65. ftBvIM
Današnja Številka stane Din 1*50
V LimnionL v toreft 18. marca mi.
Leto lun.
Iihaja vsak dam »opoldne, Uri« *ai ••dalj« i« praaalk«. tfiaeratt: do 30 petit vrst 12 O, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji tnserad petit vrst« 4 D: notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popast po dogovoru. — tnseratnl davek poseOe;. Vprašanjem glede inaeratov naj se pritoži znamka za odgovor.
0»fraTni*tvo „3lov. Naroda* ta „NaroAaa tiskara«"* Ssallsva
ollea al 5, prltllftao. — Talafjn it. 304.
OredalStao „Slor. Narod«'   ^aafloai nllaa At S, I« aadatropje
Tel« ob Stav. 34. Dopisa sareja-na ta oadataa?a to aadsata« frankovaca* <*sr  Rokopisa« so no vrača.
W Posatin^i šta/ilo:
%? Jugoslaviji od 4—S Str. po O. 1-50»   8 trs vet 2 O. V tnozonstvii 4—6 str. 2 O., 8 In ve£ pa 3 O. Poffnina ptatan? y qotovlti'<.
»Slovenski Narod- velja:	7 Jotcoslifljl			
	v Ljubhanl	po r»o»ti		
12 mesecev ••••••	D;n 240-—	Din 2io —	Din	360*—
	.    120-—	. 120-—	■	1SO- —
3 : ......		60- —	•	90»—
i ■ «•«•«.	20-—	20-—	•	
Pri morebitaam povišanju se Ima daljša naročnina dop			ačatl.	
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   3SJT po nakaia'cl. N'* -amo oismena naročila brez pos'atve denar a se ne moremo ^zirstf.
Prispevek k naši politiki.
To, kar se godi pri nas v političnem življenju, ni prava pot k zboljšanju socijalnih razmer in konsolidaciji mlade države. To ni pravi način sanacije in okrevanja od težkih vojnih udarcev, ni sistematično, smotreno in radikalno pobijanje vseh nezdravih pojavov, ki razjedajo naš skupni narodni in državni organizem že od ujedinjenja. Politika je regulator družabnega življenja in kot taka je v prvi vrsti poklicana skrbeti za red, mir in blagostanje v državi. Ona mora dajati ljudstvu smer in vspodbudo za napredek na materijalnem in duhovnem polju, biti mora nekaka žila-vodni-ca, po kateri se pretaka ljudska volja, ki je v bistvu vedno dobra in vedno stremi za vzvišenimi življenskimi cilji. Pametna politika je končno sredstvo za kristaliziranje medsebojnih odnošajev, za pospeševanje dobrega in zatiranje zlega za ureditev življenja in nehanja po načelih narodnostne, verske in razredne strpnosti. Taka politika mora roditi dobre sadove, in narod, čigar voditelji se drže njenih načel, lahko brez skrbi gleda v bodočnost
Pri nas, žal, o vsem tem ni ne duha ne sluha. Priznamo pravilo, da politika ne sme biti sentimentalna, da ne sme preveč idealizirati, toda navzlic temu trdimo, da bi možem, ki stoje na čelu našega političnega življenja, prav nič ne škodilo nekoliko več idealizma, objektivnosti in smisla za nujne življenjske probleme, ki so v naši državi po zaslugi nezdravih političnih razmer skra:no zanemarjeni in odstavljeni z dnevnega reda. Poglejmo samo nekatere stvari, ki same po sebi govore dovolj glasno za to, da smo v domači politiki zgrešili pravo pot. Živimo v razmeroma veliki, močni in gospodarsko dobro situirani državi, ki ima vse pogoje za uspešen razvoj in napredek, in vendar srečamo na vsakem koraku bedo, pomanjkanje, brezposelnost, zastoj v industriji in trgovini, gospodarsko ogroženo poljedelstvo,   škandalozno    plačano državno uradništvo, splošno nezadovoljnost med nižjimi in srednjimi sloji in neko čudno, simptomatično apatičnost v višjih krogih. Komaj je preteklo nekaj let skupnega živlienja in že je težko najti v Jugoslaviji človeka, ki bi ne bil pesimist, ki bi po pravici ne godrnjal na vladajoče razmere in ne gledal s skrbjo in strahom v bodočnost. Z ene strani industrija, trgovina, obrt. poljedelstvo in ostali pridobitni krogi pod težo neznosnih davčnih bremen, z druge ročni in duševni delavci z odločno nezadostnimi dohodki. Nad obema skupinama,   ki tvorita podlago države, pa stoje vodilni možje, kl 'im primanjkuje dobre volje   ali pa sposobnosti, da ustvarijo v državi take
življenjske pogoje, ki bi zadovoljili ene in druge.
Naivno bi bilo misliti, da je lahko urediti in voditi državo, kakršna je naša. Konec svet. vojne je nam prinesel svobodo in formalno ujedinjenje, toda faktično je še daleč čas, ko bomo lahko trdili, da so Srbi, Hrvati in Slovenci res ujedinjeni. Kakor vsaka mlada država, ki je komaj začela svoje življenje, pozna tudi   Jugoslavija   neizogibne notranie sunke in trzavice in to Še tem bolj, ker mora računati z jezikovnimi, kulturnimi in verskimi razlikami med vsemi tremi plemeni.   Ni torej mogoče na mah odstraniti gotovih notranjepolitičnih momentov, ki igrajo veliko vlogo v državnem življenju ter so v marsičem krivi, da ni vse tako, kakor bi bilo želeti. Toda to so le zunanji faktorji, črih vpliv lahko omejimo vsaj v toliko, da ne bo v škodo vitalnim interesom naroda kot celote in vsakega posamnega državljana. Ti faktori ne smejo stati v ospredui vsega družabnega živl:cn;a. ne smejo absorbirati v politiki vseh sil in ne smejo rušiti tega. kar smo s tenkim trudom zgradili. V naši politiki mora prodreti in zmagati načelo, ki ie prvi pogoj za nadaljnji obstanek.   To   nnčelo se glasi: Brezpogojna ohranitev narodnega *n državnega ed*nstva. moč države na zunaj In taka uprava, tak« soc^ame razmere, da no bo nikomur ogrožena eks'steica. Državo je treba urediti tako. da bodo vsi nieni državljani enakonravni člani človeške družbe, da ne bo na eni strani pretiranega razkoš:a, brezd?l'a, korupcije, verižništva   in   nepotrebnega zapravljanja denarja,   na   drugi   pa poman tkanja najnujnejših življenjskih potrebščin.   To je naloga smotrene socijalne zakonodaje in brezobzirnega pobijanja za družbo in državo škodljivih pojavov.
Za to pa potrebujemo mož, ki bi se znali z močno individualnostjo povspeti nad nivo malenkostnih vsakdan iih razprtij, strankarskega partizanstva in osebne koristi. Naša dosedanja politika je bila z malimi izjemami borba na nož za stvari, ki niso nume, ki ne izvirajo iz realnih potreb in zahtev jugoslovenske-ga naroda in bi jih lahko z mirno vestjo odložili za poznejši čas. Kaj nam pomaga, če razkosamo državo na ne vemo koliko avtonomnih delov, če uveljavimo princip samoodločbe za vsako občino, če pa se takoj ne lotimo problemov, ki so mnogo važnejši in ne trpe nobenega odlašanja. V mislih imamo uradniško bedo, nezadostno oskrbo in sociialno zaščito ročnih in duševnih delavcev, previsoka davčna bremena, slabo državno upravo, neracijonalno trošenje državnih dohodkov,   korupcijo,   zane- *
I
marjanje občih državnih in narodnih interesov itd. Pobijanje vsega tega zla je gotovo važnejše, kakor na pr. dolgovezna debata o avtonomiji, samoodločbi, premoči te ali one stranke in drugih takih stvareh. Iz prakse in vzgleda po drugih državah se labko prepričamo, da vse to ne pomaga, če ni ljudstvo za-dovol no s socijalnimi in upravnimi razmerami, kar pa še davno ne sledi iz avtonomije ali neodvisne človečanske republike.
Gre torej za radikalno preorijentacijo v naši dosedanji politiki. Boj na nož za strankarske, partizanske osebne interese, pa tudi za avtonomistične ali republikanske cilje se mora umakniti treznemu, smotrenemu delu za zboljšanje socijalnih razmer, za odstranitev uradniške in delavske bede, za znižanje
in pravično, proporcionalno in za vse pokra ine enako razpredelitev davčnih bremen, za zatiranje in pobijanje korupcije, za dobro državno upravo, zlasti pa za varčnost in racijcnalno trošenje državnega denarja. Finančna politika države mora gledati na vsak dinar, ki ga izda, mora štediti tam, kjer denarna sredstva niso nujno potrebna in mora mora biti bolj radodarna v slučajih, ko gre za golo eksistenco državljana. Te temelne smernice naj bi imele pred očmi vse naše stranke in naj bi se neko-Iko omejile v medsebojnem prerekanju, zato pa več delale za obči blagor. Ljudstvo je sito gesel in dosedanje taktike v naši politiki. Dajte mu dela in jela, pa ne bo zahtevalo niti avtonomije, niti mirotvorne republike, ker je itak ne potrebujemo.
