpisani odbor pred vsem do tistih gospodov, ki jih je svoje dni podpiralo naše društvo ali drugo podobno društvo, in clo vseh rodftljubov, ki jim količkaj pripušča njih gmotno stanje, z iskreno prošnjo, naj bi stopili med podpornike našega društva in se. ga spominjali ob vsaki priliki. — V Gradcu, meseca, junija 1913. — Podporno društvo za slovenske visokošOlcp v Gradcu. Za odbor: Prof. dr. M. Murko, namestnik tajnika, dr. Fr. žiželi, predsednik. — Denar se pošilja po priloženi čekovnici postno - hranilničnega. urada ali pa po poštni nakaznici društvenemu blagajniku gospodu Viktorju J. Kranjcu, c. in kr. generalmajorju v p., Gradec, Korosistrafle 1. Kdor noče podpirati društva, naj odda poslano čekovnico v istem zavitku na pošto z napisom: reto.ur Graclcc, Štajersko.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 26. avgusta 1913.
Pšenica za oktobor 1913 . . .	11-47
Pšenica za april 1914.....12 95
Rž za oktober 1913.....8-82
Oves za oktober 1913 ....	8-22
Koruza za avgust 1913 ....	8-33
Koruza za maj 1914.....7 47
Mefeorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 wm
! „ - Cfts opn-5 zovunja J______	Stanje barometra v mm	Tempe-ratura )>0 Colziju	Vetrovi	Nebo	a j: Se. C S E ■S' » i. >
25 9. zveč.	740 5	180	brezvetr.	pol. obl.	
2(J 7' zjutr-	742 3	16-2	si. sever	oblačno	0-3
j 2. pop.	740-9	22*2	sr. jvzh.	pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 19 2°, norm. 17-8°.
Pn*fll" I	duhovščini in si. p. n.
rUmll ! občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih novih vn7nv trpežno in solidno ln rabljenih VUAUV izvršenih po jako nizki ceni. — Priporočam se tudi za naročila na izvršitev novih vozov kakor tudi vsa tozadevna popravila. Velespoštovanjem
IVAN DEMŠAR
pre) Šiška.	-
podkovski kovao In itdalov. vozov 3
Ljubljana, Marije Terezije c. 5.
Zaloga pohištva Fran Doberlet
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
ff S w
Učenec
ki ima veselje do trgovine, in je vešč tudi nemškega jezika, iz dobre hiše se takoj sprejme v večji trgovini na deželi. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod štev. 2524. (Znamka za odgovor.
Od dobrega najboljše
je
Vsak udeleženec katoliškega shoda, ki kupi v tem mesecu, dobi celo vožnjo povrnjeno.
Zanesljiv in že 75 let preizkušeni šivalni stroj je le originalni Singer-jev za vsako obrt in rodbino. Blagovolite si pri tej priliki ogledati razstavo vse dni katoliškega shoda. Prospekti in navodila brezplačno v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4; Kranj, Glavni trg 79.
2548
Išče se poštena in vešča
2564
Vstop takoj ali v kratkem. Ponudbe na upravo ,.Slovenca" pod „poštena 2564".
Zahvala.
Rodbina Babič iz Kranja se zahvaljuje vsem častnim spremstvom ljubljanskim in kranjskim za tako mnogobrojno udeležbo pri žalnetn sprevodu, kakor tudi za krasne vence in lepo petje; dalje častiti duhovščini slav. društvu „Sokol", kakor tudi vsem drugim društvom, vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega nepozabnega, ljubljenega brata iz Ljubljane v Kranj na domače pokopališče.
Vsem ga priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
2560
Žalujoča rodbina Mm.
£ahvala.
20. julija 1.1. mi ie pogorel vsled strele kozolec s senom vred, katerega sem imel zavarovanega le prav malo časa pri zavarovalnici franko-J{on-groise" v £jubljani in mi je ta zavarovalnica izplačala vso zavarovano svoto neprikrajšano. Oaz izrekam tem potom imenovani zavarovalnici za to ku-lanttio izplačilo odškodnine svojo najtoplejšo zalivalo in jo vsakomur prav toplo priporočam.
