logaške
glasilo skupščine občine logatec     leto XXII štev. 4 december 1992
VOLITVE SO ZA NAMI
6. decembra smo volili, prvič v samostojni Sloveniji. Morda je bil tudi to vzrok izjemnemu odzivu volilcev, saj je bila udeležba na voliščih v našem volilnem okraju 88,16-odstotna, v naši občini sami pa še občutno višja, saj sta bili le lažansko in volišče osrednjega Logatca pod tem poprečjem.
Volitve so zagotovo odrazile tudi predvolilna prizadevanja in predstavitve posameznih strank, da bi volilcem v kar najbolj dopadljivi luči prikazale svoje programe. Verjetno pa lahko rečemo, da so volilci še vedno izbirali najprej med imeni kandidatov in šele zatem med strankami, ki so te kandidate postavile.
Naša občina je, v celoti gledano, dobro zastopana v državnem merilu, saj ima poslanca v Državnem zboru, g. Štefana Kocipra, in poslanca v Državnem svetu, g. Marcela Štefančiča.
Ko smo v prvi letošnji številki napovedovali izhajanje Logaških novic, smo eno izmed njih predstavili kot tisto, ki bo izšla v času okrog volitev. Načrtovali smo jo pred volitvami, a je izšla posebna številka "Notranjskega časopisa", nismo pa hoteli gradiva podvajati. Zato smo se raje odločili pripraviti razgovor s kandidati vseh strank, ki so kandidirale v Logatcu. Pogovor je bil 24. novembra v Narodnem domu. Udeležili so se ga predstavniki 14 od 21 list. Obisk poslušalcev: okrog 80 smo jih našteli.
Zelo dobro pa so bili obiskani zbori SKD 24. oktobra v Logatcu, pa zbor SNS 26.11. in srečanje logaških gospodarstvenikov s predsednikom vlade g. Janezom Drnovškom 25.11.
Volilne rezultate v skrajšani obliki objavljamo na 2. strani Novic.
Janez Gostiša
Podružnica SDK tudi v Logatcu
4. decembra je bila na dvorišču Dolscheinove hiše na Notranjski 4 v Logatcu slovesnost ob otvoritvi prostorov Službe družbenega knjigovodstva v Logatcu.
Navzoče je podravil predsednik IS SO Logatec, g. Vlado Puc. V krajšem nagovoru je povedal, kolikšnega pomena je odprtje enote SDK v Logatcu: najprej je. seveda, pomembno, da se bodo zelo zmanjšali stroški, ki jih imajo domače pravne osebe z vsakodnevnimi službenimi potovanji na vrhniško ekspozituro SDK. Druga pomenljivost je v tem, da se je z gradnjo prostorov za SDK odprla tudi možnost celovite obnove Dolscheinove hiše. In tretja: gradnja pomeni delo danes in nekaj novih delovnih mest jutri.
Direktor SDK Slovenije, mag. Igor Omerza je povedal, da je logaška občina predzadnja v Sloveniji, ki je dobila svojo enoto SDK. Poudaril je, da je finančna služba tudi produktivna, če je prav usmerjana in strokovno usposobljena. Povedal je še, da je bil med prvimi, ki so predlagali reformiranje SDK. Pri tem bo tudi vztrajal v smislu racionalizacije in transformacije v izrecno strokovno službo, ki bo zagotavljala samo potrebni nadzor in ne bo generator nepotrebne administracije.
Na otvoritvi sta sodelovala Logaški oktet in Logaški trobilni kvartet. Potem, ko je direktor SDK prerezal trak na vhodnih vratih, so si obiskovalci lahko ogledali že skorajda zgotovljene prostore, tudi tiste, ki si jih ne bo več mogoče ogledovati.
Podružnica bo začela delati po novem letu.
./. G.
Čžiaćcem ^loc/aMe/i novic tioičuno ue&eie tiojične fmafni6e uc <*neč*to novo- Četa 1993!
7t%ed*ti&to&
Novi prostori za SDK (rolo .1X1)
Temeljni kamen novega doma
9. novembra jc g. Viktor Žakelj, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, položil temeljni kamen za nove prostore Vzgojnega zavoda v Logatcu. Krajše slovesnosti so se udeležili najvidnejši predstavniki logaške občine in ustreznih republiških institucij, gojenci zavoda v Gor. Logatcu in nekateri izvajalci del.
Nekaj besedi o gradnji, ki bo spodbudila druge investicije: novo cestno bazo v Zapolju in drugačno namembnost starega grajskega poslopja, jc povedal predsednik
logaškega IS. g. Vlado Puc. G. Borut Pahor je spregovoril v imenu komisije za vprašanja mladih pri Skupščini RS, nazadnje še g. Viktor Žakelj.
Po končani slovesnosti je bil razgovor o problematiki v/dr/.evanja šolskih objektov.
Dela pri izkopu in betoniranju temeljev že teko. Rok za gradnjo je kratek in ob letu bi morali biti novi prostori že nared za začetek uporabe.
J.G.
Povzetek poročila o rezultatih glasovanja na volitvah 6.12.1992
Občina Logatec je bila na tokratnih volitvah razporejena v dva volilna okraja: za volitve v državni zbor je skupaj z občino Cerknica tvorila 1. volilni okraj v 3. volilni enoti, za državni svet pa 17. volilno enoto skupaj s cerkniško in vrhniško občino. Sedež volilne komisije za vol. okraj je bil v Logatcu, komisija pa je opravila tudi vse potrebno delo na svojem področju za volitve v državni svet in za volitve predsednika države.
Rezultati:
Volitve za predsednika države:
v 1. vol. okraju 3. vol. enote so posamezni kandidati dobili naslednje število glasov, ki so izraženi tudi v odstotkih:
Kandidat	število glasov	odstotek
Stanislav Buser	411	2,50
Darja Lavtižar-Bebler	277	1,68
France Tomšič	91	0,55
Jelko Kacin	954	5,80
Alenka Žagar-Slana	253	1,54
Ivan Bizjak	5792	35,23
Milan Kučan	8506	51,72
Ljubo Sire	160	0,97
Volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet:
Navajamo podatke za celo volilno enoto, za 1. volilni okraj in samo za občino Logatec:
Kandidat	Glasov v VE	v VO	v občini
Vladislav Puc	3421	2210	927
Marcel Štcfančič	7057	5108	1505
Branka Alič	4004	595	248
Anton Antičevič	5957	4681	2731
Herman Bole	6609	2645	578
Volitve poslancev v državni zbor - po strankah
Rezultati v 1. vol. okraju:
Mesto Stranka		glasov v VO	odstotek
1.	Slovesnki krščanski demokrati	3421	21,67
2.	Slovenska nacionalna stranka	2810	17,80
3.	Liberalno demokratska stranka	2679	16,97
4.	Slovenska ljudska stranka	1423	9,01
5.	Socialistična stranka	753	4,77
6.	Demokratska stranka	530	3,36
7.	Slov. obrt. podjetn. stranka	461	2,92
8.	Narodni demokrati	452	2,86
9.	Stranka neodvisnih	335	2,12
10.	Krščanski socialisti	248	1,57
Direktno se je v parlament uvrstila edinole kandidatka SKD, Nada Skuk.
./. Gostija
Volilcem 17. volilne enote (občine Cerknica, Logatec, Vrhnika) za volitve v Državni svet Republike Slovenije!
Vsem mojim volilcem se zahvaljujem za izkazano zaupanje na volitvah v Državni zbor. Posebej pa se zahvaljujem volilcem iz občine Logatec, ki so me tako množično podprli.
Ne glede na končni volilni rezultat ostajam vaš dolžnik ob uresničevanju ideje, da bodočnost pripada poštenim, pravičnim in stanovitnim.
Anton Antičevič
KMETIJSKA ZADRUGA ROVTE ZAČENJA POSLOVATI
Kmetje s širšega območja Rovi so v začetku lanskega leta na lastno pobudo imenovali posebni odbor za reorganizacijo KZ. Odbor je bil zadolžen za izdelavo analize možnosti in pogojev, zlasti pa ekonomske upravičenosti za ustanovitev samostojne kmetijske zadruge.
Ideja o ponovni organizaciji kmetijske zadruge v Rovtah je v ljudeh živela že dalj časa, saj je bila že leta 1961 odločitev o združitvi tedanje KZ Rovte, ki je uspešno neprekinjeno in brez večjih pretresov gospodarila v obdobju od začetka tega stoletja, s KZ Žiri za kmete zadružnike izredno težka in dirigirana s strani tkzv. "višje politike". Tedanje politišne strukture so ob pripojitvi Žirov k občini Logatec Žirem "v zameno podarile" Kmetijsko zadrugo Rovte. Odločitev o združitvi ni bila lahka, še težja, in z veliko mero odgovornosti, je bila sprejeta odločitev o izločitvi dela zadruge, ki pokriva širše območje Rovt iz Mercator-Sora kmetijsko gozdarske zadruge Žiri in o vnovični ustanovitvi KZ Rovte. Že izvedba vseh postopkov za izločitev dela zadruge, ki je nekoč že posloval samostojno, v skladu z novim zakonom o zadrugah je bila za kmete zadružnike precej naporna. Potekala je v več fazah, od sklica zbora zadružne enote Rovte do izvedbe referenduma in nazadnje ustanovitvenega občnega zbora novih zadružnikov.
Vsi ti postopki, ki so bili mnogim v breme, so bili obvezni. Iniciativni odbor se je ves čas trudil, da so bili predlogi za sprejete odločitve po formalni in vsebinski plati čimbolje pripravljeni, ob tem, da je bila kmetom - zadružnikom temeljito predstavljena vloga zadrug in pravice ter dolžnosti članov - zadružnikov v skladu z uveljavljenim zakonom o zadrugah.