Pregled po svetovni politiki.
NEUGODEN CAS.
A ameriškem predsedniku Calvinu Coolidgeu pravijo, da je povsem odkritosrčen. Kar ima v srcu, ima na jeziku. V počašč?nje rojstnega dne Abrahama Lincolna je govoril prvič javno, odkar je nastopil svoje mesto. BI je to velik političen govor, ki ga smatrajo za osebni program Ccolidga. ki .&? bo veljal lahko tudi za njegovo kandidaturo na predsedniško mesto. Govoril je o potrebi revizije davkov in ta'<ojšn*e nujne pomoči polred2lstvu. Amerika mora biti gospodarsko jaka. Glede na zunanjepolitična zadeve se je dotaknil raprvo orožja, katero je dobila Mehika iz Ze-dinjenih držav. Zatrdil je, da ni bilo druge poti nego odnoslati prijateljski državi, katero so Zedinjene države priznale, naročeno orožje, da se brani proti vstašem in vanre pred njimi. K raz-orožitvenemu vprašanju je iz'avil: Naša vlada noče nobene vojne nikjer. Zeli, da bi bil povsod mir. Čeprav je seJami čas za nadaljni trud v svrho odlaganja orožja komaj ugoden, bi bilo vendar le v tej meri mogoče kaj doseči, ako bi se odstranile težkoče v Evropi. Zedinjene države so pripravlene hoditi skupno pot z drugimi veles;Iami, kakor hitro bi Se pojavila neka možnost za nadaljnje omejevanje tekmovalnega oboroževanja. Za odpravo evropskih sporov treba fundiranja in financiranja, katero pa bi bilo dvomljivega uspeha brez ameriške udeležbe. Omogoči naj se eksport takega kapitala, kateri je odveč pri porabljanju   za   domače namene.
Oboroževanje gre svojo pot dalje in Coolidge je pretkano vrgel vso krivdo na rame Evrope, katera bi bila naibrže že precej drugačna, ako bi jei bila Amerika hotela takoj pomagati. Coolidge po-nuia sedai od   daleč   nekak zaostali.
razpoložljivi kapital, kar menda dovolj jasno priča, da Evropa še nadalje nima misliti na kako resno, izdatno ameriško pomoč. Coolidgejev glas :'e merodajon. Iz njegovega govora zveni jasno, da se mu zdi sedanji čas neugoden ne le za razerožitveno vprašanje, ampak sploh za globlje poseganje v evropske zadeve. Evropa si mora to zapomniti, in dolžnost je Anglije in Francije, da s! zgradita končni sporazum ter se vendar že prične smotreno konsolidacijsko delo, katero mora privabiti v delokrog za obnovo svetovnega gospodarstva tudi Ameriko. Drugače bo ona Še naprej izkoriščala zmedeni naš sedanji polo-ža; in »neugoden čas« bi trajal lahko še silno dolgo.
PROBLEM VARNOSTI.
Ali smo varni pred novimi vojnami? Vse kaže. da ne. Napetost na vseh koncih in kra'ih. sovražnosti so v nekaterih deželah zelo živahne, spori za mcic ostri. Varnost poudarja pred vsemi drugimi Francija, ki hoče imeti mir s svojim nemškim sosedom. Ameriški ekspert D. H Miller, ki je pripadal Wil-sonovemu štabu, je rekel nekoč: Pre-vladajoča misel, ki je zavzemala vso službeno Francijo, je bila bodoča varnost pred Nemčijo. Ni težko, kritizirati francosko stališče, tež'e bi bilo, ne občutiti razumevanja za francosko skrb. Francoz: so vstra;ali pri svojem strem-Kenjn po varnosti t^k^m ra^orav leta 1919, sledi se dobe" v mirovni pogodbi in celo v paktu Društva narodov, ali dosegli niso nikjer odločilne podpore. Senator Andre Honnorat piše v svoji brošuri »La Sćcurite de la France«, da ostaja problem varnosti odprt. Kar je zahtevala Francija po tej strašni vojni, v kateri je trpela toliko, kolikor ni trpel noben drugi nar^d. re hVn varnost pred
bodočimi napadi. Vojni cilj njenega javnega mnenja je bil, da ima biti to slednja vojna, in njena armada se je borila v to svrho. Ta klic velja tudi za danes, ker francosko narodno gospodarstvo ne more, kolikor še dalje toliko manj, prenašati bremena oboroževan a. Da se zajamči Franciji varnost, katera pomeni evropski mir, treba pisanega sporazuma brez vsake dvoumnosti ln brez vsakega obotavljanja. Pogodba pa ne sme dajati kakemu drugemu narodu vloge pokrovitelja alt razsodnika. Problem varnosti zasluži, da se reši kot vprašanje zase in ne sme biti predmet za kup-čevanje. Francozi kažejo dosledno na varnost, ki se mora zagotoviti njihovi domovini, in opravičeno naglasa'o, da. ako bo Francija varna fn mirna, bo varna in mirna tudi vsa Fvropa. Francoski Ideologij! se bliza tudi Macdonald in po njegovem impulzu se bavijo tudi drugi državniki z mislijo o varnosti pred novimi vojnami. Doslej se je postavljalo povsod v ospredje le reparacijsko vprašanje, kakor da bi bilo od tega prav vse odvisno, sedai se spravlja obnova Evrope in njen mir v zvezo z rešitvijo varnostnega problema, iz katere bi prišla prava mednarodna pomoč, da se zaključi povojna doba s svojimi nemir vzbujajočimi spori in prične pravo mirovno delo.
Prihod radićsvcev v Beograd.
— Beograd, 17. marca Ozv.) V parlamentarnih krogih danes dopoldn«
z nestrpnostjo pričakujejo prihoda odposlancev HRSS dr. Vladimirja Mačka in posl. Ivana Predavca, ki se je že povrnil z Dunaja, kjer je poročal Stjepanu Radiću o usprehih posvetovanj v Beogradu. Radičevcf zahtevajo, da se ima vreči dosedanja Pašlčeva vlada še med proračunsko debato. Zadnji čas o tem vprašanju nekoliko porviš'a'o in ie videti, da bodo radićevci soglašali s parlamentarno taktiko bloka. Prcdavec in dr. Maček sta po poročilih iz Zagreba snoči odpotovala v Beograd in nosita s seboj še 20 poslanskih poblastil, ki jih skupno z onimi 10 izročenimi svoječasno muslimanskemu poslancu dr. Bchmenu predložita narodni skupščini v verifikacijo.
DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V SOFIJL
Krvavi spopadi s policijo.
— Sofija, 16. marca. (Tzv.) Radi povijanja šolnine Je sofijsko dljaštvo priredilo viharna demonstracije. Pol'dja Je skušala demonstrante razpršiti. Prišlo Je med dijaki !u policijo do težkih spopadov. Pol'cIJa Je rabila orožje bi je med dijake streljala. Več dijakov je težko ranjenih.
dvem
Sven Elvested:
3)ama v borbi z
»Od tega je morda tri leta.«
»Zakaj ste se takrat sprla?«
»Dogodila se je katastrofa, ki ie nas vse ločila.
»Končno«, Je mrmral, »končno smo prišli k jedru cele stvari. Ne tiče se torej samo Vas in njega, orizadeti so bili nri tem tudi drugi.«
»Tako je! Bil je nas velik krog.«
»In vsi ti so postali Vaši sovražniki?«
»Ne, ne vsi. Nekateri so že mrtvi.«
»Tekom nainega razgovora«, je dejal Krag. »ste razun Pariza navedli še Imena nekaterih drugih mest. Govorili ste o Marseillu pa tudi o Reimsu. V teh mestih ste torej bili v družbi z onim človekom. Soomlmam se. da je Reims bilo znano zavetišče oa-riških apašev. Spomlnfam se nadalje, da je bil Mar-seille središče anarhističnega ln slndikaltstičnega pokreta. Imenovali pa ste rudi še neko drugo mesto. Malo mestece v bližin! Pariza, Asnieres, ka;ne? Na Vaših prestrašenih očeh vidim, da sem pravo zadel. Spominjam se. da je bilo to mesto spomladi leta 1912. pozorišče strašnega zločina, ki so ga spravlja?! v zvezo z avtomobilskimi banditi. Ali ste bili takrat tudi v Asnieresu?«
Gospa Sonja se je dvignila ta stopila k zrcalu. Bila je bleda kot stena.