V JRudolfovem, dne 22. avgusta 1918.
JVCatko jVCalovič,	^aul J^aider, zavarovanec
priča.	m«sar in posestnik.
Izvršitev oprem za neveste
Ustanovljeno leta 1870.
0
C
01 C
"o >
o >
o k.
w>
sns —■»
>
■n Zi
O
za gospode, dame in otroke
===== lastnega izdelka	-
ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča
C. J. HAMAJiN --
založnik perila ces. in kralj. Visokostlj, častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd.
LJUBLJANA.
Perilo po meri se najhitreje izvrši.
Isfofam prva kranjska
pralnica in
perila za gospode. • Kajskrbneje varovanje perila.
u*
mca
/Hofomi obrat.
Najnovejši stroji.
Perilo se po načinu prve dunanajske pralnice in likalnice brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši.
Ako doseže delo za čiščenje 6 K, so pošlje perilo frnnkovano nazaj, pri znesku 12 K se poštnina za doposlano perilo vrne, iako, da ne nastanejo za stranko s poštnino nobeni Izdatki.
Znano ntjpošfenejša postregla.
Posteljno perje, puh, kapok
U9

09704248
Književnost.
Graienauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. Katoliška Bukvama.«
I.	del: Od Pohlina do Prešerna. 2 K, vez.
2	K 80 vin.
II. del: Doba narodnega prebujenja. 6 K 20 vin., vez. 7 K 20 vin.
To delo spada med najznamenitejša v slovenskem slovstvu. Kritika hvali na njej verne opise posameznih pisateljev in idej, v katerih so živeli, izborno analizo njihovih del in živahni mični način, kako so pogojeni literarni boji one, za razvoj našega slovstva tako važne dobe. Knjiga vestno uporablja vse vire, kolikor je sploh znanih.
Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika. Za srednje in njim sorodne šole in za samouke. »Katoliška Bukvama.« I. del vez. 2 K 50 vin.
II. del z mnogimi slikami in načrtom Pariza vez. 3 K.
Velika prednost Juvančičeve učne knjige je ta, da ni prikladna zgolj za šolo, ampak tudi za samouke, ker je tako pregledno in praktično sestavljena, da se bo iz nje lahko vsak sam brez tuje pomoči privadil francoskemu jeziku. Pravila za iz-govarjavo so izborna in istotako način vaj in nalog.
Cestni zakon za Kranjsko. 1912. 1 K
20 vin. >Katoliška Bukvama.«
V	javnem življenju prepotrebna in za vsakogar priporočljiva knjiga, ki jasno predočuje vsa določila novega cestnega reda.
Medved, Poezije, II. del. 4 K, vez. 5 K 40 vin. - Katoliška Bukvama.«
Medved je pesnik-mislec in njegove pesmi smemo uvrstiti v vrsto prvih naših klasikov. Čim večkrat jih beremo, tem krasnejše misli se odpirajo pred nami. Kdor se zna utopiti v njegove pesmi, mu nudijo preobilo užitka.
Sardenko, Roma. Poezije. 2 K, vez.
3	K 20 vin. »Katoliška Bukvama,«
Sardenko je mehka pesniška duša in njegova pesem, ki mu vre od srca, si tudi vedno najde pot do srca.
Sardenko, Mati sv. veselja. 1 K 10 vin., vez. 2 K. Katoliška Bukvama,«
Ta ljubka, religiozna pesnitev je žela povsod polno priznanja. Sardenko hoče z njo tudi z odrov vnemati ljudstvo za lepe in svete ideje, katere bi rad zasadil globoko v srce svojemu narodu. Mati sv. veselja jc biser našega nabožnega pesništva in bo zasejala mnogo dobrega semena med slovenskim ljudstvom.
Alešovec, Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Trije zvezki, po 1 K 20 vin., vez. po 2 K. »Katoliška Bukvama.«
Alešovec je pisatelj iz stare nepokvarjene šole ter je znal pisati v pravem narodnem duhu, pa tudi razumel svoje šale in zabavljice zabeliti s pristnim ljudskim humorjem. V povesti »Kako sem se jaz likal« nam jc opisal zgodovino svojega šolanja, likanja« tako mojstrsko, da bo služila našemu ljudstvu res v pouk in zabavo.