Trenutno ima KZ Rovte 27 članov - ustanoviteljev, ki so ob vpisu zadruge v sodni register že vplačali obvezne članske deleže; še 12 kmetov pa je podpisalo pristopne izjave s tem, da obveznih deležev še niso vplačali, ker to do vpisa zadruge v register in izvedbe drugih za registracijo potrebnih opravil niti ne bi bilo smiselno. Vsem, ki so se v tem času še želeli včlaniti v zadrugo je bilo pojasnjeno, da bo včlanitev še zainteresiranih izvedena ob začetku poslovanja, kar je zdaj že mogoče. Mnogim, ki so pričakovali začetek poslovanja takoj po ustanovnem občnem zboru, je bilo pojasnjeno, in jim znova pojasnjujemo, da vseh formalnih in tehničnih opravil za pričetek poslovanja zadruge v krajšem času ni bilo mogoče opraviti.
Kmetijska zadruga Rovte bo poslovala v sedanjih prostorih M Sora KGZ Žiri v Rovtah. O dokončni delitvi dosedanjega skupnega zadružnega premoženja pa še tečejo pogajanja. Za začetek zadruga pričenja z odkupom živine, mleka in gozdnih sortimentov in s trgovinsko dejavnostjo, obseg dejavnosti, za katere pa je zadruga registrirana, je veliko širši.
Zavedamo se, da je vsak začetek težak. Brez pogumnih dejanj, ki so narejena ob pravem času, pa ni napredka. Trdno smo prepričani, da zadruga začenja s svojo dejavnostjo, kljub težkim pogojem, ob pravem času.
Upravni odbor
Gradbišče nove cestne baze v Zapolju (Foto J.G.)
Logaščica je presahnila
Na uredništvo Logaških novic so "Krajani Gorenje vasi" naslovili pismo, v katerem so opozarjali na nevzdržne razmere ob presahlem potoku, I'redvscm so se hudovali nad nezaintersiranostjo odgovornih, da bi pred poginom rešili ribe. Razumljivo, da govorimo o času letošnje dolgotrajne suše. Ker pa se utegne tako stanje še ponoviti, saj se potok že več poletij zapored dodobra osuši, smo za mnenje povprašali vodnega inšpektorja, g. Jožeta Omcrzuja. Takole je stvari pojasnil v neformalni obliki:
"Potok Logaščica teče od sotočja Črnega potoka in Reke pod taborsko cerkvijo v Gor. Logatcu ob grajskem parku, pod Sekirico proti nekdanjemu Furlanovcmu mlinu in po šumečih prelivih v požiralnik Jačko.
letošnje poletje je Logaščica presahnila. Po suhem dnu struge si lahko hodil, le v redkih tolmunih je bilo za pedenj vode in vanje so se zatekle in nagnetle velike in majhne ribe. Mnogim je suša skrajšala življenje na poti po strugi in v presahlih tolmunih. Bilo je tudi kratkohlačnih ribičev, ki so na roke lovili tiso, česar s trnekom ne smejo. Končno so ribiči Ribiške družine Vrhnika v treh popoldnevih rešili preostali ribji živclj.
ZNOVA UJMA
Presahnila sta tudi Črni potok in Reka. V vodovodno zajetje v Cuntovi grapi med sušo ni dotekala površinska voda, pra tako ni bilo dotoka iz Reške doline v kopalni bazen na Marckah. Lahko bi rekli, da je bila stoletna suša.
Kje je že tisto leto 1965, ko je poletna ploha dala Logaščici toliko vode, da vsa ni mogla pod zdaj že razširjenim mostom republiške ceste v Gor. Logatcu! Takrat jc Logaščica bruhnila čez most na cesto in po njej pritekla prav do Krpana.
Naši občani najbrž želijo razlago o tem, ali bi tisti, ki gospodarijo z vodo v potoku, lahko obdržali vsaj biološki minimum, da bi tako preprečili ekološke neprijetnosti: smrad gnijočih alg in poginulih rib. V odgovor lahko povemo, da je tokrat bila narava močnejša, vročina in suša sta bili premočni.
Domneva, da je vodovod osušil Crni potok, očitno nima podlage. Pa tudi zakon o vodah določa, da ima zajemanje pitne vode prednost pred drugimi rabami vode.
Ocenjujemo, da tudi v bodoče ob močni suši nc bo mogoče preprečiti osušitve struge in ribiči bodo kot skrbni gospodarji pravočasno odlovili ribe in jih žive prenesli v Lokev ali drugo globjo vodo."
16. novembra je del občine spet prizadela ujma. Močno deževje in veter sta povzročila občutno škodo kmetijskim in gozdnim površinam, cestam in daljnovodom.
Komisija, ki jo je imenoval izvršni svet na izrednem zasedanju, je škodo ocenila na skoraj 19 milijonov tolarjev: 1,9 milijona na kmetijskih površinah in za uničeno seno na podstrešjih odkritih poslopij, 2,1 mio SIT za poškodovanih 7 in uničenih 1.9 ha gozdov, pol milijona na električnih vodih, 1,7 mio SIT na objektih v zasebni lasti. Največja škoda je bila na cestah in cestnih objektih, saj je ocenjena na 12 milijonov in pol: na regionalnih cestah 1,4 mio, na lokalnih cestah 5 mio, na krajevnih cestah in ulicah 4,4 mio ter na gozdnih prometnicah za 1,6 mio SIT.
Najhuje jc bilo na hotenjskem področju in v Novem svetu, kjer jc veter dodobra razkril poslopja dveh lastnikov, sosedov, Brusovih in Mcnartovih, več drugim pa tudi povzročil občutnejšo škodo. Močno se je znesel tudi nad drevjem ob cesti v Žejno dolino. Hudourne vode so izpodjedalc izpostavljena mesta in zaščitne škarpe, mnogi prepusti so bili zatrpani z naplavljcnim vejevjem, peskom idr.
Obe suhi pregradi: ta pod Žibršami na logaški, in ona ob poti v Žejno dolino na hotenjski strani pa sta znova zavarovali naselja pred poplavami.
Poškodbe na objektih so bile hitro sanirane, tudi s cest dovolj hitro odstranjene ovire, prav tako popravljeni električni in ptt vodi. Temeljita sanacija na nekaterih cestnih odsekih in na kmetijskih in gozdnih površinah pa bo še potrebna.
Jago
Izvršni svet Skupščine občine Logatec objavlja razpis
NATEČAJA za inovacijo leta
Prijava mora vsebovati naslednje podatke:
- naziv inovacije,
- opis,
- risbe, skice ali načrte, če gre za tehnično inovacijo, ali povzetek uporabe, če inovacija ni tehnične narave.
Z razpisom želi organizator spodbuditi tudi prijave idej, ki sicer še niso detajlirane in so morda še potrebne skupinske obdelave. Pri odločitvi bodo imele prednost inovacije, ki posegajo v področje ohranitve okolja.
Rok za prijavo je 28. december 1992. Komisija bo o prijavah odločila v 14 dneh po končanem razpisu. Izbrani predlogi bodo predstavljeni tudi v našem časopisu. Podeljene bodo tri nagrade za najboljše projekte po oceni komisije.
Na odločitev o izbiri bodo vplivale tudi možnosti za konkretno izrabo inovacije in njen vpliv na gospodarstvo, turizem, politiko občine Logatec.
Prijave pošljite na naslov: Izvršni svet SO Logatec, Tržaška 75, 61370 Logatec, s pripisom: "Za inovacijo leta", ali pa jih oddate v vložišču občinske skupščine.
S priznanji bodo nagrajene tudi inovacije s področja industrije in obrti, ki jih bodo posamezni člani komisije za inovacije ocenili kot najboljše.
Podrta drevesa ob cesti v Žejno dolino (Folo J.G)
V Novem svetu je odkrivalo strehe (Foto J.G.)
SLOVENIJA JE ZARES SVOBODNA   Kaj je novega v 'Valkartonu"
To misel je lanskega 25. oktobra, ko je zadnji vojak nekdanje JLA- okupatorja zapustil slovenska tla, izrekel marsikdo. Zadnji vojaki so šli z Vrhnike, kar smo občani Vrhnike in Logatca občutili na svoji koži. Masrsikdo od nas ima za konec vojnega stanja šele ta dan.
Danes objavljamo izdajo in podelitev spominskega znaka "Logatec, Vrhnika 91".
Znak je namenjen organiziranim silam odpora v vojni za samostojno Slovenijo na območju Vrhnike in Logatca od 26.6. do 11.7.1991, in sicer:
- pripadnikom enot teritorialne obrambe,
- pripadnikom policijskih sil,
- pripadnikom operativnih skupin narodne in civilne zaščite, skupin     za oviranje in operativnih organov za materialno zagotavljanje odpora.
Znak je formiran in se podeli v skladu s pravilnikom o tem znaku. Organizator znaka je 53. ObmSTO Logatec. Avtorji znaka so člani stalne sestave štaba Marjan Kolenc, Franci Košir in Iztok Trčck. Izdelavo znaka jc zagotovil g. Andrej Podbregar z Vrhnike.
Potrebne finance so prispevali občani Logatca in Vrhnike, Gradišče Cerknica, KLI Logatec, Valkarton Logatec, Petrol, Avto Janko, Mačeplast, Trgovina Simon, Tapetništvo Vrhovec, Vinotcka Bradeško, Ciril Molck, in gostišča Kavčič, Marinčič, Korenčan, Turšič in Kranjc. Vsem za njihov prispevek lepa hvala!
Jože Molk
Valkarton d.o.o. Logatec je bil po velikosti doseženega dohodka v letu 1990 uvrščen na 206., v letu 1991 pa že na 104. mesto v Sloveniji. Ob dejstvu, da se je podjetju Valkarton 1.2.1992 pridružila bivša "Kartonaža" Rakek, bo v preglednicah ustvarjenega dohodka za leto 1992 Valkarton okrog 70. mesta.
Podjetje ima blizu 600 zaposlenih in deluje na štirih lokacijah, kar nekoliko otežuje racionalnost in učinkovitost vodenja. Tako proizvodnja teče v Logatcu, Na Rakeku in v Kopru, v Ljubljani pa je vsa komercialna dejavnost.
Zaradi dotrajanosti ravne strehe nad upravnim delom zgradbe v Logatcu, smo morali postaviti klasično ostrešje, pri tem pa smo dobili dodatne prostore, ki jih bomo uporabili za racionalnejšo razmestitev delavcev določenih poslovnih funkcij. Postavitev strehe je tudi edina pomembnejša investicija podjetja v tem letu.