»Kadar pride Vaš novi prijatelj«, je pripomnila *ga lahko o tem vprašate.«
Krag Jo je motreče pogledal.
»Ali ste se kdaj aktivno udeležili kakšnega zločina?« je vprašal.
»Da«, je odgovorila. »Prav v tem mestu, ki ste je imenovali. Toda brez moje vednosti in proti moji volji. Kakor ste pač lahko razvideli iz mojih poznanstev in iz tega, kar sem Vam povedala, se zanimam za literaturo. Moji prijatelji so me vse do zadnjega prevarili. Tako lepo se je pričel pokret, ki je imel samo idealne smotre. Polagoma pa so bili moi tovariši zapleteni v zločinska podjetja. Ni mi potreba na široko pripovedovati,   dovolj je, ako Vam povem, da je spadal Bonnet prosluli avtomobilski bandit, k našemu krogu. Ta je bil najmarlji-vejŠi pri naših sestankih. Pisal je plamteče član«e za naš list. Sprva bi si pač nihče iz naše družbe ne bil mogel misliti, da bo se vse končalo z onimi zločinskimi izgredi, ki so kasneje presenetili ves svet. Saj je bilo naše geslo ono neomejene svobode. Jaz sama sem dokai zgodaj začela sumiti, kam jadramo. Vkljub temu sem še nekaj časa ostala ž njimi v zvezi. Med njimi je bilo toliko sijajnih liudi. ki so govorili tako lepo. Ti večeri, ko smo se zbirali kjer-coli v kakšnem tajinstvenem lokalu, v kakšni sobi na dvorišču ali v kakšni kleti, spadaio kljub vsemu c najčudovitejšim in najlepšim doživljajem, ki sem jih imela v življenju.
Potem pa je prišlo. Nikdar ne pozabim tistega prvega večera, ko smo nad sabo zaslutili hladen dih prvega zločina. Izvršili so rop, da dobe denar za naš list. Mož, ki sem ga takrat smatrala za svojega najboljšega prijatelja, prav tisti mož, ki sedaj čaka zunaj, se ni sicer udeležil tega zločina, pač pa ga je branil in zagovaral.   Kasneje so ti sestanki postajali vedno bolj neprijetni.   Pač smo govorili, kakor sicer, o idealnih stvareh, vendar pa je bilo vse zavito v tajinstvene dogodke, ki so se krog nas doigravali in pri katerih smo v gotovem oziru bili tudi soigralci. Končno pa nisem mogla več vzdržati in sem pobegnila. Pobegnila sem prav v trenotku, ko bi bilo nadvse važno, da bi bili vsi složni. To sem vedela. Vedela pa sem tudi, da bi moj neprevidni kokrak lahko spravil v nevarnost vse druge. Toda bila sem prisiljena tako postopati. Nisem hotela, da bi me še globlje pogreznili v zločinstva, ki so naraščala od dneva do dneva. Pri tem sem se pa tudi zavedala, da se izpostavljam maščevanju, ki bo grozno, ako me zadene nekega dne. Vse to Vam pripovedujem, pripovedujem to človeku, ki mi je neznan, dasi ml vzbujate v meni veliko zaupanje Zavedam se, da stojim sedaj pred odločitvijo v svojem življenju. In zato hočem prav rada vse pojasniti. Usoda ni hotela, da bi utekla osveti. Skušala sem se boriti proti nji, dokler mi je bilo mogoče Sedaj sem se odpovedala vsemu. Prepuščam svoje življenje i* svojo usodo odločitvi, ki je pravkar na
pragu. Pokličite sedaj svojega prijatelja! Imam pogum mu zreti v oči.« Krag je vstal.
»Ali je to revolver, kar ste skrili v sv< kavih?« je vprašal.
»Na to vprašanje bi raje ne odgovorila.
»Ali je to orožje?« je vprašal dalje.
»Da, orožje je!« je odgovorila.
Krag je stopil k stikalu za električno luč. Par-krat je zavrtel gumb. Nato je čakal.
Par minut je poteklo, ko so se začuli koraki iz veže. Vrata so se odprla. Vstopil je apaš. Smehljal se je na zagoneten način. Odložil je svoj klobuk in plašč na stol, stopil k gospe Sonji in ji rekel:
»Se vedno te ljubim.«
V tem trenotku se Je zunaj zopet zaslišal avtomobila, ki se je bližal.
»To jt soprog,« si Je misTil Krag.
T
XLn. POGLAVJE.
Strel ob 3. ponoči.
Zločinec se je z razprostrtimi rokami bl?žal i spe Sonji in ko ji Je prišel že docela biizu, je c\ tovano vzkliknil:
»Ljubim T« le vedno.«
Umikala se mu Je, toda on ji je sledil, smehljajoč" se na čuden, zagoneten način. Hotel je biti pri-jazea ln uljuđen, poslal pa je surov ln robat
stran. 2.
»8lOVrW?Rl   NAROD«   dne IS marca 1924
Stev. 65
Politično zatišje v Beogradu
PaSič ▼ avdijenci pri kralju« —
— Beograd, 17. marca. (Izv.) V splošni politični situacij je zadnje dneve aastalo nekako zatišje. Dogodki se razvijajo popolnoma mirno in redno. Včerajšnji dan je bil v toliko pomemben, ker so Imeli vodilni politični faktorji med seboj daljše konference, na katerih sa je razmotrivala parlamentarna tak-tika. Ministrski predsednik Nikola Palic je včeraj ob 11. dopoldne imel politične razgovore z nekaterimi člani vlade. Ti razgovori so trajali do 1230. Ministrski predsednik se je tudi dlje časa razgovara! z zunanjim ministrom dr. Ntnčlćem o vsebini ekspozeja. ki ga ima zunanji minister podati na današnM seji skupščine povodom debate o proračunu zunanfega ministrstva.
Po teh razgovorih je bil ministrski predsednik Pašič v daljši avdfjenci pri Ni Vel. kralju Aleksandra 1. Poročal je o politični in parlamentarni situaciji. Čeprav niso znane podrobnosti te avdijen-ce, pripisujejo parlamentarni krogi njej veliko važnost
Načelniki opozicifonalnega bloka Ljuba Davidovlč. dr Korošec In dr. S p a h o so včeraj dopoldne razmo-trivali položaj in nadalJno blok ovo tak-
Taktika opozicijonalnega blok«««
tik o. Do 28. t. m„ do dneva, ko se Ima sprejeti v skupščini državni proračun* Ima vladati popolno premirje m Je sedaj davna skrb blokova, da se v tem času overovijo še ostali Radićevi mandati. In sicer najmanj 30. Vodstvo Radlčeve stranke je pozvano, da v najkrajšem času predlo£| 30 poslanskih pooblastil. Sklenjeno je, da blok pripravi teren za akcijo, da se po sprejeti« državnega proračuna takoj strmoglavi PsJ'eva vlada, V bloku vlada popolna soglasnost v točk L da se ima še dO Radlcevib mandatov verificirati do 28. t m. in da nato blok začne legalno in parlamentarno borbo proti vladi. Po 28. marcu trna Ljuba Davidović nalogo da izvede od bloka določeni delovni parlamentarni program. Gotovo dejstvo je. da pridejo Radićevi postaneta v Beograd in prisežejo v smislu ustave. Na včerašnji konferenci je blok tudi razmotrival ljute napade, ki jih izvaja radikalni tisk na po— samne vodite! Te bloka. Sklenjeno je. da se mestoma odločno odgovori na nekatere napade. drugI, kolikor so osebni, se oa molče prezro. Opozlcfjonalni tisk ima nalogo posvečati radikalnim napadam vso pozornost in jih zavračati.
Aneksijske proslave na Reki
— Reka. 17 marca, flzv.) T^anes je Ma izvršena formalna aneksija Reke po Italiii. Vse mesto je v zastavah in cvetja. Na Peko je prišlo veliko števlo gostov Iz Trsta. Gorice. Vidma, Benetk. Milana m Rima. Vs1 hoteli so bi! popolnoma zasedeni. 7:utraj je priplulo v reški zaliv italijansko vojno brodovje s admiralsko ladjo Helg-Mand fBrindlsl). ki je bila nekdaj last bivše avstro-ograke monarhije. Na tej ladji se je vozi! tudi kralj Viktor Emanuel. Nad reškim zalivom je krožilo Italijansko zračno brodovje. Med grmenjem topov in viharnimi pozdravi reškega prebivalstva se atopf! italijanski kralj na reška tla Odpeljal st je takoj v guvemersko palačo, kjer je general Oiardlno s balkona prečita! mnogoštevilno zbrani množici kraljevski ukaz. s katerim se Izreka aneksife Reke po kraljevin! Italiji. Med črtanjem aneksijskega ukaza so grmeli topovi In nad mestom so krožili aeroplani Reška policija je na zagotovilo ni-Zoslovenske obmejne straže dovolila, da so prisostvovali slavnosrlm tudi nekateri jugoslovenskl državljani s Sušaka in drugih krajev.