Starogorski, Junaki svobode. Povesti in črtice iz Balkana. Cena 2 K. »Katoliška Bukvama.«
V	času, ko se vsi pogledi obračajo na Balkan, bo gotovo vsakega izredno zanimala navedena knjiga, ki vsebuje zbirko prekrasnih povesti izza pretekle vojne.
Šenoa - Starogorski, Kletva. Roman, Cena 1 K 40 vin. »Katoliška Bukvama,«
Šenoa je najboljši hrvatski romanopisec in je žal le premalo znan med Slovenci. Navedena knjiga nam v lepem prevodu podaja enega najkrasnejših njegovih romanov, ki se bo gotovo v najkrajšem času priljubil med slovenskim narodom.
Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika. 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. »Katoliška Bukvama.«
Vsakemu, kdor se bori s težavami nemškega jezika, bo ta slovarček izredno dobro došel. Ima namreč to prednost, da navaja različne, posebno pa nepravilne slovnične oblike, kar je bodisi za samouka kakor tudi za dijaka neprecenljive vrednosti.
Novak, Nemščina brez učitelja. I, del. Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 vin.
II.	del. Slovensko - nemški razgovori v vsakdanjem življenju. 1 K 20 vin. Katoliška Bukvama.« Oba dela lično skupaj vezana 2 K 80 vin.
Na podlagi te knjižice se samouk hitro in zadostno priuči nemški izgovarjavi in slovnici. V razgovorih pa najde vse potrebno, kar rabi v praktičnem vsakdanjem občevanju. S pomočjo te knjižice bo Slovenec lahko izhajal med Nemci.
Pleiweis - Kalinšek, Slovenska kuharica. 6. natis. Katoliška Bukvama.« Velika izdaja s slikami 5 K 20 vin., vez. 6 K.
Okrajšana izdaja 3 K, vez. 3 K 60 vin.
I o je najpopolnejša, najtemeljitejša in tudi najobsežnejša slovenska kuhinjska knjiga. Gospodinja bo na podlagi te knjige znala okusno, pa tudi varčno kuhati. Velika izdaja vsebuje tudi mnogo večbarvnih tabel in obilico nazornih slik, ki kuharici olajšajo delo in jo uče, kako je treba pripraviti jedila za obed. Strokovnjaki so tej
knjigi enoglasno priznali prvenstvo med slovenskimi kuhinjskimi knjigami.
Stoletna pratika, 20. stoletje (1901 — 2000). t K 30 vin., vez. 2 K. »Katoliška Bukvama.«
Ta knjiga zelo poljubno razlaga vse, kar mora vedeti izobražen človek o časo-slovju; dalje navaja mesečna pravila za gospodarstvo, najvažnejša zdravstvena določila in druge podrobne koristnosti.
Novak, Slovenska stenografija. I. del. Korespondenčno pismo. 3 K.
II. del. Debatno pismo. 2 K 40 vin. »Katoliška Bukvama.«
Pisatelj je občeznani strokovnjak na tem polju in je sestavil svojo knjigo na podlagi mnogoletne teoretične in praktične skušnje. Knjiga je za Slovence velikega kulturnega pomena.
Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. 3 K, vez. 4 K. »Katoliška Bukvama.«
To je ena najpotrebnejših knjig za vsakega, bodisi priprostega, bodisi izobraženega Slovenca. Knjiga o lepem vedenju nas namreč uči, kako se vedimo, da izpolnimo pravila dostojnosti in se priljubimo ljudem.
Naravna
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborila dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
Zaloga vina!
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina lastnega pridelka. Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krč-marjem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago. Vino se prodaja po zelo nizki ceni.	2301
Cantine Corazza, Levade, Istra.
Zadnji posnetek slov. pesmi za gramnfssi 38.7.1913.
Eajlepši spomini na slovenski katoliški shod v Ljubljani
so naše mile slovenske
TfeOCITli katere dobite z najnovej-fJCiailll;	šimi posnetki na
gramofonskih ploščah
edino v gramofon - atelijeju
J.