Ob vsesplošnem zniževanju obsega proizvodnje v slovenski industriji je ta tudi v Valkartonu letos padla za 27% glede na leto 1991. V primerjavi s katerim izmed normalnih let pa celo za 37%. Da smo ta občutni padec obsega proizvodnje in prodaje prestali brez hujših pretresov, gre zasluga postopni večletni racionalizaciji na področju zaposlovanja, zmanjševanju stroškov, izpopolnjevanju organuizacije podjetja in postavitvi na svoje noge s prevzemom in izvajanjem vseh poslovnih funkcij, ki so jih prej v okviru združenega podjetja KTL Ljubljana opravljali v skupnih službah.
Ker smo v preteklosti relativno veliko investirali in imamo še vedno velike finančne obveznosti iz naslova leasing pogodb, trenutno ne načrtujemo večjih investicijskih zamahov. Izpopolnjujemo pa notranjo organizacijo dela, zlasti v smislu kakovostnega poslovanja. Zato smo se lotili projekta za pridobitev certifikata po standardu ISO 9001. Izvedba bo dolgotrajna, saj računamo, da naj bi ta mednarodni izkaz o vzdrževanju kakovosti poslovanja dobili do srede leta 1994.
Čeprav splošno gospodarsko politično okolje še ni najbolj naklonjeno normalnemu poslovanju, v Valkartonu gledamo na prihodnost optimistično in z vero, da se na dolgi rok dobro vloženo delo le obrestuje.
K. Korošec, dipl. oec.
Prizadevni in uspešni
Društvo upokojencev Logatec je letos izredno dejavno, kot bi hotelo nadomestiti lanskoletni "izpad" zaradi vojne v Sloveniji.
Že v začetku leta so obiskali svoje člane v Domu starejših občanov na Vrhniki. Priredili so jim prisrčen kulturni program, marljive upokojenke mladostnega počutja in kuharskih spretnosti pa so poskrbele za pogostitev z domačim pecivom. To pripravijo tudi sicer ob vsaki podobni ' prireditvi, kot je npr. srečanje starostnikov in zlatoporočencev. Takšno srečanje je bilo letos v septembru, veselo in lepo; prireditelji pa želijo, da bi se srečanja udeleževalo še več povabljenih.
Na rekreacijske področju so zelo aktivni balinarji, posebno še balinarke, ki si na vsakem srečanju pribalinajo kakšen pokal.Veselo je tudi na kolesarjenjih. Prijetno vzdušje in malica privabljata vse več kolesarjev.  Letos so se kar
trikrat popeljali do lepih izletniških točk v bližini Logatca.
Za razvedrilo širokega kroga članov društva in njihovih družinskih članov je bilo organizirano družabno srečanje s srečelovom. V prijetnem gozdičku, kjer je gasilski dom KLI Logatec, so imeli piknik. Tudi harmonikar je od časa do časa potegnil svoj meh, tako da je bilo vzdušje zares enkratno.
Najbolj prijetno pa je na izletih. Letos je člane odpeljalo 10 avtobusov po domovini, pa tudi prek meje. Na vsakem izletu je poskrbljeno za dodatno prijetno presenečenje (srečelov, malica ipd.) Pripomniti je treba, da te izlete financirajo izletniki v celoti sami, stroški torej ne bremene društvene blagajne.
Najbolj svečan dogodek za društvo pa je bil 100. rojstni dan članice , ge. Katarine Hančič. Ta najstarejša Logačanka živi v Domu na Vrhniki. Ob tem častitljivem jubileju so jo obiskali
Čestitke stoletni Katerim Hančič
predstvaniki društva in občine skupaj s predsednikom g. Antonom Antičevičem. V življenju je ga. Hančičeva okusila mnogo bridkih trenutkov, zlasti ko je med 2. svet. vojno izgubila edinega sina. Kljub temu je dosegla tako visoko starost. V imenu vseh članov ji iskreno čestitamo.
Društvo upokojencev Logatec neumorno deluje in živi, pred seboj ima še polno delovnih načrtov. Upamo, in želimo, da jih bo uresničilo, kot jih je doslej. Porok temu je sposobno in delovno vodstvo na čelu s predsednikom g. Francem Verbičem.
Tatjana
Obnovljen še en del ceste proti Vrhu
17. oktobra je bila otvoritev obnovljene ceste Rovte - Popit - Hlevni vrh. O delih smo že poročali v prejšnji številki Novic. Tokrat pa zapisujemo nekaj o zanimivem otvoritvenem ceremonialu, s posebnim poudarkom na tistem delu, ki so ga pripravili učenci OŠ z Vrha sv. Treh kraljev, ki jih uči ga. Evlalija Čelik.
Na otvoritvi zbrane je pozdravil predsednik sveta KS, g. Valentin Jesenko. O pomenu obnovljenega cestišča sta zatem spregovorila predsednik IS SO Logatec g. Vlado Puc in g. Milan Brečko z ministrstva za promet. Slednji je poudaril pomen investicije s podatkom, da je bilo v Sloveniji od začetka lanskega leta asfaltiranih okrog 32 km cest, od tega približno 4 km med Rovtami in Vrhom.
Predsednik IS SO Logatec med govorom ob otvoritvi (Loto J.G. J
Priložnostni blagoslovni obred je opravil g. župnik. Otroci pa so zatem v recitalu, povezanem s pesmicami, takole predstavili bližnje kraje in zaselke:
Maja Kogovšek: "Moja domača vas leži v "dolinci prijetni". Imenuje se Hlevni vrh. To je majhna vasica, saj ima le 15 hišnih številk. Ime je dobila po velikih hlevih, ki so jih imeli takratni kmetje. Na sredi vasi je hribček, na katerem je lepa cerkev, posvečena sv. Miklavžu. Pravijo, da je bila nekoč okoli cerkve voda, ljudje so se vozili s čolni do cerkvenega obzidja. V naši vasi je nekaj večjih kmetij, ostali prebivalci pa delajo v bližnjih tovarnah.
Moj dom pa stoji na hribu nad vasjo, zato imam lep razgled po dolini. Kot na dlani so pred mano razprostrte vse lepote naše vasi. Zdaj smo dobili tudi asfaltirano cesto do srede vasi. Kasneje bodo z delom nadaljevali še do zgornjega dela vasi. Dolgo smo si vaščani želeli boljših cest, sedaj pa se nam je želja uresničila.
Svojo vas imam zelo rada, ker sem v njej doživela že veliko lepega. Upam, da bom tu preživela še mnogo lepih let."
Vesna Mivšek: "Tudi moja vas je Hlevni vrh. Doma pa sem v zgornjem delu vasi, ob gozdu na majhnem gričku. Le nekaj metrov metrov višje je križišče Pil, od koder vodijo poti proti Vrhu sv. Treh kraljev, proti Žirem in proti Smrečju. Ob cesti proti Žirem je še en del Hlevnega vrha, zaselek ob Račevskem jezeru. To jezero je kraško, voda večkrat ponikne. Če je poleti v njem dovolj vode, je primerno za kopanje. Pozimi se na zaledenelem jezeru tudi drsajo.
Otroci hodimo v šolo k sv. Trem kraljem. Po končanem 4. razredu pa se vozimo v Žiri.
Zame, ki tukaj živim, je moja vas najlepši kraj na svetu."
Renata Cankar: "Moja vas Lavrovec je največja v Krajevni skupnosti Vrh. Ime je dobila po domačiji, pri kateri se je reklo: pri Lavrovih. Vas se razprostira v dolini reke Račeve do vrha hriba. Naša hiša je v Spodnjem Lavrovcu, blizu Račevskega jezera. Tu so večinoma nove hiše. Nekaj je kmetov, nekateri pa nimajo niti ene domače živali. Večinoma se ljudje vozijo na delo v Žiri.
Upam, da bo moja vas še dolgo tako lepa, kot je sedaj.
Blaž Jelovčan: "Doma sem v Zgornjem Lavrovcu. Enako kot vas se imenuje tudi visoki hrib nad vasjo. Imamo zelo lep razgled na Kamniške in Julijske Alpe. Proti jugu vidimo notranjske hribe, v daljavi pa kraljuje mogočni vršac Snežnik. Na zahodu se razprostira Trnovski gozd. Vidi se tudi Žirovska kotlina in del Ljubljanske.
Na vrhu Lavrovca imamo tudi zanimivost: veliko mlako, ki tudi v največji suši ne presahne."
Gregor Novak: "Doma sem v Hlevišah. To je vas, ki leži med hribi. Domačije so večinoma po pobočjih. Pravih kmetov je malo, največ ljudi je zaposlenih v tovarnah, ko pridejo domov pa še obdelujejo zemljo. Za našo vas lepo skrbimo. Imamo veliko gozda, vendar ga ne izsekavamo preveč.
Tudi jaz prispevam, da bo moja vas čista. Skrbim, da ne mečem odpadkov kjerkoli, spomladi pa sodelujem pri očiščevalni akciji. Svet je vedno bolj onesnažen, zato moramo skrbeti vsi, da bo spet tak kot nekoč."
Brigita Gabrovšek: "Moja vas, Vrh sv. Treh kraljev, se mi zdi najlepša. Povzpneš se na najvišji vrh in lahko vidiš velik del Slovenije. Tudi od naše domače hiše se daleč vidi. Najlepši pa je pogled na najvišje vrhove naših Alp.
Prebivalci moje vasi so večinoma kmetje. Gojijo govedo in prodajajo mleko. Ostali delajo v bližnjih tovarnah.
V vasi imamo tudi cerkev, šolo, planinsko kočo, trgovino in gasilski dom. Planinska koča je odprta v soboto in nedeljo, obišče jo veliko ljudi. Trgovina je v šolski stavbi, odprta je štiri dni v tednu. Takrat je na šolskem  igrišču  živahno. Ko
pridemo v trgovino, spotoma še mečemo žogo v koš. Naš gasilski dom je lep, saj je bil lani obnovljen. Tudi šolarji smo vključeni v skupino mladih gasilcev. Pred enim letom in pol smo dobili tudi krajevno knjižnico. Veliko je tudi knjig za otroke. V naši vasi je veliko zanimivosti, še več pa naravnih lepot. Veseli smo, da bomo imeli asfaltirano cesto, saj bo naš kraj lahko obiskalo več turistov."