— Reka. 17. marca. Ozv.) Med grmenjem opov je italijanski kralj Viktor finanuel formalno Izvršil aneksijo ReSe Italiji. V svojem govoru z guvemer-ake palače je želel kralj srečnešo bodočnost mestu. Zbrana množica je vskli-fcala:   »Živel kralji  »2hrel Mussollnl!
Stvel Giardino!« > m
Kralja je bila Izročena posebna spomenica z izrazom udanosti m zvestobe. Spomenica pravi uvodoma, da se zgodovina ponavlja in obnavlja tekom stoletij. Navaja celo vrsto reških bojevnika** (med njimi mnogo jugoslovenskih
Seja ministrskega sveta.
Zunanji minister in Stjepan Radić. — Nov kovani denar.
— Beograd, 17. marca (Tzv.) Naš sofijski poslanik Milan Raklč je odpotoval na svoje službeno mesto v SoflH. Poslanik je zunanjemu ministru in ministrskemu predsedniku zelo obširno poročal o položaju na Bolgarskem. Na enočnl sej ministrskega sveta je zunanji minister naglašal. da naša vlada nima nikakih agresiv tendenc proti Bolgarski, ne more pa trpeti gibanja makedonskih komitskih organizacij, za kar je odgovorna bolgarska vlada. Zunanji minister je snoči predložil ministrskemu svetu tudi tekst svojega ekspozeja, ki ga bo podal na današnji plenarni seil narodne skupščine. Cksnoze se bo tudi obširno bavil o delovanju Stjepana Ra-eHte v Inozemstva, posebno na Dunaju.
Finančni minister je predložil vladi V odobrenje zakon, s katerim se določa, da se hna'o kovati zlati 20dlnar|1. Vlada je tudi sklenila, da se namesto sedanjih papirnatih novčanic uvode niktjastl do-oar po pol m 1 dinar In to za vsoto 200 ■JHnnov dinarjev. Papirnati drobiž se ima vzeti iz prometa.
Velike demonstracije invalidov v Beogradu.
— Beograd. 17. marca. Ozv.) V veliki dvorani hotela »Slavila« je bila včeraj velika skupščina Udruženja invalidov, rezervnih oficirjev in borcev. Skupščina je bila zelo številno obiskana. Vsi govorniki so nagteŠall pomanik-Ijivosti invalidskega zakona in krivice, ki se delajo invalidom od strani vlade. Uovomiki so tudi dalje omenjali kraljevo zanimanje za invalide in za m-vnlilski zakon, katerega je morala vlada na kraljevo izrecno zahtevo predložiti narodni skupščini. Invalidi upajo, da bo krali inicijativno posegel j* po-
pravil gotove poman Icljlvosri zakona Po končanem zborovanju so Invalidi priredili po glavnih beogradskih ulicah demonstrativen obhod ter so se zbrali rudi pred kraljevim dvorom. Invalidi so kralUi priredili viharne ovacije in se je kralj za nje zahvalil z balkona novega dvora. Na popoldanski seji je bil izvoljen odbor ter je bilo sklenjeno, da se ustanovi zveza borcev in nacijonalnib organizacij za vso državo.
— Beograd, 17. marca. Ozv.) Invalidi so včeraj dopoldne priredili po mestu velik manifestacijskl obhod. Na Te-razifah so se zbrali ter je tam več govornikov govorilo o položaju invalidov. Zelo značilen je bil govor invalida in komitskega vojvode Đuđlmirja Orao-vaca, ostro bičajoč nekatere politične voditelje, ki izrabljajo pravo iskreno domoljub'e v svoje sebične namene, kakor tudi one domoljube, ki so postali šele po vojni In ki hočejo vzeti v zakup idejo narodnega osvobojenja. Demonstracije so popolnoma mirno potekle, brez vsakega Incidenta.
POINCAREJEVA ZMAGA V SENATU.
— Pariz, 17. marca. Ozv.) Včeraj je senat nadaleval razpravo o finančnih zakonih. Po daljši razpravi ki je trajala od 15. do 20. zvečer, je bil stavljen predlog, da se Imajo finančni zakoni vrniti nazaj poslanski zbornici v ponovno razpravljanje. Finančni minister je bil proti temu predlogu ter je stavil na senat vprašanje zaupnice. Predlog je bil končno s 163 : 110 glasovom odklonjen in je bila vladi izrečena zaupnica,
SOGLASJE MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN ŠVICO.
— Bero. 16. marca. (Izv.) Na svojem peta nt Ženeve se je ta ustavil češkoslovaški svnanli minister dr. Beneš ter ja Imel eno-amo konferenco s Švicarskim oelegafoaa Mottom. Med Švico la Češkoslovaško vlado popolno softiaaje v vseh glavnih
a*
priimkov). Izvajajoč, da «e zvestoba sada! ovenčana !n Knlahrfja se di-es tz-premfnja v oltar Domovine, obdan s svetlo lučjo. R'insV? orli s+opajo s trf-umfom zopet na staro zemljo. Reka so , združuje danes 16. marca 1924 zn vedno z ItaHjo In pole hozano Krnim Osvoboditelju, vsa odeta s trobofnfco.
Reka sprejema z veselim m resnim duhom mfsl'o. katero It nalaga Domovina. Hoče bit! čufeča čuvarica Rima «b Kvarneru m Pečani bodo zves+I m ne-n*rud J*v! razfffašcvafcl vePVe besede Iz Rima v blžnjem OrTjenro. Tako bodli
V Jakinu (Ancona) je pričakovala prihada krala ogrorrna množfca. ki ga je na postati navdušeno p^zdravliala. Vlak je prispel ob 20.15* In kralj se je odpeljal z eksploratorjem (Brindisi) is pristanišča proti Reki.
Rimsko časopisje prinaša navdušene članke k aneksll Reke. Rastignac pravi v »Tribuni«, da so se z Reko pričele In z Reko končale italijanske povojne bolesti. Sedaj je resna duša Italijanov, ker je tudi Reka vstopila v božansko konstelacijo narodne zgodovine in zresnilo se je tudi čelo D* Annunzia. Drugi listi proslavljajo Musso!mi;a. ki je s svojo preudarnostjo pritegnil Roko k Italiji. Izraža se nada. da bo pogodbi med Italio in Jugoslavijo sledil iskren sporazum, ki bo Reki v veliko korist
D* An nun zlo je z veseljem sprejel počaščenje s pompoznim naslovom »Priacipe di Monte Nevoso«. Zahvali! se je kralju z brzojavko, poslano mu na ladjo »Brindisi«. ki ga je peljala na Reko. Zelo udano se obrača do kralja, izražajoč željo, da njegova lad'a ne plove samo do bližne meje, marveč do daljnih vrat bodočnosti
EKSPOZE ZUNANJEGA MINISTRA.
— Beograd. 17. marca. (Izv.) Wa današnji seji narodne skupščine, ki je določena že na 8-30 dopoldne, namerava zunanji minister zelo obširno govoriti o našem zunanjepolitičnem položaja. Fkspoze je pisan na 60 polab ter obravnava naše zunanjepolitično razmerje do vseh evropskih držav, zelo obširen pa je ek spore" v vprašanju ureditve nonnalnih odnošajev napram Bolgarski.
Spomenica nase vlade Bolgarski
— Beograd. 17. marca. (Izv.) Naš sofijski poslanik Milan Rak'ć je snočl z orijentekspresom odpotoval v Sofijo. Od zunanjega ministra *e poslanik prejel zelo obširno spomenico naše vhdc, v kateri je točno pojasnjeno stališče k ral e vine Srbov. Hrvatov in Slovencev s ozirom na gotova vprašanja, ki jih je svoječasno stavil v Imenu sofijske vlade bolgarski poslanik Vakarevski. Spomenica navaja natančno vse podrobnosti In dokaze o gibanju makedonskih četa ških organizacij. Poslanik RakiČ izroči jutri spomenico bolgarskemu zunanjemu ministru. Vsebina spomenice je še tajna
Odstranitev grškega kralja.
