CIIV DOMŽALE, 19.10.1990, letnik XXIX, št. 12 orocevaiec ČUDEN SMRAD v iutran ih uran cu« to nl kislem..? SKSSSS. Kaiieto,od IMMkl PJW»J5 z jutranjim kod nam smrai, wj« smradom zastrupia? oko,ja > Wl nam odgovcn. za vars^ ^ v izvršnem »vetu 9" Jf^asanie? \priskrbi odgovo^nato pP I u Domžalah il aktualno Dan mrtvih... Spomin... »Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob...« Nas slika kaj uči? In nas morda svari? MAJDA BATJER PRED DNEVOM MRTVIH: Spored komemoracij v občini Domžale DOMŽALE - 31. 10. ob 18. uri na domžalskem pokopališču pri grobišču borcev (velja za vse tri KS) MENGEŠ - 31. 10. ob 16. uri na Zaloški pri spomeniku talcev RADOMLJE - 31. 10. ob 17. uri pri grobišču padlih borcev v Radomljah TRZIN - 30. 10. ob 16.30 uri v avli šole v Trzinu PREVOJE _ 1. 11. ob 10. uri pri spomeniku Mrtva straža na Prevojah VIR - 31. 10. ob 11.30 uri pri spomeniku na Viru IHAN - 31. 10. ob 11. uri na pokopališču v Ihanu pri spomeniku padlih MORAVČE _ 1. 11. ob 8.15 uri pred spomenikom talcev v Moravčah VRHPOLJE _ 1. 11. ob 9. uri pri spomeniku Švedsko priznanje [iKEJl za jarški INDUPLATI Temelj priznanja: kakovost in točnost dobav V sezoni 1989/90 je švedska firma IKEA, ki ima svoje trgovine v 19. državah in predstavništva po celem svetu, organizirala posebno tekmovanje med svojimi dobavitelji. Kriterija, ki so ju pri ocenjevanju upoštevali in točkovali, sta bila kakovost izdelkov in točnost dobav, nagrada za 1. mesto pa 100.000 Skr. Iz Jugoslavije ima IKEA 64 dobaviteljev z različnih področij gospodarstva. Podjetje INDUPLATI Jarše je v tem tekmovanju zasedlo 2. mesto, pri čemer je potrebno poudariti, da je za zmagovalcem zaostala samo za dve točki. Vsekakor gre za lepo priznanje, pa četudi samo za moralno. Za priznanje čestitamo! UREDNIŠTVO JAVNA TRIBUNA 0 DENACIONALIZACIJI V DOMŽALAH: Tujega nočemo, svoje hočemo nazaj! Na javni tribuni sta sodelovala slovenski pravosodni minister dr. Rajko PIRNA T ter predsednik zakonodajno--pravne komisije Skupščine RS Anton TOMAŽIČ, pred- stavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja in drugi. Pomoč pri organiziranju je nudila SDZ - Občinski odbor Domžale. 3. seja vseh. treh. asborov Skupščine občine Domžale... Uvodni prispevek je podal dr. Rajko Pirnat, minister za pravosodje republike Slovenije. Posebej je poudaril, da je ena osnovnih zahtev novega časa popravek krivic, ki so bile z razlaščanjem storjene, kar pa • prinaša težaven in zelo dolgotrajen postopek in nelahko delo. Pri izvršnem svetu je bila ustanovljena komisija za denacionalizacijo, ki pripravlja za- Domžalčan Janez Jeglič-Johan na Ml Everestu Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da je naš občan Janez Jeglič-Johan skupaj z zakoncema Štrenfelj 7. oktobrra splezal na najvišjo goro sveta 8848 m visoki Mt. Everest. Johanu za izjemen dosežek iskreno čestitamo, saj je gotovo prvi Domžalčan na strehi sveta. VELIK USPEH MORAVSKIH MLADIH ŠP0RTHIK0V Pionirji Moravč ekipni prvaki Slovenije Rezultati: V organizaciji smučarskega kluba Termit je bilo nedavno v Moravčah organizirano ekipno prvenstvo Slove- . nije za pionirje do 11 let v P?st.av,: v smučarskih skokih na 1. SK TERMIT Moravče 22-metrski skakalnici. V lepem in sončnem vremenu je nastopilo 11 ekip, po zagrizenem boju pa je zmagala ekipa Moravč, ki je nastopala v postavi Javoršek, Go-stič, Peterka in Pecelj. Mo-ravčani so z otvoritvijo nove plastične skakalnice dosegli tako še en lep in odmeven uspeh. Tega so dopolnili s prvim mestom med vsemi slovenskimi ekipami. Za republiški naslov jim iskreno čestitamo! voršek, Marko Gostič. Uroš Peterka, Sašo Peceli trotehna Ilirija I. 547,8; 4. Fužinar Ravne 495,5; 5. AI-pina Žiri 481,9; 6. Triglav Kranj 459,8; 7. El. Ilirija II. 448,8; 8. Velenje II. 438,6; 9. Termit Ihan 432,6; 10. Triglav Kranj II. 394,8. konske rešitve o vračanju nezakonito in krivično odvzetega premoženja. Oblik tega nepravičnega jemanja premoženja je bilo veliko, zato bo tudi pot vsakega premoženja nazaj v roke prvotnemu in resničnemu lastniku specifična zaradi mnogih težav (najprej je pa treba sprejeti ustrezne zakone!) pa takojšnjih rezultatov ni pričakovati. Žal pa mnogi pričakujejo prav to, zato so jih pojasnjujoči na prvi tribuni na to nenehno opozarjali. »Ne bom zraven, če kdo misli, da. bomo pri tem vračanju premoženja uporabljali enake metode, kot so bile uporabljene pri odvzemu,« je pribil dr. Pirnat. Ropanje in kraje, kot so prizadeto pripovedovali mnogi občani svoja doživljanja povojnih let, pa se žal nadaljuje še danes. Med tistimi, ki danes lahko grabijo vse manj vredno in nizko ocenjeno družbeno premoženje so zlasti oni, ki so imeli v 45 letih povojnega časa priložnost, da si nagrabijo dovolj bogastva za današnje nakupe. V različne teme naravnanih diskusijah je bilo opozorjeno tudi na kraje intelektualne last- nine, izrečeno nezadovoljstvo nad tem, kako se hrani ustrezna katastrska in druga dokumentacija (skrb, da bi se »izgubila«) pa tudi jeza, ko se dogajajo tik pred vrnitvijo prvotnim lastnikom različne kupoprodajne transakcije. Cinizem, ironija, posmeh! Bilo pa je tudi nekaj neizrečenih misli, kot je denimo ta, da je jemala stara oblast, vračati mora pa tista, ki ni jemala. Ali pa misel - jemati so znali na hitro in brez komplikacij; za vrnitev pa se moramo razlaščeni brigati sami: s samoorga-niziranjem v ZLRP z zbiranjem težko dosegljivih podatkov, iskanjem dokumentacije ipd. Da bo vse to vendarle laže, so v Domžalah neposredno po javni tribuni konstituirali občinsko podružnico Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Vanjo so se nekateri bivši - t. j. razlaščeni lastniki premoženja'že vpisali, nekateri se bodo lahko z izpolnitvijo današnje objavljene prijavnice ali pa to lahko store tako, da obiščejo sedež SDZ v Domžalah, Ljubljanska 70, telefon: 721-359. M. BROJAN ■■ iiiiiriii'iiuiin ■ ■ r*p\ ■■ « i . 11 i > i •' i > <■■< ■Si ™l t ■ ' i ibbi ■■■»»«■■■■■>■■■«■■■■' ■■■■■■■■'■■■■■■■■-■■i ■ ■»■'■■■■■■■■-■■a ■ ■' ■ ■■■■■■■■■ (■■■■■■■■' . Janezek smel vprašati... Spominjam se tistih časov iz začetkov svojega novinarskega dela v Leku, ko je bilo Se vse tako - kot danes ni več. Biti novinar v tovarni, biti urednik časopisa, ki teži, da bi delavcem povedal o delu te iste tovarne kaj več - je bilo - da se reče - Bog pomagaj! In tako me nekega dne pokličejo h generalnemu, ne da bi vedel zakaj me hoče. »Takole ne bo šlo več, Brojan! Tovarna (mislil pa je sebe!) ne more prenesti več vsega, kar počnete. Direkten bom, saj tole prispodobo boste razumeli: jaz sem za vas zidar, vi ste palir, ki mi pripravlja malto. In porka-madona, pripravljali mi boste tako, kot jo jaz hočem - ali pa boste šli...« ...Šel sem... Da, za malto gre! V prenesenem pomenu seveda, pravzaprav pa gre za časopis. Tudi nas tu in zdaj, ki ga nekoliko drugačnega skušamo izdajati po najboljših močeh. Naj bo zapisano in nikoli izbrisano: Četudi se komu morda zdi drugače in to tudi že prebiramo drugje, nam na misel ne pade, da bi poslej morda lakirali kar lakiranja ni vredno. Všečnost kot zahteva denimo struktura ustanovitelja (služb, organov ali koga drugega) je stvar njihove zateženosti in predsodkov, ki jim ne bo ustreženo. Pred časom smo že doživeli ob objavi članka - ki je bilo pravzaprav le vprašanje iz Šentjakoba različne grožnje. Bila je - med drugim tudi grožnja nekdanjega občinskega veljaka (danes zasebnika), da ne bo dal prej miru, dokler časopisa ne bo... Tako je to v realnosti, vendar je prav ta realnost del vsebine dela, ko nastaja časopis. Časopis in ljudje okrog njega brez kakršnegakoli poguma je izgubil nekaj najbolj neobhodnega, kar za svoj obstoj potrebuje. Za to naj se ob teh časih, ki so na nek način prelomni, zapiše še enkrat: kot vednost informacija, obljuba in zaveza: V službi resnice in pravice želimo biti, kar smo ljudem oboje dolžni. NE za apriorno in načrtovano všečnost, četudi jo kdo od naših nasprotnikov napoveduje ali ustanoviteljev pričakuje. Neodvisen časopis nismo, vendar nas to V nobenem primeru ne odvezuje od zapisane obljube. Ali bo Janezek smel vprašati? se nam je zapisalo. Odgovora si sicer ne pišemo sami, vendar odgovarjamo. Odgovor je članek, ki ste ga pravkar prebrali. Odgovorni urednik: MATJAŽ BROJAN Prvi krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov v Krtini V sončnem nedeljskem dopoldnevu se je 30. 9. 1990 zbralo v osnovni šoli Krtina 30 ljudi in prisostvovalo ustanovitvi prvega krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov občine Domžale. V prisotnosti predsedstva Občinskega odbora SKD je prisotne pozdravil g. Anton Tomažič, republiški poslanec in predsednik Demosa v naši občini. Po uvodnih govorih predsednika SKD Bogdana Osolina, ki je predstavil program in statut stranke in gospoda Tomažiča, ki je pojasnjeval aktualna dogajanja v slovenski skupščini, sta bili predlagani in potrjeni za začasnega predsednika Krajevnega odbora Krtina g. Ivanka Jeretina, za tajnika pa g. Marinka Stražar. V osrednjem delu so krajani nakazali problematiko, ki je ni tako malo. Zanimali so se za vračanje zemlje, vse v zvezi s komasacijo, razsvetljavo kraja, asfaltnimi deli. Motijo jih prevelike razlike v pokojninah. Zanima jih odgovornost vodilnih delavcev v stečajnih podjetjih, posebno še afera Smelta. Mnenja so, da v KS Krtina ni dovolj posluha za probleme krajanov, čeprav imajo nameščenega profesionalnega delavca, ki bo moral pomagati reševati krajevno problematiko. Prepričani so, da bi nov delavec z vestnejšim delom v mnogo krajšem času opravil vse potrebno. Prav tako si želijo več pristnih odnosov in stikov z osnovno šolo Dob. V zaključnem delu smo se ob pecivu, ki so ga spekle domačinke, pogovorili še o marsikateri pereči zadevi, razšli smo se s prijetnimi občutki domačnosti in z zavestjo, da smo storili nekaj koristnega. Če imate tudi vi podobne probleme, se oglasite na sedežu SKD Domžale, Ljubljanska 70/1 (nasproti avtobusne postaje) ob ponedeljkih od 10.00 do 12.00 ure ali ob sredah od 16.00 do 18.00 ure. Ob omenjenem času nas dobite tudi na telefonski številki 721-359. Dogovorili se bomo, prišli in ustanovili vaš krajevni odbor z ljudmi, ki jim zaupate in ti bodo vso problematiko posredovali na SKD Domžale, kjer jo bomo skupaj poskušali v največji možni meri uresničiti. Darinka Grum 0B TEDNU OTROKA Družina ni povsod srečno okolje... Danes je družina vse prej kot topel, varen dom staršev in otrok. Naš čas in družba sta naredila družino samotno in prazno. Otroci so ovira. Mož beži iz praznega doma, po letih beganja pa se vrača in hrepeni po družinski sreči. Pregovor pravi: »Na ženi dom stoji!« Današnja zaposlena žena pri delu misli na otroke, doma pa misli na delo, ki ga ni opravila. Vse to čuti družina. Pride do trenj in pogosto gre družina po zlu. Žene ob tem hudo trpijo. Zaradi nje morajo otroci veliko prestati. Pogosto so sami. Nikoli niso z njimi, kadar si to najbolj želijo. Otroci potrebujejo starše tako kot zraka in kruha. Zakoni bi morali varovati nalogo, h kateri je poklicana žena po svoji naravi in priznavati njeni osebi dolžno svobodo z enakimi pravicami. Družina, brez katere ne more obstati nobena družba, ima pravico do pomoči, kiji zagotavlja zdrav razvoj. Mladoporočenci zaman čakajo na ustrezno stanovanje, zaradi česar prihaja v nevarnost njihova skupnost. Mladina beži iz tesnega doma in na ulici išče nadomestila med vrstniki, da bi jih nihče ne nadzoroval. Mi vsi smo odgovorni za naš čas. Odgovorni smo pred našo krščansko vestjo. META ZUPANČIČ PREGLED GOSPODARJENJA NA TRIČETRT LETA: Nezaposlenih v občini -že več kot 830... Podatke o gospodarjenju v občini nam je posredoval sekretar Sekretariata za družbeno planiranje In razvoj Zoran KRAMŽAR Podatki, ki jih v občinski upravni organ pošiljajo periodično posamezne tovarne nam govorijo, da industrijska proizvodnja v naši občini ne upada s tolikšno intenziteto kot je značilna za Slovenijo, četudi je res, da se zaostanek za enakim lanskim poprečjem povečuje. Medtem, ko se je lanski industrijski proizvodnji republike letošnja približala le na 89 odstotkov, smo v občini tačas na 95 odstotkih lanske proizvodnje v istem obdobju. Žal se zaradi upadanja prodaje povečujejo zaloge. Padec prodaje je dokaj velik, zlasti v prodaji tehničnega blaga, manjši pa je - kar je razumljivo - v prodaji živilskih proizvodov. Ekonomske osnove s tujino karakterizirata padanje izvoza in naraščanje uvoza. Izvoz se še kar naprej zmanjšuje, uvoz pa stag- ZDRUŽENJE RAZLAŠČENIH LASTNIKOV PREMOŽENJA PODRUŽNICA DOMŽALE: Podpisani Naslov_ Pošta_ PRISTOPNA IZJAVA -Rojen_ Občina Telefon doma Poklic _ V službi Izobrazba Pristopne izjave pošljite na naslov: SDZ Domžale, Ljubljanska 70/1 61230 Domžale Podpis: Vse informacije lahko dobite v pisarni SDZ na Ljubljanski 70/1, telefon 721-359 vsak torek in četrtek od 16.30 do 18.30 juc__ nira. Kot Z indeksnimi točkami prikažejo ekonomisti je pokritost uvoza z izvozom 124; lani 125 indeksnih točk. Pri tem velja povedati, da je opažen velik padec izvoza na klirinško področje, medtem ko je z izvozom na konvertibilna področja položaj boljši... Kako je z zaposlovanjem? V letošnjem juliju je bilo v domžalskem združenem delu zaposlenih 10600 kar je skoraj 8 odstotkov manj kot je bilo zaposlenih v občini v enakem času lani. V negospodarstvu je bilo zaposlenih za 3 odstotke manj. Število tistih, ki so brez dela se je v enem mesecu povečalo s 793 na 833. ob tem pa to število še kar naprej narašča, četudi nekoliko počasneje. Predvidevajo, da bo ob koncu leta v občini nezaposlenih že 1000 ljudi. , Nekaj tovarn se tačas v občini nahaja v velikih težavah podka-pitaliziranosti, zmanjšani prodaji, ki je posledica izgube trgov, zmanjšanje kupne moči prebivalstva in tudi iz drugih vzrokov. Groženj ali neposrednih nevarnosti za stečaje ni, čeprav likvidnostni položaj v domžalskih tovarnah ni rožnat. Ko v konkretni tovarni ne morejo več poravnati niti družbenih obveznosti, je položaj gotovo pereč. Takih primerov je nekaj, vendar so taki primeri pred očesom javnosti skriti. Izgubašev je tudi nekaj, celo med zasebniki oz. v manjših zasebnih firmah. Res je pa, da v teh primerih ne gre za velike izgube in dramatične številke. TEŽAVE MENGEŠKEGA KOLEKTIVA Bo žalna koračnica poslednja melodija Melodije? Težave mengeškega kolektiva - pretežnega izdelovalca glasbil so se začele že pred nekaj leti, saj poslujejo že dalj časa na robu obstoja. Pred leti se je kot sanator pojavila ELEKTROTEHNA TOZD ELEX, ki je dolgo časa s sredstvi za sanacijo podaljševala agonijo kolektiva. Izpad prodaje, nesposobnost izvažati v večji meri (kvaliteta!!), padec kupne moči, konkurenca iz daljnih držav, zastarelost tehnologije ter še kaj so rezultirale pot v propad pred katerim so se delavci kolektiva danes dokončno znašli. se niti ne ve, kdo naj bi ga dal... Obeta se t.i. programirani stečaj, ki je kot oblika razrešitve postal nekaj običajnega. Ali bodo delavci tudi po objavi stečaja še ohranili delo nihče ne ve, saj zaupanja praktično ni več, zlasti še, če je v papirjih, kjer se razrešuje usoda, velikokrat zapisana beseda »verjetno«... Sicer pa kot so poudarili na seji IS občine - edina rešitev je v denarju, zaupanju in boljših medsebojnih odnosih. Ti pa so tačas taki, da so še ti prispevali za hitrejšo hojo v prepad. BROJAN Elex je večinski upnik Melodije, ki je tako že skoraj v celoti Elexova lastnina. Račun Melodije je blokiran že dolgo, približuje se začetek novembra, ko za delavce tovarne ni upanja, da bi ji njen račun naposled debloki-rali. Prav ljudje - zaposleni, njihove usode so največji problem tega tačas najbolj bolnega gospodarskega bolnika v občini. Zanje so se v največji meri zavzeli v občinskih sindikatih, vendar je prava in edina pomoč le v denarju, ki ga Melodija za nadaljnji obstoj mora imeti, žal pa POTROŠNIŠKA ZADRUGA TUDI V NAŠI OBČINI: Zate gre, potrošnik! Iniciativni odbor za ustanovitev potrošniške zadruge vabi vse zainteresirane občane k včlanjevanju. Krizni čas je pravi trenutek za združevanje v potrošniško zadrugo, ki bo delovala pb načelih zadružništva. Blago za svoje člane bo kupovala neposredno pri proizvajalcu oz. pri najboljših ponudnikih. Razdeljevanje oz. dostavo naročenega blaga svojim članom bo zadruga organizirala tako, da bodo manipulativni stroški čim manjši. Po posebnem naročilu bo možna dostava tudi na dom. O potrebnem izboru blaga ter za način poslovanja se bomo dogovorili na sestanku, na katerega bomo povabili vse, ki se bodo pismeno javili s svojim točnim naslovom (telefonom) iniciativnemu odboru, ki pozna zadružni način poslovanja na naslov: Kmetijska zadruga, Koščeva 2, Domžale, telefon 711-179 ali 713-195 vsak delavnik od 12. do 14. ure. Vaše sporočilo pričakujemo do 31. 10. 1990. Potrošnik, zate gre! Iniciativni odbor DILEME NAŠE PRIHODNJE POZIDAVE: Kje zidati - to je zdaj vprašanje... Neizpodbito dejstvo je, da je z stanovanjsko zidavo - tolikšno kot smo ji bili priča v minulih dveh desetletjih - zagotovo konec. Potrebe po stanovanjih pa seveda ostajajo. Ocenjujejo, da v Domžalah potrebujemo na leto približno 30 stanovanj. Ker je iluzorno misliti, da bi se vsi, ki stanovanje potrebujejo lotili gradnje zasebne hiše, bo treba predvideti prostore za blokovno gradnjo. V Domžalah je več možnih variant za tako gradnjo: ob šoli Šlandrove brigade, pa ob Krakovski cesti, vse pa kaže, da bo do stanovanjske gradnje najprej prišlo v centru Domžal (od stavbe Milice do gostilne Ke-ber). To predvideno gradnjo že nekaj časa poimenujejo s C-15. Gre za podobno gradnjo kot je SPB-1, vendar za bistveno manše dimenzije. Objekt bo po velikosti in gabaritih le tretjina ali četrtina SPB-1. V pritličju naj bi bili poslovni prostori, v nadstopju objekta pa bi bila vsega 171 stanovanj. Seveda bodo zagotovljeno (v kleti ob- jekta in na prostem) ustrezno število parkirnih mest. Seveda pa se z dilemami - kje zidati soočajo tudi v Mengšu, Moravčah in še kje. V Mengšu je blokovna gradnja praktično zaključena, prostor je le še za kak posamičen blok. V Moravčah so sredi kraja zastavili gradnjo stanovanjsko-poslovnodnega bloka (v prit-Ijičju bodo poslovni prostori, v nadstropjih stanovanja), gradijo na Prevojah, razmišljajo pa tudi drugje... Gradilo se bo še, gotovo pa ne s takim tempom, kot se je do sedaj... B. Kdo je kdo »na občini« Ervin-Anton SCHWARZBARTL - predsednik Skupščine občine Domžale Jurij BERLOT - podpredsednik Skupščine občine Domžale Marko VRESK - predsednik Zbora združenega dela SO Domžale Ciril SMRKOLJ - podpredsednik Zbora združenega dela SO Domžale Janez ŠKRLEP - predsednik Zbora krajevnih skupnosti SO Domžale Andrej SENICA - podpredsednik Zbora krajevnih skupnosti SO Domžale France GORŠE - predsednik Družbenopolitičnega zbora SO Domžale Simon MAVSAR - podpredsednik Družbenopolitičnega zbora SO Domžale Vsi zgoraj navedeni so po funkciji člani Predsedstva SO Domžale. Lado GORIČAN - sekretar Skupščine občine Domžale in sekretar Sekretariata skupščine in Izvršnega sveta SO Domžale Anton PRESKAR - predsednik Izvršnega sveta SO Domžale Zoran KRAMŽAR - podpredsednik Izvršnega sveta SO Domžale in sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale Franci JUHANT - podpredsednik Izvršnega sveta in sekretar Sekretariata za občo upravo občine Domžale Janez KOVAČ - član Izvršnega sveta in sekretar Sekretariata za urejanje prostorov in varstvo okolja Bogdan ZUPAN - član Izvršnega sveta in sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo občine Domžale, zadolžen tudi za področje notranjih zadev Janez NARAT - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za področje financ Anton DEMOJZES - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za področje kmetijstva Irena GRIĆAR - članica Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžena za področje družbenih dejavnosti Milan JENČIĆ - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za področje gospodarstva, trgovine in turizma Matjaž KARLO VŠEK - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za področje staribvanjsko-komunalnega gospodarstva Jože LENIČ - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za področje varstva okolja Zoran POLJŠAK - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za področje drobnega gospodarstva in podjetništva Branko HEFERLE - sekretar Izvršnega sveta SO Domžale Zmago ČERMEU - direktor Geodetske uprave Občine Domžale Miran GRAJZAR - direktor Uprave za družbene prihodke Občine Domžale Roman KALUŠNIK - pomočnik direktorja Uprave za družbene prihodke Občine Domžale Franc KOROŠEC - direktor Uprave za inšpekcijske službe Občine Domžale Janez LOZINŠEK - direktor Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov (do 31. 10. 