Odbor za kulturo pri Izvršnem svetu SO Logatec in Zveza kulturnih organizacij Logatec razpisujeta
NATEČAJ
za sofinanciranje kulturnih in založniških projektov za leto 1993.
Svoje projekte: gledališke, plesne, likovne, filmske, glasbene in druge, lahko prijavijo vsa društva, skupine in posamezniki, ki se s kulturo ukvarjajo nepoklicno, in sicer, ne glede na formalno članstvo v ZKO Logatec.
Zadnji in nepreklicni rok za oddajo projektov (na naslov: Občina Logatec, Odbor za kulturo pri IS, Tržaška 15, ali ZKO Logatec, Tržaška 44) je 30. december 1992.
V prijavi naj interesenti opišejo in finančno ovrednotijo svoje projekte ter jih terminsko opredelijo.
Telefonske informacije na številki 741-722 (od ponedeljka do petka).
LOGAŠKE NOVICE
Glasilo Skupščine občine Logatec Glavni in odgovorni urednik: Janez Gostiša Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "LOTOS", Postojna Naklada 3000 izvodov V tej številki teksti niso lektorirani. Po mnenju ministrstva za informiranje RS, št. 23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Glasila prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Glasbeni večer v Logatcu
IZTOK MLAKAR navdušuje Logačane
V novembru je mešani pevski zbor "Notranjska" pripravil zanimiv glasbeni večer, v katerem je poleg zbora sodelovala še skupina instrumentalistov - tolkalcev, ki ob študiju na Srednji glasbeni šoli gojijo tudi komorno igro.
V prvem delu večera so nastopili pevci z dokaj zahtevnimi skladbami, večinoma domačih avtorjev. Zborovodji Janezu Gostiši je vsekakor uspelo glasovno ubrati pevce iz Cerknice, Idrije, Vrhnike in Logatca. Čeprav jih večina poje še v kakšnem drugem zboru, pa so pevci na tem srečanju dejansko dokazali, da se s povezovanjem lahko doseže tudi kakovostno petje in da se pevci lahko enakovredno postavijo v vrsto z drugimi zbori, ki vadijo v ugodnejših pogojih in v svojem kraju.
Kot atraktivni del večera pa lahko poimenujemo nastop instrumentalistov tolkalcev pod vodstvom prof. Borisa Šurbka. V skupini so igrali Jernej Šurbek, Boštjan Gradišek, Martin Janežič, Marko Paunovič in Janez Gostiša ml, Tolkalci so s svojim programom dokazali, da lahko z njihovimi inštrumenti pokažejo svojstveni glasbeni izraz. Z vso barvitostjo in pestrostjo različnih tolkal, ki jih komaj poznamo, so navdušili poslušalce in pokazali, da obvadujejo vse vrste tolkal.
Vsekakor je bila skupina tolkalcev velika poživitev glasbenega večera. Zlasti za mlade pa je bila zelo dobrodošla sprememba, ki pa je iz lepakov niso uspeli razbrati vsi tisti mladi, ki so ostali doma, ali v gostinskih lokalih (res škoda!).
Pričakujemo, da bodo tudi drugi pevski zbori vnesli več pestrosti v svoje programe in si tako poizkusili dobiti, pa tudi dobili, širši krog svojih poslušalcev in somišljenikov.
A.Č.
Obrtniški MePZ na odru v Spodni Idriji, kjer je gostoval konec novembra (Foto: M. Žnidaršič)
"Pomladni odmev" na 12. srečanju malih vokalnih skupin
Tudi letošnje leto so se pevci""Pomladnega oameva" udeležili srečanja malih vokalnih skupin na gradu Bogenšperk pri Litiji.
Skupni nastop vseh skupin, bilo jih je 13, je bil v športno kulturnem domu v Kresnicah pri Litiji  dne 17. oktobra 1992.
Pevci pomladnega odmeva pa so skupno s pevci kvinteta ""Sumus" peli še v cerkvi v Kresniških poljanah. V pestri druščini malih vokalnih skupin imajo pevci možnost, da vedno znova preizkušajo svoje sposobnosti, ocenjujejo svoj napredek in kujejo nova znanstva ter tako načrtujejo svoje bodoče delo z novimi srečanji.
A.Č.
Iztok Mlakar. Kaj naj sploh še napišem o njem. Ljudem je všeč ali ne. Tistih, ki jih vedno znova spravi v dobro voljo in jih napolni z veseljem do življenja ob poslušanju Štorij in baldorij je vedno več. In čeprav je kaseta na našem tržišču že precej časa, je še vedno ena najbolje podajanih slovenskih kaset.
Pa čeprav so vse pesmi zapete v primorščini. Toda ob poslušanju kmalu začutiš, da to niso le navadne popevke. Iztok jih zapoje z aušo, tako kot živi z vsemi temi vaškimi posebneži (Karleto Špacapan, Pepi Žbaradorja), sanja o Republiki Palma del Coco ali pa nas razneži (En glaž vina, Bertolin, Vandima). Kdor pa ima srečo in ga posluša v živo, ga verjetno ne bo nikoli pozabil.
Iztok nastopa le v gostilni ob dobri kapljici, za manjše število ljudi. Tam je igralec, pevec,..; spremlja ga David Šuligoj. Njegov koncert smo organizirali že v Rovtah v gostilni "Pri Rezki", v Logatcu "Pri teh kostanjih" in letos oktobra v planinskem domu pri Cajnarju. Ob prijetnem vzdušju in dobri postrežbi se kar nismo mogli raziti, pa čeprav je bil ponedeljkov večer in smo morali zjutraj v službo. Iztok nam je podaril nekaj novih pesmi, ki so nas prav tako navdušile kot prejšnje in razprodan imamo že naslednji koncert. Toda Iztok pravi, da rad gostuje pri nas, saj uživa v dobrih gostilnah in prijetni družbi, zato bo najbrž še prišel.
Alenka Furlan
Razstave druga za drugo
Petkov večer 11. decembra sta napolnili otvoritvi dveh razstav.
Na Notranjski 14 je Viktor Premk pripravil razstavo 4 logaških likovnih samorastnikov. Jožef Klemen se je javnosti s svojimi lesorezi predstavil prvič, Ludvik Zagoričnlk s tremi intarzijami tudi v Logatcu prvič, po dolgem premoru se je z intarzijami prestavil Jože Gregorlč, Tone Žust pa svoje lesene plastike živali predstavlja četrtič. Vsem razstavljalcem je skupnih več prvin: samorastništvo, material, ki ga obdelujejo in doslej prav malo ali nič predstavitev v javnosti.
Upamo, da bodo tokratni razstavljala še ustvarjali in aa si bomo njihova dela še lahko ogledovali tudi v razstavnih prostorih.
Razstave na Notranjski 14 sponzorirajo obrtniki in organizacije s sedežem v tej zgradbi, pa tudi drugi, ki jim tovrstni prispevki k spodbujanju kulture vendar pomenijo več kot le izdatek v poslovnih knjigah.
Pol ure za prvo pa je bila v dvorani Matične knjižnice Logatec odprta razstava, ki so jo organizatorke iz Društva podeželskih žena Logatec, pripravile pod naslovom "Oblačila iz babičine skrinje". Na otvoritvi se je trlo ljudi. Program so oblikovali najmlajši recitatorji pod mentorstvom Anice Perparjeve, ona sama z izjemnimi interpretacijami pesmi Jožeta Mačka-Brojana in Marice Tršar, mlaaa kitarista In Moški pevski zbor Hotedršica, ki se je pod vodstvom Matije Logarja po dolgem času spet oglasil.
Na razstavi ni manjkalo slovesnih oblačil, starih po sto, tudi več let, spodnjega perila, rut, pledov, še nekaj škornjev je bilo na ogled. V živo se je vrtel kolovrat, manjkal ni niti starinski gramofon. Po končani otvoritvi so zavrteli še viaeo posnetek nagrajenih kmetij iz letošnje ocenjevalne akcije, o kateri smo poročali v prejšnjih Novicah in podelili priznanja ob zaključku te akcije. Potem smo se posladkali in odžejali, k čemer so nas prijazno povabile podeželanke. Ob veliki prizaaevnosti precejšnjega števila žensk sem vendar imel občutek, da sta dobršen del organizacijskega dela opravili Marica Tršar in inž. Mojca Dolenc.
Obema organizatorjema čestitke za predstavo, malce uskladitve glede ure te in druge otvoritve pa bi nam, obiskovalcem, bilo dobrodošlo.
Jagc
PRAVUICNI ČETRTKI
APerpar
TA ZIMA
Mraz vztrajno proigrava usto noto, v modrini tropi angelov vihtijo meče in se neslišno zbirajo pod novo koto, iz ran ledenih jim ledeno vino teče.
Pijana smrt je svoje prste bele vtaknila v vroč gejzir ljubezenske omame, usahle rjave bilke so odhrejmiele v okamenelem gibu pravljične osame.
Že legam tudi jaz na hladni led, globoko je nebo nad mtrjimi očmi; nič ni novo, umiraš spet in spel
nekdo mi v stihu mirno pritrdi. Kako boli resničnost, čas kako lx>li. ko se spreminja VSE v to, kar NI.
Razstavljal je MILAN LAMOVEC-DIDI
Konec septembra je logaški kulturni animator Viki Premk na Notranjski 14 v Logatcu pripravil razstavo likovnih del akademskega slikarja iz Slovenskih Konjic, Milana Lamovca-Didija. dr. Zoran Vodopivec je ob otvoritvi uvodoma nagovoril zbrano kulturno publiko, v njej pomembne osebnosti iz gospodarskih in družbenih krogov iz Konjic in Logatca. Zatem je bil predstavljen umetniški razvoj in lik slikarja Didija in vloga kulture v družbi. Ena od govornikovih misli: "Umetnik, ki ustvarja in razstavlja nekako utira pot za sprejemnike kulture. Ti po njegovih stopinjah hitreje razumejo skrivnosti in občutijo užitek umetnikovega sporočila".