— Ate"a, 16. marca (lav.) Kakor lav. Hajo listi, le dosežen sporazum med republikanci ia rojalistf v vprašanju odstranitve crslceza kralja Od Venizelosa začeta podajanja, ki so se nadaljevala pod Kafandarl-som. |e sedaj predsednik vlade Papanasta-zlas uspešno zaklluČ'L Načrt sporazuma določa, da se ima dobrovoljno odnovedatl prestolu kralj Jurij ima pravico do svoje smrti nositi častni naslov grškega kralja, ima pravico svobodno uživati vsa kraljevska posestva na Orškem razun Tatnje In bo prejemal od rrške vlade štiri petine sedanje civilne ITste. Cianf kraljevske rodbine ae Imalo za vedno odnovedatl vsem pravicam do prestnnasledstva N» podlagi teea sporazuma se Ima Izvršiti seinšna amnestija, sore-Jetl se Imajo vsi sposohn1. a sedal od mi'ceni nfclrll m uradniki pmaias-tt se hna republika po narodni skupščml In Ibtdsko rla-sovanje Ima pozneje to progtaaitev le ratificirati.
BOLGAFSK4 VLAD* PROTI KOMUNISTOM.
— Soslja. 17. marca, (lav.) Bolgarska vlada je za včeraj napovedani shod komunistične stranke prepovedala. Komunisti ao nameravali protestirati proti razpustu komunističnih orranizacij. Položil Cankove vlade |e nevzdržljiv In le erlčnkovatf v najkrajšem caav nle pade* Bolgarski tisk zahteva, da vodijo politiko poHtikl. ne pa profesorji
VSTOP NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV.
— Pariz, 16. marca. (VVotff.) Češkoslovaški zunanji minister dr .Beneš je Izjavil iene vsemu dopisniku »Peti t Pari sle na«, da postaja vprašanje vstopa o«; roma sprejema Nemčije v Društvo narodov vedno bolj aktualne Je In sicer v Interesu evropske k a miru In Društva narodov. Popreje pa je treba Se odstraniti dve oviri, likvidirati Je treba re-paradjsko vprašanje in ruhrski konflikt.
Vesti iz Bolgarije.
Parlamentarna situacija. — Reorganizacija zemljoradniške zveze. — Nesoglasja med socijalisti in komunisti.
— Soffia. 16. marca (Izv.) V narodnem sobranju so se zopet pr:*c % redna zasedanja Parlamentarne počitnice sa tem večjega pomena, ker se je v tem času occi.H politični položaj države. Posumi e stranka so precizirale medsebojne odJiošate In s:a-lllčc. ki bo odNočHno za rta d s ni razvoj političnih dogodkov. Narodno sohrame. ki bo imelo še okrog 10 zasedanj hi se zaključi bržčas 28 marca, te bo pečalo z važnimi notrnnje-pomičnfmi problemi. Na dnevnem redu je budžet, stanovanjski zakon in odprava nekaterih zakonov. Ll veHajo za protnconstltncfjonarne. Pred razpustom so-brseja namerava demokr4*i*nl blok definitivno Pregledati In strniti sw* vrste, da e« mogel potem kljunova M opo*«*ji. Načel-atvo bloka je Imelo te dni važno sejo. aa kateri so strankini fudkc!jon*rji poročal! o ag'iacljl po dežeTI. ki se je vrsi a med pat-lamratamfml počitnicami. Rizpo'nžen e mas |e za blok večinoma neaovo.no — V Sofiji m drugih večjih mestih e opažati pokra; za reorgaaizacljo zeinljoradmske zveze. Prlpravltajo se volitve vrhovnega zem-tjoradntikega sveta in sklicanje zveznega kongresa. Voditelji upajo, da se jim posreči odstraniti vsa raznoglasja m zed<nitl potamne frakdie v enotno organizacijo, ki bi bita sposobna nadaljevati delo pokornega Stantbolljskega. Splošno prevladale optimistično nazfrtnje. da si bodo zemljo-redaikl po zadnjem udarcu kmalu opornog-H. — Ideja ustanovitve enotne proleterske fronta je naletela aa načelno razliko v stališča komunistov ta socija 1-demofc r a lov. SocfjaHsti oettajo komunistom, da ao se vedno v stikih t fff mternacijonalo In da ji torej kooperacija med njimi nemogoča, kam oni bazira to svojo taktiko aa tklepfh zoeffrlistfcne arnsterdnmske mternacllona-lav Poleg testa to začeli sami komunisti dvomiti e uspehu započete akcije, ker se boja. da bi pravoaodni minister zahteval razpust nova delavske stranke, kajti vladaj   ovaanl bi ateanm   Identificirati novo
fronto proletarijata t prvotno ko-
CESKOSLOVAŠKI TISKOVNI ZAKON.
17. marca. (Izv.) Ta teden predloži vlada narodni skupščini nov tiskovni zakon. Novi zakon se od stareza razlikuje v tem. da obsega več določil o uredniški odggvornostL Žalitve In obrekovanja potom tiska ne bodo več spadale pred poroto, temveč po novem zakonu pred reden kazenski senat kateremu btdeta prldclejna dva sodnika tajika Iz novinarskih vrst. Novinarski sindikat CeHc^slovaške republike ni zadnvollen z nekaterim? določili Narodni skupščin! se Ima trd: predložit! zakon o poslanski mkomoattblllteti. Posrhno aodišč> ima določiti, katera plačana mesta sme prevzeti narodni poslanec
ITAUJAN^icn POSOJILO POLJSKL
— Rim, 16 marca. (Izv.) Pol'skl poslanik v Pimu 7ale^kl le dal zasoonikom itaiiianskega tiska da! ša igavo o gospodarskem nomenn posoda, ki ga ie Italija dovolila Poliski v znesku 4HQ miliio-nov Ur. Vsa dosedan:a od Pollake republike naieta poso;:la so bila namenjena več ali manj vojaški organizaciji, d čim ima to r>°soiilo popolnn-^a gospodarski znaxaT. Poslanik Je posebna da?ie na-gln^al modro državno polHfkn Mns^olf-niia. pod katerega vodstvom se je Italija okrro*ia na finančnem in gospodarskem ooftu.
MEDNARODNA ZFAKOPT OVNA RAZSTAVA V PRAGI.
— Praga 17. marca. (Tzv.) Od 23. maja do e. iunija se priredi v Pragi mednarodna razstava zrakoplovov vseh tipov. Pazsta-vijo vse francoske. nem*ke in angješke družbe, ki grade zrakoplove.
Prosveta.
Politične vesti.
= Propaganda prof i Jugoslaviji v češkem tisku. V zadnjem času smo či* tali v nekaterih beogradskih listih poro« čila in pritožbe, da se Češko časopisje vmešava v notranje zadeve Jugoslavije. Sedaj nam poročajo iz Prage, da so te pritožbe vzbudile v češki javnosti mu«» čen vtis tembolj, ker seveda češki ofi* cijeTni krogi s temi članki nimajo niče« sar opraviti. Zdi te marveč, da so član« ki Izliv neprijateljske propagande. V napadih na našo državo se posebno od' likuje prask« »Tribuna«. Avtor teh na> padov je mož, ki ima jako sumljive stike. On se niti ne čuti Čeha. je iz nemške, odnosno ponemčene rodbine, poTunemške vzgoje in se v Pragi jako pridno giblje na nemškem poslaništvu. V »Tribuno* piše očivino to, kar si želi nemški poslanik in njegovi praski agentie. Ni nobena tajnost, da je izmed praških listov edina »Tribun« pisala ogorčene proteste proti okupaciji Po« ruhrja. da je objavljala nekvalificirane napade na Francijo itd. Njeni proti Ju« goslaviji naperjeni članki so podpisani a »—3e«, t. j. značka urednika g. Tise. ki si je pridobil stike tudi z bolgarskim poslanikom in piše očividno to, kar si tam že'ijo. Interesantno je. da sc ta go* tpod. ki tako sistematično skuša za^ strupi jati odnosa je med Ju^os^vijo in Ccškos'ovaško, pa rudi med Češko in Francijo, očividno na željo nemških in bolgarskih afentov. baš sedaj pripravlja na študijsko potovanje v Francijo t pomočjo štipendije, ki jo je dobil od češkega zunanjega ministrstva. Ako bo pisal o Franciji po svojem povratku tako. kakor piše po svojem povratku s študijskega potovanja po Jugoslaviji, potem Franciji le gratutiramo___
= Dav-dovlčev b*ok In Markov protokol. ZemlioradniŠke »Novosti« v Beogradu objavi'ajo član:-k, v katerem primerjaio Davidovićev blok s proslu-llm Markovim protokolom. List piše: Pri obeh prilikah se je stremilo za tem, da pridejo Hrvati v Narodno skupščino, da se tamkaj bore za svoje ideje in preftrame ter da konča»o s svojo brezplodno abstinenco. Pri prvem poizkusu (t. J. Markovem protokolu) je ta politika doživela fijasko, sedai je uspsla. današnji sporazum je mnogo cenejši kot sporazum Markovega protokola. V Markovem protokolu so se nahajale stvari, ki so pomenile čisto norost; sedanji sporazum ne vsebuje nobenega protokola. Markov protokol govori o treh narodih, o neizvršitvi zakona o razdelitvi Hrvatske na oblasti, o ie-prihodu radičevcev v Narodno skupščino. V sporazumu pa. ki se je dosegel med novimi grupami opozicijonalnega bloka, ni nič podpisanega. Vsi so se z.edinill samo na eni izključni misli, da se s skupnm sodelovanjem vseh nacijonalnib sil položi državni politiki nov pravec m da se končno izdela zanesljiva osnova pravilnega in mirnega političnega, kulturnega ter gospodarskega razvitka države.