1990) Irena KOS - pomočnica sekretarja Sekretariata za občo upravo Občine Domžale Jagoda KOSMINA - pomočnica sekretarja Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja France GORŠE - pomočnik sekretarja Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj O neurejenih vprašanjih kmetijstva se redkokdaj resno pogovarjamo. Večinoma tedaj, ko smo soočeni z novimi cenami kmetijskih pridelkov. Tokrat smo k pogovoru povabili člana Kmečke zveze Slovenije - podružnice Domžale, sicer našega podpredsednika - ing. agronomije JURIJA BERLOTA. Pred nedavnim je bil na njegovo pobudo pripravljen v okviru Kmečke zveze posvet zainteresiranih za kmetijstvo. Tudi o tem posvetu sva spregovorila, sicer pa sva govorila največ o problemih, ki zadevajo kmeta in njegovo delo. Kmetijstvo je gospodarska panoga. Ali je stanje v njem tako, da je kmetijstvo, sicer pretežno družbeno - finančno pomembna gospodarska dejavnost ali je le marginalna? Kmetijstvo je statistično ocenjeno z majhnim odstotkom družbenega proizvoda. Narava kmetijske proizvodnje je omejena pri širjenju na zemljiške vire, glede na tehnološke možnosti in potrebe prebivalstva. Realno ni pričakovati, da bi kmetijstvo v osnovi bistveno povečalo delež v družbenem proizvodu, omejeno z naravnimi danostmi, ki se za kmetijstvo žal še poslabšujejo. Kljub temu majhnemu odstotku družbenega proizvoda je kmetijstvo strateška dejavnost preko katere se oblikujejo stroški vseh drugih dejavnosti. Strošek za prehrano prebivalstva se prej ali slej pokaže tudi v ceni industrijskega proizvoda ali katerekoli usluge. Ker se zahodni ekonomisti zavedajo kako pomembna je primerna pariteta vhodnih stroškov pri vsaki dejavnosti z administrativnimi ukrepi kontrolirajo kmetijstvo, tako da se kljub upoštevanju tržnih odnosov kmetijstvo ne znajde pred vrati bankrota. Pri nas pa je vedno na mejo preživetja in gole reprodukcije. Zaključek bi lahko povzeli takole: urejeno kmetijstvo nikoli ne bo prinašalo tako visokih profitnih stopenj kot ostale dejavnosti, vendar bo sposobno ohranjati svoj obstoj in kvaliteten razvoj: če mu bomo dali pogoje in možnosti za to. Kaj vam pomeni kvaliteta v kmetijstvu? Kvaliteta v kmetijstvu pomeni, da proizvajalec dosega predpisane standarde, ki veljajo za tržni proizvod ob doseganju take tržne cene, ki mu zagotavlja nadaljevanje proizvodnje, konkretno: pridelovalec mleka naj bi mleko pridobival na način, ki bo zagotavljal higiensko neoporečnost, prehransko ustreznost in primerno ceno. Primerna cena bo prej ali slej tista cena, katera velja za naš srednjeevropski prostor, kvaliteta izdelka pa mora biti taka, da bo izdelek primeren ne le za domači temveč tudi tuji trg. Ali našemu kmetijstvu to že uspeva? Na nekaterih področjih že! Na primer pri pitanju mladega goveda dosegajo pri Agroemoni izvozno kakovost in tako je-že od leta 1970 dalje. Za ilustracijo že velja povedati, da se kg žive teže tako kvalitetne živine v Italijo proda po 2200 lir za kg. Kaj to pomeni? To pomeni, da smo za evropski trg predragi, kajti predlagane cene oz. strokovni izračuni Kmetijskega inštituta o stroških prireje kg žive teže se sučejo pri 30' din za kg. V sedanjih razmerah tečaja dinarja gremo tako zavestno v izgubo. Kmetijstvo je tudi in predvsem stroka. Kaj v občini počnemo, da bi v kmetijstvu pridobili v strokovnem smislu? Stroko predstavljajo agronomi in tehniki različnih strokovnih usmeritev, ki delajo bodisi kot pospeševalci ali kot strokovnjaki v kmetijskih ustanovah in podjetjih. Za širši kmetijski prostor - to je za kmete je in plačevati okrog 40 odstotkov obresti kar pomeni, da je njegova proizvodnja že vnaprej obsojena na izgubo. Vzpostaviti bi morali sistem hipotekarnih kreditov, morda na devizni osnovi. Naši ministri bi morali vzeti za primer kako naj bo organizirano kmetijsko kreditiranje denimo v sosednji Avstriji. Kaj je v tem smislu prispeval posvet zainteresiranih za kmetijstvo, ki ste ga pred dnevi pripravili v Domžalah? Kot že sam naslov pove. sem želel, da se pod okriljem Kmečke zveze soočijo vsi, ki se preživljajo z zemljo ali kmetijsko proizvodnjo na tak ali drugačen način. Ugotovili smo, da so interesi kmetov ali družbenih podjetnikov identični in da je POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM SOB DOMŽALE, ING. AGRONOMIJE JURIJEM BERLOTOM: Odrinjeno v kot— a življenjsko potrebno kmetijstvo pomembno predvsem kakovostno pospeševanje, ki je sedaj preneseno pod okrilje republike. Prej oziroma dosedaj so pospeševalci opravljali svoje delo v okviru kmetijske zadruge. V Kmečki zvezi se bomo zavzemali, da bi pospeševalci, če so oni eksponenti stroke, dobili vse možnosti za kakovostno delo, kar pa seveda potegne za sabo tudi materialne stroške. Na Finskem je pospeševalec, ki obišče kmetijo, opremljen z njeno kartoteko, ki je računalniško vodena, prav tako pa ima pospeševalec v spominu svojega računalnika tudi vse druge pomembne podatke za tekoče svetovanje s strokovnega področja. Do današnjega dne so imeli pospeševalci dejansko status napol mana-gerja napol komercialista - kmetijski strokovnjaki so bili šele v drugem planu. žal. Kaj storiti za večjo in boljšo kmetijsko pridelavo pri zasebnikih? Osnovni pogoj za večjo pridelavo, ki naj bi bila tudi cenejša, je večji obseg njihovega dela, zaokroženost kmetijskih zemljišč (komasacije) in pa cenejše vhodne surovine. To pomeni oprostitev konkurence pri nabavi osnovnih reprodukcijskih surovin, ki jih kmet potrebuje. Tu gre še za ustrezno regresiranje države, ki naj prispeva svoj delež za kmetijstvo. Kmetijstvo torej rabi denar... Res je, danes smo v položaju, ko se nam kot izredno počasnim obra-čevalcem zalog postavlja pod vprašaj naš obstoj: tudi zaradi neustreznega trga denarja. Primer: če hoče mlad kmet nabaviti mlado govedo za pitanje in nima lastnih sredstev, se mora zadolžiti pri ustrezni banki v slovenski kmečki zvezi potrebno združiti vse kmetijske proizvajalce, ki bodo s svojo strokovnostjo uresničevali kmetijske programe, za katere vsi vemo, da imajo strateški pomen. Ugotovili smo, da stroka ne sme imeti bojazni pred lastninjenjem, katerega pričakujemo in bo ena od osnov kateri se bo nov kmetijski program moral podrediti. Zemlja in obdelovalci potrebujejo strokovnjake, agronome in tragično bi bilo, če bi nam še kakovostni kadri, ki so pridobivali izkušnje v državnem kmetijstvu v drugih panogah... Povejte nam nekaj besed o temeljnih ciljih KZS v Domažalah. Gre v osnovi za politično koncisi-rano delo stranke ali pa morda za konkretno zasnovane cUje v kmetijstvu? Vaše vprašanje je široko zastavljeno, tako da moram podati posamične odgovore. Politični motiv Kmečke zveze je v krepitvi parlamentarizma v spodbujanju individualnih dobrih pobud kjerkoli, sicer pa ne moremo mimo stroke, ki se ji reče kmetijstvo. Poudariti želim, da je kmečka zveza politična stranka, ki ni rezervirana samo za kmete in kmetice, temveč je odprta za vse napredno misleče ljudi, ki sb pripravljeni sodelovati, dajati pobudo in tudi delati pri izvedbi strankinih programov. Kmečka zveza je zelo ponosna na organizatorje kmečkega praznika v Moravčah, aktiv kmečkih žena in na kmečko mladino. Zelo veseli bomo, če bomo v občini lahko oživili naše kmečke tradicije, ki so lahko tudi del krajevne turistične ponudbe. Na tem področju so še velike rezerve. Povsod! Kaj naj bo vsebina dela novoustanovljene komisije pri Skupščini za razvoj podeželja? Komisija bo pripravila načrt svojega dela, v njem bo opredelila naloge po področjih. Pred predstavitvijo programa pa bomo v okviru občinske skupščine omogočili članom komisije, da se razgledajo po občinah, ki so v tem oziru bolj razvite od nas in tudi v tujini. Na podlagi teh spoznanj, katere bodo naši člani dobili, pričakujemo kvaliteten načrt, ki ga bo skupščina posredovala izvršnemu svetu. Ta bo na podlagi tega načrta prispeval k uresničitvi konkretnih načrtov. Gre za konkretne naloge, ki naj bi jih v smislu oživljanja podeželja predstavili javnosti. Kaj presojate za prednostno nalogo, h kateri želite tudi kot podpredsednik prispevati? Prednostna naloga s kmetijskega področja je urejanje financiranja kmetijske proizvodnje. Problemi kreditiranja ne zadevajo samo kmetijske proizvodnje, temveč vse panoge, ki zahtevajo večje vložke ali razvojno delo in njihov osnovni namen in doseganje takojšnjih finančnih rezultatov. Moja velika želja je, da bi ljudje v kmetijstvu z veseljem oskrbovali občane s svojimi proizvodi; brez občutka, da jim je kdo kaj dolžan, oz. da jim je kdo kaj vzel. Prav tako pa si želim, da bi bili vsi občani zadovoljni s preskrbo katero mora zagotavljati kmetijstvo. Dolžni smo mu omogočiti, da bo kmetijstvo to pričakovanje lahko uresničilo. . Pogovor opravil: M.BROJAN DELAVCI CENTRA ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE SMO GOSTILI ZNANEGA DANSKEGA STROKOVNJAKA GOSPODA NILSA KVNDRUPA: ... radi me imejte, četudi ne zaslužim... Ena od uspelih srečanj v tem tednu je bil tudi seminar strokovnih delavcev, ki so se udeležili predavanja prof. Nilsa Kvndrupa, upokojenega rektorja pedagoške akademije z Danske, ki je na povabilo Centra za socialno delo, gostoval v Domžalah. Prof. Nilsa Kvndrupa smo na našem Centru že poznali, saj smo eno do njegovih uspešnih predavalj že uporabili, pri delu z rejnicami in nekaterimi starši (osnovna šola Josip Broz, osnovna šola Moravče). Posebej za to priložnost nam je prof. Kvndrup pripravil predavanje »RADOST IN SREČA VZGAJANJA.« Z predavanjem nam je prof. na njemu lasten način izredno subtilno predstavil pomen in globino medsebojnih odnosov z poudarkom na odnosu otrok - vzgojitelj. ki ga je večina udeležencev doživela kot nek nov način razmišljanja o svojih vlogah, vlogi starša, vzgojitelja, učitelja ali strokovnega delavca, ki dela z ljudmi. Njegova razmišljanja' so izjemno bogata, skorajda vsak stavek iz njegovega izvajanja nam je dal obilico snovi za razpravo in razmišljanje o sebi v različnih vlogah, v katere smo postavljeni pri delu in v osebnem življenju. V ilustracijo njegovega predavanja mogoče le ena od njegovih misli: »Lahko se smejemo skupaj z otrokom, vendar ne njemu. Najstrašnejša stvar za otroka je, če je izpostavljen posmehu.« Ste tudi vi kdaj razmišljali kako pomembno je to?! Vabila za predavanja smo poslali v občini: (VVO šolam. Zdravstvenemu domu in pa Centrom za socialno delo v celotni Sloveniji, vzgojnim zavodom in posameznim strokovnim sekcija. Prijavilo in udeležilo predavanja se je okoli 100 strokovnih delavcev iz omenjenih institucij iz vse Slovenije. Predavanje je prevajala prof. Meta Kramar, klin. psih. iz Univerzitetne klinične bolnišnice za psihiatrijo Ljubljana, ki tudi sicer obilo sodeluje z našo ustanovo. Po predavanju so udeleženci izkoristili prisotnost prof. Kvndrupa in mu postavili vrsto vprašanj. Po skupnem pogovoru smo organizirali še pogovore o manjših skupinah (največ 13 udeležencev), ki so jih vodili strokovni delavci centra, eno skupino pa strokovna delavka Zdravstvenega doma. Z zaključki skupin smo prof. Kvndrupa in prof. Kra-marjevo seznanili v popoldanskem času na centru, kjer smo prof. gostili še celo popoldne. Po dolgi, strokovni diskusiji smo obiskali in si ogledali cerkev v Grobljah in na koncu obiskali še rejniško družino v Krašnji, kjer se je prof. seznanil še z dejavnostjo rejništva v naši občini. Menimo, da je bil dan, ki smo ga preživeli skupaj izjemno bogat in to v smislu strokovne in osebnostne rasti. Za organizacijo tega dne smo dobili vrsto pohval in pozitivnih odzivov, ki so za nas vzpodbuda za nadalnje delo. Delavci centra pa bi se tudi želeli zahvaliti prof. Meti Kramar za sodelovanje, posebej pa ravnateljici in delavcem OŠ Olge Avbelj, ki je bila izjemno prijeten gostite-telj, saj je bilo predavanje in skupinsko delo organizirano na tej šoli. Žal Center za socialno delo nima na razpolago ustreznih prostorov za strokovno delo v tako širokem obsegu. Vlasta ROZMAN OBVESTILO Srečanje bivših interni-rancev OBČINSKI ODBOR ZZB NOV DOMŽALE IN KOMISIJA ZA BIVŠE ZAPORNIKE IN INTERNIRANCE ORGANIZIRATA TUDI LETOS TRADICIONALNO SREČANJE INTERNIRANCEV. LETOŠNJE SREČANJE BO V SOBOTO 27. OKTOBRA OB 13. URI V GOSTIŠČU »KAVKA« V MORAVČAH. INTERESENTI NAJ SE PRIJAVIJO V SVOJIH KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH ZB NOV IN VVI NOV DO NAJKASNEJE 22. OKTOBRA 1990. VABLJENI! MOČ IN NEMOČ CENTRA ZA SOCIALNO DELO: Kako varna je jesen življenja (nadaljevanje iz prejšnje številke) Kako le s premoženjskopravnimi opravili Zdrav človek, ki je sosoben razumsko presojati, ima pravico sam razpolagati s svojim imetjem ter se odločati kako bo z njim ravnal. Zlasti starejšim ljudem se večkrat zgodi, da postanejo zaradi bolezni priklenjeni na posteljo, sobo, bolnišnico in zaradi omejenega gibanja težko opravljajo različne opravke v zvezi s svojim premoženjem in denarnimi zadevami. Velikokrat je problem dviga pokojnine, vezave denarja, dviga iz hranilne knjižice, ipd. V takšnem primeru lahko starostnik vse premoženjsko pravne in enarne zadeve ureja po pooblaščencu. Pooblaščenec je oseba, ki jo imenuje oz., določi sam starostnik in jo pooblasti za urejanje nekaterih ali vseh njegovih stvari po njegovih navodilih. Pooblaščenec mora imeti pismeno pooblastilo, ki mora biti overjeno od pristojnega organa. Overitev pooblastila so dolžni delavci služb v takšnih primerih opraviti na domu ali v bolnišnici. Na primer za dvig denarja iz hranilne knjižice lahko starostnik pooblasti osebo, ki mu je dolžna prinašati denar. Ponudba velja za urejanje zadev v zvezi s nepremičnim premoženjem - hišo, zemljiščem, najemnini in podobno. Pooblastilo v tem primeru overi sodišče. Ad. kako varna je jesen življenja... Kadar pa starejša oseba ni sposobna izražati lastne volje in ni sposobna skrbeti zase, pa ji je Center za socialno delo dolžan postaviti skrbnika. Skrbnik je lahko zadolžen le za opravljanje določenih del v zvezi z varovancem ali pa prevzame celotno skrb za varovanca. Celotno skrb potrebujejo osebe, ki jim je odvzeta popolna poslovna sposobnost, delno tiste, ki jim je odvzeta delna poslovna sposobnost. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti izdaja sodišče na predlog ustanov ali posameznikov po predhodnem zakonsko določenem postopku. Če je bila starostniku odvzeta poslovna sposobnost mora skrbnik zanj skrbeti tako kot za mladoletnega otroka, varovati njegove interese in njemu v korist upravljati premoženje. Če je starostnik sposoben izraziti želje, je dolžan upoštevati le-te. Kadar pa je bila osebi odvzeta delna poslovna sposobnost, pa ima skrbnik dolžnost opravljati tiste naloge, ki jih varovanec ne zmore sam. Veliko je oseb, ki so še sposobne skrbeti za svoje osebno varstvo, ne znajdejo pa se več pri urejanju denarnih in premoženjskih zadev. V tem primeru je potrebna pomoč in soglasje skrbnika. Skrbnik je o svojem delu dolžan poročati centru za socialno delo vsaj enkrat letno, po potrebi pa tudi večkrat. Oblike pomoči, ki jih starostnik lahko koristi v okviru naše občine Poleg naše ustanove, ki ima kot že rečeno, vlogo svetovanja, informiranja in razbremenjevanja ljudi v stiski z obliko svetovanja in svetovalnih razgovorov, pa za starejše ljudi v občini skrbijo še Zdravstveni dom Domžale, Dom upokojencev Domažle in Dom počitka Mengeš s konkretnimi uslugami. Zdravstveni dom Domžale nudi poleg redne zdravstvene skrbi za starejše občane tudi strokovno in laično pomoč starostnikom. Patronažna služba nudi redno stor-kovno pomoč po navodilih zdravnika. Pomaga pa tudi urejati laično pomoč na domu. Dom počitka Mengeš in Dom upokojencev Domžale izvajata poleg rednega domskega varstva starostnikov tudi nekatere dejavnosti za starejše občane, ki žive doma. Tako lahko oddaste v dom oprati perilo. Starostniki, ki še lahko prihajajo v dom, imajo možnost prehrane - zlasti kosila. Prehrano je možno nositi tudi na dom, če je možno organizirati prinašanje hrane. Zlasti za razbremenitev svojcev je morda ugodna ponudba počitniškega varstva starostnikov s strani obeh domov. Vse te oblike pomoči starostniki koristijo še v manjšem obsegu. Predvsem je malo interesa za prehrano, ker ni organiziranega prevoza prehrane, starostniki preživijo nenavadno precej daleč od domov, zato zanje ta pomoč ne pride v poštev, čeprav bi jo potrebovali. Kakšne oblike pomoči bi bilo še potrebno razviti Menimo, da so to že prvi zametki kvalitetnejše pomoči starejšim. Nujno bi bilo potreno razmišljati še o drugih oblikah, ki bi starejšim omogočale čim dalje živeti v svoji domači oskrbi. Zlasti tu mislimo na dnevno varstvo ostarelih v domu upokojencev. Ta oblika varstva bi morda pripomogla k lažji prebroditvi krize v primerih, kadar bi moral starostnik ostati v domu. Poleg te oblike pa bi bilo potrebno organizirati tudi ustrezno gospodinjsko pomoč ostarelim na domu. V preteklosti smo po naši oceni tako družba kot celota kot tudi strokovne institucije vse preveč obšli potrebe starejših, ter vso skrb nalagali le svojcem ter enim in drugim kot edino rešitev in pomoč ponudili vključitev starejšega človeka v dom upokojencev. Vse te dodatne oblike pomoči, ki so nujne, bomo po naši oceni lahko kvalitetno organizirali s tesnim medsebojnim sodelovanjem vseh institucij, ki skrbijo za kvaliteto življenja tako starejših kot njihovih svojcev in najbližjih. Kljub tem pomanjkljivostim pa opažamo, da zlasti v vaških krajevnih skupnostih starejši človek ne ostaja vedno sam. Veliko dela poteka preko raznih društev, RK ali pa kar tako sontano, da sosed pomaga starejšemu sosedu prostovoljno. Te oblike prostovoljnega dela bi morali v bodoče še krepiti, jim morali dati moralno in družbeno priznanje ter tudi strokovno pomoč. Razmišljamo o razvoju centrov za pomoč starejšim v okviru društev in drugih ustanov. To naj bi bile stične točke med prostovoljci in strokovnimi delavci, saj prostovoljci vedno ne morejo nuditi vseh oblik ustrezne, zlasti strokovne pomoči (zdravstvena pomoč, nasvet v zvezi s premoženjskimi zadevami, ipd.). S takšnimi oblikami bi lahko najkvalitetneje zadovoljili potrebe starejših ljudi tudi po aktivnem vključevanju v družbeno življenje, družabnih stikih, razgovorih, saj tudi delavci centra opažamo, da so naši starejši ljudje velikokrat osamljeni in jim že zgolj pogovor veliko pomeni in popestri njihov vsakdan. Živimo žal v času, ko smo odtujeni drug od drugega, ko živimo preveč zase, pri tem pa pozabljamo na sočloveka. Tudi mi bomo morda že jutri potrebovali pomoč, toplo besedo, zato lahko danes, ko smo še zdravi, storimo dobro tistemu, ki to potrebuje. To bi nas napolnilo z občutkom, da nas nekdo potrebuje. Takšnemu delu bi morali v sedanjih časih, ko ne moremo računati na širjenje družbenih dejavnosti, dati še večji pomen. Prostovoljno delo in pomoč je kvalitetnejša oblika pomoči starejšemu človeku in obenem, v sedanjih družbenih razmerah, ena najbolj realnih opor za premik kvalitete v okviru področja skrbi za starejše ljudi. Zavedamo se, da težav starejših ljudi ne moremo posploševati. Prav vsak človek ima svoje dileme, vprašanja in stiske. Vsi podobne stiske tudi nerešujemo na isti 'način. Kot strokovna institucija se zavedamo, da smo prav vsakemu posamezniku dolžni ponuditi tiste možne rešitve, ki njemu ustrezajo in ki jih kot institucija zmoremo realizirati. S tem namenom je bil pripravljen tudi ta sestavek. Morda bo komu že sam članek podal odgovor na njegovo vprašanje, vsak pa lahko pridobi pri delavcih Centra ša dodatne informacije, nasvet ali pride zgolj na razgovor o svojih težavah. Center za socialno delo Domžale NAJBOLJ ZAVRŽENO IZMED VSEH ČUSTEV: Pogine naj pes! Naš slovenski zgodovinski spomin nima večtisočletnih korenin, komajda sega v drugo polovico prvega tisočletja -in v plemenske spore s katerimi smo začenjali našo nacionalno osamo-svajajočo se identiteto. In potem nas iz karantanskih časov naprej Slovence kljub našemu skromnemu številu, uničuje ugo-nabljajoče sovraštvo. Komajda za prgišče na robu Evrope nas vztraja obstati, pa brez sovraštva ne znamo živeti. Včeraj tam gori na severu, danes tu in zdaj. Mnogo ga je bilo v preteklosti, gotovo premnogo, še bolj gotovo preveč. Kot bi bilo prav sovraštvo neobhodno za naš obstoj, kot bi se vse naše nacionalne bitje in žetje generiralo na tem najbolj zavrženem od vseh človeških čustev. Odštejmo vsa vojna sovraštva, kar so jih navrgli grmeči časi topov, časi, ki jih je obeležila smrt. V mirne čase poglejmo! Tudi brez hrupa orožja ne znamo zaživeti človečno, v miru, da bi ljudje živeli kot ljudje med seboj. Medvojni čas je navrgel huda strankarska sovraštva klerikalcev in liberalcev, ko so se vrednote enih in drugih hipoma izničile do te mere, ko so oboji eden za drugega zmogli samo še iztisniti divji srd izza stisnjenih zob in tisti sicer Levstiku iz strankarstva namenjeni Pogine naj pes! Danes se izza republiških meja zlivajo srditi slapovi sovraštva; za njegovo razpihovanje je dovoljeno in zaželeno vse, opravičljivo vsako sredstvo, tudi najgrše. Sovraštvo ostaja! Med nam v naših novih razmerah ima idealna tla za svoje razraščanje. Zdi se, da ga je vse več, navzoči smo tudi histeričnim izbruhom in reakcijam, ki zagotovo niso in ne bodo (ker so sovražne) nikoli temelj naše konstruktivno zastavljene poti. Ne včeraj, ne danes, tudi jutri sovraštvo ne more postati nekaj, kar bodo ljudje priznavali, da je vrednota. Ni bila in ne bo! K sreči! pa vendar je z njim treba živeti naprej. Žal, stokra žal, da je tako! Pot, ki se kaže, je nedoumljiva, zločesta in kruta: kot tista glasba v Paganinijevem vražjem trilčku, v katerem se muzikanti menjajo, glasba pa ostaja, ista in se vrti kar naprej. Ista in ista. Brez konca. Z njo živimo... M. Brojan Občinska konferenca ZSMS -Liberalna stranka Ljubljanska 7(1/11. 61230 Domžale Telefon: 711-790 ODpIRA POSLANSKO PISARNO z željo navezati neposreden stik s prebivalci domžalske občine Sprejemamo predloge, pripombe, mnenja, ki jih bomo skušali vključiti v delo skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov naše občine. Poslanska pisarna je odprta vsako sredo, od 15.30 do 17. ure, v prostorih OK ZSMS - LS Domžale, Ljubljanska 70/11. nadstropje. ZSMS Poslanski klub Liberalne stranke Domžale POSLANSKI KLUB ZKS - STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE Javni protest Člani poslanskega kluba smo že pred časom opozorili na slabo in pomanjkljivo obveščanje občanov o delu skupščine občine Domžale. Protestirali smo na sestanku vodij strank, pa tudi na seji predsedstva skupščine in zahtevali, da se zagotovi ustrezno nepristransko poročanje o dogajanju na sejah skupščine. Ocenjujemo, da bi bilo prav, da bi bili občani preko poročila o poteku seje skupščine seznanjeni s tem, za kaj se posamezni poslanci in stranke zavzemajo, kakšna stališča zastopajo do posamezne problematike, saj je to nujno potrebno, če želimo, da so volilci seznanjeni z našim delom. Po preteku mandata bomo morali poslanci potegniti črto pod svoje delo in pokazati, če smo delovali tako kot smo pred volitvami obljubljali. Res je sicer, da posamezna problematika skoraj vedno najde ustrezno mesto v našem občinskem glasilu, vendar se iz takšnih splošnih člankov ne vidi, kaj posamezne stranke podpirajo in česa ne. Ker menimo, da se je težišče odločanja vendarle preselilo v skupščino, bi bilo prav, da se o njenem delu seznani občane na ustrezen, nepristranski, poročevalski način, morda podobno kot to opravlja npr. časopis DELO o delu republiškega parlamenta. Kar ve kura. naj ve pišče Ciganka je Cerarju Šepnila, da se naše gledališče le enkrat letno obišče. On, ki napačne izraze išče ne hodi v gledališče, saj v Škocjanu že desetletja dobesedno piše: Letno (in ne poletno) gledališče. VELJKO Ml GREMO PA V EVROPO: Vrtec v zagati Razmišljanje o težavah, ki jih prinaša evropski delovni čas Izraz Evropa je v zadnjih nekaj letih postal izredno manipulirana beseda, ki obeta visoko raven življenja in skorajda raj na zemlji. Zdi se, da smo le korak do te magične črte... Toda ob strani ostajajo vsa opozorila strokovnjakov, ki neprikrito kažejo na travme in težave, skozi katere bo morala naša družba, da bo lahko z gotovostjo rekla, da je na poti v to Evropo... In ena od teh travm, skozi katero bomo moreli, če hočemo ali ne, je uvedba evropskega delovnega časa. V primerjavi z razvito Evorpo pri nas celotno shemo prehoda na evropski delovni čas poruši nekaj dejstev: Slovenija je tako v Jugoslaviji kot tudi Evropi specifična glede strukture zaposlenih, saj je od skupnega števila vseh zaposlenih kar 48 odstotkov žensk. V razviti Evropi se s podobno problematiko ne ukvarjajo, saj je velika večina žensk doma. Toda pri nas žensk ne bo mogoče spet spraviti nazaj za štedilnik, saj so osebni dohodki tako mizerni, da bi z enim ne bilo mogoče preživeti cele družine. Glede na tako veliko število zaposlenih žensk v naši republiki se ob uvedbi evropskega delovnega časa najprej pokažejo problemi otrok in družine. To pa ima lahko dolgoročne posledice, kot so na primer znižanje natalitete, povečanje kriminala, nedohranjenost in podobno. Zakaj torej spreminjati nekaj, kar je že vnaprej obsojeno na velike žrtve? Odgovor se nahaja v tisti magični besedi: Evropa. Uvedba evropskega delovnega časa je torej povsem gospodarska zadeva s cilji, ki na relativno miren način dosežejo boljše pogoje za razvoj gospodarstva. (Povzeto po reviji Otrok in družina). V vzgojnovarstveni organizaciji občine Domžale se zavedamo, da smo servisna dejavnost, ki se mora prilagoditi potrebam staršev. Trudimo se, da bi se v okvirih naših možnosti prilagoditi novemu delovnemu času, ki se uvaja in se je v nekaterih delovnih organizacijah tudi že uvedel. Postopno uvajanje predstavlja prvi problem za ustrezno organiziranje vzgoje in varstva v VVO. Vrtci se morajo namreč zjutraj odpirati še vedno ob isti uri, zapirati pa kasneje. Jutranjega zamika odpiranje ne bo močno izvesti niti v primeru, da bi večina DO prešla na evropski delovni čas, saj ostaja še precej DO z dvo in troizmenskim delovnim časom. Pobuda, da bi otroke staršev, ki delajo po evropskem delovnem času sprejemali oz. premestili v en vrtec, ki bi imel ustrezen poslovalni čas, je težko izvedljiva. Skupine po vrtcih so utečene, otroci so čustveno navezani na okolje, vrstnike in tovarišice. Poleg tega je problem tudi oddaljenost. Precej staršev nima osebnih avtomobilov oz. si ne more privoščiti vožnjo na delo z osebnim avtomobilom. Prevozov majhnih otrok v nabitih avtobusih ali na kolesih v jutranjih urah seveda ne sme biti še več. Pobudo o sprejemu otrok v določen vrtec kamor bi bili vključeni otroci staršev, ki delajo po evropskem delovnem času, bomo upoštevali ob.sprejemu otrok za naslednje šolsko leto. To bomo upoštevali, vsaj v tistih okoljih, kjer je večje število vrtcev t. j. Domžale in Mengeš. Že pred letošnjimi komisijami za sprejem novincev v VVO smo vse starše, ki imajo otroke v VVO anketirali o njihovem morebitnem evropskem delovnem času. Večina staršev je odgovorila, da ne bodo prešli oz. da o tem še ne vedo. Poleg tega je težko ugotoviti točne potrebe po podaljšanem obratovalnem času, saj v večjih primerih po novem dela le eden od staršev, nekateri pa imajo tudi možnost pomoči sorodnikov pri prevzemu iz vrtca. Postopno prehajanje na nov delovni čas, DO z dvoizmenskim in troizmenskim delovnim časom in pa dejstvo, da je veliko staršev zaposlenih v Ljubljani in porabijo tudi precej časa za prevoz na delo in z dela, nam zelo otežujejo organizirati ustrezen poslovalni čas vrtcev. Poslovalni čas se namreč podaljšuje, namesto da bi se samo premaknil. Podaljševanje pa predstavlja za VVO tudi večje stroške. Trenutno imamo podaljšan obratovalni čas v vrtcu Stanke Varšek-Lije v Domžalah in v Kurirčku Mengeš. Iz dneva v dan se kaže več potreb tudi v ostalih vrtcih. Z dodatnim podaljševanjem obratovalnega časa bi bila potrebna reorganizacija dela, dodaten obrok. Starši so v naši anketi o prehodu na nov delovni čas izražali proteste proti uvedbi. Značilna misel je bila: »Sem proti evropskemu delovnemu času, samo mene ne bo nihče nič vprašal...