M. Lamovec je razstavil 17 del, ki jih lahko razdelimo v štiri sklope: preprostejši mobili, barvno izrisane in izrezane (igure na vezani plošči, vitražno barvno pisano sestavljeni mozaiki in v večjih okvirih izjemno zanimive oljne podobe. To so kompozicije človeških obrazov, zgodovinskih in mističnih simbolov (božje oko, judovska zvezda, zarodek...), ki gledalca pritegnejo, vznemirijo in od njega zahtevajo ća išče smiselno pot do odgovorov prav iz globin svoje zavesti.
V kratkem programu ob otvoritvi sta sodelovala še moški oktet iz Rovt pod vodstvom Janeza Trevna in žlahtnih prispodob in tekoče besede polni Andrej Žigon. Po otvoritvi in ogledu pa je organizator Viki Premk pokazal, in dal na pokušino, kuharske mojstrovine.
V razgovoru z gosti so bile v živo izmenjane mnoge misli o življenju, katerega sestavni del je kultura. Vsem Logačanom priporočamo obisk takih razstav in drugih kulturnih prireditev. Obisk kulturnega hrama koristi vsakomur pri osveščanju, oblikovanju odnosa ao kulture, ki je v bistvu oblikovanje svetovnega nazora in pri zajemanju neskončnega bogastva duha. Prav slednjega pa najbolj potrebujemo vsak aan v naši novi, dobri družbi. Mar ne?
Jože Omenit
'V starih časih, ko se je človeku še vsaka želja izpolnila, je živel kralj ..."
O, danes bo pa zanimivo! Otroci se v prijetnem vznemirjenju še zadnjič presedejo, preden se udobno ugnezdijo na stolčkih in blazinah v pravljični sobi knjižnice. V zadnjem času jih prihaja toliko, da se počutim kot Mojca Pokrajculja, ki se boji za svoj piskrček, da ne bi počil.
Otroci me gledajo zvedavo, a zaupljivo, saj jim bom, kot že tolikokrat, pomagala pokukati v nove in nenavadne pravljične svetove. Z junaki doživljamo nove in nenavadne dogodivščine. Bolj ko se stvari zapletajo, bolj se otrokom širijo oči. Na koncu, ko se vse srečno konča, pa se z vzdihom olajšanja vsi skupaj spet zavemo drug drugega.
Nič novega, boste rekli. To znajo vse mame in očetje, vse babice in dedki... A je vseeno malo drugače. Ura pravljic je skupinska oblika bibliopedagoškega dela, pri kateri pravljičar pripoveauje pravljične zgodbe otrokom od 4. do 10. leta starosti. S pomočjo knjižne in knjižnične vzgoje jih uvaja v svet literature, usposablja za doživljanje estetskega in jim brusi literarni okus. Nenazadnje jim širi ob literarnem še likovno obzorje.
Program zajema ljudske, klasične in sodobne - umetne pravljice. Otrok se istoveti z junaki teh zgodb, s čimer se bogati njegov domišljijski svet, ki ga pravljičar pomaga razvijati še z likovnimi podobami. Izvirnost in raznolikost tega izražanja otroka zelo pritegneta, kajti v tem starostnem obdobju se še igra in v igri je tudi nemogoče mogoče. Prav zaradi tega je pravljično - fantazijski svet otroku doživljajsko in čustveno tako blizu.
Pa še nekaj je res. Le malo je otrok, ki so tako srečni, da jim starši pripovedujejo zgodbice. "Nimamo časa, utrujeni smo, pusti nas pri miru!" To je, žal, najbolj pogosta "pravljica", ki jo otroci danes slišijo. Ne televizija, ne zvočne, ne video kasete, ne računalniki ne morejo nadomestiti te, žive, besede, ki so je otroci najbolj željni.
Statistika pove, da je v sezoni 1991/92 40 pravljičnih ur obiskalo 537 otrok.
Enkrat mesečno za otroke pripravimo še druga prijetna doživetja. Organiziramo lutkovne predstave, srečanja s pisatelji, pesniki, ilustratorji, pripravimo keramično delavnico... V letošnjem letu smo videli že dve lutkovni predstavi. Prvega oktobra nas je obiskala Jana Stržinar z lutkovno pravljico Povoanjak in makov škrat, ki si jo je ogledalo 181 otrok. Janine pravljice učijo otroke dobrega. Opozarjajo, da ljudi ne delimo na dobre in slabe, da je v vsakem človeku nekaj dobrega in da vsak, ki to odkrije in spozna, lahko postane dober.
Petega novembra nas je obiskala lutkovna skupina 'Tri" iz Kranja, ki jo logaški otroci že poznajo. S sabo so pripeljali lutko Čenčo in uprizorili predstavo "Ojoj, boli". Posebnost te predstave je, da je brez teksta. Natančna animacija pa je podkrepljena z glasbo na violončelu. Videlo jo je 100 otrok.
Vsem otrokom, mamam, očkom, tetam, stricem, babicam in dedkom se zahvaljujem za zaupanje in sodelovanje.
Spela 1'ctkovšck
Razstava gobelinov
Viki Premk je za otvoritev 6. novembra pripravil razstavo gobelinov Vinka Muellerja.
Avtor se preizkuša s svojo tehniko vezenja, kjer mu za podlago
služijo samo tiskana mrežna polja, označena s šlevilkami in znaki, ki naznačujejo nianso po lastnem preudarku izbranih barv.
V  kulturnem  sporedu  ob otvoritvi  so sodelovali pevci "Pomladnega
odmeva", po svoje odmeven pa je bil tudi tisti del sporeda, ki so ga pripravili sorodniki g. Premka. Odmeven predvsem zato, ker je bilo udeležencem predstavljeno življensko delo ge. Francke Premk "Korenine slovenskih psalmov". Knjigo je predstavil njen mož g. Janez Premk, ki je recitiral posamezne odlomke iz "Knjige psalmov" Primoža Trubarja. Vizijo same knjige in njenega snovanja pa je predstavil tudi v svoji pesniški zbirki in tako predstavil delo, ki je bilo hvaležno  sprejeto,   zlasti  v strokovnih krogih.
Prijetni večer so zaključili pevci in kitarist   Janez Premk ml.
Albin Cuk
Na podlagi 6. člena odloka o zbiranju in odvozu odpadkov v občini Logatec (Urad. list RS, štev. 3/92) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na svoji 35. seji dne 9.11.1992 sprejel
Pravilnik o zbiranju, odvozu in deponiranju odpadkov
I. SPLOŠNE
1. člen
Ta pravilnik ureja način zbiranja, odvoza in deponiranje odpadkov.
2. člen
Določbe tega pravilnika izvaja komunalno podjetje in se uporabljajo na območjih, ki so navedena v 1. členu Odloka o zbiranju in odvozu odpakov v občini Logatec.
II. OBVEZNOSTI IZVAJALCA
3. člen
Izvajalec je dolžan prazniti naslednje: tipske posode -kontejnerje od 5 - 9 m3 in odvažati vreče. Posode morajo biti vzdrževane, vreče pa zavezane in ne smejo biti težje od 25 kg. V kolikor tipske posode ni možno izprazniti zaradi dotrajanosti ali pa so odpadki v neprimernih posodah, vreče pa so nezavezane ali pretežke, izvajalec storitve ne opravi, je pa dolžan v 48 urah uporabnika obvestiti o vzroku neopravljene storitve.
4. člen Izvajalec  odvaža odpadke
najmanj 1x tedensko oziroma drugače, če to dopuščajo sanitarni pogoji. S kontejnerji pa v 8 - 15 dneh oziroma po potrebi.
Vreče morajo biti na dan odvoza postavljene do 6. ure do ceste, po kateri se odvoz organizira. Lastnik vreče s smetmi je le-to dolžan prinašati na določeno zbirno mesto.
5. člen
Ostali uporabniki so dolžni o potrebi odvoza obvestiti izvajalca. Odvoz mora izvajalec opraviti tudi na zahtevo sanitarne inšpekcije.
Izvajalec mora kontejnerje redno dezinficirati in dezinsekcirati pa tudi popravljati kontejnerje po naročilu in na strošek lastnika. Nevzdrževanih in dotrajanih kontejnerjev izvajalec ni dolžan prazniti.
6. člen
Izvajalec je dolžan odvažati odpadke po razporedu, ki ga objavi enkrat letno v Logaških novicah. OV kolikor pride do večje okvare na vozilu in v izrednih vremenskih razmerah (neprekinjene močne padavine
in nizke temperature), se odvoz odpadkov opravi v naslednjih 24 urah. V odročnejših krajih predvsem v zimskem času, ko poti niso dovolj splužene za kamionski prevoz, se odvoz opravi naslednji teden, oziroma, ko je odvoz možen.
V času praznikov lahko velja poseben urnik odvoza, ki pa se prav tako objavi v Logaških novicah ali na krajevno običajen način. V kolikor izvajalec ni izpraznil posode oziroma odpeljal vreče, ki je bila pripravljena za odvoz, mora stranka javiti v 24 urah vodji odvoza, ta pa je dolžan voditi knjigo pritožb in takoj ukrepati.
V zimskem času se na območjih, kjer cesta ni usposobljena za kamionski promet, odvaža po zimskem urniku.
III. OBRAČUN
7. člen
Obračun za odvoz odpadkov se izvaja za gospodinjstva po osebi, za obrt, industrijo in gospodarstvo pa po m2 površine, ki se uporablja v določen namen. Uporabniki uslug so dolžni sproti obveščati izvajalca o spremembi oseb oziroma površin, ki jih uporabljajo. V kolikor izvajalec ne dobi podatkov, opravi ogled objekta in izračuna površino na podlagi zunanje izmere objekta s 15 - 30 % odbitkom za zidove.
Kmečka poslopja in gospodarski objekti ne štejejo kot površine za obračun.
8. člen
Obračun za zbiranje in odvoz se plačuje na vsaka 2 meseca. Koristniki so ga dolžni plačati tudi v primeru, ko storitev ni bila opravljena po njegovi krivdi.