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga gramofonov in godbenih avtomatov, vsakovrstnih plošč, peres, igel, kolesja itd.
Lastna delavnica za popravo gramofonov in godbenih avtomatov vseh vrst. 2527
errrrv-v.rmtnm^r
U
i postni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-6(1 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoll, Ljub-ljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
: aparate
in vse potrebščine ima v zalogi
Jdriia"
SJM uruuifflji m
v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte cenike! J431 Zahtevajte cenike 1 Sprejmeta se takoj	.,522
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
v (telo. Eden uaj je zmožen finega velikega dela drugi pa poleg velikega dola tudi angleškega dam-skega krojaStva. Ponudbo ali vprašanja na upravo ,,Slovenca" pod štev. 2522. (Znamka za odgovor')
! Odkar zaftrkulem In iužnam!
slad ni čaj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega iu prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega rodil nega sredstva. Tako polivate dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnoga čaja, znamke SLADIN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri jo vzgojil s sladnim čajem svojih S zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K •!•—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek '/j kg po 00 vin. tucli pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trukoczj". Schonbiunner-stralle 109, Radeckyplatz 4, Josefstadter-strafie 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 109
Sanatorium Emona * w"bl,a",»
Komenskega ulica4-
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicirialne kopeli. Lastnik in šet-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln.
na slovenskem Sp. Koroškem
s ca. 84 orali (johi) zemljišča (2/3 gozda v najlepši rasti) eno uro od železnice, ležeče v ravnini, se radi bolehnosti takoj pod ugodnimi nrfiAn Poslopja so vsa zi-pogoji	uua. dana in v dobram
stanju, deloma nova. - Gospodarske stroje žene bencin-motor. Zemljišče je arondirano. Cena 36.000 K. Naslov se poizve v upravi »Slovenca" pod 2453.	2453
Neporočenega
kuharja
kateri bi bil pripravljen opravljati tudi neznatna hišna opravila sprejme župnik na Hrvaškem. Cenjene ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro »Kuhar 78« 2504.
Proda se skoraj popolnoma nov
harmonij
amer. sostava s 13 reg., 3 vrste glasov po jako ugodni ceni. Več pove IV. REKAR, Sv. Petra cesta 54, Ljubljana.	2536
E0BJ10PN0 POTREBNA KNJIGA,
strokovna, bogato ilustrovana, za vsako gostilno in sploh za vsako hišo, ki mora kdaj postreči gostom, je
AUK O SER VIR AN JU
ri rii
•t
□ □

V platno vezana knjiga stane 5 K, po pošti 5'50 K, po povzetju 570 K. Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali po povzetju. Naroča se pri upravništvu „Gostilničarskega Vestnika" v Ljubljani.
2525
BSE
Kolesarji, zahtevajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles In posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah iu uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Caanernifc & Ko. Ljubljana
Dunajska cesta St.9—12.
SpecfjaJoa trgooina s kolesi, motorji, automobUf In posameznimi deli. ITIebanlCna delaonica in garala.
Odvetnik dr. Iv. Kimovec
ima sedaj svojo
2620
lastno pisarno
v Trstu, Piazza Caserma 15, I. nadstr.
v hiši turškega konzulata nasproti vojašnice.
£Tisk: »Katoliško Tiskarne«.
PRODA SE
pod zelo ».godnimi pogoji:
nad 970 T®?®1P°,Sf?tv° 4tiji (z g/a.?čino 90SP°darskim poslopjem),
nad 270 oialov, lahko tudi več posestnikov skupaj;
wPta iriZidan,a pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino;
..... .3- dv;e enonadstropni hiši na Selu pri Ljubljani, v katerih bližini se zida nova šola.	J *
ad 1 ?n0nnSn0dKjC J^™*™ J)rimfi/ ovrGdn0sti° Prav mala glavnica:
združena ip nravirn i 9 K- ad 20-°0° - S posestvom ad 1. zdruzena je pravica lastnega lova, prijetno letovišče.
\'«io»ti«°iaSniJ? P-0t0ni uPravništva tGSa Usta ali oosredovalne pisarne vaiemm flcceito, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8. '	175 3
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar. držaMii poslanec,