« MIJA JERMAN ENA OD RESNIC TEH DNI: Ostal sem brez službe »Človeka nikar!« je v življenjskem svetobolju zapisal Simon Gregorčič. Naj bi ga ne bilo, človeka, je mislil pesnik glede na vse, kar ga v življenju čaka... Mnogo kasneje smo rekli, da je človek naše največje bogastvo. Lahko, dodajamo danes, največje bogastvo, samo malo je vreden! V tem je tragičen smisel vseh naših nesmislov... Časi, ki nam prinašajo vsak dan nove in nove težave, marsikomu kot strela z jasnega neba navržejo slejkoorej celo eksistenčno usodno novico: ostal sem brez SLUŽBE. Ta Demoklejev meč visi poslej tako nad zaposlenimi v gospodarstvu, kot tudi nad onimi v negospodarstvu. V obdobju, ko vlada nekakšno nevarno zatišje, usodno grozi, pa nato hipoma udari in pade na mojo ali na tvojo usodo. Mera usodnosti se meri z ekonomskimi vatli: to so likvidnost, solventnost podjetja, neobhodnost, potrebnost (ali nepotrebnost) konkretnega človeka z imenom in priimkom ali pa samo delovnega mesta nasploh. Pa se naposled izide - kot se izide. Odpust, posamičen ali v skupini, prekinitev delovnega razmerja, čakanje na delo, ki se izide v dokončno spoznanje: končano je! - Gre le za lepotne variante usodnega izida: ostal sem brez službe. V časih, kakršni so, v vehementnosti zahtev po racionalizaciji se ne sprašuje dosti, kdo so ljudje, kaj so pomenili ali pomenijo za vsebino dela na področjih, ki jih opravljalo. Malo ali nič, ko gremo v redukcijo števila zaposlenih, pomenijo njihovi dosežki na delovnih mestih v preteklosti. \ Lahko je bilo delo zagnano, vanj vloženo več energije, pripadnosti (recimo ji ljubezni), kot jo je od takega dela pričakovati in v večini primerov tudi ni bilo ustrezno nagrajevano! Tudi odmevno je lahko, za družbo, ki ji posameznik služi zelo odmevno, v trenutku odločitve vse omenjeno ne šteje! Sami ne morejo, drugi pa nočejo vrednosti njihovega minulega dela soočiti z alternativo, ki ima tačas družbeno verifikacijo: znižato število zaposlenih! Ostaja jim spomin na kdaj slišano priznanje: bil si dober, za svoje delo najboljši, ponosni smo bili nate - vendar se od takih spominov živeti ne da, preprosto zato, ker so nevnovčljivi. Živeti pa je treba najprej! K sreči se uveljavi in zagotovo v vsakem primeru posebej uresničuje Menartova prispodoba človeka - pajaca s svincem. Postaviš ga na glavo, pa se pri priči postavi, obrne nazaj. Sreča, velika sreča, da je tako! Tudi za sodelavce, ljudi s katerimi in ob katerih smo živeli in delali skupaj vrsto let, pa se jim je življenje na določeni stopnji izšlo v naslov, ki se nam je zapisal na začetku. ' m brojaN Precej časa je minilo, odkar smo se gozdarji zadnjikrat oglasili. O nas in o našem delu je bilo v tem obdobju izrečenega veliko več slabega kot dobrega, čas pa bo pokazal, ali je bilo vse resnica ali samo tendenciozna igra ob spremembah, ki so nas zajele. O gozdu in gozdarstvu so se med tem razpisali predvsem tisti, ki v gozdu zadovoljujejo najrazličnejše potrebe, ničesar pa ne vlagajo ali kvečjemu smeti. Problemi, ki so se nakopičili v gozdarstvu so zelo veliki, vendar različni glede na naravo lastništva. Po sledeh delegatskih vprašani... Do kdaj smrtni ovinek v Krašcah? Že več let Krajevna skupnost Moravče opozarja na izredno nevaren odsek regionalne ceste R 336 pri Elektro-vodu na Dolah pri Krašcah, ki je zahteval že 8 življenj, da o lažje in težje poškodovanih, veliki materialni škodi ne govorimo posebej. Delegat v Zbor krajevnih skupnosti iz Moravč JANEZ IJCAKAR je zato zahteval na seji Skupščine občine Domžale odgovor, kdaj bodo nevami ovinek vendarle začeli sanirati. Poglejmo, kaj mu je odgovorila Republiška uprava za ceste. Ovinek oz. navedeni odsek ceste po njihovi metodologiji spremljanja črnih točk ni evidentiran kot varnostno problematičen do take mere, da bi bil vključen v analizo »črnih točk«, zato v odpravljanju »črnih točk« njegovo reševanje ni možno. Problem pa bi lahko rešili, če bi rekonstrukcijo tega odseka ceste uvrstili v srednjeročni plan gradenj in rekonstrukcij v obdobju 1991-1995. kar bo po zagotovilu Antona Preskarja Izvršni svet SO Domžale tudi predlagal ob obravnavi predloga omenjenega srednjeročnega plana. Ob tem pa je bilo ob postavljeno tudi vprašanje problematike odvodnjavanja na odseku regionalne ceste od gostilne Kavka v Moravčah do odcepa za Krajevno skupnost Velika vas-Dešen. Ker je odgovor, ki ga je pripravil Milan Brečko, Republiška uprava za ceste, kratek, ga prepišemo v celoti: Potrebni ukrepi za ureditev odvodnjavanja v Moravčah od gostilne Kavka do odcepa (Katarija) so predvideni v letošnjem letu, za kar je s Cestnim podjetjem Ljubljana že v podpisu pogodba. Kanalizacija v Trzinu bo urejena! Prizadeti krajani Trzina, lastniki hiš na Ul. 7. julija so postavili delegatsko vprašanje v zvezi z ureditvijo kanalizacije v delu te KS. Vprašanje je dolgo, v njem je popisana skoraj desetletna zgodovina tega problema, ki so ga obravnavale različne storkovne službe, predlagale možne rešitve, o katerih seje veliko govorilo, niso pa bile uresničene. Komunalno podjetje Domžale, ki se v vprašanju pojavlja kot glavni krivec, prizadete občane obvešča: Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvešča prizadete krajane Ulice 7. julija v Trzinu, da je sanacija kanalizacije predvidena v planu Odbora občine Domžale za leto 1990 in se bo fizična izvedba pričela v zadnjem tednu meseca oktobra 1990 in končala v začetku decembra 1990. Pod odgovor se je podpisal Jože Duhovnik, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale. BLAGOVICA: Ambulanta bo! Najbrž se boste še spomnili, da je tudi Občinski poročevalec pisal o prizadevnih krajanih KS Blagovica, ki so s prostovoljnim delom uredili prostore Ambulante v Blagovici, ki jo je sanitarni inšpektor zaradi nekaterih pomanjkljivosti zaprl. No, ambulanta je sanirana, ker pa ni in ni začela delati, je delegat ZDRAVKO PRAŠNIKAR Zdravstvenemu domu Domžale postavil delegatsko vprašanje, kdaj bo ambulanta pričela delo. V odgovoru, ki ga je pripravil dr. Mitja Šircelj, vodja TOZD ZV Domžale je rečeno: »Strinjamo se z ugotovitvami in stališča delegatskega vprašanja. Ker je bilo sodelovanje med zobozdravnikom ZP Lukovica-Blagovica dr. Andrejka Matijo in krajani Črnega grabna dobro, želimo, da ostane tako tudi vnaprej. Doslej smo primerno opremili ambulanti v ZP Lukovica in ZP Blagovica, skušamo stabilizirati tudi kadrovsko zasedbo v mladinskem zobozdravstvu.« Nato dr. Šircelj predstavlja spremembe v družbenih dejavnostih, kjer je odgovornost za zdravstvo prešlo z občine na republiko - Republiško upravo za zdravstveno varstvo, ki se s svojimi omejitvami prilagaja finančnim možnostim gospodarstva in zahteva omejevanje potrošnje tudi v zobozdravstvu. Tako nam prizna le 92 % program za leto 1989. ki pa je kljub povečanemu številu občanov enak programu iz leta 1985. Obseg zobozdravstva je določen. Če bo presežen, presežki ne bodo plačani, ker pa so zobozdravstveni delavci v ZP Lukovica opravljali usluge za prebivalce Črnega grabna tudi z območja KS Blagovica, bo program ne le dosežen, ampak celo presežen. »Vsled navedenega (omejenih finančnih sredstev, nepriznani poslovni in materialni stroški v zvezi z dislociranimi ambulantami), v letošnjem letu ni predviden začetek dela v Blagovici. Potrebne so tudi določene izboljšave na aparaturah in po dogovoru z dr. An-drejko naj bi pričel z delom v začetku leta 1991. Upamo pri tem na soglasje plačnika Republiške uprave za zdravstveno varstvo ter na zakonske dokumente, ki predvidevajo občutne spremembe na področju zdravstva. Želimo, da bi se problem rešil v obojestransko zadovoljstvo tako izvajalcev-domačinov kot tudi krajanov Črnega grabna.« Družbeni sektor je najbolj pretresel zakon o marotoriju na sečnjo v razlaščenih gozdovih, zasebni sektor pa velike likvidnostne težave lesne in predelovalne industrije. Vse to se je izražalo v izredno dolgih plačilnih rokih za oddani les. Rok plačila se je od 21 dni podaljšal na skoraj 120 dni. Za nekatere je bil to znak skorajšnjega konca gozdarskih gospodarstev. Ta močan zamik plačila je povzročil skoraj za polovico manjšo oddajo lesa glede na plan oziroma glede na poprečje prejšnjih let. Po sedanji zakonodaji se finansiranje vseh del v gozdovih izvaja iz sredstev, zbranih od blagovne proizvodnje. Ta manjša oddaja lesa pomeni zato tudi drastično zmanjšanje gojitvenih in varstvenih del ter gradnje in vzdrževanja gozdnih cest in vlak. Olje na ogenj je prilivalo pričakovanje novega zakona o gozdovih, ki bo posamezna določila veljavnega zakona popolnoma spre- menil. Novi zakon je še v povojih, znani so najbolj grobi obrisi. Upamo, da bo spremenil tisto, kar je bilo v starem zakonu slabo. Predvsem mislimo na prodajo lesnih sortimentov, ki ni sproščena in finansiranje biološke sfere, komunikacij in gozdarske službe, ki se vzdržuje izključno od oddanih količin lesa. Osnutek novega zakona predvideva, da se bo osnovala javna gozdarska služba, da bo sproščen promet z lesom in da bo finansiranje drugače urejeno. To ni oviralo amaterskih razlagalcev zakona, ki so v javnosti širili najrazličnejše variante zakona, kar je ljudi begalo. Posledice so številne črne sečnje in nedovoljena prodaja lesa, čeprav sedanji zakon še vedno velja in bo veljal vsaj do 31. decembra 1990, morda celo še dlje. Kljub taki situaciji smo z najemanjem kratkoročnih kreditov in z velikim razumevanjem posameznih občinskih skupščin uspeli 15. septembra izboljšati finančno stanje GG Ljubljana, tako da je sedaj plačilni rok za oddani les spet 30 dni. Pričakujemo lahko, da bo to vplivalo na večjo blagovno proizvodnjo, s čimer se bodo povečala tudi sredstva za vzdrževanje gozdnih prometnic in prepotiebna biološka vlaganja. Za zmanjšanje stroškov gozdarstva smo poskrbeli gozdarji na ta način, da smo zmanjšali število zaposlenih za 30-40 odstotkov in prodali vsa osnovna sredstva, ki jih nujno ne rabimo. Tudi to je razlog, da poslovanje sedaj potekavv normalno. Kaže, da bo tako ostalo vse do izida novega zakona o gozdo- Vlh L. PAVLO VIČ Nova vrhunska kolekcija Toka in Walterja Wolfa Skupen nastop Pred dnevi so nas povabili na predstavitev nove usnjene kolekcije domžalskega TOKA, ki ji je svetovno znani poslovnež WALTER WOLF dal svojo blagovno znamko. Skupaj z Labodom, Krko ter tovarno cigaret iz Rovinja je TOKO vključen v ekskluzivnega proizvajalca kakovostno in tudi cenovno vrhunske atraktivne usnjene kolekcije za moške. TOKO, ena najstarejših in nemara tudi največja od vseh evropskih galanterijskih tovarn skuša ostati v vrhu kakovosti, čepray ji je delo nasploh iz objektivnih (pa tudi subjektivnih) razlogov zelo otežkočeno. Izguba tržišča v Sovjetski zvezi, blokada Srbije, cenovni pogoji, podkapitaliziranost - vse to se nahaja med razlogi za slabše poslovanje. Usnjena kolekcija za moške z globjim žepom blagovne znamke WAL-TER WOLF je osnova na kateri TOKO že gradi svoj poslovni jutri. Kot je zastavljeno, bo fizionomija TOKA v prihodnosti na 5 delničarsko zasnovanih manjših podjetij s tujci. Morda bodo tako prej presekali realsociali-stično miselnost in njene konkretne posledice s katerimi je težko naenkrat prekiniti. Walter Wolf, svetovljan, poslovnež, lastnik naftnih črpališč, je izdelek TOKA -» kolekcijo VVALTER VVOLF pohvalil, saj zaradi tega izdelka MADE IN SLOVENIJA nikogar ne more biti sram. Napravljen je bil velik korak! Le želimo si, da bi bil tak tudi poslovni izplen, posebej še, ker želijo kolekcijo razen v Avstriji in Nemčiji, kjer je ta že na voljo, ponuditi tudi kanadskemu tržišču. M. BROJAN VValter VVolf (na levi) in direktor domžalskega TOKA Franc SLADIC. Kolekcija usnjene galanterije Gozdarstvo in delavci v njem: o poslovanju v novih razmerah Kaj tačas počno gozdarji? Precej časa je minilo, odkar smo se gozdarji zadnjikrat oglasu PREDVČERAJŠNJIM V EVROPI - V EVROPO JUTRI: Sooblikovali smo čas -čas oblikuje nas Do druge svetovne vojne se je Slovenija v gospodarskem pogledu kljub pretirani obdavčitvi razvijala skoraj tako kot druge evropske države. Po osvoboditvi, ko je duhovni in gospodarski razvoj preplavila politika,"predvsem pa z nacionalizacijo obrti in podjetij, je bilo marsikaj postavljeno na glavo. Vzhodno Evropo smo imeli dolga leta za nekaj negativnega. Zahodno pa za pozitivni in napredni svet. Za tako razmišljanje je bilo dovolj razlogov. Ves svet je spoznal, da sta boljševizem in komunizem pehala cele narode v materialno in duhovno revščino, predvsem pa v neurejen sistem, v katerem vodilni sanjajo in načrtujejo ter z reformami vedno nekaj rešujejo. Pri vsem tem pa ni ne splošnega napredka, ne proizvodnje, ne izdelkov in pridelkov. Ljudje pa tolčejo lakoto iti revščino. In kje smo mi? Obstaja ena redkih pohval za Tita in Kardelja, češ da sta nas ob informbi-roju leta 1948 rešila pred vzhodno železno zaveso. Vse premalo pa se ve, da smo Jugoslovani takrat imeli gromozansko srečo, saj se je istočasno začela vojna na Koreji; Stalin pa da je bil dovolj previden in ni želel imeti sitnosti na dveh koncev sveta. Ko bi (če bi) bilo naše politično vodstvo po vojni vsaj malo pametno bi mlade nepolitične gospodarstvenike poslalo v tujino v šole. da bi se naučili sodobnega in naprednega gospodarjenja. Ko bi se to zgodilo, danes ne bi za desetletja zaostajali za splošnim svetovnim razvojem in ne bi bili na dnu družbenega bruto proizvoda glede na.kupno moč med evropskimi narodi. Z domišljavimi partijskimi parolami: mi vse vemo, mi vse znamo, mi smo vsega sposobni, mi bomo vse dosegli, smo prišli tja, kjer smo. Znančeva družina iz Javorja na Šmartnem pri Litiji je bila med zadnjo vojno zaradi bližine meje izseljena v Nemčijo. Domačija je bila požgana in opuščena. Ko so se v letu 1945 vrnili v domovino na pogorelš-čino. je bilo zelo hudo - toda zavihali so rokave in zgrabili za delo. Stanovali oziroma prebivali so v svinjakih, ki slučajo niso pogoreli. Prvo leto so obnovili gospodarska poslopja, hleve, skednje in drugo, v naslednjih letih pa so sezidali še novo hišo. Po desetih letih, ko smo si ogledovali moderno hribovsko kmetijo, jih je bilo veselje poslušati. Gospodar je kar žarel, ko nam je razkazoval poslopja, polne hleve živine, sadovnjake in skrbno obdelano polje. Ali se nismo v podobnem položaju znašli tudi mi. ko smo prišli na nekakšno pogorelš-čino. Zato bomo morali nekaj let prebivati v »svinjakih«, da bomo obnovili »gospodarska poslopja«, to je gospodarstvo in materialni svet, potem pa še »novo hišo« - naš duhovni svet. Žalostno je dejstvo, da smo od Evrope (v kateri smo že bili) še tako zelo odmaknjeni. Daned delavec pravi: »Premalo sem plačan, da bi pridno delal.« Učiteljstvo dokazuje, da je prosvetno delo zapostavljeno; kmetje pa rečejo: »Poglej, kakšna je razlika med nami in kmeti na zahodu.« Ni pravega reda, ni delovne in finančne discipline; kakršnokoli delo je premalo spoštovano in cenjeno. Vseeno pa nas glede prihodnosti, podjetnosti, prizadevnosti in iznajdljivosti rešujejo predvsem obrtniki, zasebni trgovci in kmetje. Kar primerjajmo podjetje in obrtnika; on sam je ponavadi za vratarja, tajnika, ■ direktorja, blagajnika, nakupovalca. skladiščnika in nenazadnje še za trgovskega potnika in prodajalca. V pravljici smo že srečali časovni stroj; če si ga zavrtil nazaj, te je poljubno postavil v določen čas. Mi ga zdaj nujno rabimo, da nas vsaj za našo miselnost, pridnost in prizadevnost, predvsem pa za umno gospodarjenje postavi za pol stoletja nazaj. Koliko novih tovarn je začelo obratovati, koliko novih obrti se je razvilo v zadnjih desetih letih pred vojno. Danes bi nujno potrebovali tako uspešne, kot so bili Bonač. ki.je ustvaril Papirnico Količevo. Kartonažno Ljubljana in tovarno papirja in celuloze Videm Krško, potrebovali bi pridne, iznajdljive in sposobne, kot je bil Kocjančič s tovarno sanitetnega materiala ter Majdiča z mlinom in moko na Viru. Medica in Zankla s kemično tovarno, Senica s trgovino, brata Okršlarja za Toko v Domžalah. Stareta za mengeško pivovarno, Švajgerja z njegovim Lesarstvom in žagarstvom v Preserjah ter Marxa za barve in lake na Količevem in še bi jih lahko naštevali. Danes bi se ti tako imenovani kapitalisti morali prilagoditi splošnim svetovnim razmeram in zahodnoevropskem razvoju. Današnja povojna zgodovina je te sposobne tovarnarje prikazovala dokaj enostransko, predvsem pa kot izkoriščevalce delavcev, skoraj nihče pa še ni opisal njihovih človeških likov, da bi osvetlil tako slabe kot tudi dobre strani posameznika. Nekakšno ledino na tem področju orje Stane Stražar v svojih knjigah, v katerih med drugim opisuje tudi razvoj podjetij, obrti in trgovine. Zato čaka zgodovinarje še veliko dela. Tudi Občinski poročevalec nudi svoje strani... Tema v zvezi s tem pa je gotovo svojevrsten izziv za doslej manj znan obraz resnice... France Cerar naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši MALA ANKETA: Počitnice Morav-banov Šolska vrata so seodprla. Svoje torbe in šolske skrbi so po dveh mesecih spet vzeli v vsakodnevno skrb. Kako so naši šolniki in njihovi varovanci preiiveli Šolske počitnice in si pridobili energijo za novo šolsko leto? Miha Novak, 13. let, doma iz Sela pri Moravčah, učenec 8. razreda osnovne šole Jurij Vega Moravče: »Šolske počitnice sem izrabil doma na kmetiji. Moj delavnik je bil: ob 7. uri vstajanje, nato z mamico delo v hlevu, zajtrk, zatem ostala kmečka opravila. Vozil sem traktor in opravljam še ostala dela s stroji. Pa tudi koso sem vzel v roke in kosil travo, kodem nisem mogel pokositi s kosilnico. Če se je kaj malega pokvarilo, sem vzel v roke tudi aparat za varjenje. Na morje nisem šel. saj ni časa« Nuška Cajhen, 10. let, doma iz Sela pri Moravčah, učenka 4. razreda podružnične šole na Vrhpoljah: »Moj učni uspeh je bil »prav dober«. V šolskih počitnicah sem dva tedna izrabila pri stari mami v Lancovem pri Radovljici. Igrala sem tenis, odpeljala pa sem se tudi v Radovljico. Tudi na morju sem bila deset dni in sicer na otoku Krku v domu Zveze prijateljev mladine občine Domžale. Naučila sem se plavati: ribico, delfin, žabo in mrtvaka. Počitnice so minile prehitro, rada bi še kam odšla, a treba se je bilo pripravljati na novo šolsko leto.