9. člen
Kosovni odvoz se izvaja 2x letno. Kosovni odvoz se izvaja na celotnem območju občine Logatec. Kosovni odvoz izvajalec zaračuna dodatno glede na porabljen čas vozila in delavcev. Obveščanje o kosovnem odvozu odpadkov je preko Logaških novic ali oglasa na oglasnih deskah v posameznih KS.
IV. ODLAGALIŠČE ODPADKOV
10. člen
Odlagališče komunalnih odpadkov Ostri vrh se nahaja
severovzhodno od naselja Logatec. Odlagališče naj bo ograjeno z žično ograjo višine do 2 m. V času, ko odlagališče ne obratuje, naj bo zaklenjeno in nedostopno nepooblaščenim osebam. Na odlagališču je organizirana čuvajska oziroma redarska služba.
11. člen
Na odlagališču morajo biti potrebni provizoriji za delavce, ki so zaposleni na odlagališču, potrebno orodje, zaščitna sredstva in gasilska oprema.
Poleg tega je potrebna cisterna z vodo za gašenje, gasilski aparati na prah, 2 lopate, kramp, samokolnica in zaboj peska.
12. člen
Za gašenje manjših požarov se uporablja voda, ki je na odlagališču, za večje pa čuvaj kliče gasilsko enoto iz Logatca.
13. člen Osebje,   zaposleno na
odlagališču komunalnih odpadkov, mora biti usposobljeno za uporabo vseh protipožarnih in zaščitnih sredstev, ki so na razpolago na odlagališču.
14. člen
Delavci, zaposleni na odlagališču komunalnih odpadkov, morajo imeti vsa potrebna zaščitna sredstva, ki jih določa Pravilnik o varstvu pri delu upravljalca odlagališča.
15. člen
Pri vhodu na vidnem mestu na komunalnem odlagališču morajo biti obešene opozorilne table, ki prepovedujejo prehod nezaposlenim.
16. člen
Za pravilno urejanje komunalne deponije je odgovorna pooblaščena oseba Gradnika in osebe, zaposlene na odlagališču komunalnih odpadkov in sicer delavec (čuvaj) za vzdrževanje odlagališča in strojnik mehanizacije za ravnanje z odpadki.
Naloge delavca (čuvaja) za vzdrževanje odlagališča komunalnih odpadkov so sledeče:
- vodenje dnevnika vseh dovozov vozil Gradnika na komunalno odlagališče (registrske številke vozil in število dovozov, m3    ter ura dovoza),
- vodenje in knjiženje vseh dovozov občanov (naslov občana in količina odpadkov),
- določanje mesta za deponiranje odpadkov,
- vzdrževanje notranjih poti,
- vzdrževanje objektov, opreme v njih ter protipožarne opreme,
- zaklepanje in odklepanje vhodnih vrat in vseh objektov na deponiji,
- evidenca požarne vode,
- spremljanje stanja deponije in preprečevanje samovžiga,
- gašenje požarov,
- prijava kršiteljev,
- evidenca dovoza mulja iz čistilne naprave,
- kontrola in pregled ob regionalni cesti in dovozni cesti do odlagališča.
17. člen Naloge upravljalca stroja za
zrivanje odpadkov so: - redno razgrinjanje odpadkov, pokrivanje odpadkov s pokrivno plastjo nasipnega materiala,
- znati mora uporabljati sredstva za gašenje požarov in sode lovati pri morebitnem gašenju,
- redno strojno vzdrževanje požarnovarstvenega pasu.
18. člen
Poleg nadzorovanega odlaganja odpadkov in stalnega vzdrževanja reda na odlagališču komunalnih odpadkov je treba zagotoviti tudi nadzor nad okolico, da ne bi prišlo do divjega odlaganja odpadkov ob dovozni poti ali v širši okolici.
19. člen Delovni čas na komunalnem
odlagališču je od 1.marca do 31 .oktobra od 7. do 15. ure, ob petkih pa do mraka. V času od 1.novembra do 28.februarja je delovni čas od 8. do 16. ure. Delovni čas mora biti napisan na tabli, ki je nameščena na vidnem mestu pred vhodom na odlagališče.
20. člen
Odlagališče komunalnih odpadkov v Ostrem vrhu mora biti odprto v delovnem času določenem v prejšnjem členu. Če je pričakovati večji dovoz komunalnih odpadkov izven delovnega časa, se je potrebno dogovoriti za izredni delovni čas, za katerega izda upravljalec posebno dovoljenje.
Vsi stroški, ki nastanejo z vzdrževanjem odlagališča, ograditvijo in namestitvijo provizorijev, bremenijo uporabnika in se upoštevajo v ceno odvoza skozi določeno časovno obdobje.
V. VRSTE ODPADKOV
21. člen
V odlagališče komunalnih odpadkov Ostri vrh se odlaga naslednja vrsta odpadkov kot
so:
1. Smeti in odpadki, ki nastanejo pri pripravi živil, pepel, konzerve, porcelan, steklovina, keramika, kovinski odpadki, tekstil, papir, plastika ...
2. Za smeti in odpadke drugih virov se štejejo zlasti odpadni gradbeni material, premog, dvoriščne smeti, sežgane odpadne snovi, večji kosovni odpadki iz gospodinjstev, industrije in obrti.
22. člen
Za smeti in odpadke se ne štejejo: strupene in druge okolju nevarne snovi (kemikalije, zdravila, topila, snovi za zaščito rastlin, herbicidi, kisline, strupi, lugi itd.), naftni derivati, usedline iz galvan in čistilnih naprav, maščobe, usedline ter živalski odpadki klavnic.
23. člen
Snovi iz 22. člena tega pravilnika ni dovoljeno odlagati na komunalno odlagališče ali izven njega, ampak opravi odvoz in deponiranje le-teh po posebnem naročilu usposobljena organizacija v skladu s posebnimi predpisi in soglasji pristojne inšpekcije.
VI. NAČIN DEPONIRANJA
24. člen
V posebnih primerih pri deponiranju neobičajnih odpadkov Gradnik lahko zahteva
še dodatno soglasje sanitarne inšpekcije.
25. člen
V kolikor lastnik oziroma upravljalec stavbe opravlja odvoz sam, se morajo pri prevozu zagotoviti sanitarni in drugi pogoji. Odlaganje odpadkov na tak način na komunalno odlagališče se zaračuna glede na stroške ravnanja z odpadki po veljavni ceni. Evidenco vodi čuvaj na odlagališču komunalnih odpadkov.
26. člen
Pri odlaganju smeti in odpadkov morajo uporabniki odlagališča upoštevati določila tega poslovnika in navodila, ki jih daje redar.
Komunalne odpadke se sproti komprimira v slojih od 1.5 do 2.0 m.
27. člen
Ko se praznijo kontejnerji, je potrebno pregledati, da niso prisotni odpadki iz 22. člena tega pravilnika. Kontrolo vrši čuvaj na odlagališču.
28. člen
Sloji za prekritje odpadkov na odlagališču naj bodo debeline 20 do 50 cm, kar preprečuje razmetavanje odpadkov zaradi vetra, dostop glodalcev, širjenje
smradu in preprečuje eventuelne požare.
Dodatno nasipanje pokrivne plasti je potrebno, ko se na komunalnem odlagališču nahaja deponiran material, ki je vnetljiv, nevaren za okužbo ali če se raznaša po okolici.
29. člen Zbiranje   in odnašanje
posameznih surovin ali odpadkov iz odlagališča je dovoljeno samo osebam z dovoljenjem upravljalca pod pogoji, ki so navedeni v pravilniku.
30. člen Posamezne vrste surovin in
odpadkov, ki se bodo zbirali za nadaljnjo uporabo, se deponira v posebno postavljene kontejnerje, ali pa sproti odvaža na skladišča teh surovin.
VII. NADZOR
31. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja komunalni redar, ki je dolžan takoj ukrepati oziroma nepravilnosti, za katere ni pristojen, prijaviti sanitarni ali vodnogospodarski inšpekciji. Izvajalec nadzora mora 1 x letno pisno poročati skupščini o izvajanju tega pravilnika.
Sankcije za kršitelje pravilnika
so navedene v Odloku o zbiranju in odvozu odpadkov v občini Logatec (Urad. list. RS, štev. 3/92).
32. člen
Ob ugotovitvi novega črnega odlagališča komunalni redar zadolži KS na območju katere se odlagališče nahaja za sanacijo. V kolikor KS v postavljenem roku tega ne izvede, odlagališče sanira izvajalec. Stroški sanacije se pokrijejo iz sredstev KS.
33. člen
Po končanem odlaganju mora upravljalec komunalnega odlagališča odlagališče prekriti s plastjo zemlje 40 do 50 cm in hortikulturno urediti ter ozeleniti s primernim zelenjem in grmovnicami.
34. člen Zaščitno ograjo in objekte je
potrebno po zaprtju odlagališča odstraniti.
35. člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v Logaških novicah.
Logatec, 11.11.1992 Predsednik IS SO Logatec Številka: 012-10/89 Vladislav   P U C, l.r.
Obisk g. UENKA URBANCIČA
V logaški knjižnici je v mesecu oktobru predstavil svojo mladostno
literarno ustvarjalnost g. Ljenko URBANČIČ.
G, Urbančič je do svojega 14. leta živel v Gorenjem Logatcu, kjer so imeli njegovi starši nekaj časa gostilno pri Lenassijevih in Ferjančičevih. Spominjajo se ga še nekateri živeči sošolci, znan pa je bil tudi po nekdanjem cerkovniku, ki so mu vsi rekli "stric",   čeprav je   bil  stric   le  gospodu Urbančiču.