aaa Radić in Priblćević. Pod tem naslovom poročajo »Beogradske Novo« stj«: »čim je Radič izvedel, da je Pri« bičevič in tovariši proti bloku, je takoj, kakor zatrjujejo, jel dvomiti o akciji za blok in zahteva, da se najpreje raz« častijo razmere v demokratski stranki. Kakor je nai dopisnik izvedel, je od njega potekla inicijativa, da se ▼ enem izmed beogradskih listov napade Pribi« čevid. da bi se s tem sprožilo objasnje* ▼anje fn razračunavanje izmed Pribi« devica in Davkloviča«,
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V I JUBUANL
DRAMA. Začetek ob 28. zrečer. Ponedeljek, 17. marca: Aiamka       Red P
OPERA. Ponedeljek. 17. marca: Zaprto, ★   ★ ★
KAJ HOČE MODERNO KAZENSKO PRAVO«
O tem, danca xa naše razmere nadvae važnem vpra-sanju, je predaval ▼ nedeljo dne 16. t. m. na Ljudski visoki ioli v L)ub* Ijani član zmkonodajnegm odbora, g. univ. prof. dr M. Dolenc. Ker jzide predavanje v kratkem v celotnem ponatiau, prinašamo le njegove glavne obrise.
Pravnik, ki govori pred nestrokovnjaki o svojem predmetu, ne nahaja • mučnem položaju. Zlaati Sirie ljudstvo dvomi o pre^ vilnosti in smotrenosti njegovih nazorov Juristi ae smatrajo za formaliste In biro* krate, posebej se Se godrnja pri kazcn»kih sodbah. Malokdo pa ve. da vsega tega nev zadovoljstva niso kHvl juristi in kazensko pravo, ampak ustava in /skonodaia. Zakonodaja, ki ne gre sporedno z vitalnimi potrebami ljudstvi, ki jo ustvarjajo poslanci, ki se bore le za interese svoje partije, mora postati nestvor; globoke razlike med Juristi in ljudstvom je nadalje krivo tudi sklicevanje juristov na avtoriteto prava, na al-jI* beno nrisego In podobno.
Nastane vprašanje, kakšen zakonik Ja pri nas doslej bil v rabt. V glavnem zakonik, ki aega nazaj že v 1. 1*03. ki )e osfa* skozi predmarčno dnho. ▼ dobi lit>er*TiTna in ob koncu 18. stoletja v dobi nekoliko bolj sociialno usmerjenega družabnega ziv=> Ijenia, do danes v veltavl. Na njem se Je toliko popravljalo, da ima kazenska luatlca ▼ svoluS rokah popolno Saro, navlako, kt je podobna pravi pustni seml.
Nasprotno hoče moderno ka*enako pravo vpoStevari celoten or«?an?rrm lavnega Življenja, r vso njegovo komnl'clranostjo Njegovo bistvo ae ne da raiet! v nar atav= kfh Le v nrkate^h glavni toclcah nai ae Izkažejo trdna tla. na katere M. sporedno a priradrvanil drugo-d. tudi pri nas rad^ postavili kavrnako pravo. Za JugoaU'1-n Imamo projekt od I. 10<>2. za nov Vajenski vakon. ki naj bi prišel v veljavo aa vso državo.
Velik napredek napram staremu pojmo" vanju pomeni še pojmovanje kavni aame na sebi. Doslej Je država kaznovala na rlrv čincu kažnjivo dejanje. ma**eva'a ar le za krivico Sele potem JI Je flo ra no* holjsanle krivca. Danea prev'ad-iie na Vir*, da treba kaznovati storilca, iele v drugi vrati atorjeno delo. Kazen torej oatane A pojmuje ae Ilroko i naj bo pravično plačilo za krivico, tore i zlo: ©streli, »vari na» rlr^ge. očuva naj dntžbo pred nadaljnimi zločini, obenem nai bo za »zločinca« napotek do pravega poboljšanja.
Pijanca ne bomo zaprli m ga čez nekaj dni zopet Izpustili; dali ga bomo v zavod za odvaio pijančevanja: obremenjeni lj"dje, ki nagibajo h kraji. d*»lomržnosti In nehrz« danemu spolnemu življenju, pridejo v prk ailne delavnice, kjer naj se priuče ie kakega koristnega dela. Moderno kazensko pravo vodi globoko prepričan le, da Je kazen nezadostno aredstvo zoper navado, itd, da Je treba posebnih in obilnih o č u v a U n i h a r e d s t e ki naj kazen podpirajo in izpopoln ju je jo.
Posebno velja to za kazensko posto panje zoper mladino. 15leten mlidsniČ ali dekle ats apolno dozorela; a niihovo duševno obzorje že zdavnej ni normalno. V tem pogledu predvideva moderno kazetu-ako pravo drugačno in manj strogo kaznovanje kot za odrasle. Dosedaj veTavni sistem (avstrijsko, ki le določal ka^nuva delanja po koledarju, atarostl. le bitAinfaeln, Srbijansko pravo je popolnejše. Mod-^-no pravo pa anSča ml a<d i n s k e m n aod;*ču Široko svobodo, da si napravi sodbo. je*li d-ianje kažnjivo in kam! so temu primerna. Ne vpoSteva se samo, z a k a i in pri katerih okolnoatih se je dejanie Izvr'Ho. amnak tudi to. kako naj se kaznuje. LTvedls se bo pogojna kazenska doba. rW Je rločlrskih dejanj kriva napačna in pomanjkljiva vzgoja, naj ae ne k«*n-'Jo, amnak poskrhi za dopolnitev vzgn* je. Pos*opanie zoper mlad^^t^it-e g»*e od ukora do nastanitve v zsvrd'h za fsajnk) d-^ce v ooho^aevaln'eT: kazni na prostati šele trd* 1. če ae aločinec pregreši t novim hudr delstvom.
Da se prepreči v zaporih stik mladih hudodelcev a starejšimi, ki o-»ro?a vaak čut pošten »a In trnenja na boffSo bodo?noa*. je prevzelo moderno kazensko pravo v oVr?rd meri pogojno kaznovanje in odložitev Izvršitve kazni: kazen se ra*en v težT ih sl"čaj?h popolnoma odpuati. če a« mladostnik poboljša.
Sološni sistem glede odmere kaTii pr^d» videva veliko Individualizacijo ka* znovanja. Smrtna kazen ostane. Dn-g- kaz* nI: robija, zatočenje. atrogl In navadni sa« por, denarne kazni se bodo vporabljale konkretno za vsak sb'^ai. vpošrrvane ao po* sebno olajševalne okoliščine. Da ao prod-1« v moderno kar^nsko pravo nove Ideje, da hoče kar^n biti sredstvo za p o h o 1 i 5 aa n j e, ae vidi še posebno Is uvedbe za'ona o r e h a S -M i r a c i I i. o Izbrlaanju kazni, že IrsH. progresivni s»sp-m Va*no* vania je pospešil poboljšanje. Da ae zločin« en, ki se je pregrešil enkrat In ae vrnil ra pot poštenega fivljenla. vrne neoporečno a t da se kazen izbriše is registrov, pomeni velik korak naprej.
Gosp. predava tel i je označil še celo vrsto podrobnih slučajev, Id jih tu ne na v a* jamo.
Končno Je opozoril na zgodovinsko dej. atvo. da ae s dviganjem kulturnega živi i en ja kriminaliteta ni zmanjšala. $ povečanjem Izobrazbe se je sločlnatvenost povečala (J. K oble r). Tega Je v obilni meri kriva napačna vzgnja: šola ki goji samo razitm, zanemarja pa ara vate vnosi, aevpoetevaaje ailadinakeea
aaaoaaaaaaaaiMBBi
Stev 65
.«1 ovpn«KI    na«?OD%    inc 18 marca 1924.