« Tarnam Bukomira, 10 let, doma iz Sela pri Moravčah, učenka podružnične OŠ na Vrhpoljah: »Šolsko leto 1989/90 sem končala v tretjem razredu z učnim uspehom »prav dobro«. Meseca junija so organizirali izlet po Gorenjski. Šolske počitnice sem sicer preživela pri varuhinji Ančki BURJA. Pri njej živim kot re-jenka že deset let. Ko nimamo pouka, pomagam pri čiščenju, kuhanju in pospravljanju. Rada imam delo. ki mi ga določi mama Ančka. Rejencu Draganu pomagam pri učenju, saj ima slab sluh in izgovorjavo. Opravila sem kolesarski izpit, da lahko vozim kolo. Naj povem, da sem nekaj dni preživela tudi pri moji mamici Veri, v Ljubljani. Odpeljala sem se z družino Burja na Izlake in se kopala v bazenu. Tudi sejma v Kranju sem se udeležila. Tu sem videla lepo mesto in razstavljene izdelke in stroje. Moje počitnice mi bodo ostale v lepem spominu. Tekst in foto: JOŽE NOVAK BRAVO ZA STARŠE! Posnemajte nas i Na igrišču Osnovne šole Blagovica so od novega šolskega leta lične lesene klopice, postavljena so nova igrala, na katerih se prešerno igrajo učenci šole in otroci iz bližnje okolice, ki so novih pridobitev ob tovarišicah najbolj veseli. Zanimivo in pohvalno pa je predvsem to, kako je do te pridobitve prišlo. Na svetu staršev te šole je pogovor nanesel na ureditev igrišča, na igrala, ki jih ni, pa je eden izmed članov tega sveta Ciril Smrkolj vzel stvari v svoje roke in ob pomoči tudi drugih so se na igrišču uredila igrala, klopice. Najbrž stvari ni treba posebej priporočati v posnemanje, morda pa samo še opozorilo, pa ne za svet staršev: ob igrišču še marsikaj manjka - so še kje kakšni prostovoljci! GORNJI TUHINJ: Upokojenci spet na kolesih Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije tako za mlade kot starejše; mednje spadajo tudi upokojenci iz društev Moravče, Kamnik in Motnik. Prvo tovrstno organizirano srečanje je bilo pri gostilni »Majda« v Gornjem Tuhinju. Namen srečanja je bil, da se kolesarji pripeljejo s svojimi konjički - kolesi na dogovorjen kraj. V lepem sončnem dopoldnevu se je srečalo kakih 18 kolesarjev obeh spolov. Na srečanju smo se dogovorili, da bomo s kolesarskimi izleti nadaljevali. Menimo, da je kolesarjenje koristno, pa tudi spoznavanje novih krajev in ljudi. Vseh 18 kolesarjev iz Moravč, Kamnika in Motnika je uspešno prevozilo 32km cest v obe smeri. Kljub vročini, dolgi in naporni vožnji smo vztrajali, se pripeljali na »cilj«, brez poškodb in okvar na kolesih. Tekst: JOŽE NOVAK Foto: JOŽE KALAN ODPRT JE KLUB DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE: Prijazen prostor vabi... Po večmesečnih prizadevanjih je izvršnemu odboru Društva upokojencev Domžale in inciativnemu odboru za ustanovitev društvenega kluba uspelo storiti vse tisto, da so tudi domžalski in okoliški upokojenci dobili svoje prostore za družabna, izobraževalna in rekreacijska srečanja. Klub ima svoje prostore v Domžalah na Ljubljanski cesti 36, v pritličju bivšega doma počitka oziroma bivših samoupravnih interesnih skunosti občine Domžale. Odprt je od 14. do 19. ure od ponedeljka do vključno petka, sobote in nedelje so rezervirane za posebne dodatne manjše prireditve oziroma srečanja upokojencev in njihovih svojcev in prijateljev. - Klub vodi gospodarski odbor in odbor za kulturne in izobraževalne dejavnosti. V prebeljenih in sicer še skromneje opremljenih prostorih je prijetno stopiti, belina sten in zaves, slike ter cvetje nudijo sproščujoč užitek. Sprejme vas prijazna upokojenka Rozi Žitko iz Domžal. V klubu imata svoje vaje že sedaj oba pevska zbora upokojencev, v bodoče bo mogoče organizirati prijateljska družabna srečanja, manjše koncerte, tečaje ročnih del in tujih jezikov, različna predavanja, glasbene in pevske večere, igranje šaha in drugih družabnih iger. In še kaj, kar boste predlagali in pomagali izvajati. Vabimo k sodelovanju vse, ki ste radi med ljudmi in bi hoteli svoje znanje posredovati tudi drugim. Pričakujemo, da bomo preko kluba pridobili še več novih članov. Doslej je včlanjenih v društvu le približno 60% vseh upokojencev našega okoliša. Klubski prostori so res nekoliko dodaljeni od središča Domžal, naj pa nas to ne moti. Nič nam ne more škoditi sprehod do novih društvenih prostorov! Le pogum in pot pod noge!. V želji, da bi pridobili k sodelovanju v društvu in klubu čim več aktivnih članov, smo se odločili objaviti prijateljsko pismo tudi v Občinskem poročevalcu. Izvršni odbor DU, Domžale Z VRTCEM DR. IGOR-VIR Izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad Končno so mamice in očki samo naši! Skupaj smo šli z vzgojitelji na izlet v Postojnsko jamo. Pred vstopom v jamski svet pa - zgornji posnetek. Se vidi. da se imamo lepo? Po ogledu jame z vlakom in seveda najzanimivejših človeških ribic pa gremo na Predjamski grad, kjer smo se skrivali v votli lipi, ki raste na grobu Erazma Predjam-skega. Tako skrivališče bi potrebovali, kadar smo poredni in nam tudi doma grozi kakšna »nevihta«, kot tedaj na Predjamskem gradu. Nevihta je srečno minila, ravno tako pa tudi dan, ko so bile mamice in očiji samo naši. Več takih dni si želimo. Bilo je lepo. ANI MALI PTIČNICA, KI KLJUBUJE VREMENSKIM NEPRILIKAM: Ptice pred zimo... Narava se počasi, vendar zanesljivo pretaplja iz jeseni v zimo. K sreči je ljudi, ki jim je mar za naravo, živali in ptice v njej - vse več. Prav je, da v zimi poskrbimo za ptice, naše sopotnice v naravi. Marsikdo si je sam izdelal PTIČNICO, lahko pa jo tudi kupite. Tradicionalno, tako s slamnato streho, s kritino iz ržene slame, ki ne bo nudila le zavetja pticam pred dežjem in snegom, pač pa bo tudi vašemu vrtu in domu v okras. Želite imeti takole ptičjo hišico? Ni problema! Samo pokličite po telefonu: 713-565 in dogovorili se boste za vse. Storite kaj za ptice, ki vas skozi vse leto osrečujejo s petjem... SREČANJE: Irhaste hlače za nošo.■■ Krojač Valentin Breznik, Repnčkov ata iz Rafoič je doslej izdelal več kot dvajset kompletov oblačil za moško narodno nošo V vasi Rafolče iive štiri različne »sorte« Breznikov. Ata Valentin je bil rojen na mestu, kjer stoji današnja hiša. Pisalo se je leto 1911. Hišo so pred nekaj leti podrli, svojo rojstno hišo - takšna kot je bila nekoč - pa rad pokaže na orumeneli sliki, ki jo ima pri roki. Krojaškega poklica se je izučil pri Francu DROLKI leta 1925 in ta poklic opravlja še sedaj. V zakonu se je zakoncema Breznik rodilo četrvero otrok: trije fantje in hči. Včasih so nas držali trdo! Včasih so nas držali trdo, da se bolj ni dalo. Kot krojaški vajenec sem moral delati 12 ur, pa plača je bila majhna, da bolj majhna ni mogla biti. Pa smo kljub celodnevnemu delu pri mojstru svoj poklic domala vsi vzljubili. Tudi jaz! Lahko rečlem, da sem se izučil pravega poklica in če bi se rodil še enkrat - potem bi bil še enkrat - krojač. Še štiri mesece, pa bo Repnčkov Tine iz Rafoič dopolnil osem desetletij. Kdo bi si mislil, da si bo vsak čas naložil osem križev: tako mladostnega vitalnega razpoloženja je. Skoraj gotovo je delo tisto, ki ga »gor drži«. To delo pa je krojaštvo. V največje veselje mu je izdelovanje narodnih noš. Več kot dvajset korenjakov je že oblekel. Od glave do peta! Le obuli so jih čevljarji, vse ostalo je sešil Repnčkov Tine... Najraje pri krojaškem delu:... Hudega psa imajo pri hiši in nenapovedan obisk se kaj hitro lahko tragično konča za tistega, ki bolj brezskrbno zakoraka po dvorišču. K sreči je v bližini mama, ki obtrguje grozdne jagode z grozdov, pa tud ata je brž pri roki. »Meni se ne da!«, pove, »mnogo raje sem v hiši, kjer šivam. Mi to delo veliko bolj leži in tudi z velikim veseljem ga opravljam.« Prostor, kjer ata dela je tako majhen, da se zdi, kot da ni delavnica. Tako utesnjena in stisnjena je, da niti en par ne bi zaplesal v njej, če bi slučajno tako naneslo. Zanimanje po vojni V stari Jugoslaviji ni bilo zanimanja za noše. Le irhaste hlače je kdo naročil kdaj pa kdaj. Tedaj sem prvič pomislil, da bi lahko izdeloval tudi noše. Po vojni so prišla prva naročila. Prvo, drugo, pato so sledila nova. Do danes sem izdelal nošo za kakih 20 - 30 moških. Poleg irhastih hlač gre v komplet še za srajco s širokimi rokavi, dolge spodnjice in pa »lajbč« - ki mora biti čimbolj zanimiv in je pri celi stvari najbolj dekorativen. Hlače za Avstralijo »Kdove, kje vse so danes moje noše?« premišljuje Repnčkov Tine. »Pred nedavnim sem izdelal dvoje hlač kot naročilo za Avstralijo. Vesel sem, da se naša narodna noša razširja tudi tako daleč od doma.« Brez veselja ni nič - Ata Tine pravi, da brez veselja ni nič. Zlasti delo moraš opravljati z veseljem, drugače je življenje muka. Njemu ni, ker se poleg krojaštva ukvarja obilo tudi z naravo; nekaj polja imata, ki ga obdelata kolikor se pač da. Starost ga sicer ne daje, vendar pove, da moram razumeti, da star človek ne zmore narediti več toliko, kot nekoč. Res je, toliko ne, veliko pa še zmeraj! Naj bo tako še dolgo... M. Brojan OB NOVEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA UREDITEV STRUGE Bistrica uklenjena po novem Odlok o tem je sprejela občinska skupščina Posegi v strugo Kamniške Bistrice niso od včeraj. Njen tok so pričeli urejati pred 30 leti. ko je celo še poplavljala. Doslej so ji uredili tok nekako do mostu pri Repovžu. Strugo od tega mesta pa vse do njenega izliva pa bo treba še urediti. Dela so se v Domžalah lotili kot je predpisano z javno razgrnitvijo, roki za možne predloge in pripombe, ter ob podpisani uradno veljavni proceduri. Osnovna značilnost tokratnega posega v strugo Kamniške Bistrice je v tem, da je prvič uporabljen nov pristop k reševanju takega problema. Novost je v tem. da regulacija prinaša praktično dva nivoja ene struge. V normalnem pretoku reka teče po sredinskem nižjem profilu, ob visokih - (stoletnih) vodah pa se njena površina razširi na 3O-50m pas. Pomembno je. da hkrati ob regulaciji zahtevajo tudi izvedbo hortikulturnih del. Tako ne bosta po opravljeni regulaciji struga in reka ostali v fazi grobega gradbenega stanja, pač pa v horti-kulturni ureditvi, v zasajenih brežinah ter ustreznem holtikulturnem zlitju brežin z okoliško vegetacijo. Investitor del Republiška vodna uprava - odsek Ljubljanica - Sava (bivša vodna skupnost) bo morala predhodno izkazati sredstva tudi za to hortikulturno ureditev. V javni razpravi so se s pripombo oglasili iz krajevne skupnosti Ihan. V strokovni obdelavi je bilo njihovi pripombi zadoščeno, tako da bo prišlo v primeru ihanske Mlinščice do manjše struge od načrtovane in tako tudi domanjšega posega v okolje. Kakorkoli: z novim pristopom pri regulaciji pridobiva tudi okolje in samo žal nam je lahko, da se enako nismo lotili še kakega problema prej... naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši Gajbice za večno Izdeluje jih Mavricij Okom, ki stanuje na Slomškovi ulici 19 v Domžalah. Ata Mavricij ima zanimiv in v jesenskih dneh prav primeren hobi. Iz zdravega smrekovega lesa izdeluje gajbice in platoje za sadje, krompir, povrtnine. Ker je izdelava ročna, so gajbice zelo trpežne. Izdelovalec ata Mavricij zatrjuje, da bi lahko ob ustreznem skladiščenju (ne v vlažnem prostoru) zdržale več deset let. Mavricija Okorna lahko pokličete po telefonu 722-851. Cene so zmerne, nekateri pravijo, da so gajbice vredne. • SREČANJE Z GOBARJEM: Tone Stare Tone Stare je znan občan; najbolj ga poznajo v Tosami, kjer je odslutil te dobršen del svoje delovne dobe kot elektrikar. Ukvarja se tudi s fotografijo, saj smo le nekajkrat uzrli njegove izdelke v TOSAMINEM glasilu. Predvsem pa je tudi gobar. Tistega sobotnega dopoldneva smo ga srečali v bližini Radomelj s polno košaro gob. Kam jo mahaš, Tone? Z gobarjenja grem. Odkar je Franc Štiftar vesoljnemu slovenskemu TV avditoriju pokazal tisto gobje bogastvo, ki ga je nabral v okolici Krum-perka, je gobarjev po gozdovih več, kot gob. Danes je bilo kar v redu. Kakšne lepotice nosiš v košari? Kostanjevke so, kake tri kilograme jih bo! Tu v bližini Radomlj sem jih nabral. Kje točno je pa seveda, kot pri vseh gobarjih, največja skrivnost! Kaj sicer še počneš, ko nisi elektrikar in ko nisi gobar... Kmeta se grem. Nekaj koruze imam, te dni smo jo trgali in ličkali, tako da se s kmetovanjem zamotim... Kaj pa harmonika?, včasih si bolj vlekel njen meh... Res je, pred leti sem imel celo svoj ansambel. Sedaj spet igram malo več. Če bo zdravje in če penzijo dočakam, boste lahko spet kaj pisali o mojem ansamblu... Vrniva se h gobam. Katera je bila največja, ki si jo uplenil? Bilo je pred časom, ko sem ujel jurčka, takega kapitalnega. Ni lovska: dvajset centimetrov je imel v višino... Pa sočen, zdrav, pravi korenjak... Pustil sem Toneta. Je bila prehuda strast, ko se je spet zatopil v gobarstvo, kostanjevke in vlažni gobji vonj jesenskega časa. B.N. OB NEKDANJEM GRAŠČINSKEM RIBNIKU NA ČRNELEM Ribiški leseni azil Ribiško kočo odprl naiprizadevnelšl ribič Hinko Modlic Ribiči RD Bistrica so zvečine s prostovoljnim delom odprli ob ribniku na Črnelu manjšo ribiško kočo, ki bo pomenila prijazno zatočišče za več kot 100 njenih aktivnih članov. Kljub temu, da so tistega prijaznega sobotnega dne v septembru pričakovali koga od občinskih mož, le-tega niso pričakali, tako da je čast - prerezati trak in kočo predati njenemu namenu pripadla najbolj delavnemu izmed vseh prizadevnih ribičev - H IN K U MOD LICU. In prav je tako. Manjšo slovesnost, s katero so predali ribiško kočo namenu, je odprl Rajko Bajec, dolgoletni organizator ribištva, pri gradnji ribiške koče pa tudi nosilec dela. Po poz- Lovska, pardon ribiška koča ob ribolovu na Čmelem. hkrati zaprosijo za pomoč okoliška podjetja in zasebnike. Odziv ni bil majhen. Tako lahko ugotovimo, da je bilo opravljeno 1700 ur prostovoljnega dela in združeno 17.000,00 din; delno v obliki denarja, delno v obliki materiala. Po dveh letih napornega dela je brunarica dokončana, tako so jo z največjim veseljem predali njenemu namenu. Kaj so s kočo pridobili? V njej je dnevni prostor, primeren za ribiška srečanja ter prostor za Ribiški leseni azil... Za požrtvovalno delo pri gradnji brunarice so bili najbolj zaslužni člani, ki jim pododbor RD Bistrica Domžale izročil zaslužna priznanja in plakete: Hinko MODLIC Lado KONJAR Anton RAVNIKAR Marjan PETERKA Rajko BAJEC dravu je poudaril, da RD Bistrica (pododbor Domžale) postaja bogatejša za lep objekt, tako da bo ribnik Črnelo z okolico postal še bolj prijetna izletniška točka ne samo za Hinko Modlic (na sliki) je mladim ribičem ob koncu mini tekmovanja stehtal ulov... Dobre pol kile je imel krap... člane RD Bistrica, ki tja prihajajo na športni ribolov, marveč tudi za občane širše in bližnje okolice. Zamisel o gradnji brunarice se je porodila pred dobrimi tremi leti. Njen pobudnik je bil žal že pokojni član RD Bistrica Franc Janežič, ki je za družino opravljal tudi blagajniška in tajniška dela. Po sprejemu pobude na pristojnih organih družine so stekla pripravljalna dela, z neposrednimi gradbenimi deli so ribici pričeli leta 1989. Glede na to, da družina ni razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi, so se odločili, da manjkajoča sredstva nadomestijo s prostovoljnim delom članov pododbora in Rajko Bajec skladiščenje orodja, opreme in hrane. Sklenili so, da se bodo v bodoče srečevali redno, v jesenskem času, torej v teh dneh pa bodo vsako leto pripravili tekmovanje memorial Franca Janežiča. Ob ribniku, v katerega so že vložili veliko mladic (krape, amurje, ščurke, klene in smuči) bo.torej mesto zanimivega športno-rekreacij-skega dogajanja. Predsednik občine sprejel gasilce... V sredo, 3. oktobra 1990 je predsednik Sob Domžale Ervin A. Schwarzbartl pripravil sprejem za gasilske strokovnjake, funkcionarje, poveljnike... Pogovor je tekel - o čem drugem seveda kot na temo: KAKO GASITI... Mengeš: nekaterim turističnim delavcem v Mengšu je znano, kdo je ta, ki onesnažuje naravo. Imena so za zdaj na Krajevni skupnosti; ve se, kdo so packi, zato jih prosijo, naj pospravijo, kar so zasvinjali. KS Mengeš - v Drnovem v gozdičku O izvoru (in pomenu) imena mesta Domžale: M. SIbvoc trdi: To Je resnica o Izvoru našega krajevnega Imena! Tistim bralcem, ki jim rezultat iskanj izvora in pomena imena Domžale niso (toliko) znani, je treba povedati, da se je že nekaj naših občanov prizadevalo razkriti to »skrivnost«. Seveda ni primerno, da bi zdaj delal pregled vseh njihovih domnev. (Objavljene so bile tudi v tem listu). Večine ljudi namreč ne zanimajo ugibanja ali celo zmote, čeprav je poznavanje zmot tudi pomembno. Domžale so nastale zelo kasno. Pravzaprav je treba reči, da kraja s tem imenom dolgo ni bilo. Ko sta sosedni vasi Stob in Studa že dolgo obstajali, tedaj sta »rodili« nekaj tretjega... To pa se je začelo in zgodilo takole: Vaščani Stoba in Štude so se nekoč domenili (tam okrog leta 1500), da zgrade na bližnji goričici (goričica je pomanjševalnica za goro; je torej gorca odn. goričica) krščansko svetišče. (Sicer pa je treba vedeti, da so na tej gorci, ki je kasneje dobila lastno ime Goričica, že takrat, ko so se prvi prebivalci začeli zbirati v njeni bližini, bila »družabna srečanja« - obredi; seveda predkrščanski!). Pri cerkvici (takrat zelo majhni) so se nato dozidali še stolpi (4) in seveda, tudi zid, in nastal je protiturški tabor. Tedaj enkrat je nekdo, ki je bil ponosen na to pridobitev (najbrž pa tudi iz drugih razlogov), tisti pas ceste, ki (še danes) poteka pred odn. (v tem primeru) »pod« cerkvijo (od Stoba do takratnega in tudi sedanjega križišča s cesto iz Stude), imenoval Dom-Ze-ile odn. Domzeile. Isto tako poimenovanje takšnih predelov je tudi v nekaterih mestih na Nemškem. Svetišču (sodobno: stolni cerkvi) se po nemško reče Dom, a Zeile je vrsta, red, pas, cesta... Ta domislica se je »prijela« tudi zato, ker so hiše, ki so bile zgrajene ob tem pasu (kasneje pa se »natresle« tudi drugod!) »ušle« iz območja starega Stoba in stare Stude. Skratka, niso več spadale v te vasi, odn. se prebivalci teh hiš samo niso šteli za (kmetske) Stobljane odn. Študljane. Oni so (domišljavo?) rekli, da so z Domzeile. No, in potem sploh ni bilo treba veliko časa, da se je izcimila, pa tudi udomačila beseda Domžale. To je, torej, na kratko povedana vsa skrivnost. Nobenega mita, nobene epike... In tu, na koncu mora priznati, da sem se (prav zaradi tega!) dolgo časa pomišljal, ali naj se oglasim ali ne. Kajti, navsezadnje je ljudem vendarle lepo, če žive z lepimi misli o svojem kraju. Vendar - in to je treba priznati! - je tudi resnica nekaj lepega. In v imenu te resnice sem se le odločil za to kratko sporočilo. Pa tudi zato, da se kdo ne bi ponovno trudil z odkrivanjem Indije v Ameriki. September 1990 P. S. Nekatere oblike imena (Unseildendorf - vas brez Seile, Zeile?), Vnseldort, Vnserdork (naša vas?.'), Vnserstdorf, Dumsel, Domssel-dorf, Vdim Salez ■ ■ ■), ki so navedena v »Obča-novem priročniku 1990! - izd. Geod. upr. obč. Domžale (nanj me je pred nekaj dnevi opomnil Stane Stražar), je treba reči, da so uporabna kvečjemu za žongliranje. Iz njih se namreč lahko izvaja karsibodi. Stari Domžalčaninaj si kar zamislijo, kakšna vas so bile (in kje so bile!) Domžale leta 1200 oz. 1260, ko so (tako je zapisano v omenjenem priročniku) nekateri nemški vlastelini (?) že kar »na debelo« podeljevali domžalske (?) kmetije (4) raznim samostanom (Bistra in Stična). V letu 1550 pa se le »pojavi« zapisana sedaj znana oblika Domsc-hale. S tem pa se navsezadnje - ujema in tako tudi potrjuje moja navedba o izvoru in pomenu sedanjega kraja z imenom Domžale. iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti • iz naših Vse po programu Najbolj se Radomljanom in vsem ostalim v tej KS razvedrijo oči ob pogledu na aktivnosti v zvezi s telefonijo, veselijo pa se tudi drugih uspehov. Tako je v letošnjem letu zaključena izgradnja kanalizacije, rekonstruirana je cesta Šraj - mošt v Hudem, urejajo most, do konca letošnjega leta pa naj bi bila obnovljena tudi cesta skozi Hudo. S tem bo program krajevnega samoprispevka za letošnje leto uresničen, v naslednjem pa bo na vrsti Škrjančevo, kjer so že pridobljeni projekti za gradnjo pločnika, ustrezno dokumentacijo pa imajo že tudi za rekonstrukcijo in asfaltiranje blizu 400 metrov dolgega odcepa ceste Radomlje-Čr-nelo, ki bo hišam ob cesti zagotovila normalno življenje. V tej KS se pospešeno pripravljajo tudi na volitve novega vodstva krajevne skupnosti, ki bodo izpeljane do konca letošnjega leta. Zdrava pitna voda tudi v Logu V okviru gradnje vodovodnega omrežja v Krajevni skupnosti Trojane, ki se bo v prihodnjem letu nadaljevalo z gradnjo vodovodnega omrežja Trojane II, je bilo pred kratkim urejeno vodovodno omrežje v vasi Log. Tako je bila s sredstvi KS, občine in krajanov, ki so sodelovali tako s finančnimi sredstvi kot s prostovoljnim delom v 7 gospodinjstev, napeljana zdrava pitna voda, ki bo omogočila tudi temu območju bolj zdravo življenje. Z vašim soglasjem hitreje in lažje! Novi krajevni samoprispevki so v glavnem namenjeni rekonstrukcijam in asfaltiranju posameznih cest, pri čemer pa je potrebno pred začetkom del pridobiti vrsto soglasij. Pri tem so vodstva krajevnih skupnosti, ki največkrat taka soglasja pridobivajo kar sama, navadno najbolj uspešna pri pridobivanju soglasij od lastnikov zemljišč ob cesti, ki jo je potrebno rekonstruirati, ali lastnikov zemljišč, po katerih bo potekala gradnja kanalizacije in podobno. Navadno smo zapisali zato, ker se včasih pojavljajo problemi, ki so nepremostljivi, povzročajo pa slabo voljo na obeh straneh in navadno veliko zakasnitev pri izvedbi posamezne investicije. Vodstva krajevnih skupnosti so navadno pri takem dogovarjanju zelo strpna, vendar tudi zelo omejena pri usklajevanju odškodnin za izgubljene metre zemljišč, saj je že zagotovitev sredstev za samo izvedbo investicije velikokrat skoraj nepremostljiva ovira, v kateri se le težko najdejo sredstva za odškodnine - razen če gre za večje površine. Zato seveda upravičeno pričakujejo več razumevanja lastni- Gradnja na Prevojah Šentvid 33 - stavba, ki je bila dolga leta zanemarjena, se poslavlja. Na njenem mestu bo zrasel nov nadomestni objekt. V pritličju bodo poslovni prostori, v nadstropju pa 12 stanovanj. V tem v KS Prevoje rešujejo stisko s stanovanji, saj je interesentov več, kot pa bo novih stanovanj. kov, katerih večina sploh dosti ne okleva, saj ve, da gre za skupno korist, nekateri pa iz takih ali drugačnih razlogov nimajo posluha za potrebne krajevne skupnosti, niti tedaj ne, če bo investicija prav zanje pomenila največjo pridobitev. Ne gre za to, da bi morali kar vsi vprek brezplačno odstopati zemljišča, dopuščati, da se koplje zdaj na mojem vrtu, zdaj ob moji hiši, gre predvsem za razumevanje, za poskušanje doseči sporazum, ki bo koristil vsem krajanom. Namreč, če sporazuma ni, če ni soglasja, potem investicije ne bo danes, niti je ne bo jutri, ampak bo čez dalj časa, ko bomo izpeljali vse z zakonom določene postopke, ki jih v primeru pridobitve soglasja, ni potrebno. Ker pa je čas denar, vsi dosedanji razgovori pa neuspešni, spoštovani lastniki, razmislite še enkrat, da bo naša cesta urejena danes... ne nekoč... vaša KS Slovesno v Dobu Z otvoritvijo Bevkove ulice in osrednjo slovesnostjo na parkirišču pred trgovino se je v septembru zaključilo letošnje praznovanje krajevnega praznika v KS Dob. Ob pomoči krajevnega samoprispevka in zbiranja dodatnih finančnih sredstev je bilo tudi v letošnjem letu zaključenih več investicij, ki vse po vrsti pomenijo bistveno boljšo komunalno urejenost KS. O prizadevanjih in uspehih je spregovoril Jože Josipovič, predsednik sveta KS, ki je na kratko predstavil štiriletno delo Sveta KS ter poudaril, da brez zavzetega sodelovanja vseh krajanov vsega tega ne bi bilo. V kulturnem programu so sodelovali Godba Domžale, plesalke plesne šole Mickevmouse iz Doba ter člani šolskega kulturnega društva Osnovne šole Martina Koželja Dob, za katere bi lahko rekli, da skoraj ni akcije oz. prireditve v KS, na kateri ne bi sodelovali. Šola je del življenja krajevne skupnosti, šolsko kulturno društvo pa s svojimi dejavnostmi: recitatorji, pevci, igralci, folkloristi, novinarji in še kaj bi se našlo, bogati življenje krajanov in vzgaja bodoče igralce, pevce, plesalce, s katerimi se bomo zanesljivo srečali v kakšnem izmed društev. Med posameznimi točkami pa je bilo predstavljeno delo posameznih društev. Tako članice Krajevne organizacije RK uspešno opravljajo svoje soci-alno-humanitarne dejavnosti in s svojimi obiski starejših občanov krepijo vezi med krajani, omenjeno je bilo Društvo prijateljev mladine, pa TVD Partizan, ki skoraj vsako leto dobi kakšno novo sekcijo in s prostovoljnim delom ureja športni park. Kulturno društvo Jožef Virk krajane vsako leto razveseli z novo igro, znani pa so tudi uspešni koncerti mešanega pevskega zbora. Gasilci so v letu 1990 praznovali stoletnico in so v samem vrhu gasilstva, pridni so tudi člani GD Žeje - Trojica, ki bi čimprej radi urejen dom. Uspešno se v delo KS vključuje tudi Jamarsko društvo Simon Robič in Konjeniški klub Biotehnične fakultete na Krumperku. Res veliko dejavnosti, v katere so tako ali drugače vključeni skoraj vsi krajani. Slovesnost ob prazniku