Udeležencem večera ga je predstavil njegov nekdanji sošolec in dramatik, g. Hieng. Povedal je, da je bila beseda gospoda Ljenka v začetku njegovega literarnega snovanja tekoča in izgledalo je, da bo postal priznan literat. Toda vojna vihra ga je spremenila v eno najbolj protislovnih osebnosti našega polpreteklega časa. Bil je novinar in odgovorni urednik medvojnega glasila slovenskih domobrancev in je po svoji odisejski poti v svet pristal v Avstraliji. S trdim delom v različnih poklicih se je končno uveljavil in prišel tudi v avstralski parlament. Njegova preteklost seveda ni ostala skrita in tako se je v Avstraliji ponovno soočil z drugače mislečimi. Na samem srečanju je prebral odlomke predvsem iz obdobja do 2. svetovne vojne, zlasti iz stare Jugoslavije, v kateri se je srečeval z nekaterimi srbskimi politiki, ki so ga uvrščali v krog Ljotičevcev. V svojih spisih, ki jih je objavljal med vojno v mladinskem glasilu Naš rod, se je že tedaj spominjal Tabora in Velikih bukev ter življenja v Logatcu. Mladostni spomini so ga ponovno privedli v Logatec. Njegova življenska odiseja doslej ni popisana, mu je g. Hieng ob slovesu zaželel, da bi uspel zbrati spomine svetovnega popotnika v svetu izgnancev.
Lifxw drevored se /« pomladitvi v letu 1988 dolnv (hrošča (Foto J.G.)
Albin ( uk
a
DVIG
D.O.O. SINJA GORICA 16, 61360 VRHNIKA
Spoštovani!
Obveščamo Vas, da smo začeli s prodajo in prevozi naftnih derivatov - kurilnega olja.
Naročila sprejemamo vsak dan po telefonu: (061) 754-189
Podjetja za trgovino, inženiring in avtoscrvia
AVTO CENTER IDRIJA d0o
DELOVNI ČAS: Servisna delavnica : 7.30 do lfi.urc, DINITROL CENTER : 7.30 do 16.urc, Tehnični pregledi : 7.00 do Ifi.urc, Avtopralnica: 7.30 do 15.30 ure in ob sobotah od : X. do 13. ure
Prodaja avtomobilov znam kc FIAT in ŠKODA.
Posebne ugodnosti za kupce, ki omenjena vozila kupijo pri nas.
Možnost nakupa na kredit in na leasing.
posredniška prodaja rabljenih vozil in nadomestnih delov.
Podrobnejše podatke vam posredujemo po telefonu 065/71-009.
Nudimo vam še naslednje storitve:
Servisiranje vozil znamke FIAT, ŠKODA in ZASTAVA.
Kontrola in menjava zavorne in hladilne tekočine ter motornega olja.
Zaščita proti prerjavenju vozil z Dinitrolom. Kleparsko ličarska dela in
popravila vozil drugih znamk v omenjenem obsegu.
CEDAM DOMŽALE MARKET STRUČKA LOGATEC
V Cedamu smo pripravili
NAGRADNO ŽREBANJE
za kupce v Cedamovih poslovalnicah.
Z vsakim nakupom v vrednosti nad 1.500,00 sit do konca debembra 1992 postanete udeleženec Cedam-ovega nagradnega žrebanja z bogatimi nagradami:
1. nagrada: polletni družinski nakup
2. nagrada: motorno kolo
3. nagrada: videorekorder
in še veliko drugih nagrad.
Žrebanje bo 31.12.1992 v Domžalah. Med pestro ponudbo delikates, mesa, pijač,galenterije po ugodnih cenah, vam predstavljamo le nekatere:
- olje rastlinsko Helios	1 I	114,24	SIT
- Rum Domači 40%	1 I	317,03	SIT
- Vino buteljka Laški rizling	0,7 I	188,17	SIT
(Ljutomer)			
- Vino Šipon (Ljutomer)	1 I	169,07	SIT
- Vino Oro	1 I	75,14	SIT
- Keksi domaćica s čok.prelivom	350 g	189,50	SIT
- Napolitanke čokoladne	500 g	206,77	SIT
- Pralni prašek Lind	3 kg	484,43	SIT
Pričakujemo vas tudi v drugih	naših poslovalnicah: market		
Domžale, diskont Domžale, market Kamnik, "Dika" Radomlje in "M" market, Moravče.
CEDAM VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
T/govtau "VIDA"
MIGA MIHEVO
6137P LOGATEC. CANKARJEVA 12. tel. Q61/74-1-87 2
Po Novem letu bo trgovina odprta vsak dan od 8.00 do 19.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00.
Zelezokrivstvo
Po ugodni ceni vam nudim betonsko železo raznih dimenzij in armaturne mreže 5/4, 6/4, 8/5, 9/6 in 10/6
Zelezokrivstvo Srečo Brus, Kalce 21 a 61370 Logatec
Prenapet ost ne zaščite proti udarom strele
Iz našega programa vam nudimo zaščite za:
- TV sprejemnike, videorekorderje,
- računalnike, tiskalnike, HI-FI naprave,
- telefonske aparate.
Zaščite so atestirane. Dajemo 12-mesečno jamstvo in zagotavljamo servis. Naročila in svetovanje: ELEKTROMEHANIKA OBLAK,   Tičnica 2 a, lxtgatec, tel. 0611744-065.
Vsem svojim dosedanjim in b(xločim strankam voščim vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1993 z željo, da bi
tudi v prihodnje uspešno sodelovali
Soboslikarstvo Ludvik Zagoričnik,
Titova 12, Logatec, tel. 741 -000
Cenjene bralce obveščamo, da smo v Gor. Logatcu pri avtobusni postaji odprli novo trgovino
Avtogeps
z. nadomestnimi deli za avtomobile, avto kozmetiko, raznimi vrstami olj, dobavljamo pa tudi dele po naročilu. Obratovalni čas je med tednom od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Tel. št. 061/742-134
Lep pozdrav in srečno vožnjo v letu 1993!
Logatec, Tržaška 87 b, se ob koncu poslovnega leta zahvaljuje vsem strankam za nakup in jim želi vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1993. V času do praznikov nudimo bogat izbor tekstilnih izdelkov. Za nakupe nad 6.000 SIT nudimo možnost plačila na 2 čeka.
OPTIKA LARA
Nada Pire_
Notranjska \4 61370 Ločitev Tel 061/741-281
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Ivana Marklja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Turkovi in patronažni sestri za lajšanje bolečin, ZB Logatec in tov. Marušiču za poslovilne besede ob grobu, pevskemu zboru za petje in Robertu Albrehtu za Tišino.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti
Stevana Tomca
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala sodelavcema g. Blažu in ge. Marini. Hvala govorniku za poslovilne besede in podjetju Petrol za vso pomoč.
Žalujoči
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi naše drage žene in mame
Milke Mikuž
iz Hotedršice št. 67
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se z nami tiho, z žalostjo v srcu poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti k počitku, darovali cvetje in nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Turkovi za njen trud pri zdravljenju, kolektivom strojnega oddelka PE Stoli KLI, Iskre Idrija in Kovinskih izdelkov Puc. Hvala gospodu župniku Marjanu Zupancu za opravljeni obred in pevcem Pomladnega odmeva.
Žalujoči mož Jože, sin Janez, hčerki Marta in Zdenka z družinama
Samo srce in duša ve, kako boli, ker te več ni!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, sina, brata in zeta
Franca Korenča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in delavcem SOZ "Notranjka" za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti in mu podarili cvetje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Blagici Džaić za pomoč in tolažbo v času njegove bolezni, g. župnikoma za lep pogrebni obred in pevcem Pomladnega odmeva za prelepo zapete pesmi.
V globoki žalosti Vsi njegovi
Sonce k zapadu gre, svojo izgublja moč, spanje naganja me, Bog mi daj mirno noč. S. Jenko
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pradedka, brata, strica in svaka
Viktorja Mesarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi zdravniku dr. Skvarči, sestri Lidiji, pevcem Pomladnega odmeva in gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
OBVESTILO IMETNIKOM RAČUNOV
V SDK Republike Slovenije podružnici Ljubljana smo se zaradi čedalje večjega števila imetnikov računov s sedežem v Logatcu odločili, da v tej občini odpremo novo ekspozituro, lako željo pa je izrazila tudi sama občina Logatec.
Ekspozitura, s sedežem na Notranjski 4 in številsko oznako 50170, bo predvidoma začela s poslovanjem dne 1,1.1993. Vsi imetniki računov z logaškega območja, bodo tako od tega datuma dalje opravljali denarne posle preko te ekspoziture.
Številke imetnikov računov bodo ostale nespremenjene, le da bo prva številka, ki označuje ekspozitviro, odslej 50170 (doslej je bila ta številka pretežno 50110). Pismeno obvestilo o številki računa bomo vsakemu posamezniku imetniku poslali v drugem tednu meseca decembra.
Vse formalnosti v zvezi s prenosom računov bomo opravili mi,imetnike računov lc naprošamo, da se v dneh po 20. decembru 1992 zglasite v logaški ekspozituri, pri vodji ga. ŽNIDARŠIČ MAKSIMILIANI, ki jim bo podala ustno informacijo o bodočem poslovanju.
V podružnici Ljubljana upamo, da bomo z novo ekspozituro zadostili interesom imetnikov računov, ter želimo, da se dosedanji dobri odnosi nadaljujejo tudi v okviru Ekspoziture Logatec.
SDK PODRUŽNICA LJUBLJANA
Svetovna fino&f4tvo< moddanfefr 4j6o$1 ooz&z uddejmcev
V prejšnji številki Novic smo poročali o izvrstnem uspehu logaških modelarjev na svetovnem prvenstvu in obljubili, da o tem kaj več napišemo v naslednji številki. Zapis je tu.
Slovenska reprezentanca raketnih modelarjev, ki je v mesecu septembru sodelovala na svetovnem prvenstvu na Cap Canaveralu in v kateri sta bila tudi Miha Grom in Bogo Štempihar, se je vrnila z odličji, ki pomenijo izjemen uspeh. Pomenijo pa resnično tudi promocijo nove države Slovenije in - ne nazadnje - so fantje tudi v ponos našemu Logatcu. Da bi kaj več zvedeli o delu in uspehih modelarsko maketarskega kluba Logatec, smo se obrnili na tekmovalca in udeleženca tega svetovnega prvenstva Boga Stempiharja in ga zaprosili, da nam na kratko osvetli delovanje društva in njegovo uspešnost. Razgovor je potekal sproščeno, v prostem razgovoru pa smo na naša vprašanja dobili sledeče odgovore:
- Kako ste sploh prišli v izbor za tekmovanje na svetovnem prvenstvu?