Stran 3.
aodisča in še mnogo je vplivalo negativno Prefovec Revizorji: Tavčar. Jote Grilc. m "»g^atvljeaijn. I Meden In odborniki: Matui. Merilc, Lombar!
Bodoče naše edinstveno kazensko pravo    Gartner.  Jamn.k. Clzelj. ~"
^Trrr1 p*™*™.sredstva naj dopclnju. , njegov častn! predsednik dr. Svigelj. Izreke!
m a je posebno zahvalo ter želel, da ostane »Ljubljanskemu Zvonu« tudi v bodoče naklonjen. Z apelom na navzoče .da vztrajajo na začetem delu. Je nato zaključil dobro uspeli občni zbor.
Matineja »Primork« v korist preko-
jejo prizadevanje. Naše upanje bodi, d* se projekt za edinstveni kazenski zakon v kratkem sprejme.
— Opera. Manon LescanL Ker ne smatram Puccinijevo opero »Manon« za glasben dogedek v nali operi, omejim se samo na
porrCilo o njeni vpriinritvu Pred uro-    m^m "jj ^ktMh H****. Po'ža-
tavljam, da bi Pucin.ieva *> Manon« ne dosegla pričakovanega uspeha, ako bi b!la nična zasedba taka. kakor n. pr. pri »Poljubu« ob Smetanovi stoletnici Ka''or n. pr. v dr-
favni operi na Dim? j u al« kjerkolj drugod, srrži na repertoarju Puclnljevo »Manon« samo odličen tenorist. Ako se bo ted?j držala »Manonc tudi v LjuMjant. bo to izključna zasluga g. Šimenca in poleg njega tudi zasluga gd?ne. ZTccve   Po srbotnl p-cmileri sodeč, pa opera v P-cinjevi obdelavi ni dosegla tako gl'b~kega učinka k*kor Mas-»elev umotvor istega imena Navzli? vzorno na^tudiranim zunanjostim (enodn?en udar puHc v 3. dejanju, oblaki v 5. dejanju kras- j ni kostumi itd.) ni »Manon« zapustila kren- I kelšega vtisa. Morda je bfh najmanj prlsi- j n*ena druga, lahkotna in araž^stn* jravotna 1 scena, za katero se je zlasti trrdll na£ odlični baletni mojster g Trobil. Puc'ni sicer kaže že v tem svojem mladostnem delu svele levje kremplje, vendar jc vobče še okoren, semtertam se sporttinfa Vcrd'ja. f5če efckfa svoie sicer priletno cvetočo mel~dlke v vfeckm na dovzetno po1 vrr> preračuni enih tonih   predvsem pa je najb-li slmna'l^en v res prav lep!, za tedanjo d bi veris*ične Italijanske glasbe   k^rakf^sMčni medf^ri. Mn^go raje. ako že bTZ Puc'n'Ja ne moremo živeti bi silili njegovo »DeMico iz za-koda«, ki je neprimerno zrelejša in zato sll-aejša. Vsi solisti, v prvj vrsti pa gdč. Ziko-va in g. Šimenc so se potrudili, kar se Jc dalo. da so opero dvign'll preko častnega aspena. Lepa vprizoritev. krasni kostumi in umetniške dekorac'je so storfle svoje, da se le »Manon« prikupila poslušalcem. Nemalo zaslug gre seveda trdi d'b'emu orkestru, predvsem na vestni režiji. V tem ozira ie g. Rukavina skrben In ve$Č mojster. Ob?:-gatni prem'jemf venec zato trd' ni Izostal In sme biti g. ravnatelj na vm-?zorTtev »Ma-
slugi g. Srečka Kumarja. novega pevovedje pevskega zbora ljubljanske »Glasbene Matice«, najiskrenejšega in najideclncjšega podpornika svojih primorskih rojakov, je včerajšnja matineja (brez matinej se sedaj naše cbčinstvo že več dobro ne počuti) uspela kar najlepše. Brez vsake najmanjše koristi so pri nji sodelovali na§i naj odličnejši umetniki: ga. Thlerrv - Kavčnikova. a. Betetto, Itd ena. Marija Vera, gg. šest. Lipsk. Ncffat, Jeraj. Kumar kot duhovit improvizator g. Kogoj ter najmlajša: gdčna Jerajeva. Pred vsemi moram počrtatl sodelovanje dveh, nanovo v krog proizvajajočih umetnikov vste-PiVših:  gdč. Jerajeve. naše nadvse nadebudne umetnice - vijolinistke in g. Kumer-ia. temperamentnega   akompanjatorja ge. Thierrv - Kavčnlkove. Gdč. Jerajeva je ss-moblten. izreden talent. S pre~iznim in nad vse    pričakovanje    jasnim proizvajanjem Met-ddsohnovega C-mol koncerta (pri klavirju oče g. Jeraj) je gdčna. Jerajeva zaslužila naše Izredno zanimanje. Prepričan sem. da dobimo v nil veleva* en glasbeni re-producijski faktor, kakor hitro dokonča z velko slcbjo in železno voljo s'voro že završeni vljol!n«kl  pouk. ki ga sedaj pltaa pri našemu najboljšemu učitelju v tej stroki g. prof. Šlrjsu.    Ne da bi se spuščal v podrobno oceno prelepe matineje, ugotavljam, da se je tako v umetniškem kot mate-rtjalnem oziru završila v popolno zadovoljstvo mnogrb-ojnfh poslušalcev in nesebič-nlh prirediteljev. —č.
— m. slnfon. koncert godbe Dravske dhr. začne d-nes 17. trn. točno ob 2"). zvečer — z MHenko Paunov'č. komponist Ju-goslov. sinfonre Je prišel iz Beograda ;n bo pri koncertu navzoč.
— Sn^red ni. slnfonlčnega koncerta Muz*ke Prav« Ve drv!z*;ske obtasti p~d vodstvom dr. Cer*n-> v pcnede\?ek. dne 17.
cker. novinarska društva so ga toplo pozdravljala, — ali vlada ga — menda baš zato! — ni hotela predložiti parlamentu: v svojem predloga — K 5 r b e r je bil tedaj šef vlade — je hotela tiskovne žalitve pre-od k a za t i kakor prestopke — okrajnim sodiščem. Novinarsko udruženje Concordia je napravilo anketo, v kateri so pobijali vladni predi os možje kakor prof. Zucker, P e nfžek. Ofner, Ellbogen, Auster-1 i t z itd. V toku razprave o tem predmetu je še konservativni prof. Lammasch predlagal — krepkejšo zaščito razžaljenca — v svrho odprave dueliranja — pa hotel odkazarl tiskovne razžalitve — sodnim zborom L instance, t. J. sedečim sodiščem, kakor se Je to sedal pri nas po ustavi res iz-c i milo. Cehi pa hočejo seči zopet nazaj po simpatičnem predlogu Alfreda A m s c h I a. Zdi se res. Če se že porotnikom n? moglo več prlputiti sodstva glede tskovnlh pregreškov, ker prdležejo preradi demagoškim vplivom braniteljev, pa naj vendar ne sodijo sami juristi v tiskovnih zadevah, pri katerih naj gre v prvi vrsti za nalilo r?zt»mcvanf«: vse pofvfčne atmosfere. Vsaj ni treba, da bT la-jiški element v tiskovem senatu predomini-ral. ali sodniki-juristi, ki tvorijo večino senata, naj pri posvetovanju o krivdi in kazni vsaj dobe priliko, da fcMein mnenje prostodušno n o v i n a r I a? Priobčtrjemo te vrstice, da na«e slovensko novinarsko udruženje regls*ri-a pojav v Češkoslovaški zakonom ji: ko pride čas. da se na ustavi k3l revidira bi pa pač kazalo, da se zakteva tudi odnrava gori citiranega zadnjega stavka čl. 13 rsfave. Stvar tiskovnega zakona pa bodi. da nrfstofnosi za H«kovne nregreške uredi sm^trenejše. kakor doslej .
EIN9 IDEAL
nvetf^piffi w r««tn*f*el'el! 17., torek 18 ia sredo 19. irarca t. \ krasno dmt^BO dramo le vIS*lli * rogov
— Pot k svetlobi —
v glavni vlogi H nn' Relnwald in Fritz Greiner.
Prednaznanllo:
Atr.^kc*:a! Atrakcija!
- Tibetski volk -
a^n« še precej ponosen. Bolim se pa. da se j tm. ob 8. url zv. v Unionskj dvorani: J.)