KS Dob pa je obenem pomenila tudi delno slovo od dosedanjega vodstva, saj naj jbi v KS Dob ob koncu oktobra izpeljali prve neposredne tajne volitve članov sveta krajevne skupnosti Dob. Ob pisateljevem prazniku - Bevkova ulica v Dobu Pisatelj France Bevk dobil v Dobu »svojo« asfaltirano ulico; Dobljani so jo odprli ob prazniku KS in najbrž, ne da bi vedeli, ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. Po načrtu severna stena nove velike tovarne - KS-3 ji pravijo - ne bi smeli imeti odpirajočih se odprtin. Pa jih žal ima... Na škodo sosedov. Škrjančani se borimo za človeka vredno življenje Škrjančevo, 1. junija 1989 DELAVSKEMU SVETU PAPIRNICE KOLIČEVO Stanovalci Škrjančevega št. 13, 16, 17 ter 15 in 15a se zaradi pretiranega hrupa tovarniškega objekta KSJ obračamo na vaš svet, da zadevo uredi. Brnenje, šumenje in bučanje strojev, Žvižganje pri rezkanju kovin, veSglasno cviljenje zavor, kar prebija ušesa ter grozovit šum ob izpuščanju pare nam povzroča tako neznosen hrup, da ponoči ni mogoče spati pri odprtem oknu, ob lastnem stanovanju pa ni mogoče normalno človeško bivanje. (Tudi vaš nekdanji delavec, pokojni Franc Pančur je zaradi hrupa moral spati v predsobi - veži.) Večino leta pa smo deležni tudi kislega dežja, ki prihaja iz dvigajoče se pare vaših strojev ter zastruplja naše njive in vrtove. Ko smo bili pred gradnjo objekta K3J povabljeni na popovor, nam je vaš predstavnik Smole razkazal načrte lokacije in same gradnje. Ka naše pripombe, da bo tovarniški objekt preblizu naših stanovanj, nam je predstavnik Papirnice zngotovil, do po načrtih severu., stena ne bo imela nobenih odprtin, vzporedno s tem pa da ne bo nobenega pretiranega hrupa. Zato se zdaj sklicujemo na prvotne načrte in zahtevamo, da omenjene zadeve do poletja uredite, ko že takratne naše pismene zahteve, da objekt KS? ne bi smel biti zgrajen tako blizu naših stanovanj, ki so že stala, kjer so, niso bile upoštevane. Upamo, da bo vse to rešeno na sosedski način in da nam osnovnih Člo-večanskih pravic za normalno bivanje v lastnem stanovanju ali ob njem ne bo treba iskati drugod. jj A Prizadeti'stanovalci F^<0? JtviM^ (Original se nahaja pri podpisnikitrf \p/ J ■ . Stanovalci južnega dela Škrjanče-vega, ki prebivamo tik ob tovarniški stavbi Papirnice Količevo, v kateri obratuje kartonski stroj III se pritožujemo nad hrupom, ki presega norme glede nočnega miru. Žrtve smo tudi drugih posledic, ki jih povzročajo tovarniški stroji. Po številnih zapletih in razpletih, ko je pred leti moral nazadnje posredovati celo republiški sanitarni inšpektor (trije težki kompresorji na zračno hlajenje so noč in dan obratovali tik ob naših stanovanjih), je hrup še vedno pretiran. Zraven so še druge nevšečnosti, ki so razvidne iz pisem. Edina izboljšava je torej bila pred leti, ko so na odločbo inšpektorja morali zamenjati zračno hlajene kompresorje z vodno hlajenim. Od tedaj naprej pa so same obljube, in ker iz teh ni nič nastalo, smo 1. VI. 1989 poslali pritožbeno pismo na delavski svet tovarne. Na to pismo je odgovoril tehnični direktor inž. Bogdan Lampič, in to 29. III. 1990 (ažurnost) z obrazložitvijo, da bo nočni hrup rešen do 1. VI. 1990. Mi smo IS. IV. 1990 napisali novo pismo, a nanj do danes žal nismo prejeli nobenega odgovora. Tudi 1. junija letos glede hrupa in vsega drugega ni bilo nobenih spreme-meb. Zato smo se odločili, da vse skupaj objavimo časopisu. Če tudi po tem ne bo nobene izboljšave, bo pač treba iti naprej. Stanovalci Škrjančevega južni del Pritožbo stanovalcev Škrjančevega. ki stanujejo v neposredni bližini zgradbe KS III, smo proučili ter pri tem ugotovili upravičenost pritožbe glede na hrup. Skoraj vzporedno s pritožbo stanovalcev Škrjančevega so se pritožili tudi stanovalci Zgornjih in srednih Jarš prav tako na prekomeren hrup. ki ga povzroči tovarna v nočnem času. Na pritožbo krajanov iz KS Jarše-Rodica je uprava za inšpekcijske službe SO Domžale naročila meritve hrupa, ki ga v naravnem in bivalnem okolju povzroča Papirnica Količevo. Meritve je zavod za varstvo pri delu Republike Slovenije opravil v dnevnem in nočnem času na različnih mestih. Iz zapisnika o meritvah je bilo ugotovljeno, da hrup v nočnem času prekoračuje maksimalno dovoljeno raven, ki jo predpisuje odlok o maksimalno dovljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bival- nega okolja ter za bivalne prostore. Z oziroma na rezultate je Uprava za inšpekcijske službe SO Domžale izdala odločbo za izdelavo ustreznega sanacijskega programa do 31. 1. 1990 z rokom končne ureditev 1, 6. 1990. Papirnica Količevo je ustrezni sanacijski program v predpisanem roku izdelala ter se bo končnega roka ureditve tudi držala. Upamo, da bomo s tem sanacijskim ukrepom, oz. znižanjem ravni hrupa zadovoljili tudi krajane Škrjančevega. Glede očitkov na izpuščanju pare ter kisel dež pa velja poudariti, da je izpuščanje pare stvar zgodovine in se pojavlja le zelo redko. Z ozirom na to, da je vir energije za obratovanje kotla plin ter da dimni plini povsem odgovarjajo predpisom, pa Papirnica Količevo v nobenem primeru ni povzročitelj kislega dežja. S tovariškimi pozdravi! Za PAPIRNICO KOLIČEVO: Direktor proiz. tehn. področja: Bogdan Lampič, dip. ing. Škrjančevo, 15. IV. 90 Delavskemu svetu papirnice Količevo Na pismo, ki smo ga stanovalci južnega dela Škrjančevega naslovili na vaše podjetje, smo dobili odgovor, hvala. Toda vaš tehnični direktor je razložil samo stvari glede hrupa, ki ga povzvroča obratovanje KS-3 in predvideno rešitev. Glede izpuščanja pare pa sploh ni pravega odgovora, saj je v naši pritožbi pisalo »para iz vaših strojev«. Torej to je v glavnem para, ki prihaja iznad stroja KS-3, zaradi večinskega južnega vetra pa dan in noč kot droben, fin dež pada na naše njive in vrtove ter jih zastruplja. Za izraz kisel dež smo vprašali na Inštitut za celulozo in papir v Ljubljani in tamkajšnji strokovnjaki so pojasnili in potrdili, da to drži. Zato smo pričakovali odgovor za to paro, ki jo bo treba speljati po ceveh, da se bo utekoči-njala. Odgovora tudi ni bilo za piskanje ob rezkanju kovin kot tudi ne na grozno večglasno (disonančno!) cviljenje zavor na strojih za previjanje kartona. Nobenega odgovora tudi ni bilo na našo zahtevo, da po načrtu severna stena ne bi smela imeti odprtin; to so okna in vrata. Če bi spoštovali sosede, ki smo bili tu že prej, kot je bilo zgrajeno postrojenje KS-3, bi si predstavniki tovarne situacijo ogledali na kraju samem. Ponovno upamo, da bomo na vse navedbe le dobili odgovor in da nam zadeve po omenjenem 1. VI. 1990 ne bo treba objavljati v časopisu ali še kje drugje. S sosedskimi pozdravi -Stanovalci Škrjančevega iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti • iz naših Prvi metri asfalta v Blagovici Verjeli ali ne, vendar če odštejemo asfalt na magistralni cesti, potem moramo zapisati, daje Krajevna skupnost Blagovica v prvih dneh oktobra 1990 dobila prve metre asfalta. Ob pomoči sredstev krajevnega samoprispevka, ki so sicer res le manjši del investicije, je Cestno podjetje Ljubljana asfaltiralo križišče z magistralno cesto, precejšen del sredstev za asfaltne platoje ob posameznih javnih objektih pa so zagotovili krajani sami in tako prispevali, da ima tudi Blagovica urejen center. Izvajanje investicije so spremljali nekateri problemi, saj je bilo potrebno zagotoviti primeren prostor za parkiranje avtobusov (le-ti bodo začasno parkirali ob stari magistralni cesti), nova ureditev pa naj bi povzročila tudi večje težave avtobusom, ki so križišče doslej koristili kot obračališče. Kljub pločnikom in urejenejšem križišču bo to mogoče tudi poslej. Ob urejenem križišču bosta tudi asfaltirani avtobusni postajališči, urejena prometna signalizacija pa bo zanesljivo pomenila varnejši prehod za vse pešce, zlasti pa za Šolarje. Vodstvo KS Blagovica s tem uresničuje prvi del programa krajevnega samoprispevka, predsednik sveta KS Milan Florjančič, delegat v Zbor KS Skupščine občine Domžale Zdravko Prašnikar in predsednik skupščine KS Franc Barlič, ki smo ga zaprosili za kratko izjavo, pa so tisti, ki so si za novo investicijo najbolj prizadevali. Franc Barlič: Prvi, upam pa, da še zdaleč ne zadnji, metri asfalta so torej le našli pot v Blagovico. Mislim, da je po 45 letih kar pozno, vendar se s tem uresničuje velika želja krajanov, ki želijo, da bi se asfaltirale tudi posamezne ceste in teh v naši KS ni malo. Zato pričakujemo večjo pomoč podeželju, saj bodo le urejene ceste, vodovodi in drugi komunalni objekti zagotovili, da bo tudi v hribovskih vaseh več življenja. VASI PRESERJE PRI GRADIŠČU IN ZGORNJA KRTINA Dve novi transformatorski postaji Pred dnevi sta začeli obratovati dve novi transformatorski postaji, in sicer v Preserjah pri Gradišču in v Zgornji Krtini. V obeh naseljih so bile elektroenergetske razmere že nekaj časa zelo slabe. Gospodinje so ponekod s stroji prale le še pozno ponoči. V Preserjah so že pred leti dobili novo omrežje z zemeljskim kablom. Tako je bilo sedaj treba postaviti le še daljnovod od Gorenj in seveda transformatorsko postajo, ki stoji blizu Kraljeve domačije. V Zgornji Krtini so bile energetske razmere najslabše v šoli. Postaja stoji na nekdanjem Šokovem zemljišču, poleg hiše, ki je med drugo svetovno vojno pogorela. Obe postaji, tako krtinska kot preserska sta na železobetonskih stebrih, kar je pri nas novost. Pri krtinski gre še za to posebnost, da je visoki napetostni priključek od daljnovoda pri Naratu izveden z zemeljskim kablom, kar je seveda precej dražje kot prosti vod. Dobro pri tem je, da se ne zajeda v še tako povsod preveč prizadeto naravo. Stane Stražar Franc Barlič Asfaltna cesta tudi v Javorje Več kot deset let so stara prizadevanja, da bi v Javorje, majhno, a prijetno vasico med Blagovico in Trojanami, pripeljali prve metre asfalta. V lanskem letu izglasovani krajevni samoprispevek veliko dodatnih finančnih sredstev in odstopom zemljišč postavili temelje za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Petelinjek - Javorje v dolžini 1450 metrov. Ko bo investicija, katere vrednost je 2.750.000,00 in jo je v celoti prevzelo Cestno podjetje Celje, zemeljska dela pa izvaja njihov kooperant Trojančan Franc Gorišek, zaključena, bo to pomenilo asfaltiran dovoz do Javorij, pa tudi proti sosednjim vasem Suši, Gorenju in Logu. Dela vodi gradbeni odbor pod vodstvom Marjana Pustotnika, med bolj prizadevnimi pa je potrebno omeniti tudi Rajka Keršiča, predsednika sveta KS Trojane. Krajani so zadovoljni, zadovoljno je tudi vodstvo KS Trojane, saj investicija pomeni prvo etapo uresničitve programa krajevnega samoprispevka, v katerem pa poleg samoprispevka, velikih prispevkov krajanov, ki bodo skupaj prispevali kar 521.000,00 din (od 15.000,00 do 25.000,00 din na hišo) sredstva prispeva v obliki posojila tildi Restavracija z garni hotelom« Pri Konšku« Trojane, svoji del sredstev pa je zagotovila tudi občina Domžale. Veseli smo, saj bo cesta velikega pomena za vse, ki živimo in delamo v teh hribovskih krajih. Malo nas je, zato toliko težje zberemo veliko denarja, vendar smo prepričani, da ob velikem razumevanju zmoremo tudi tako veliko investicijo. Letos pride cesta do križišča v dolino popeljali po asfaltu. Res je, da naš prispevek kar precej znese, vendar se bo izplačalo, želel pa bi, da bi v prihodnje tudi makadamske ceste bolje vzdrževali, pa več sredstev namenjali nam v hribih. Brez večje pomoči občine ne bo šlo. Ciril Smrkolj, predsednik Skupščine KS Trojane Rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Petelinjek - Javorje pomeni začetek uresničevanja programa našega samoprispevka. Finančni prispevek krajanov je zelo velik, saj v delu ne morejo veliko prispevati, ker gre zlasti pri ureditvi odvodnjavanja za zelo strokovna dela. Nova cesta bo pomenila predvsem boljšo povezanost z do- lino, katero pa bi radi zagotovili tudi ostalim krajanom, zato morda že letos začetek del tudi pri rekonstrukciji cest Učak-Zavrh in Troja-ne-Hribi. Brez posluha širše družbene skupnosti seveda ne bi šlo, zato tudi naš predlog, da v prihodnje podeželju za izgradnjo komunalnih naprav zagotavljamo več denarja. Marjan Pustotnik, predsednik gradbenega odbora Ciril Smrkolj Marjan Pustotnik Anton Lebeničnik Ljudmila Jerin v Javorje, radi pa bi, da bi šla enkrat v bližnji prihodnosti tudi v Log, Sušo in Gorenje. S tem bomo zagotovili boljše pogoje za vse. Anton Lebeničnik, Javorje 1 Dolgo, kar predolgo smo jo čakali, zato smo toliko bolj veseli, ker je videti, da se bomo v kratkem Ljudmila Jerin, Javorje Življenje na kmetih ni lahko, zato smo vsake izboljšave zelo veseli. Nova cesta nam veliko pomeni, saj bo velik prispevek k boljši povezavi z dolino, obenem pa bodo tudi njive in travniki ob cesti bolj čisti, saj bo manj prahu, da ne govorimo o vodi, ki je veliko odnašala. Prispevek vseh krajanov je velik, pa vendar moram omeniti soseda Lebeničnika, ki je brezplačno odstopil največ zemljišča. Franc Gorišek, izvajalec zemeljskih del Včasih sem delal v gozdarstvu, po spremembah zakonodaje, tam Franc Gorišek ni več kruha, pa sem se preusmeril. Kot kooperant Cestnega podjetja Celje izvajam zemeljska dela, ki dobro potekajo, le s projekti nisem zadovoljen, manjka jim praktičnih izkušenj krajanov, ki točno vedo, kje bi bilo potrebno postaviti kakšen prepust, kam speljati vodo, ki je leta in leta razdirala cesto. ■■■■■■■■■■■■ VERA VOJSKA na črpališču Ples. vsekakor pa v letu 1991, ko bo treba dinamiko gradnje vodovoda pospešiti. Navedli smo najpomembnejše aktivnosti, ki potekajo v KS Moravče. Seveda pa načrtovanih nalog ne bo mogoče ustvariti brez sodelovanja vseh občanov. Koncem leta poteče mandat sedanjim samoupravnim organom KS Moravče, zato pričenjamo s pripravami na konstituiranje nove skupščine in sveta krajevne skupnosti. Menimo, da naj bi bil v skupščini zastopan vsaj en predstavnik vsake vasi ali dela naselja. Preko tega predstavnika naj bi občani uresničevali svoje želje in potrebe. Kateri ljudje vas bodo zastopali Načrtujemo, da bi z zbiranjem prijav za telefonski priključek zbrali tudi vaše predloge o občanih, ki naj bi zastopali vaše vasi, vodili aktivnosti v vasi in se dogovarjali na nivoju krajevne skupnosti in občine o možnostih realizacije vaših želja in potreb. Pričakujemo torej, da se bodo z odgovornostjo lotili evidentiranja kandidatov za skupščino krajevne skupnosti, se v vaseh dogovorili o primernem kandidatu, ki bo znal prisluhniti vašim željam, ki bo znal animirati slehernega občana najprej za sodelovanje pri ureditvi najnujnejših nalog, kot tudi pri izvedbi drobnih nalog za prijaznejše okolje v katerem živimo. Pozivamo tudi vsa društva, stranke in organizacije, da svoje predloge pošljete ali posredujete KS Moravče v 15. dneh po izidu Občinskega poročevalca. Upamo, da se boste odzvali našim pozivom, kajti le tako bomo lahko ustvarili pogoje za boljše bivanje, vplivali pa tudi na druge odločitve, ki zadevajo vsakega izmed nas. KS Moravče UTRIP ŽIVLJENJA IN DELA V KRAJEVNI SKUPNOSTI MORAVČE Pridobitev na Moravškem bO HflHOCJO m n m Leto, ki se izteka, bo zapisano v zgodovini Moravč kot najbolj plot v gradnji komunalnih objektov. Največji premik je bil narejen na podrt : posodabljanja cest. Že spomladi smo slavnostno predali svojemu name , a cesti Krašce-Prikrnica in Podoreh-Negastrn v skupni dolžini 2,4 km, asfaltiran je bil del ceste Moravče-Zalog v dolžini 500 m, izvedena pa tudi rekonstrukcija ceste Zalog-Gaberje pod Limbarsko goro v doliini 1950 m, katere asfaltiranje načrtujemo do konca meseca oktobra letos. Pred nami so torej sadovi krajevnega samoprispevka, ki smo ga izglasovali pred letom in pol. CESTA S HRIBA Lukovčani se bodo naposled lahko podali po urejeni cesti s hriba v svoj kraj. Cesta na Brdo je že asfaltirana! Po lepih cestah... Še v letošnjem letu načrtujemo rekonstrukcijo ceste Moravče-Cešnjice in ureditev v makadamu, asfaltiranje cest pa predvidevamo v letu 1991. Priprave potekajo tudi za pripravo projektov za cesto Moravče-Podbrdo-Grmače. katere rekonstrukcijo načrtujemo v letu 1991. Projektna dokumentacija je že na- "rejena za odsek ceste Gaberje-Moše-nik. gradnjo ceste pa bo potrebno vskla-diti z možnostmi občine, prav tako pa se pripravlja izdelava projekta ceste Podo-reh-Vinje. Projektiranje rekonstrukcije ceste Gaberje-Libarska gora načrtujemo v letu 1991. Kanalizacija je zahtevna naloga... Osrednja naloga, ki je opredeljena tudi v krajevnem samoprispevku, je gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Moravčah. Zato se tu stvari ne odvijajo tako hitro, zato bodo morali občani Moravč imenovati gradbeni odbor, ki bo pripravil izračun prispevka za priklop na kanalizacijsko omrežje po gospodinjstvih. Prispele so že ponudbe za izgradnjo dela kanala A. Realno pričakujemo, da bomo v letu 1991 pričeli z deli. kar je predvsem odvisno od pripravljenosti občine in občanov, ki bodo kanalizacijsko omrežje tudi uporabljali. Tudi v Moravčah bo SPB... Gradnja poslovno stanovanjskega objekta v centru Moravč dobro napreduje, zato smo pričeli tudi z aktivnostmi za ureditev nove telefonske centrale in omrežja. Naš cilj je zagotoviti telefon vsaki hiši. ki bo pač pripravljena sofinancirati napeljavo omrežja in priklop telefona. Načrtujemo, da bodo še v tem mesecu delegati sveta in skupščine KS obiskali vsako hišo v krajevni skupnosti in pobrali informativne prijave za telefon Pred sklepanjem pogodb moramo pač vedeti za interes občanov. Akcija zbiranja naročnikov naj bi potekala tudi v KS Peče in Vrhpolje-Zalog. Vsi. ki si prizadevamo za razvoj naše krajevne skupnosti, upamo, da bo Podjetje za PTT Ljubljana in strokovna služba SO Domžale storila vse. da bodo telefoni zabrneli v najkrajšem možnem času tudi v najbolj oddaljeni vasi. Občane pozivamo, da se aktivno vključijo v priprave, vsekakor pa oddajo prijave poverjeniku ali na sedežu KS. Kako bo z zdravo pitno vodo? Problem oskrbe z zdravo pitno vodo ostaja za občane vzhodnega dela KS nerešen, čeprav pa priprave potekajo predvsem na področju urejanja potrebne dokumentacije. Upamo, da bomo že v letošnjem letu pričeli z deli DRUŠTVENI DOM DOMŽALE PRED OBNOVO: Kdo bo tolkel po mizi Obnova Društvenega doma bo stala predvidoma 3 milijone DEM Minilo je te kar nekaj časa, ko smo bili navzoči na predočenju projektov obnove našega Društvenega doma - stavbe nekdanje kinodvorane. Hkrati z odprtjem prilolnostne razstave projektov obnove ter nekaj arhivskega gradiva, ki je na voljo o tej stavbi, so nam strokovnjaki projektivnega biroja Karlovšek posredovali tudi obilico podatkov, kaj bo za obnovo naše še edine preostale secesijske stavbe (ob Multerjevi vinarni zraven) potrebno storiti. Storiti pa bo treba marsikaj, saj predvideni poseg načrtuje dela te na temeljih in kleti stavbe - ter seveda na vsem drugem. Ob spoštovanju zahteve, da se ohrani avtentični nekdanji zunanji videz, je bilo delo projektantov zelo otetkočeno. Pa vendar so kljub temu omejitvenemu dejstvu zmogli izvabiti za dosego funkcionalnosti take arhitekturne rešitve, ki zasnovo objekta in vsebino prihodnih aktivnosti v njej - bogatijo in razširjajo... Gotovo gre vsem sodelavcem na pripravi projekta predvsem pa arhitektoma g. Karlov-šku in g. Breskvarju za opravljeno vse priznanje. Bili pa smo na predstavitvi soočeni ob izkazanem hotenju projektantov za novo (staro) vsebino dela v domu spodbuditi čimveč, soočeni še z nečim drugim. Po svoje je svojevrsten paradoks, ko so bile za prihodnje delo v domu postavljene tudi nekatere nesprejemljive zahteve s strani tistih, ki za obnovo doma ne nameravajo (ker pač ne zmorejo) prispevati niti dinarja. Paradoksalno je to tembolj, ker tačas niti slučajno ne vemo, odkod dobiti tri milijone DEM, kolikor naj bi zahtevna in obsežna obnova stala. Za krajevni samoprispevek se občani domžalski krajevni skupnosti nismo odločili, denarja za obnovo nismo (zlasti ne v omejeni količini) predvideli nikjer in tako vsa naložba imenovana OBNOVA DRUŠTVENEGA DOMA visi v zraku... Kdo naj postavlja zahteve? Tisti predvsem, ki bo dal denar za obnovo! Če bodo to delničarji (delniška družba??) potem bodo to oni, če ga bo dal kdo drug, potem bo on tolkel po mizi. Vsaj normalno bi bilo tako. Gotovo pa ne more dvigovati glasu tisti, ki se mu samo zdi, da ima glavno besedo, četudi je bilo dolgo časa to v navadi... Lepo se je igrati z številkami in milijardami, zlasti če niso tvoje... »Sicer pa bi bilo najbolje (gre za šalo, ki jo je izrekel naš prvi urednik prof. Milan Fle-rin), da dom prodamo za milijon DEM; z obnovo, če se je ne lotimo prihranimo 3 milijone DEM; za štiri milijone pa vam bo vsakdo zgradil točno tak nov dom, da ga bo veselje pogledati...« Pa še recite, da matematika s tujim denarjem ni prijazna reč! M. Brojan Glasba treh dežel KUD Miran Jarc iz Škocjana je tudi letos pripravilo zabavno-glasbeni spektakel Glasba treh detel. Četudi v nekoliko okrnjeni zasedbi, je prireditev privabila mnogo poslušalcev, ki so bili navdušeni nad kakovostjo izvedbe. Namesto odsotnega ansambla ROSENTAL ECHO (teiave na meji) je nastopil ansambel TONU A SAVNI K A, tal pa je zaradi bolezni manjkal znani pevec latinsko-ameriških pesmi Alberta Gregorič. Sicer pa so v uspelem skoraj triurnem programu poleg ansambla Tonija Savnika nastopili: svetovni prvak na harmoniki Zoran Lupine in ansambel Taims, Trio Svetlin, Gasilska godba Kamniška Bistrica, Folklorna skupina Kamniška Bistrica, citrar Tomai Plahutnik in pevka Brigita Vrhovnik, ansambel Krt. Za dobro voljo in veselje je poskrbela Modra kronika - fantje iz Novega mesta. Program je vodil TV napovedovalec Janez Dolinar. Razgibana zabavnoglasbena prireditev! GLEDALIŠKA ŠOLA V DOMŽALAH Za otroke in mladino, za mlade talente in navdušence, za vse tiste, ki imate rade magični ČE - BI - BILO - v gledališču je mogoče vse - to kar z igro prikažemo mi! Vpis in informacije v Knjižnici Domžale v ponedeljek, 22. 10. 