Naše društvo slavi v letošnjem letu 10-letnico svojega dela. Pot do uspeha seveda ni bila lahka. Tlakovana je bila s trdim in vztrajnim delom in entuziazmom članstva; zato tudi uspehi niso izostali. Uvrstitev v ekipo je bila pogojena z rezultati zadnjega triletnega obdobja, ko smo v Kijevu z isto ekipo (Jože Čuden, Bogo Štempihar, Miha Grom) postali svetovni prvaki. Takrat, seveda, še kot reprezentanca Jugoslavije. Še v letu 1991 bi morali kot jugoslovanska reprezentanca na evropsko prvenstvo v Bolgarijo. Toda razmere v Sloveniji so bile že dovolj dramatične, da smo bojkotirali nastop na evropskem prvenstvu. Tudi vstop na svetovno prvenstvo v Ameriki na Cap Canaveralu ni bil lahek. Letalska zveza Slovenije ob naši prijavi še ni bila članica svetovne zveze in je tako bilo kar precej nejasnosti o nastopu na samem prvenstvu. Končno so naši predstavniki v Parizu dobili dovoljenje, da kljub temu, čeprav še nismo bili člani mednarodne letalske zveze Evrope (F A.I.) nastopimo na svetovnem prvenstvu. V času nastopanja pa smo bili že sprejeti v članstvo.
Pri določanju reprezentance, ki je štela v prvotni postavi 9 članov (v končni pa le 6), sta prišla v ožji izbor poleg mene in Mihe Groma tudi Bogdan Makuc in kot rezerva Miran Gosak. Vsi so v preteklosti dosegli zelo dobra mesta, običajno smo posegali po odličjih, le redko kdaj smo pristali na 5. mestu. (Bogdan Makuc je še na preteklem svetovnem prvenstvu dosegel 3. mesto, vendar se tekmovanja ni mogel udeležiti).
- Kakšni so bili torej vaši neposredni rezultati na tekmovanju?
Če vzamemo za izhodišče le naše tekmovalne rezultate, se lahko Logatčani pohvalimo z 2. mestom v ekipnem tekmovanju in
disciplini rakete s trakom (S - 6 A) kjer smo le za dobrih 30 sekund zaostali za svetovnimi prvaki. Ker v naši ekipi ni bilo Bogdana Makuca, da bi nastopili kot ekipa, smo nastopili le posamično, kjer sva v disciplini radijsko vodenih raketoplanov (S - 8E) dosegla 12. in 17. mesto.
Zakaj se svetovnega prvenstva niste udeležili kot ekipa?
Moram reči, da smo si udeležbo na svetovnem prvenstvu morali zagotoviti sami. Pri tem smo bili vsekakor v neenakem položaju z Ljubljančani, ki imajo več industrijskega, pa tudi sicer bogatejšega zaledja. Ker smo poleg tega za vse sami, od izdelave modelov, nabave materialov do organizacije in zagotavljanja materialnih virov, ni čudno, da smo se počutili osamljene, pa tudi zapostavljene. Ko smo se obrnili na športno zvezo Logatca, nismo dobili niti odgovora, čeprav za delovanje društva sicer dobimo redno dotacijo, ki pa komaj zadošča za vsakoletni tečaj mladih modelarjev in najnujnejše stroške. Pričakovali sicer nismo velike podpore -dočakali pa nismo niti birokratskega odgovora. Nič boljše ni bilo s sponzoriranjem podjetij iz Logatca. Tudi tu nismo pričakovali mnogo, prepričani pa smo bili, da nekaj razumevanja le bo.
Vsa čast direktorju g. Jerini in delavcem Valkartona, ki so nam omogočili prevoz s kombijem in nazaj, vsa zahvala tudi g. Janezu Mezetu za njegova prizadevanja. Človeku je bolj sprejemljiva preprosta in iskrena beseda, kot pa sprenevedanje ter v zvezi s tem nepotrebno delo vse od predložitve programa, letnega plana, pogodb brez videnja promocije Slovenije in Logatca v svetu, v katerem se želimo uveljaviti. Neposrednega reklamnega vložka res ni, vendar pa ga je verjetno vsaj toliko, kot so ga videli zunanji sponzorji, trgovci iz Avstrije in Nemčije, pa čeprav so to trgovci, ki se posredno ali neposredno bavijo s prodajo izdelkov za tovrstni šport. Na Cap Canaveralu smo se srečevali z različnimi ljudmi in seveda z različnimi reklamami, ki so jih imeli modelarji na svojih modelih. Imeli pa smo tudi možnost, da se srečamo s trgovcem, ki vsaj nekoliko pozna Slovenijo, njeno trgovinsko dejavnost in prodajo. Za nastop na svetovnem prvenstvu smo si plačali vozno karto in štartnino sami, seveda s pomočjo svojih staršev.
Glede na dotedanje uspehe bi si verjetno lahko zagotovili še kakšno odličje, vendar kot ekipa nismo mogli nastopiti, saj 3. članu ekipe nihče ni zbral denarja za potovanje. Še težje bi tako omogočili potovanje rezervnemu članu, čeprav so te možnosti obstajale.
- Ko tako poslušam o vaših
finančnih težavah, me zanima, na kakšen način sploh
uspete priti na tekmovanja?
Če ne bi bilo tolikšnega navdušenja v naših vrstah, potem bi lahko sedeli doma in redki posamezniki bi nas morda le opazili pod Sekirico ali na kakšnem drugem terenu. Tako pa vsaj ob podpori Valkartona in Notranjke, ki nam zagotavljata prevoze, gremo na pomembna tekmovanja. Kakšna pa je naša promocija Slovenije, da ne govorim Logatca, pa lahko rečem le to, da običajno spimo pod šotorom ali pa v zaklonišču, kjer smo običajno skupaj s Čehi, ki tudi nimajo denarja, medtem ko ostali spijo v hotelih. Za prehrano skrbi g. Drago Vilar, ki je vse v enem: prevoznik, reklamni agent, ki brezplačno potiska naše majice in običajno tudi edini, ki nas z navdušenjem sprejme po končanih tekmovanjih in čigar edino zdravico smo si doslej zaslužili. Resnici na ljubo; bili smo tudi vabljeni na razgovor v občinsko skupščino ter prejeli 12.000,00 SIT za stroške potovanja. Predvideni sprejem na Skupščini občine Logatec pa bo po vsej verjetnosti ob novem letu.
Sponzoriranje bo tudi v bodoče odvisno od posameznikov, oziroma strokovnjakov, ki vedo, kaj sponzorstvo pomeni in kaj od njega pričakujejo. Vendar pa lahko rečem le to: če bi nemški in avstrijski trgovci pričakovali, da bodo zaradi delnega sponzoriranja več svojih izdelkov in polizdelkov prodali v Slovenijo, verjetno do sponzorstva sploh ne bi prišlo. Pričakujemo pa le, da bo nasnovi naših rezultatov več razumevanja, čeprav vemo, da situacija v gospodarstvu ni rožnata.
- Kako poteka vaše delo, da se lahko pohvalite s tako dobrimi rezultati?
Modelarsko maketarski klub ima okoli 30 članov. Večino svojega modelarskega dela opravimo v Narodnem domu, kjer imamo v kletnih prostorih modelarsko delavnico. Vsako leto organiziramo tečaje za mlade modelarje. Letošnjega tečaja se redno   udeležuje   7 mladih
modelarjev (čeprav jih je bilo v začetku več). Z vzgojo mladega naraščaja pridemo do tekmovalcev in v letošnjem letu smo v tekmovanje vključili mlade tekmovalce, ki so s svojimi nastopi potrdili, da bodo nadaljevali naše delo. Ob tekmovanjih mlajših tekmovalcev želimo razvijati njihovo ustvarjalnost in tako sam ob takih priložnostih ne morem več nastopati, ker opravljam vlogo inštruktorja in svetovalca.
- Kako torej ocenjujete nastope mladih tekmovalcev in njihove uspehe?
Menim, da smo letošnjo sezono zaključili izredno uspešno. Na zaključku svetovnega pokala v Švici smo z mladimi dosegli zelo solidne uvrstitve in sicer 3. in 4. mesto v tekmovanju raket s trakom (S6A), ki sta jih vodila Miran Gosak in Miha Martinčič. V kategoriji radijsko vodenih raketoplanov (S8E) sva z Miranom Gosakom dosegla 7. in 8. mesto. V letošnjem letu smo tako sodelovali na 5 mednarodnih tekmovanjih (v Švici 3x, v Nemčiji in Logatcu). Mogoče lahko kot zanimivost navedemo tekmovanje v Nemčiji, ki ga je sponzoriral Carel Neubronner - takorekoč začetnik modelarjev, ki kljub starosti 97 let še vedno podpira modelarstvo. Na tem tekmovanju je Aleš Musec dosegel 2., Miha Martinčič 4. mesto z modeli (S4B), Bogdan Makuc pa odlično 2. mesto z modeli S8E. Največje presenečenje pa sta dosegla Miha Martinčič in Aleš Musec, ki sta osvojila 1. in 2. mesto v tekmovanju z raketoplani (S 4B) ter pustila za seboj svetovno prvakinjo, pa tudi evropskega prvaka Spaserja.
- Vaši načrti za prihodnost? Naš največji cilj, ki smo si ga
zastavili doslej, je izvedba
svtovnega prvenstva raketnih modelarjev leta 1996 v Sloveniji, delno tudi v Logatcu. Podrobnosti organizacije seveda še niso znane. Vse naše priprave bodo podrejene temu cilju, upamo pa, da bomo tudi dotlej dostojno predstaviljali Slovenijo, pa tudi Logatec in obranili naslove   iz preteklosti.
Pogovarjal se je Albin Čuk
Uspešna ekipa: z leve proti desni klečijo Miha Martinčič, Drago Vilar ml, Aleš Muse, stoje Drago Vilar, Bogo Štempihar, Bogdan Makuc in Miha   Grom (Foto: D.Saffek)