1990 med 17. in 19. uro! RAZSTAVA V SEPTEMBRU POSTAJA TRADICIJA: Verin september v vrtu Akademska slikarka Vera Terstenjak Jovičič je v svoji galerija Vera ob sedaj žel^vilnih skulpturah domžalske Forma Vive 8. septembra že petič zapored JjiSpravil^,lepo popoldansko kulturno prireditev. V svoji galeriji je-pripravila novo odmevno razstavo svojih oljnih platen. Tokrat nas je presenetila s številnimi kompozicijami svetlih dinamičnih barv, zanimivih strukturnih elementov. Ta razgibanost kompozicije in razkošnost barv je gotovo nova pridobitev v .ustvarjalnih razsežnostih domžalske umetnice, ki se poslej razdaja intenzivneje tudi v pedagoškem delu. V sproščenem srečanju ljudi tako ali drugače povezanih na umetnost in Verino delo se je lepo septembrsko popoldne nadaljevalo. Postalo je tradicija, lepa priložnost, da se ustvarjalci, ki jih veseli uspeh Verinega celoletnega dela srečajo, izmenjajo izkušnje in zastavijo svoje najboljše moči, da se lepa kulturno zšst&vljena prireditev nadaljuje tudi v prihodnost. M. B. France Slana v Domžalah Sredi julija so v avli Ljubljanske banke - Banke Domlale d. d. odprli razstavo akademskega slikarja Franceta Slane, ki se ukvarja s slikarstvom, v olju, akvarelu in grafiki, z gvašem, pastelom in tempero ter z risbo, tapiserijo in keramiko. Ob tem je Likovni svet Ljubljanske banke izdal poseben katalog. VABILO PREDŠOLSKIM OTROKOM: Razveselite se z nami! Vsi predšolski otroci, ki radi pojete, telovadite, uživate v naravi, slikate, se igrate različne igrice in poslušate pravljice vas vabimo, da se nam pridružite. Tako, kot vsako leto smo ob tednu otroka začeli z uro pravljic in 80 urnim programom za petletne (in mlajše) otroke. • > Prireditev - programi v enotah vrtca: Ihan ponedeljek, torek (menjaje) 16.30 - 18.30 ure vrtec Zoranina Mengeš-ponedeljek 16.00- 18.00 ure vrtec Kekec, Radomlje - ponedeljek 16.00 - 18.00 ure vrtec dr. Igor, Vir - torek ..,, 16.00 - 18.00 ure vrtec Preserje - torek 16.00 - 18.00 ure vrtec S. Varšek Lije Domžale - četrtek 16.00 - 18.00 ure Izvajanje v prostorih osnovnih šol: OŠ Dragomelj - ponedeljek, torek (menjaje) 16.30 - 18.00 ure OŠ MK Dob-ponedeljek 16.00-18.00 ure OŠ Jurij Vega Moravče - pondelejek 16.30 - 19.00 ure podr. osn. šola Blagovica - ponedeljek 16.00 - 18.00 ure podr. osn. šola Krašnja - torek 16.00-18.00 ure v prostorih KS Prevoje - torek 16.00 -18.00 ure OŠ Janko Kersnik Brdo - torek 16.00 - 18.00 ure podr. osn. šola Krtina - sreda 17.00 - 19.00 ure podr. osn. šola Vrhpolje - sobota 8.00- 12.00 ure Program »Pri Konšku« v Gami hotelu na Trojanah - sobota 8.00 - 12.00 ure VABLJENI! Vabijo vas vzgojiteljice VVO Domžale. KNJIŽNICA DOMŽALE: Zahvala za podarjene knjige Knjižnica Domžale je v prejšnji številki objavila poziv, da nam darujte knjige, ki jih več ne potrebujete. Naj takoj.povemo, da je bil odziv zelo velik in da naša prošnja še velja. Naj še enkrat poudarimo, da knjige pridemo lahko iskat tudi sami in da smo veseli vsake, ki ste nam jo pripravljeni darovati. Tokrat pa bi se radi zahvalili vsem tistim, ki ste nam darovali v letošnjem letu največ knjig ali revij: MILI ANA JANČIGAJ, MARJAN PAVLIHA, KARIN PO-TRPIN, LEON TOPLAK, IVANKA CERAR, GREGOR KOTNIK. MARIJA KLINAR VESNA SKOK-CEH, MARJANA LEDERER, BOGO GAŠPERIN, MAJHENIČ MARIJA in VIKTOR AVBELJ-RUDI. Prav tako pa se za darovane knjige zahvaljujemo tudi naslednjim organizacijam: SKUPŠČINI OBČINE DOMŽALE, ZKS - STRANKI DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE, ZVEZI SOCIALISTOV DOMŽALE, OBČINSKEMU SVETU SVOBODNIH SINDIKATOV DOMŽALE in ZZB NOV LJUBLJANA MO-STE-POLIE. Še enkrat vsem v imenu Knjižnice Domžale in njenih bralcev - HVALA! Izbor tuje periodike V okviru Knjižnice Domžale deluje tudi časopisna čitalnica. Poleg več kot 100 različnih revij in časopisov v slovenskem jeziku, si lahko preberete tudi vrsto tujih revij v različnih svetovnih jezikih. Prav gotovo postajajo časopisi in revije zaradi svoje cene pravo razkošje, zato vas z veseljem vabimo na branje v prijetne prostore prvega nadstropja Knjižnice. Naj vam predstavimo del ponudbe po posameznih področjih: WOHNEN; DOMUS; ARCHITECTURAL DESIGN - arhitektura, urejanje stanovanja YACHT - čolni, jadrnice VIDEO WEEK - revija o filmih z video trga VERENA; NEUE MODE; MILLEIDEE; BURDA; BRI-GITTE - moda TIME; STERN; PAR1S MATCH; PANORAMA; NEWS-VVEEK; LIFE; DER SPIEGEL - splošno SCIENTIFIC AMERICAN - znanost FOTO MAGAZIN - fotografiranje PARTISAN REVIEVV; MAGAZINE LITTERAIRE; LITERATUR UND KRITIK - literatura NATIONAL GEOGRAFIC - zemljepis MOUNTAIN - alpinizem MELODY MAKER - glasba HOBBY - naredi sam BYTE - računalništvo AUTO MOTOR UND SPORT - avtomobilizem Z novim letom bomo ponudbo povečali, saj smo namočili še nekatere revije (npr. THE ECONOMIST, GRAZIA, PERSONAL COMPUTER VVORLD, TV SATELITE EUROPE, CREATIVE REVUE, PLAISIR DE LE MAISON). Torej dovolj branja za vse okuse in interese, pa tudi za pot v Evropo in svet. KNJIŽNICA DOMŽALE: PIONIRSKI ODDELEK Ure pravljic Tudi v letošnjem letu Pionirski oddelek Knjižnice Domžale vabi otroke od 4. leta starosti dalje na ure pravljic. Srečevali se bomo vsak torek ob 17. uri in potovali na krilih domišljije, odkrivali stare, že pozabjene pravljice, poslušali nove, risali, se igrali... In kakšen je program pravljičnih uric v oktobru in novembru: 16. oktober - Ela Peroci: Mož z dežnikom 23. oktober - Inge Feustel: Bibi iz oglasnega stebrička 30. oktober - ruska pravljica: Lisica in volk 6. november - Branka Jurca: 1:0 zg zajce 13. november - ukrajinska pravljica: Kričavi petelinček 20. november - Boris Kolar: Deček in žoga 27. november - Jana Stržinar: Zaljubljeni zmaj Še nekaj navodil: starše prosimo, da prihajajo ob koncu uric (17.50) po otroke pravočasno, saj po koncu ne moremo paziti nanje in prevzeti nikakršne odgovornosti. KDLTDRNA SEZONA PRED DURMI... Kulturni koledar 26. oktobra: V Kulturnem domu v Mengšu; VEČER LJUBEZENSKE POEZIJE IN GLASBE poznanih zagrebških umetnikov: recitator GORAN MATO-VIČ, harfistka MARIJA MLINAR. Organizatorja: Knjižnica in DKD Svoboda Mengeš. GLASBENI ABONMA v Osnovni šoli Šlandrove brigade 25. oktobra: CHRISTOPH THEILER - klavir 22. novembra: EVA NOVŠAK-HOUŠKA - mezzosopran TOMAŽ LORENZ - violina JERKO NOVAK - kitara 24. januarja: Ramovš consort MARJANA BENCINA - sopran KLEMEN RAMOVŠ - kljunasta flavta DOMEN MAR1NČIČ - violončelo ANDREJ MISSON - čembalo 21. februarja: Novi ljubljanski pihalni trio DUŠAN JOVANOVIČ - oboa DARKO BRLEK - klarinet ZORAN MITEV - fagot Organizatorja: Glasbena šola in Knjižnica Domžale GLEDALIŠKI ABONMA v Kulturnem domu v Mengšu 15. novembra: Prešernovo gledališče Kranj Harold Pinter: HIŠNIK 13. december: Slovensko mladinsko gledališče Fran Miličinski: BUTALCI januarja 1991: Slovensko ljudsko gledališče Celje Ivan Cankar: HLAPCI februarja 1991: Šentjakobsko gledališče Rajko Ranfl: SPODNJE PERILO Z NAPAKO marec 1991: Mestno gledališče ljubljansko Jean Jacques Bricaire in Maurice Lasavgnes: LAŽNIVKA Organizatorja: Knjižnica Domžale in DKD Svoboda Mengeš PRAZNIK MLADIH KOTALKARJEV: Domžalčani prvaki Slovenije V soboto, 1. septembra in nedeljo drugega septembra 1990 smo v Domžalah gostili mlade kotalkarje, ki so tekmovali na republiškem prvenstvu. Nastopili so v kategorijah od pionirjev do članov. Vsega skupaj je nastopilo 105 tekmovalcev iz raznih klubov. Naših tekmovalcev je bilo 21 in so dosegli odlične uspehe. Med pionirkami in članicami smo dosegli prva mesta, prav tako pa smo dosegli, da smo bili v ekipnem tekmovanju prvi v republiki Sloveniji. MEDNARODNO ROLKANJE « MANO: Po suhem — kot bi bil sneg... Na 13. mednarodnem tekmovanju v ROLKANJU v Ihanu je nastopilo skupaj 123 tekmovalcev v 10 skupinah iz 12 klubov med njimi tudi 3 klubi iz Italije. Tekmovanje je organiziral Smučarski klub Ihan pod pokroviteljstvom TK SO Domžale. Tekmovanje je bilo na standardni progi Ihan - Brdo - Ihan, ogledalo pa si ga je približno 500 občanov. Rezultat): 1. Pukl Peter. Dol 6.47; 2. Tibor D.. Trst 7.02; 3. Žebič Kokrica 7.21; 2. Škrgič S.. Olimpija 7.44; 3. Trst 8.55; 2. Iori Erik, Trst 8.56; 3. Pavčnik M.. , Olimpija 10.20; 2. Cvirn S.. 10.44; 3. Iglic K.. 2. Kavka R., Dol 15.13; 3. Brezar Ml. pionirji 3 km: M.Kokrica 7.04. Ml. mladinke 3 km: 1. Žibert N Jerina Š.. Vrhnika 7.52. St. pionirji 4 km: 1. Bogateč D.. Vrhnika 9.58. St. pionirke 4 km: 1. Kastelic I Kokrica 11.06. Mlajši mladinci 8 km: 1. Tence Erik. Trst 14.41 T., Kokrica 15.26. Ženske ent. skup. 8 km: 1. Smrkol R., Dol 9.26; 2. Paternoster S.. 9.45; 3. Rekar M., Kokrica 10.46. St. mladinci 12 km: 1. Ali Gregor, Kokrica 23.14; 2. Zevnik Gregor. Kokrica 23.21; 3. Jevšenjak A.. Olimpija 23.35. Člani 12km: 1. Velepec J., Dol 21.17; 2. Lekan B.. 21.23; 3. Zupan Andrej. Kranj 21.28. Rekreat. do 40 let 8 km: 1. Zupan T., Merkur 14.52; 2. Kalan T.. SK Kranj 15.27; 3. Hiti Roman, Lož 16.05. Rekret. nad 40 let 8 km: 1. Petozzi Ciacomo. Treviso, It. 15.41; 2. Lenardo Pierino, Trst 15.48; 3. Bogateč B., Trst 18.13; 4. Kovic L., SK Ihan 23.11. •BMX« - NOV* PANOGA TEKMOVANJA V OBČINI: Mladost — imenovana BjjjDG Športno društvo Vir, je z denarjem samoprispevka zgradilo tudi stezo za tekmovanje z BMX kolesi. Ta steza je tik ob novem nogometnem igrišču na Viru. Prijavljenih je bilo 97 tekmovalcev v petih kategorijah. Ker je ta tekmovalna zvrst dokaj nova v Sloveniji (registrirana društva so samo v Ljubljani in Mariboru), smo s požrtvovalnim delom spravili pod streho že dve tekmovanji, vendar obe v okviru naše občine. Prvo otvoritveno tekmovanje je bilo v nedeljo 16. 9. 1990. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil zasebnik v bližini Srečo Vrhovec »AVTO-ODPAD VIR«, ki je tudi prispeval pokale za zmagovalce različnih kategorij. Kotalkarji v Domžalah delujejo že 5 let. Nastopajo na vseh tekmovanjih v domovini, kot tudi izven nje. Pripravljajo se tudi za tekmovanja v okviru prireditev Alpe Adria, ki naj bi se pričela letošnje leto. Center dejavnosti je hala KC, ki je edini primeren objekt v občini za kotalkanje. Kotalkarji, članov društva je že 72, bi bili-najbolj veseli odprte površine, ki bi bila primerna za kotalkanje poleti in drsanje pozimi. Prireditev v hali je obiskal tudi podpredsednik domžalske skupščine Jurij Berlot, ki je v pozdravnem govoru povedal, da v povezavi s športom in turizmom vodi tudi pomembno mesto kotalkanja. Gre za šport, ki angažira celo družino. Domžale si s svojimi tradicionalnimi športi kot so košarka, tenis, jahanje ter možnosti sprehajanja lahko obetajo ob pravi razvojni poti razcvet športnega in družinskega turizma. Tudi kotalkarji se bodo trudili, da se uresničujejo pobude in zagotovijo kontinuiteto kakovosti, katere so že dosegli... 5. TRADICIONALNO KRASENJSKO TEKMOVANJE JE DIL0 7.10.1990 Pokal, ki je lahko tudi — krof Krašnja: 95 tekmovalcev ne letošnjem tekmovanju Zanimivo krašenjsko tekmovanje v krosu postaja tradicija. Prizadevni športni delavci na čelu z neutrudnim Marjanom Štrukljem, so se zahtevne organizacije takega tekmovanja lotili že petič. Tekli so za krof. To sicer ni velika, temveč zanimiva spodbuda. Pokrovitelj tekmovanja v 5 kategorijah rekreativcev in rekreativk je bil tudi letos Garni hotel z restavracijo Konšek s Trojan, glavna »zvezda« pa seveda njihov krof, ki ga je dobil za nastop vsak udeleženec teka brezplačno. Prireditelju - ŠD Krašnja, ki imajo sicer v svojem letnem planu tudi druge zanimive in nenavadne prireditve, je v organizaciji pomagal tudi odbor za kulturo pri Sob Domžale. In kakšni so bili letošnji rezultati? Na tekmovanju v 11 kategorijah (proga v dolžini 2000 m višinske razlike 75 m in 265) so bili najhitrejši zmagovalci po posameznih kategorijah: Urška Pevec AK Rudar Trbovlje, Aleš Sedelj-šak KS Blagovica, Vesna Sovine AK Domžale, Damjan Barič AK Domžale, Špela Kršan AK Domžale, Beno Ravnak AS Ponikve, Veronika Bohinc AK Koper, Zlatko Lah Kovinotehna Celje, Heda Kotar Partizan Trbovlje, Andrej Vozlič PI Mengeš in Rajko Kvas AK Domžale. Najboljši čas v ženskih kategorijah je tekla Veronika Bohinc iz AK Koper - 36.08, v članskih kategorijah pa Beno Ravnak iz AS Ponikve - 30.42. Najstarejša udeleženka na teku je bila Helena Žigon - ŠD Jezica, udeleženec pa Slavko Šalamun iz Vrhnike. Pokal za najmnožičnejšo ekipo so organizatorji podelili AK Ru- dar Trbovlje. Majhen jubilej na teku sta slavila Tone Škrlep iz Trzina ter pionir Matej Gruber iz Krašnje, ki sta se do sedaj udeležila vseh petih TEKOV ZA KROF. Ob vsesplošnem zadovoljstvu in dobri organizaciji prireditve je pričakovati, da se Krašnjanom tudi v prihodnje obeta zanimiva množična rekreativna prireditev - NASLEDNJI - 6. TEK ZA KROF. 10 LET SMUČARSKEGA KLUDA V MORAVČAH Uspehi so bili nekoč, so danes... jutri bodo tudi Tradicija skokov v Moravčah sega daleč nazaj, pred vojne čase. Ko še ni bilo skakalnic niti \ Planici, so se že naši skakalci udeležili državnega prvenstva v Bohinju in tam osvojili tretje mesto. V letih, ko se je ta dejavnost na moravškem pričela množično obnavljati, so domačini na primernih področjih s prostovoljnim delom zgradili več skakalnic: 22 m v Pecah in 32 m na Javorščici. Na teh skakalnicah so bile tekme na različnih ravneh; od manj pomembnih, pa tja do regijskih. Tudi na teh tekmah so naši skakalci dosegli vidnejše rezultate. Leta 1978 so osvojili prehodni »Jubov pokal« v Dolskem na 50 m skakalnici in sicer pred skakalci iz Dolskega in skakalci iz Ljubljane. Po teh uspehih so se moravski privrženci skokov in športa nasploh dogovorili, da ustanovijo športno društvo, ter pod njegovim okriljem pričnejo z resnejšo in strokovnejšo vadbo. Najbolj aktivni člani so opravili vaditeljske in trenerske tečaje, kar je pripomoglo k še večji kakovosti in -bolj profesionalnemu delu na treningih; tudi dobri rezultati niso izostali. V zadnjih desetih letih so naši tekmovalci na raznih tekmovanjih nemalokrat stali na zmagovalnih stopničkah, pohvalimo se lahko tudi z zmagovalci republiških prvenstev in Pokala Cockte, katerega pokrovitelj je Slovin. Vedno smo imeli in še vedno imamo lepe uspehe zlasti pri pionirjih. Le-tega ne moremo trditi za mladinsko in člansko vrsto. Slednje niti nimamo. Nedvomno je poglavitni vzrok takega stanja po- manjkanje sredstev. Le-ta bi potrebovali za gradnjo primernih skakalnic (za mladince in člane) in strokovnega kadra. Trenerja, ki sta velika navdušenca, vlagata ogromno svojega časa in vzgajata najmlajše ter jih vodita do uspeha v pionirskih vrstah. Že omenjene skakalnice v Pečah in na Javorščici so bile narejene brez ustreznih načrtov. Z leti te skakalnice niso vseč ustrezale normativom. Kasneje je bilo z veliko prostovoljnih delovnih ur in po načrtih izdelano več primernih skakalnic za pionirje in deloma tudi za mladince. Te skakalnice so registrirane, ustrezajo vsem normativom in na njih je bilo v preteklih letih že več pomembnih tekmovanj. Center skakalnic je v Moravčah pri osnovni šoli. Tu so bile zgrajene tri skakajnice z leseno konstrukcijo in sicer 8 m. 14 m. in 22 m. ki so pokrite s plastiko, kar omogoča vadbo skozi celo leto. Za te objekte nam je odstopila zemljišče osnovna šola Jurij Vega in so bili zgrajeni v letu 1983. Objekti so bili zgrajeni s prostovoljnim delom in materialom, katerega so darovali občani moravske doline. Skakalnice so bile najprej prekrite s slamo. Našo »zagretost« so občudovali člani ostalih klubov v Sloveniji. Podarili so nam že delno izrabljeno plastiko, s katero smo nadomestili slamo, leseno konstrukcijo pa obnovili in zgradili zidana stolpa, v katerih je garderoba, shramba in pisarna. Poleg skakalnic pa stoji prav tako s podarjenim materialom in prostovolnim delom zgrajen sodniški stolp. Na teh novih objektih smo bili zelo uspešni leta 1987 in nekako v vzpodbudo nam je Eden od velikih uspehov moravskih skakalcev - skakalnica na CICIJU NAD MORAVČAMI (na sliki - 50 m skakalnica) Planiški komite (PSS) dodelil novo plastiko za vse tri objekte. Tako je vse naše delo tako na .objektih, kakor delo z mladimi skakalci, poplačano z dobrimi rezultati in z občutkom zadovoljstva ob pogledu na lepe objekte, ki so lahko v ponos vsej moravski dolini. (nadaljevanje prihodnjič) sifon Al Razvrstitev: kategorija do 7 let: I. Maja Osolnik II. Jožko Zaje III. Jaka Zupančič IV. Jure Sušnik kategorija 8-10 let: I. Miloš Repac II. Primož Koplan III. Tadej Gabrovšek IV. Aleš Arnuž kategorija 11-15 let: I. Gašper Tome II. Rok Pančur III. Zoran Grbič IV. Gregor Vrhovec AVTOELEKTRIKAR STANE SUŠNIK ZOISOVA 30 - VIR, 61230 DOMŽALE TEL.: 061/713-137 Nastopila je tudi kategorija veteranov, v kateri je bilo pet zagrizenih tekmovalcev. Po ogorčeni borbi je zmagal Stane Pančur, bivši tekmovalec v motokrosu iz Domžal. Nedeljsko tekmovanje Naslednje tekmovanje je bilo v nedeljo, 7. 10. 1990 v spremenljivem vremenu. Udeležilo se gaje 76 tekmovalcev. Kljub odlični organizaciji nam je zagodlo vreme. Vseeno pa smo uspeli tekmovanje v zadnjem trenutku izpeljati do konca. Pokrovitelj druge tekme je bil prav tako Srečo Vrhovec »AV-TOODPAD VIR«, nagrade za drugo in tretje mesto pa je prispeval »SERVIS KOLES« Matjaž Er-dani iz Domžal, ki je bil hkrati tudi pregledovalec in serviser koles za samo tekmovanje. PROSTI TERMINI V TENIS HAU DOMŽALE ZA SEZONO 100M1 Boste v hali igrali tenis? Teniški klub Domžale objavlja, da so v tenis hali Domžale na volj« prosti termini za igranje tenisa v dopoldanskem času; med tednom do 13. ure po znižani ceni 98,00 din za uro, nekaj terminov pa je na voljo v večernih urah po 23. ari po ceni 140,00 din za uro. Sezona 1990/91 traja do 4. 5. 1991 oziroma približno 26 tednov. Informacije in rezervacije za sezono lahko uredite v prostorih Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76 (g. Ciperle - tel. 714-005 Int. 38), posamezne karte pa lahko dobite v bifeju ob tenis hali. Rezultati druge tekme: kategorija do 7 let: I. Sašo Zaje II. Jožko Zaje III. Jure Baje » IV. Maja Osolnik kategorija 8-10 let: I. Miloš Repac II. Tadej Gabrovšek III. Aleksander Zaje IV. Luka Osenk kategorija 11-13 let: I. Rok Pančur II. Marjan Bolhar SERVIS KOLES Čiščenje, servisiranje, obnavljanje in barvanje že Iztrošenih koles ERDANI Cankarjeva 3 61230 DOMŽALE 061/7371 01 III. Gregor Vrhovec IV. Dejan Mohar kategorija 14—16 let: I. Gašper Tome II. Roman Cerar III. David Orehek IV. Janez Miiller Sekcijo želijo ustanoviti... Plan ŠD Vir je ustanovitev sekcije BMX, ki bo nadalje delovala kot enakovredna partnerica sekcijam oz. društvu v Ljubljani in Mariboru. Naslednje tekmovanje bo 28. oktobra Naslednje tekmovanje predvidevamo, če bo seveda vreme ugodno v nedeljo. 28. 10. 1990. Vabimo vse navdušence k tekmovanju ali le na ogled te izredno zanimive prireditve. Ob vsem je treba izreči zahvalo AVTOODPAD VRHOVEC SREČO za požrtvovalnost in željo za še veliko uspehov pri organizaciji nadaljnjih tekmovanj. V delu sta se najbolj prizadevala Stane Sušnik (»Avtoelektrika Vir«) in Igor Zaje. Mladi so pokazali svoje znanje in veščine v demonstracijski vožnji. TURISTIČNI RALLY MENGEŠ 90: Organizacijski odbor, vodstvo rallvja, časome-rilci... Mengeška »rally« tradicija se nadaljuje... Lji'dje imajo pred pripravami visokih jubilejev celo vrsto nalog in različnih ambicij, ki bi jih želeli uresničevati. Mnogokrat se ne, mengeškim organizatorjem pa so se cilji in hotenja v celoti uresničila. AMD Mengeš je s pomočjo kolegov iz Cerkelj in Kamnik ob svoji 40-letnici pripravil za te kraje le tradicionalno in odmevno športno avtomobilsko prireditev. Kako je uspela? Prijavil se je lahko vsakdo, ki je imel vozniški izpit in seveda svoj brezhiben avto. Vozilo je 33 tekmovalcev in dve tekmovalki, ki so se v treh ku-baturnih razredih pomerili v štirih spretnostnih vožnjah in s šestimi etapami s časovnimi kontrolami. Tekmovalci so vozili na progi Mengeš-Cerklje-Dvorje-Šenturška gora-Kam-nik-Zlatp polje in nazaj v Men- dan so prebivalci Mengša in okoličani v resnici prišli na svoj račun. Poleg turističnega rallvja so lahko občudovali tudi tako imenovane demonstrativne vožnje oldtimerjev, pa mladih voznikov moto cross motorjev in kartingov. Vsi skupaj so se radi odzvali vabilu organizatorjev in mirno lahko rečemo, da je bilo sobotno dogajanje z njihovimi nastopi še bolj pestro. Turistični rally, ki bo, kot kaže, postal tradicionalen, je letošnji prvi rojstni dan slavil tako, kot so si lahko prizadevni organizatorji samo želeli: dosegel je svoj namen in naletel na velik odziv ljudi. Brez dvoma je številne privabil prav osnovni namen tega rallvja, ki je bil prvenstveno usmerjen v preventivo v cestnem prometu, zelo velik poudarek pa je bil seveda tudi na tehnično obvladovanje vožnje, vzgoji in izobraževanju, dva pomembna faktorja v današnji cestnopro-metni sceni. Strogi člani komisije so poskrbeli, da je vsaj 29 voznikov en dan vozilo strogo po predpisih! Jim bo del tega ostal v krvi? Ja? Nasvidenje naslednje leto!, je poudaril direktor rallvja Miha Kepic iz Mengša in najboljšim izročil pokale. Sicer pa so vsi organizatorji prispevali svoj delež vreden tega zapisa. In čeprav kultura in šport ne gresta preveč vkup, so šli organizatorji tako daleč, da so za zaključek privabili moški pevski zbor Zvon iz Mengša, ki je zlasti s Prešernovo Zdravljico požel aplavz, ki je preglasil celo avtomobilske motorje. RADO GOSTIČ REZULTATI: Zmagovalci po kategorijah do 1150 cem: Brane Vrhovnik, Filc Mengeš, od 1150 cem do 1600 cem Miha Keržič, AMD Mengeš, nad 1600 cem Boris Sitar, AMD Cerklje. Ekipno v tekmovanju za prehodni pokal pa je vrstni red naslednji: 1. AMD Cerklje 2. Filc Mengeš 3. AMD Mengeš PRIREDITEV, KI IMA ŽE TRADICIJO 10. tek na Kolovec geš. Na parkirišču Fittopa je precejšnje število gledalcev spodbujalo in hrabrilo tekmovalce, ki so pokazali praktično vse, kar znajo. Tekmovanje je končalo 29 tekmovalcev, trije so bili diskvalificirani, trije pa so svoje avtomobile razbili in niso končali tekme. Na srečo se je končalo brez kakršnihkoli poškodb. V soboto, 6. oktobra, ves Zmagovalci po kategorijah so postali: - Pionirji 4 km - Zoran Majstorovi«. AK Olimpija - Pionirke 4 km - Karmen Horvat, AK Domžale - Mladinke 4 km - Špela Kržan, AK Domžale - Mladinci 11 km - Tone Vencelj, Šentvid pri Stični - Članice 11 km - Veronika Bohinc, AK Koper - Člani 11 km - Branko Kranjc, AK Velenje - Veteranke 11 km - Magda Menegolija, Tržič - Veterani A, 11 km-Andrej Vozlič, Mengeš - Veterani B, 11 km - Franc Kocjančič, AK Kočevje Organizatorji 10. jubilejnega Teka na Kolovec 90 so bili precej zaskrbljeni nad usodo tradicionalnega teka na Kolovec, ki je vsako zadnjo soboto v juliju, saj njihovo vabilo ni bilo objavljeno v časopisu Dnevnik, v Delu pa je bila napaka glede ure starta. Koliko bolj se je bližala 18. ura, ki je 11,49 13,59 13,59 44,19 43,30 38,31 57,45 41,52 45,43 VELIK USPEH METALCEV VARPE IZ KRAŠNJE: Drugo mesto v republiki... Športno društvo Krašnja - sekcija za metanje varpe, je tudi letos pod pokroviteljstvom zasebnika gospoda Živka Burje iz Krašnje in Odbora za telesno kulturo pri občini Domžale, organiziralo odprto slovensko prvenstvo za posameznike ter dvojice. Na tekmovanju se je zbralo 30 najboljših posameznikov in 16 dvojic iz Kranjske gore, Blejske Dobrave, Gozda Martuljka, Ljubljane, Maribora in kar šest domačinov iz Krašnje. Lepa jesenska sobota in prisotnost vseh najboljših na tekmi je bil dovolj opravičljiv razlog, da bo tekma lepa in kakovostna in še posebno pomembna za domače metalce varpe, ki so si pred domačimi gledalci še posebno teleli uspeha. Tekmovanje se je pričelo z meti na cm (36 metov) za posameznike. VRSTNI RED: 1. POTOČNIK FRANC, Gozd Martuljk, 449 cm 2. MODRIC VITO, Gorenjka, Kranjska gora, 556cm 3. REŠKOVAC SAMO, Gorenjka, Kranjska gora, 562cm 4. MATIJAŠIČ PAVLE, Ljubljana, 567cm 5. TERKAJ JANEZ, Ljubljana, 570cm Domači metalci pa so zasedli naslednja mesta: 9. ŠTRUKELJ MARJAN 674cm, 11. POŽAR ANTON 717cm, 13. PIRNAT PETER 780cm, 15. RODE JANEZ 861 cm, 20. mesto pa sta si delila CERAR ŠTEFAN in PERVINŠEK MARJAN z 1.007cm. Posebno zanimivi in kakovostni pa so bili dvoboji dvojic. Na veliko veselje domačinov sta imeli svoj dan predvsem dvojici RODE - POŽAR in ŠTRUKELJ - PIRNAT, ki sta si priborili morda do sedaj največji uspeh krašenjskih varpistov. Še posebno to velja za dvojico RODE - PO: ŽAR, ki sta v izločilnem sistemu tekmovanja premagala celo prva dva para, ki sta veljala za favorita tekmovanja. Žal jima je za osvojitev re- publiških prvakov v finalu športna sreča obrnila hrbet. VRSTNI RED: 1. TERKAJ - MATIJAŠIČ, Ljubljana 2. POŽAR - RODE, Krašnja 3. -4. ŠTRUKELJ - PIRNAT, Krašnja; KOSMAČ - MODRIC. Gorenjka, Kranjska Gora V Krašnji smo bili tako zopet priča lepi in zanimivi športni prireditvi. K temu so svoj delež prispevali prav vsi nastopajoči in tudi vsi. ki so to tekmovanje omogočili. Zato se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo gospodoma Burja Živku in Grilj Nandetu iz Krašnje, Občini Domžale - Odboru za telesno kulturo, gostilni BEVC iz Lukovice ter vsem domačinom, ki so sodelovali pri organizaciji in seveda tudi gledalcem. VELIK USPEH METALCEV VARPE IZ KRAŠNJE JE NEDVOMNO REZULTAT OSEMLETNIH PRIZADEVANJ. Ta uspeh pa je obenem doživetje, ki ne bo šel tako hitro v pozabo. Naslednje večje tekmovanje bo 13. oktobra 1990 v Štanjelu na Primorskem, kjer bodo kra-šenjski varpisti v ekipnem tekmovanju branili lani osvojeni prehodni pokal. m § bila predvidena za start, več je bilo udeležencev. Bilo je nekaj novih obrazov, večina udeležencev pa je bila že večkrat gost radomeljskih športnikov. Če nikogar ne omenjam poimensko, na Jožeta Štineta le ne smem pozabiti; udeležil se je devet tekov od desetih, pa še iz Novega mesta se je pripeljal. Devet starostnih kategorij, devet zmagovalcev, dva nova rekorda proge, dva zmagovalca sta tretjič zmagala na teku, to so značilnosti teka na Kolovec. Branko Kranjc je tretjič zapored zmagal v kategoriji članov, Vero- nika Bohinc je zmagala v kategoriji članic z absolutno najboljšim časom in novim rekordom proge (zmagala je v letu 1986 in 1988). Nov rekord proge je dosegel pionir Zoran Majstorović iz AK Olimpija Ljubljana, saj je izboljšal rekord, ki je bil dosežen že v letu 1985. Ob zaključku desetletnega obdobja bi se iskreno zahvalil vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji Teka na Kolovec (jih res ni bilo veliko), še posebej pa Skupščini občine Domžale, v preteklih letih Telesnokulturni skupnosti Domžale, ki so bili pokrovitelji tega množičnega tekmovanja, ki smo ga organizirali v počastitev krajevnega praznika Radomelj in Preserij. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, zmagovalci pa še pokale; podelil jih je predsednik sveta Krajevne skupnosti Radomlje Stane Jerman. MARJAN GORZA Gozdno gospodarstvo Ljubljana Enota za transport Trzin, Kidričeva 9, tel.: 721-916 sporoča vsem interesentom MEHANIZACIJA, V TRZIN! V Trzinu opravljajo poleg prevoza vseh vrst gozdnih in lesnih sortimentov tudi vse mehanikarske in elek-tričarske usluge za: - vsa tovorna vozila TAM - vso gradbeno mehanizacijo - vso kmetijsko mehanizacijo - vsa hidravlična dvigala tipa LIV Delavnice so opremljene za pripravo vozila za tehnični pregled. Na zalogi imajo rezervne dele. Konkurenčnost je v nizkih cenah in hitrosti popravila! Odločite se, prava priložnost je v Trzinu! Društvo upokojencev Mengeš vabi svoje člane k rekreaciji v svojem TRIM KABINETU Urnik: Ženske vsak četrtek od 18. do 20. ure, moški vsak petek od 17. do 19. ure. Društvo upokojencev Mengeš FOTO REPANŠEK Mengeš, Kidričeva 8 Delovni čas: od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure. Sobota od 9. do 12. ure Telefon: 737-492 Poleg fotografskih storitev tudi fotokopiramo. razvojni zavod domžale, po 61230 domžale, ljubljanska 76 ac: 061/721-919, 722-022, 723-378 Pričakovalcem novih telefonskih številk Z ozirom na to, da se akcija 4000 telefonov v Občini Domžale zaključuje ter se bliža po sklenjenih pogodbah rok za fizično izvedbo telefonskih priključkov ter dodelitve naročniških številk sporočamo, da vse aktivnosti nemoteno potekajo. Gradnja krajevnega kabelskega omrežja je v zaključni fazi ter bodo konec oktobra oz. začetek novembra 1990 tudi prvi tehnični pregledi zgrajenega omrežja. Za področje krajevnih skupnosti Dob, Krtina in Vrhpolje Zalog bodo do konca oktobra ^_ zaključena dela izvajalca ter bo izdelana tudi vsa tehnična dokumentacija in izvedbeni na- črti. V začetku novembra 1990 bo izvršen interni tehnični pregled, nakar bo PIT Ljubljana v novembru izvršil vse potrebne priprave ter priklopi) nove naročnike. V primeru ugodnih vremenskih pogojev bodo vsi telefonski naročniki na tem področju do konca leta pri klopi jeni. Ostala področja v Občini Domžale bodo priklapljana ob ugodnih vremenskih pogojih do konca letošnjega leta. PIT Ljubljana bo do 20. 10. 1990 dostavil na Razvojni zavod Domžale detajlni terminski plan, po katerem bodo njihove aktivnosti na terenu potekale. Direktor: JANEZ KONČAR, ing. gradb. Motomehanika POPRAVILO VRTNIH KOSILNIC, KULTIVATORJEV IN MOTORJEV Dušan Volk Taborska 9 61230 Domžale Tel.: (-3861) 721 422 PAVLE GROS, predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir Iz naših krajevnih skupnosti Tisto, kar bomo imeli jutri, bi hoteli že danes... (novice Iz krajevne skupnnstl Tnma Bralca Vir) 26. septembra 1990 so v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir po temeljitih pripravah izpeljali prve tajne, neposredne in demokratične volitve članov SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI. Odziv krajanov je bil pričakovan, novi svet, ki se mu bo v skladu z določili Statuta KS priključil še Bojan Kaplja, delegat KS v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domtale Bojan Kaplja pa se je te sestal na prvi seji in izmed izvoljenih članov za predsednika izvolil PAVLA GROSA, ki je to funkcijo opravljal le doslej, podpredsednik pa bo Milan Pirman, mL. Krajevna skupnost Toma Brejca Vir je v gradbenem smislu pozidana. Naselja, industrijske površine ter kmetijska območja se v glavnem ne bodo več spreminjala, ob tem pa ugotavljamo, da so se naselja gradila sthijsko brez zazidalnih načrtov, ustrezne komunalne opremljenosti in če upoštevam samo to, potem moram ugotoviti, da je KS nerazvita. Glede na to si bom prizadeval da se komunalna opremljenost vzdigne na primeren nivo: makadam naj bi zamenjal asfalt, ulice in ceste naj bi razsvetlile javne luči, krajani pa naj bi pridobili tudi sodobne športne in rekreacijske površine. To funkcijo ste kot v.d. opravljali te od začetka letošnjega leta, ko ste prevzeli Svet KS, ki je v svojem mandatnem obdobju dosegel lepe uspehe. Še zlasti pa se lahko pohvalite z uspešnim delom v letošnjem letu. Lahko rečem, da smo program krajevnega samoprispevka za leto 1990 uresničili. Z asfaltom smo preplastili del Valvazorjeve ter v celoti Per-kovo ulico, obenem pa so bile rekonstruirane in z javno razsvetljavo opremljene še naslednje ulice: Osojna, Nušičeva, Maistrova, Jurčičeva, Kuhar-jeva, Finžgarjeva ter Ipavčeva, še v letošnjem letu pa naj bi se enako zgodilo tudi z Gubčevo I, II in III ter povezovalno cesto Bukovčeva - Helios (od mostu preko Mlinščice do Koli-čeva). Najbri vse kar ste našteli, ni bilo mogoče financirati le s sredstvi krajevnega samoprispevka. Kje ste vse iskali dodatne vire? Sam krajevni samoprispevek je premalo, zato zbiramo dodatna finančna sredstva, ki ih občani za posamezno investicijo zberejo do 25 %, sredstva • samoprispevka so udeležena s 30 %, ostalo v skladu zv planih določenimi deleži prispeva občina Domžale. Majčkeno razlike je bilo le pri ureditvi povezovalne ceste Bukovčeva - Helios (od Bukovčeve do mostu preko Mlinščice), ki ni bila v programu, pa so za njeno modernizacijo sredstva zagotovile delovne organizacije, družina Bernardič, svoj delež pa je prispevala tudi občina. Krajane najbri zelo zanima, kaj iz programa krajevnega samoprispevka boste skušali uresničiti v letu 1991? Osnova je program krajevnega samoprispevka: modernizacija Erjavčeve, Čufarjeve, Aljaževe, Metelkove ulice, na vrsti bosta cesti od Količevega proti Črnelu ter Količevo - cesta ob Mlinščici, potem pa so tu še Sončna ulica, cesta mimo RTP na Podrečju in kdo ve, če še ne kaj. Z zagotovostjo pa lahko zatrdim, da bo ob enakem dotoku sredstev kot letos v letu 1991 program mogoče v celoti realizirati. Izgradnja in dokončna ureditev športnega igrišča je pomemben del programa krajevnega samoprispevka. Bi lahko o tej investiciji povedali kaj več? Pospešeno urejamo vso potrebno dokumentacijo, kar je možno šele od trenutka, ko smo s Sončnico Vir sklenili dolgoročno pogodbo o uporabi zemljišča bivšega industrijskega rezervata med naseljem Vir in Mlinščico v dolžini ca. 500m. Le-ta je tudi prispevala sredstva za idejni projekt športnega parka, ki je usklajen s hotenji Športnega društva Vir, vse skupaj pa vodi gradbeni odbor za izgradnjo športnega MILAN PIRMAN, podpredsednik Sveta KS Toma Brejca Vir parka. Po projektu naj bi izgradili: BMX stezo, prestavili in zatravili naj bi nogometno igrišče, uredili večnamensko športno ploščad, zgradili centralni objekt s sanitarijami, tudi, garderobami, klubskimi prostori in okrepčevalnico, v načrtu so 4 teniška igrišča, otroško igrišče, parkovne in parkirne površine, sprehajalne steze, vse skupaj tako hortikul-turno urejeno, da bo delovalo kot prijetna celota. Športni park naj bi tako služil vsem prebivalcem naše krajevne skupnosti, tako mamicam z dojenčki, cicibanom, športnikom kot sivim panterjem. Vse to pa bo zahtevalo velika finančna sredstva, zato je to dolgoročna naložba, v katero bodo šla vsa zbrana sredstva, ki bodo ostala od realizacije komunalnega dela programa krajevnega samoprispevka. Kaj v delu tako velike krajevne skupnosti kot je vaša, najbolj pogrešate? Veliki smo. Blizu 3600 nas je, med nami je 2610 volilcev, vsak s svojimi interesi, željami, potrebami. Kaj najbolj pogrešam? Denar. Naše želje in hotenja so javne, izpisani so v programu krajevnega samoprispevka in srednjeročnem planu za naslednjih 5 let. Ljudje pa smo kot otroci: tisto kar bomo imeli jutri, bi hoteli že danes... in prav je tako. V. V. Nastop reggae skupine Sunny orchestra v diskoteki LIFE MNENJE: Diskoteka Life postaja kulturno-zabavni center Domžale Kljub mnogim problemom, s katerimi se srečuje, je diskoteka LIFE le prerasla otroške bolezni običajnih disko klubov, ki so se začeli pojavljati konec 70 let. To dejstvo je podkrepljeno z izredno bogatim in za vsak 6kus primernim programom, ki se lepo vklaplja v druibeno tivljenje mesta Domtale. Kaj vse smo lahko videli in slišali v poletnih mesecih? Od najbolj znanih imen domače produkcije (LAČNI FRANZ, MARTIN KRPAN, POHORJE EXPRESS, MARJAN SMODE...) do najbolj zvenečih imen na jugoslovanskem glasbenem trgu (PRLJAVO KAZALIŠTE, TAJCI, PLAVA TRAVA ZABORAVA, BAJAGA, RIVA...). Poleg teh glasbenih izvajalcev je bil program popestren tudi z nekoliko neobičajnimi nastopi npr. z iluzionistovim nastopom FRANCESCOM iz ZDA, čudovitimi plesalkami iz Sovjetske zveze... Lahko smo prisluhnili originalni latinsko-ameriški glasbi (duo TITICACA), se razvedrili ob zvokih reggaeja (SUNNY orehe-, stra) in še bi lahko naštevali. Gotovo vas zanima, kaj ima diskoteka LIFE v programu do konca leta. Kot prvo naj omenim gostovanje enega izmed vsakoletnih udeležencev Splitskega zabavnoglasbenega festivala MIŠA KOVAČA. Nato pridejo Novi fosili, pa Sank ročk. Parni valjak in tako naprej. Počasi se bliža novo leto, zato se že sedaj razmišlja o gala novoletnem praznovanju, ki bo nekaj nenavadnega. Sedaj pa še nekaj o kulturnem delu diskoteke LIFE. Stvar bo stekla, ko bodo odpravljeni nekateri problemi, tu mislim predvsem na sam prostor, kjer je diskoteka. Kot gotovo veste, je prostor v lasti gostinsko-trgovskega podjetja NAPREDEK. Z oddajo prostora je NAPREDEK omogočil začetek prebujanja Domžal, vendar bi le opozoril na nekatere stvari. Za razvoj in delo kulturno-zabavnega centra je potrebna tudi tako imenovana dnevna ponudba. Prav tu se je zataknilo, kajti NAPREDEK noče (upam, da so moje informacije točne) oddati prostora v celodnevni najem. To pomeni, da je podnevi prostor (zaenkrat) neizkoriščen, ponoči pa v njem poteka program diskoteke LIFE. Ko bodo odgovorni v NAPREDKU spoznali, da je v njihovo dobro in v dobro prebivalcev Domžal, da se dogaja nekaj tudi v dopoldanskih in popoldanskih urah, takrat bo diskoteka dobila zeleno luč za uresničitev svojih »dnevnih« projektov. Naj naštejem samo nekatere: razne predstave za otroke", ki obiskujejo vrtce ali pa jih pazijo stare mame, nato prireditve za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, najrazličnejše slikarske in kiparske razstave umetnikov, poslovni sestanki, konference (možnost gostinskih uslug NAPREDKA) ... Upam, da bo pričujoči članek pomagal pri prevladi mnenja, da Domžale ne bodo več »mrtvo mesto«. JANEZ STIBRIČ RADOMLJE: Zelenjavna trgovina Breskev Bogo POTOČNIK Je pred dnevi v prostorih na cesti Radomeljske čete, kjer je bila nekoč radomeljska pošta, odprl zelenjavno trgovino BRESKEV. Kaj ponujajo? Sadje, zelenjavo, brezalkoholne in alkoholne pijače, olje, živila. Trgovina bo odprta vse dni od 7. do 20. ure, pozimi pa bo ta čas za eno uro krajši: od 8. do 20. ure. Radomljam, ki jim je to edina specializirana trgovina s sadjem, so nove pridobitve veseli. Tudi na sončni strani Alp PALME RS Vrhunska kvaliteta spodnjega perila od sedaj dalje v trgovini »MADAME« Domžale, Ljubljanska 84, SPB Center. Svečana otvoritev prve Palmersove trgovine v Jugoslaviji je bila v petek, 5. oktobra 1990 Dobrodošli! AMBROZ Bojan Prešernova 12,61235 Radomlje, telefon: (061) 721-172 Pomembnejši Skupščine občine Domžale in njenih organov objavljeni v Uradnem vestniku občine Domžale Uradni vestnik občine Domžale, štev. 18 z dne 26. 09. 1990 - Spremembe in dopolnitve statuta občine Domžale - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojnostih in sestavi zborov ter o volitvah v zbore Skupščine občine Domžale - Odlok o sestavi in nalogah V Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir so bile 23. septembra 1990 neposredne in tajne volitve članov SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR. Od skupnega števila volilcev 2610 se je volitev udeležilo 1112 volilcev, kar pomeni 42 % udeležbo, po posameznih volilnih enotah pa je bila udeležba naslednja: Podrečje 64,17% Vir 39,7% Količevo 42,83 % Izvoljeni so bili naslednji člani sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir: Milan Pirman mL, Stane Rozman (VE Podrečje) Vesna Černe, Pavel Gros, Milan Pevec, Anton Prašnikar, Franc Prelovšek ml., Marjan Smolnikar, Srečo Vrhovec, Jože Zaje (VE Vir) Anton Andrejka, Ivan Hočevar, Miha Potočnik, Matjaž Vovk (VE Količevo) Na prvi seji Sveta KS Toma Brejca Vir je bil za predsednika izvoljen Pavel Gros, za njegovega namestnika pa Milan Pirman ml. stalnih delovnih teles Skupščine občine Domžale - Odlok o dopolnitvi odloka o prispevnih stopnjah za financiranje skupnih družbenih potreb v občini Domžale za čas od 1. 1. 1990 do 31. 12. 1990 - Sklep o oblikovanju najemnin za poslovne prostore Uradni vestnik občine Domžale, štev. 19 z dne 04.10.1990 - Odlok o sprejetju zazidalnega načrta komunalnih dejavnosti v Studi - Odlok o sprejemu lokacijskega načrta za ureditev Kamniške Bistrice - Odlok o sprejemu zazidalnega načrta C-15 Domžale Center - Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Za-boršt D 28, D 29 Posamezen izvod Uradnega vest-nika si lahko kupite v vratarnici upravne stavbe občine Domžale ali pa postanete redni naročnik in ga pismeno naročite pri Sekretariatu skupščine, ki vam ga bo pošiljal po pošti. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Na osnovi 31. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list srs, štev. 42/89 in 5/90 ter Uradni list rs. štev. 10/90) izdajam SKLEP O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV DELEGATA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE V VOLILNI ENOTI ŠT. 3 l. Razpisujem nadomestne volitve delegata zbora združenega dela Skupščine občine Domžale v volilni enoti št. 3, ki obsega podjetja LIP Radomlje. Tamiz Mengeš in Mizarska obrtna delavnica Moravče. II. Nadomestne volitve bodo v četrtek, dne 17. januarja 1991. III. Za dan razpisa nadomestnih volitev po tem sklepu, od katerega začno teči roki za volilna opravila, se šteje 10. oktober 1990. IV. Za izvršitev tega sklepa skrbi Občinska volilna komisija. V. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE PREDSEDNIK Predsednik SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Številka: 00800-25/90-9 mag. Ervin-Anton Datum: 5. 10. 1990 SCHVVARZBARTL. dipl. ing., 1. r. ROKOVNIK NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVIL - Predlogi kandidatur s soglasjem kandidatov (na obrazcu št. 3 in 4) se posredujejo Občinski volilni komisiji do 10. novembra 1990 - Izvedba zborov volilcev v navedenih podjetjih za podporo kandidatov kjer se lahko predlagajo še dodatni kandidati do 2. decembra 1990 - Predlaganje kandidatov občinski volilni komisiji s podpisi do 18. decembra 1990 - Nadomestne volitve v podjetjih LIP Radomlje, Tamiz Mengeš in Mizarska obrtna delavnica Moravče do 17. januarja 1991 Občinska volilna komisija Mali oglasi NUDIM pomoč pri delu: »BREZPLAČNO«. PO UGODNI ceni prodam 2.500 kom. rabljene kvalitetne strešne opeke kikinda m. 272. Ivan Kurent, Preserje, Gajeva 9._ Servis šivalnih strojev TINE KLANČAR Vir, Čufarjeva 6, 61230 Dom- Tel.: (061) 723-324 POMAGAM ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Pridi, preden zaškriplje! Telefon: 722-266, Domžale. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapisom, itison, tapete, zavese. SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmajrca, telefon: 832-951 MLAJŠO upokojenko za enkrat tedensko pomoč v gospodinjstvu išče mlada družina. Šifra: »LUKOVICA« ali telefon 332-642 int. 40. STANOVANJE na deželi v bližini Kamnika nudimo bio in ekološko osveščenemu dekletu, mlajši ženski, ki se je za protiuslugo poleg službe sposobna posvetiti oskrbi večje družine, bio vrtu, malim živalim, kot da je njeno. Ponudbe z življenjepisom pod šifro: »MOJ DOM«. Telefon: 831-282 dopoldan do 14. ure, Bi-tenc. V Moravčah kupim gradbeno ali zazidljivo parcelo oziroma jo zamenjam za parcelo v Studi. Tel.: 446-732. INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Telefon: 737-336. IZGUBIL sem daljnogled, ki mi je drag spomin. Izgubil sem ga v nedeljo, 14. 10. 1990 na poti od Moravč do Limbarske gore. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Naslov je v uredništvu. ZASEBNA PONUDBA BREZ MEJA Zeleni val -servis na enem mestu! Zasebniki: Vinko Štruklec, Brilejeva 19, Ljubljana, Jure Podgoršek, Masljeva 6, Domžale, Aleksander Gabrovšek, Taborska 17, Domžale, Marjan Ravnikar, Pot za Bistrico 28, Domžale so ustanovili novo zasebno podjetje Zeleni val. Kaj je predmet njihovega dela? Opravljali bodo storitve na kamp prikolicah, nudili na njih popoln servis; servis vsebuje popravila, priprav na zimovanje, pripravo na dopust, postavitve. Urejali bodo zelenice, postrigli žive meje, uredili parke, trate, popravili to in ono v gospodinjstvu ... Servisirali bodo vse vrste športne opreme, smuči, kolesa, loparje. Nudili usnjarsko galanterijske storitve. V trgovini s sprotnimi izdelki bodo na voljo tudi izdelki usnjarske galanterije. Vas zanima še kaj? Prav! Pokličite Zeleni val! 721-549, 711-023. Pokličite jih zjutraj! zvečer bo opravljeno! PRI JARČEVI PEKARUIV DOMŽALAH trgovino Pika Poznate staro Jarčevo pekarijo? Seveda! Potem veste, kje dela Jarčeva »ta mlada«! Danica JARC je galanterijski tehnik (delala je v Toku in Utoku), zato živi z usnjem in v usnju. Trgovina, ki jo je pri Jarčevih odprla vam ponudi vse, kar se lahko izdela iz tega materiala. Pa povejmo: v trgovini boste našli krila, jakne, brezrokavnike, drobno galanterijo, pasove, torbice (unikatno oblikovanje!), različne pletene unikatne ženske puloverje in drugo. Krila, jakne, brezrokavnike boste lahko naročili tudi v barvnih kombinacijah, izdelali vam bodo po meri! Sicer pa: kaj bi vam še pripovedovali. Danico Jarc lahko pokličete tudi po telefonu: 712-965. Pokličite zjutraj ali zvečer. Še najbolje: podajte se na ogled trgovine, odločite se za nakup. O F F S E T TISK MATIJA VERČNIK, Prešernova 10, Domžale V tiskarni na Prešernovi vam nudimo različne tiskarske storitve (brošure, vabila, vizitke, tisk na kuverte, dopisi, etikete, samokopirni bloki, žalni listi...) Stranke obveščamo, da naročilo izvedemo v vsakem času in v najkrajšem možnem terminu. TOSAMA NEPOSREDNO OB TOVARNI Tosamina bela štacunca.,, TOSAMA je 1. oktobra letos odprla svojo prvo trgovino, ki stoji tik ob vhodu v tovarno. V njej je kupcem na razpolago preko sto različnih Tosaminih izdelkov. Plenice, obliži, povoji, izdelki za otroško in žensko nego ter še vrsta drugih malenkosti, nepogrešljivih za sodobno udobje, so kupcem na razpolago v poprečju za četrtino ceneje kot v drugih trgovinah. Tu boste lahko kupili izdelke, ki jih občasno primanjkuje v drugih trgovinah, ravno tako pa se prodajajo tudi izdelki druge kakovosti. Nova trgovina je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Mengeški avtomobilski lepotni mojster... V Mengšu imajo že nekaj časa za avto-mobiliste novo ponudbo: Na Muljavi 13 vam nudijo storitve kot so: - profesionalno čiščenje vozil - kmečko čiščenje notranjih vozil - specialna politura vozil - popravilo poškodovanega laka na vozilu - pranje vozil Pomislite tudi na to, da je mnogo ceneje očistiti vaš avto in sedeže, kot pa kupiti nove sedežne prevleke, učinek pa je boljši in popolnejši! Če boste prodajali avto, ga pripeljite v Mengeš, uredili vam ga bodo za prodajo ... Delajo s kemikalijami iz uvoza, neškodljivimi za ljudi in živali! Oglasite se v Mengšu na Muljavi. Vaš avto potrebuje take storitve, kot vam jih v Avtokozmetiki nudijo! BENE BEHRIČ & ANDREJ MIHELAČ Muljava 13 61234 MENGEŠ Tel.: (061) 738-844 V PRESERJAH, BISTRIŠKA 2 Šiviljstvo ZALA V šiviljstvu ZALA boste deležni vseh vrst uslug šivanja po meri in naročilu, blago, ki ga boste prinesli, bo v kratkem dobilo podobo oblačila, ki ga želite. Prijazna Zala sešije vse, kar ženske želijo, za moške pa hlače, lahko tudi suknjiče (po meri) iz vseh materialov. Po izbiri, želji, za vsako mero - v ŠIVILJSTVO ZALA V PRESERJAH! V trgovini Vande Giltez na Kolodvorski 1 v Domžalah prodajajo blago znano Italijanske firme MADE In ITALT V trgovino Vande GOLTEZ na Kolodvorski 1 v Domžalah prodajajo blago znane italijanske firme MADE in ITALY V tej trgovini na Kolodvorski 1 boste lahko kupili izdelke tega znanega italijanskega združenja (izdelki 50 tovarn). Celo za 10-20 odstotkov ceneje kot v Italiji. Kupili boste lahko tudi kavbojke, jakne, telovnike znane firme EMANUEL. V trgovini so na voljo izdelki, ki jih šivajo sami, gre zlasti za otroško konfekcijo, igrače in še za marsikaj drugega... Tačas lahko kupite podložene jakne za 590 din, termo hlače za 290 din, polo majice z dolgimi rokavi za 170 din. V PANDI pripravljajo žrebanje za kupce, ki bodo kupili za več kot 500 din. Za prvo nagrado so namenili TV barvni sprejemnik, za drugo dvodnevni izlet, za tretjo pa parni likalnik. Idej za naprej ne bo zmanjkalo! Najmanj kar je, je to, da se sami prepričate... Epigrami Večinsko-novinarska Novinarji so rdeči - le kaj pomenijo? da narod je v nesreči - dokler ga farbaj o. Neprivatni in nerevni Zavarovalnice in banke, loterije nam skorajda ne pridejo na kan t; visokim plačam zmerom sonce sije, vse pa uradno? gre, nikdar- na kontrabant. Mig-ovcem Le migajte srčno, na glas in javno, saj pridnega se nihče več ne brani, različnost pa priznana je ustavno, vendar- čas govoričenja je že za nami. France Cerar V Ihanu so pred dnevi odprli cvetličarno Slov-nik... Postregla vas bo mladost (na sliki), kupili pa boste cvetje, aranžmaje in vse, kar gre človek kupit v cvetličarno. In so ptički žvrgoleli in so rekli, da te ni, pa so cvetke zajokale in so rekle, da te ni. (narodna) ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi in dobri mož, ata, dedek, pradedek, tast in stric CIRIL ZUPAN Cirilov ata iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Lojzetu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred in mengeškim pevcem. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi. Ko v grobu črnem nemo ti počivaš naj svečk in misli luč ti tam gori! Srce naj tvoje mirno res počiva! Spomin nas vseh pri tebi zdaj živi. V SPOMIN KARLIJU VELEPCU iz Dragomlja Nepozabni je 30. oktober 1989, ko si za vedno odšel od nas. Vsem, ki se te spominjajo, prinašajo cvetje in sveče na tvoj grob, iskrena hvala! Žalujoči domači. ZAHVALA V 54. letu življenja nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat in stric SREČKO BREZNIK iz Rafolč 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem za izkazano pomoč in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru KUD Janko Kersnik in cerkvenemu pevskemu zboru ter govorniku KS Rafolče. Iskrena zahvala tudi delovni organizaciji STOL za vso pomoč ter sodelavcu za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, ded, praded, brat in stric LADO KAVČIČ st. iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Petru Cerarju za pomoč pri zdravljenju, Gasilskemu društvu Mengeš, častni straži, vsem številnim gasilcem iz devetih gasilskih društev za spremstvo, praporščakom in pevcem MPZ »Svoboda« Mengeš za občuteno zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi g. Igorju Zi-ernfeldu za Gounodovo »Ave Mario«, g. Jožetu Zargiju za govor ob odprtem grobu in še prav posebej gospodoma župnikoma Juvanu in Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Sredi življenja se je zlomil cvet, nas pa pustil si v brstju, same, ko bi ti vedel, kako pust zdaj je svet, kako vsak dan čakamo še nate... V SPOMIN 13. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi JANEZ HOMAR iz Podbrezij Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga še vedno spominjate. Vsi njegovi. IN MEMORIAM Zvone Doberšek Pred dnevi se je izteklo bogato, delavno in plodno življenje Zvoneta Doberška iz Rafolč. Zvone je širokega srca prišel v sedemdesetih letih v ta kraj, ki ga je kot vaščana vzel za svojega, njemij pa so sedli v srce vaščani prijazne vasi v začetku Črnega grabna. Vasi, v kateri si je zgradil dom, je dal svoj velik ustvarjalen delež- Kot tajnik KS je bil pri vseh pridobitvah, ki jih je krajevna skupnost pridobila, tisti človek, ki je bil nepogrešljiv. Tako je KS z svojim obilnim delovnim deležem pridobila te- lefonsko omrežje, urejene in asfaltirane so bile vse ceste, uvedena avtobusna proga, skupaj s še dvema krajevnima skupno-stima je bila zgrajena mrliška vežica, pred koncem pa so dela na vodovodnem omrežju. Bil je odprt, prijazen človek. Njegova hiša je bila neformalno središče vasi za srečanja in sestanke ljudi... Svojim vašča-nom in drugim je ponudil ne le prostor svoje hiše, ponudil je odprto srce. Znal je prisluhniti sočloveku, izžareval je mirnost, trudil se je vse urediti na miren način brez povišanih tonov. Njegovo več kot 10-letno tajniško delo je vtkano v sleherni delček življenja v krajevni skupnosti, zato bodo njegovo izgubo težko preboleli. Ko ob njegovi smrti ugotavljamo, da je bil Zvone človek, kakršnega ne bodo več imeli, se šele kaže velikost izgube soseda, sodelavca, prijatelja. Svet krajevne skupnosti, so-vaščani, sodelavci in vsi, ki so ga poznali ohranjajo Zvoneta Doberška v neminljivem spominu. Delo, ki ga je v kratkem Življenju prispeval, pa bo ob njih in z njimi živelo še naprej! Trud in trpljenje tvoje bilo je življenje. A zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeni ne bo. ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil, po dolgotrajni in težki bolezni naš dragi IZIDOR PAVLIN iz Preserij Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, izraze so-žalja, darove za cerkev in darove za svete maše. Iskreno se zahvaljujemo dr. Farkežu, patronažni službi Domžale in posebej sestri Bredi za skrbno zdravniško pomoč in nego. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in zahvala Vinku Kavčiču za vso pomoč. Hvala praporščakom organizacije ZZB NOV Radomlje in društvu upokojencev. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi. Obvestilo občinske organizacije Rdečega križa: DARUJTE ALI PRIDITE PO OBLAČILA... Občinska organizacija obvešča občane naše občine, da je možno dvigniti obrazce za izdajo potrdil o času prebitem v ujetništvu v Nemčiji - Italiji v času II. svetovne vojne in potrdilo za čas, prebit v internaciji. Obrazce dvignejo v pisarni RD na Ljubljanski 36 (stari dom upokojencev v Stobu) vsak dan od 8. do 12. ure in vsako sredo do 18. ure. Organizacija Rdečega križa občine Domžale obvešča občane, da je možen neposreden dvig zimskih oblačil in nekaj obutve ter posteljnine iz skladišča Rdečega križa za tiste, ki tako pomoč potrebujejo. Skladišče je odprto vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 18. ure. Obenem pa naprošamo občane Domžal, če želijo darovati oblačila, obutev, posteljnino, pohištvo in druge predmete, lahko to storijo vsako zadnjo sredo v mesecu od 16. do 18. Skladišče Rdečega križa je na parkiriščih v kleti stanovanjsko poslovnega bloka SPB-1 za lekarno in nasproti železniške postaje. IN MEMORIAM Boris Lenček-lgor Jesen je čas, ko se poslavljamo od toplega poletja, mi pa se poslavljamo od prvoborca, spomeničarja, nosilca številnih priznanj in odlikovanj, predvsem pa od našega tovariša in prijatelja BORISA LENČKA-IGORJA. Boris se je rodil leta 1921 v Radomljah v delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato pa je kot »vozač« nadaljeval in uspešno končal šolanje na gimnaziji v Ljubljani. Po maturi se je leta 1941 vpisal na medicinsko fakulteto. Že pred tem je sodeloval v naprednem študentskem gibanju. Njegova odločitev je bila jasno začrtana in je pomenila samo eno - boj proti okupatorju in izkoriščevalcem. Goreče je ljubil svojo domovino Slovenijo, zato se je že leta 1941 povezal s skupino, ki jo je na njegovem domačem terenu or ganiziral dr. Marjan Der-mastja. Skupina je 27. julija 1941 izvedla prvi oborožen odpor na kamniško-domžalskem področju. Temu so sledile še isti večer izpeljane drzne akcije v »Kriškarjevih smrekcah«. Ta datum 27. 2. 1941 smo osvojili, kot dan vstaje na kamniško-domžalskem območju. Prvoborci, udeleženci te vstaje so bili organizatorji Radomeljske čete, katere borec je bil tudi Igor. Od tu je nadaljeval svojo bojno pot v Kamniški bataljon, Krimski odred, Kočevski bataljon, Cankarjevo brigado, Koroški bataljon, Šlandrovo brigado, Tomšičevo brigado do Štaba 14. divizije, kjer je dočakal svobodo. Njegova borbena pot je bila podobna poti mnogih borcev. Od borca do mitraljezca in nazadnje organizatorja sanitetne službe v raznih enotah, od načelnika sanitetnega odseka 14. divizije. Njegovo medicinsko znanje je bilo sicer skromno, njegovo sfce in volja pomagati in reševati ranjene soborce, pa velika. Borisova blaga beseda in močna volja je marsikomu pomagala, da je premagal bolečino in ponovno vzljubil življenje. Vsa leta bojev, premikov, ofenziv, ledenih zim, lakote in vsega, kar ga je spremljalo v tej 4-letni grozi, pa so v njem pustila klico težke bolezni, s katero se je spopadal vsa leta svojega življenja. Bolezen mu ni pobrala volje do dela. Delal je tako na družbenem, kot na gospodarskem področju. V Domžalah je uspešno opravljal delo občinskega tajnika. V času njegovega mandata so po nekaterih naseljih občine uresničevali, programe oskrbe z zdravo pitne vodo in kanalizacije. Veliko svojega dela je vložil tudi v organizacijo gradnje stanovanjskih blokov. Kot vnet lovec je deloval v organiziranju lovskih družin in pri lovski zakonodaji. Leta 1958 je bil na podlagi razpisa sprejet za direktorja Srednje tehnično usnjarsko-ga-lanterijske šole v Domžalah, kjer se je zavzeto boril za obstoj šole v takratnih težkih razmerah financiranja srednjega šolstva. Od tam je odšel v,Tovarno usnja Šoštanj, ki jo je kot direktor uspešno vodil vse do upokojitve. Poleg službe je vseskozi opravljal več odgovornih funkcij, med drugim je bil tudi predsednik družbenopolitičnega zbora občine Domžale. Z vso svojo zavzetostjo pa je vsa leta deloval in sodeloval v Občinskem odboru ZZB NOV Domžale, ki mu je bil kot organizatorju najbližji. Vsi, ki smo ga poznali, smo se večkrat spraševali, od kod jemlje moč, da je kos vsem naporom. Moč mu je dajala velika ljubezen do narave in do življenja v njej. Ta ljubezen je povezana tudi z njegovim delom pri Konjeniškem klubu Krumperk. Samo besede so premalo, da bi se lahko z njimi zahvalili Borisu za vse njegovo delo. Da z njim izgubljamo dobrega tovariša, prijatelja, sodelavca in znanca je pokazala tudi številčna udeležba na žalni seji 10. oktobra 1990. Z njegovo odsotnostjo bo v Predsedstvu Občinskega odbora ZZB NOV Domžale nastala vrzel, ki je ne bo moč zapolniti, saj so bili njegovi predlogi vedno premišljeni, utemeljeni in razumni. Zadnji čas pa je v sebi nosit bol, ki ga je globoko prizadela. Toliko žrtvovanj za našo svobodno domovino! Danes pa se skuša partizanski boj odvrniti in obrniti od resnice - želje po svobodi, boju pa skuša pripisovati povsem drug pomen in namen, kar pa njegov tako zgodnji vstop v vrste borcev, ki so se uprli zasužnjenju naše ožje domovine in se uprli tujcu z grozečimi nameni - iztrebiti in zasužnjiti slovenski narod. O Borisu bi lahko napisali še veliko lepega, plemenitega. Za njim ostajajo bogati spomini. Bil je izjemen človek, prijatelj in tovariš. Zahvaljujemo se mu za njegovo delo, ki ostaja med nami. Slava mu. Občinski odbor ZZB NOV DOMŽALE ZAHVALA Ob svitu prvega oktobrskega jutra je nenadoma tiho ugasnilo življenje našega od dela utrujenega ljubega ata FRANCA SMETA st. Jttrčkovega ata iz Domžal Vsem sorodnikom vrstnikom, prijateljem, sosedom, znancem, šoferjem in delavcem Kuriva, ki ste se poklonili atu v slovo, mu darovali cvetje in spremstvo v njemu tako ljubo zemljo slovensko, iskrena hvala. Zahvaljujemo se za vse tolažilne besede, pisna sožalja nam, ki bomo našega ljubega ata v srcu vedno pogrešali. Hvala Stob-Ijanskemu oktetu in duhovniku za cerkveni obred. Njegova sin in hčerka. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in prijatelja MIRKA KASTELICA iz Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo njegovemu kolektivu SKUŠ Domžale za vso pomoč, ki so jo nudili. Posebno se zahvaljujemo Igorju Lipovšku za besede slovesa ob grobu. Lepo se zahvaljujemo tudi Stobljanskemu oktetu za čuteče odpete žalostinke. Vsi njegovi. NAROČATE CVETLIČNI ARANŽMA AU ŠOPEK? CVETJE KSENIJA K. Kos Trzinska 2 Tel.: (061) 723-218 61230 Domžale Le telefon zavrtite: 723-218! Nastopil je jesenski čas, ko želite naročiti cvetlični aranžma ob dnevu mrtvih. Morda želite naročiti šopek? Pa drugačen da naj bo, pravite. Drugačen, kot je videti večina cvetličnih aranžmajev te novembrske priložnosti! Prav! Točno takega boste dobili, če zavrtite telefon 723-218. Morda pa se boste oglasili kar osebno v »Cvetje Ksenija«, Trzinska 2 (nasproti Avtoservisa ob magistralni cesti). Prijazno vabljeni! KSENIJA KOS RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapi-son, itison, tapete, zavese. SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmarca telefon: 832-951 FINOMEHANIKA DOMŽALE priporoča svoje storitve: - popravilo industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev na vašem domu - svetovanje in pomoč pri nabavi strojne opreme - izdelava pripomočkov oziroma predelava strojne opreme Naročila sprejemamo po telefonu 061/714-271 vsak dan od 15. do 16.30, sobota od 8. do 9. ure, nedelja zaprto. DOMŽALE, d.o.o. tel. 061/722 585 KNJIGOVODSKE STORITVE ZA MAJ H IMA PODJETJA odhajamo... Prve trtve demokracije v Domžalah - štab informacijske brigade. Sedijo: Vera Armija - žrtev, vrhovni komandant; Tine O'Martin - revolucionar, komandant minerske čete; Zala Orazem-Rožtca, sekretar Komsomola; Teodor Slani-Profa, komandant oklepne čete; Marjan Teleskovič-Groza, komandir topniške čete; stojijo: Liposlav Jebano-vič-Marx, komandant ostrostrelne čete; Marjan Dobski-Grenki, poveljnik letalskih enot; Ivček Kepic-Spravni, komandant sanitetske čete; Paul von Sanger-Trezni, glavni Intendant; Matija Lesoreznik-Strelovodna Zbro-Jevka, politkomisar. Slava njihovemu spominu. Padli so za duh časa. KAKO SE GOSPODAR ODREČE SVOJE DAJTE vendar naša ni Dolga leta nazaj v Domžalah tarnamo, da nimamo prave dvorane, ki bi zadostila zahtevam kulturnih dejavnosti po urejenem in večjem prostoru, kjer bi te dejavnosti potekale. Pa so sredi osemdesetih naši tedanji občinski možje in moža v kulturi strnili glave in moči (predvsem pa seveda denar) ter v dobrem letu in pol zgradili v centru mesta v SPB-1 novo kinodvorano: za slovenske razmere sicer ne največjo, vendar pravo lepotico. In bila je fešta da se reče in bilo je slovesno in bilo je veliko lepih grmečih besed, obetov, obljub. Lepa samozavestna direktorica Kinematografov Ljubljana, ustanove v korist katere smo se dvorani odrekli, nas je osrečila z vrsto obljub. Kakšne prireditve vse bodo v novi kinodvorani, je obljubljala, neslutene možnosti se skrivajo, pa filmsko gledališče in druge kulturne stvari. Kot da se je otepamo, predvsem težav in dela z njo smo se je šmrk, brk hipoma odrekli... Sedaj je naša, odslej naj bo vaša, smo rekli. Mi pa smo komajda še utegnili lepo in samozavestno direktorico ponižno poprositi, da bi vendarle radi kdaj pa kdaj tudi mi v dvorani imeli kako svojo kulturno prireditev. Obljubila je ponedeljek ali petek, če bomo pridni še kak drug dan v letu bi lahko povedli vanjo. Pa občinske in druge praznike bi tudi radi proslavili v njej, smo rekli in imeli kako akademijo, podelitev, koncert. Vsega ni obljubila, le za občinski praznik je obljubila, da nam bodo našo dvorano (no ja. odslej njihovo) prepustili. Zaradi gole dobrote: celo brez plačila... Kajti vedeti moramo, svet stoji na tržnosti... In potem je šlo vse v maloro. Najprej program, takoj za njim obisk, pa obljube, ukinili so našo domžalsko kino samostojnost, raz--selili so kadre malo sem, malo tja, v maloro so šle obljube in naposled tudi samozavestna direktorica. Ne sicer v maloro, pač pa stran. Že dolgo ni več na komandnem stolpu ladje, ki se ji reče Kinematografija Ljubljana. Ostale pa so njene obljube v vetru, in na ta pravi papir nikamor zapisan, ostala pa je tudi naša nemoč, da bi sedli v svojo (pardon njihovo) dvorano, ki smo jo zgradili z našim denarjem. Pozdravljena, naivnost! bi lahko napisali. Pa ne bomo. Pozdravljena nova dvorana, ki jo bo treba graditi. Rabimo jo, zelo jo rabimo! M.BROJAN IZŠLO JE: PODTALNI DOMŽALSKI POROČEVALEC Demokratični časi (Ilegalci legalnih časov) Človek je resnično lahko zadovoljen... Nastopili so resnično demokratični časi! To so nam z najbolj konkretnim dokazilom dokazali člani ilegalne migaške grupe. Na svetlo so dali nov časopis »ŠE MIGAMO« s programskim uvodnikom na čelu. Izida časopisa kljub temu, da je ilegalen, nihče ni prepovedal, ga ne preganja, nihče izmed avtorjev tudi ni bil in menda ne bo zaprt. Kljub temu ostajajo člani ilegalne migaške grupe v ilegali z zahtevami po svobodi mišljenja, tiska, govora, parlamentarizma. Pri- družujemo se jim v programskem geslu smrt fevdalcem, svoboda gibanju... in miga-nju..., le tako naprej, iz vas bo še nekaj____ Srečni smo, da živimo v takih demokratičnih časih! Če bi izid takega ilegalnega časopisa dočakali denimo v letu 1980, bi bili njegovi avtorji v najkasneje dveh urah v »čorki«. Divimo se načinu in prizadevanju za javnost dela in avtorjem tudi. Naj dolgo živi demokracija, ki se ne zmeni tudi za take razmigovalce... M. BROJAN P. S.: Občinski poročevalec je bil v marcu 1982 zaplenjen, ker smo na zadnji strani objavili sliko ljudi pred trgovino. Čakali so na jedilno olje... Separatistične novice Medtem ko se obstoječa federativna oblast občine na vse kriplje trudi, da bi krajevne skupnosti obdržala v enotni občini, so sredobeine sile vse močnejše. Čeprav občinska oblast ves čas dokazuje, da občinski center (= Domžale) veliko več daje celotni občini, kot pa od nje dobiva, kažejo podatki povsem drugačno sliko: - Domžale sijejo v veličastnih zgradbah, cestah in pločnikih, Negastrn pa nima niti centimetra urejenega pločnika; - Domžale imajo obilno javno razsvetljavo, Prilesje pa niti ene javne luči; - Domžalci imajo na vsakega prebivalca 7 m2 asfaltiranih površin, v KS Velika vas - Dešen pa 0,017 m2; - Domžale imajo na vsakih tisoč prebivalcev kar 2,37 teniškega igrišča, Mengeš pa samo 2,29. Ob tako očitnih krivicah je najprej zavrelo Mengšanom. Dolgo časa so tuhtali, kje je tista črna luknja, skozi katero odteka denar, ki zavira mengeško prosperiteto in sedaj so ji prišli na sled: Domžale so tista pijavka, ki sesa najbolj vitalno kri delovnega, discipliniranega in zavednega mengeškega naroda. Vso resnico te krutosti izraža v Mengšu največkrat ponavljani stavek: »Pšata teče proti Domžalam!« In ta stavek ni globoko resničen samo na simbolni ravni, kaže se tudi v tem, da so Domžalčani dejansko nad Mengeš skopali kanal, ki iz Pšate odvzema vodo, jo pri Jaršah odda v Bistrico, ki jo odnese v naročje Domžalča-nom. Mengeš, Loka, Trzin in Dragomelj s tem letno izgubljajo za približno 7,5$ Pšatine energije, še bolj pa so prikrajšani za estetski užitek. Zato bo prvi ukrep nove vlade občine Mengeš zasutje parazitskega kanala, da bo spet vsa Pšata samo mengeška, trzinska in dragomeljska - tujega nočemo, svojega ne damo! Obilo pritožb na občinski centralizem imajo tudi na Viru. Najbolj virski ljudje so, a nimajo niti enega verskega objekta. Iz denarja, ki so ga verni Verjani * znosili v Domžale, Groblje, Radomlje ali pa k Mihu v Dob, bi namesto balinišča že prav gotovo stala katedrala. Alarmantne novice prihajajo tudi iz Krašnje. Spodnje Loke se hočejo odcepiti od Krašnja-nov in ker le-ti ne kažejo nobenega razumevanja ter se tudi občinska oblast obnaša indiferentno, so vaščani Lok sklenili Marijan Slavec Nikdar iz svoje kože Mesar odloči se in gre - v živalski vrt; da si ogleda ga, kot orel in kot - krt. Resnica živa: - tu vtakne nos v vsako stajo in ves čas misli na prodajo. Pred slonom se ustavi, oči izbulji, pravi: »Uuuu... kakšen kup mesa! Joj, nož. pozabil sem doma!« razstreliti zajetje občinskega vodovoda v Zirovščah. Na drugi strani krašenjske KS pa se punta Koreno. Opozarjajo, da so Nemci vas med vojno požgali, prebivalce pa izselili in si zato, 45 let po osvoboditvi, zaslužijo vsaj asfalt. Vladajoča koalicija v Krašnji o zahtevah vaščanov Korena noče niti slišati, saj je neodvisna strokovna komisija zgodovinarjev ugotovila, da so fotografije požiga in izselitve Korena tipičen židovsko-boljševi-stični ponaredek. Dejstva namreč pravijo, da so rdeči Koreno zažgali jeseni leta 1945, da bi od Nemcev dobili večjo vojno odškodnino. In na koncu še vest, da se je spet pojavilo ilegalno glasilo stranke MIG (Mengeška ire-dentistična grupa), ki se imenuje Še MIGamo. Čeprav je velika večina novic, ki jih to glasilo prinaša, resnična, opozarjamo prebivalstvo, naj ne nasede provokacijam, ki se kar cedijo iz tega časopisa, katerega edini cilj je: 1. napad na svetle tradicije naše demokracije; 2. pljuvanje po vsem, kar nam je sveto; 3. omalovaževanje naših ogromnih žrtev; 4. negacija vsega, kar smo dosegli in 5. težnja po zrušitvi našega naprednega družbenopolitičnega sistema, celovitosti občine, ustavne ureditve in oblasti ljudstva. SLEPARATIST Kdor razume, naj pove! Delavska univerza Domžale organizira BREZPLAČEN tečaj za voznike motornih vozil s posebnimi ugodnostmi. Te ugodnosti so v tem, da slušatelji stroške tečaja lahko PLAČUJEJO po obrokih. Prisežem, da si te risanke nisem izmislil jaz. Zato berite plakate temnomodre barve, razobešene po Domžalah in pričakujte tečaj za prvi razred osnovne šole, kjer se učijo pisati in tudi malo razmišljati. Dobro, brezplačen tečaj je treba plačati. Kaj pa je brezplačnost v tem, da slušateljem za poslušanje ne bodo dajali plač, torej bodo hodili BREZ PLAČ (no!) ANDREJ ZAJC NAS ROKOVNJAC ZONTA *Vwa$ih časih 5« Slo /€ i c» f/a ca * \f a lapc i* m cfelcl« n** Krumperku Sedaj komo po, natakarji ^čistilke, perice poseda in hievjir ... , Pofem, smo tiliricKaj ćasa gospodarji •« SLANHCE IZ ŠUMNIKA Evropski delovni čas, plače pa... Nekatera podjetja tudi v naši občini hitijo uvajati evropski delovni Čas - torej so že v Evropi. Že prav, kaj pa plače? Menda nekateri prisegajo, da bomo z njimi še dolgo ostali na Balkanu! Standard pada, ampak mi imamo rešitev... Standard sicer pada iz dneva v dan, ampak mi imamo rešitev... K sreči nam ostajajo izleti na Češko... Migamo... Uredništvo bi objavilo kaj iz najnovejšega uradnega glasila migaške ilegalne grupe Podtalni domžalski poročevalec, vendar tam jasno in glasno piše, da so avtorske pravice pridržane, tako da z objavo ne bo nič... Saj bi uglednemu dopisniku - Sleparatistu objavili dele podtalnega Domžalskega poročevalca, pa ne smemo. So pravice pridržane ... Neodvisni časopis... V prejšnji slamki predstavljeno glasilo pravi zase, da je prvo neodvisno glasilo. Laž! Odvisen je od tistih, ki sedijo v... Prenovitelji... Eni domžalski prenovitelji izražajo gnus nad drugimi prenovitelji iz Dela Plus. Bi šli pa zraven, če bi bil »d'nar dost' velik!« Je kaj narobe s kulturo... Menda je z našo kulturo nekaj hudo narobe. To sklepamo po informaciji, da je bila razstava enega izmed naših slikarjev Pri Naro-betu... Črna slamtca Glede na informacijo, da 8 mrtvih ni dovolj, da nevaren odsek regionalne ceste razglasimo za črno točko in ga primerno uredimo, ustrezne strokovne organe na višji ravni pozivamo, da nam skrivnostno številko izdajo. Bo 50 dosti? občin/lci , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stihrič, Bogdan Osolin, Ivko Hribar, Igor Li-povšek-Lenasi, Martin Grošelj. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-68«, tehnični urednik: Janez Demšar, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repan-šek, tel.: 737-660 popoldan. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domtale p. p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.