Pudnijeva »Manrn« ne bo krorfco držala na eašem oVjnj. M?rda naši publiki t°ga ne bo preveč žal, saj bo v P'mskega-Korsakova »Carski nevesti«, ki pride v prvi polovici aprila na vrsto, našla umctnPko nadomestilo take kvalitete, da se ji »Manon« ne more primerjati. —č.
aMananEBana^^
Glasbeni vesfnik.
— Pevsko društvo * Ljubljanski Zvon«.
(Občni zbor.) Včeraj v nedeljo ob pol 10. uri se je vršil redni občni zbor pevskega društva  »Ljubljanski  Zvon«, enega naših najstarejših in najmarljiveiših pevskih društev. Zborovanje, ki se je vršilo v društvenih prostorih v Narodnem demu, je ©tvoril posle vodeči predsednik g. Lojze Drenovec s pozdravnim nagovorom na navzoče, nakar se je uvodoma svojega govora s toplimi besedami  spominjal  vseh  prerano umrlih društvenih članov v preteklem letu .med katerimi sta bila ustanovna člana g. Fran Per-dan in ga. Marija Francot ter podporna člana gg. Gabrijel Piccolt in Gustav Pire. Nadalje je omenjal izredne zasluge blagajnika g. Alojzja Lombarja, ki si jih je tekom svojega 15letnega delovanja prid:bil za društvo In mu je v znak zahvale v imenu celega odbora čestital. Ob tej priliki mu je izročil tudi zlato društveno odlikovanle. Po govoru predsednika je podal g. M a t u 1 tajniško poročilo. Navajal je v glavnem, da je društvo v preteklem letu zelo napredovalo. Poleg Številnih  prireditev v Ljibliani, pri katerih je »Ljubljanski Zvon« sodeloval. Je društvo koncertiralo tekom prošlega teta tudi v Trbovljah, v Litiji, v Rogaški Slatini in v Laškem in sicer povsod z velikim uspehom. Materijelni uspeh teh prireditev sicer nI bfl kdovekaj ugoden, temvečji pa je bil moralični. Članov je štelo društvo vsega sktmai podpornih in ustanovnih 314. Rednih Je brlo 65. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Lombar, je razvidno, da je društvo aktivno. Gospodarsko poročilo je podal arhivar r. J a m n i k. ki Je navedel, da društvo poleg lepega Inventarja poseduje tudi 3333 pa rti tur za moške in ženske zbore (na-rastek   504 v preteklem letu). G. Meglic je navedel da je tudi prodaja društvene založbe mnzikab'j  dobro usp-la. Po poročHu vseh pesamnih referentov le povzel besedo društveni pevovodja g. Zorko Prelovee, ki je v cb?irno zasnovanem govoru poročal o delovanju pevskega zbora v preteklem letu. Navajal Je, da je društvo doseglo v preteklem letu lepe uspehe. Pevski zbor se je leti! nekaterih težjih kompozicij, med dru-g:mi Lajovčeve skladbe »Lan«, ki velja za eno najtežiih in Je stavliene mu naloge častno rešil. Društvo Je Izdalo tudi lepo število skladb in dasi je odbor presojal   to zelo skeptično, je doseglo izreden uspeh. Večina založenih skladb Je bila prodana. Zlasti se ie s tem ugodilo podeželskim, kakor bratskim hrvatskim in srbskem društvom. Ob priliki       Mokrančeve proslave v Beogradu in tfOlebVce »Kola« v Zagrebu le druStvo poslalo svoje zastopnike.    Bodoči program »LJrblJanskega Zvona« Je izvajanje moderne, kakor tudi narodne jugcslovenske glasbene literature ;goj*!e pa se bodo tudi ostale slovanske pesmi, tako Češke, ruske itd. H k~ncu govora se Je govornik zahvalil vsem članom, ki so pripomogli društvu do uspeha in pločVita in Je želel društvu, da bo ob priliki sveje 20letnice. katera se proslavi prihodnje lete  na višku svoje   močL Nato so se razmotrivala nekatera aktuelna vprašanja, tičoča se predvsem Internih društvenih zadev, nakar so se vršile volitve in je bil Per acrlnmaffonen Izvoljen ta - le odbor:
Bedrih Smetana- a) Ovrtura L%uša. b) Sinfcnična pes~m Valenštajnov tabor (orkester) c) Večerne pesmf poje gdč. Ziko-va, d) Nagovor kral?a iz o?ere Da?:bor, poje g. Cve;Ič. 2.) MPenko Paunov ič: Jugoslavenska slnfonija v 3 stavkih. Protektorat tega koncerta ie prevzel grneralni konzul Čehos!ovrš\-e republfke dr. Otokar BeneŠ. S tem koncertom so zaključene slavnostne prireditve v proslavo 100 letnice rojstva Bedriba Smetana, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
— Mariborčani v LJubljani. Kakor že javljeno poseti pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru v ponedeljek dne 24. tm.
Sokolstvo.
— Štopanfa vas. Dramatični odsek našega Sokola se pod vodstvom agilnega br. KosmPča prav živahno razvija. V tekočem letu ie odsf-k priredil že trt Igre: 10. februarja burki »Startoarica« In »ftrt do srca« 9. marca pa Gangiovo dramo ^Sin«. V obeh burkah so nastopile nove, mlajše moči. Prvi njihov nastop je pokazal, da bomo ž njimi pridobili par dobrh meči, ako bodo z istim veseljem in pridnostjo nadaljevali svoje delo, kakor so ga začeli. Velik korak naprej pa je dramatični odsek storil z upri-
j , ,. i     ,  , i sorti vilo drame ^5!n«. To ie prvo resno in
Ljubljano ter pnređi.tp valnim  koncert.    te,ie del0f kj se je uprizoriJ,- %Ti „as. Mar.
na katerem bode izvajal celo vrsto moških In mšanih zborov Iz jugoslovanske glasbene literature.   Pevski zbor š*eje 95 čla-| nov In članic ter stoji pod vodstvom svo l jega  zborovodje  ravna tet ja Topiča. Ljub-| Ijansko  občinstvo  opozarjamo na ta prvi I oficijelni obisk bratskega društva iz Maribora ter želmo, da se v velikem številu odzove njegovemu povabilu ter poseli koncert. O zboru samem sne najboljši sloves ter ga smemo brez dvoma prištevati k naj-bolšim slovenskim pevskim zborom. To dokazujejo njegovi   izbrani   sporedj in izredni uspehi, katerih jc bil deležen do sedaj še na vslh svojh koncertih. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni.
Pravni vesfnik.
— Uvedba »ttskovnih senatov« na češkoslovaškem. Po reviziji češkoslovaškega tiskovnega zakona, ki je baš v toku. naj preneha judikatura porotnih sodišč gledć vseh pogreškov, ki so storjeni s tiskom. To davno pričakovano dejstvo zanima tudi nas Slovence,   ki smo v čl. 13 Vidovdanske ustave dobili določilo: »Vse krivice štampera učinjene sudiče redovni sudovi,« pa smo precej občutili netočnost stilizacije za Slovenijo, v kateri so porotna sodišča po ka-zenskopravdnem redu — redna sodišča. Pa praksa je ubrala pot, da porotna sodišča — »niso« redna sodišča in sedaj sedijo o tiskovnih pregreških t. zv. sodeči senati, sestavljeni iz predsednika in še treh sodnikov, torej samih Juristov. Na Češkoslovaškem' pa po odpravi porote za tiskovne pregreške nočejo   izročiti   judikature za tiskovne pregreške navadnim senatom samih juristov. Tam menijo očividno, da s tako judikaturo svoboda tiska ne bi bila dovoli zaščitena! V »Češkem Slovu« smo čitali, da vlada pripravlja načrt po katerem se naj ustanovi za tiskovne pregreške posebne večnhfte sonate« sestavljena Iz Jorlsta-predse^nlka. 2 jnrlstov-sodnlkov m pa dveh laj'škm sodnikov, od kojifa dveh pa naj bo vsaj eden novinar* morda celo oba. To dejstvo je silno zanimivo tudi za nas In kaže, keko dobro so Čehi premislili, kaj pomeni izročitev tlskovnh pregreškov samo-Juristom v sojenje, dokazuje pa tudi, da češkoslovaška vlada dobro pozna in vpošteva težnje novinarjev. Preosnova sedajšnjega tiskovnega prava Je na dnevnem redu 2e vsaj petdeset let. Podanih je bilo že nebroj tiskovnih predlogov dede kompetence za sojenje tiskovnih pregreškov, pa nrbsn drug predlog nI bil tako simpatično sprejet, kakor predlog Alfreda A m s c h 1 a (Gradec), ki jra je stavil v Gerichtzeitung l. 1?01 In se v bistvu glasi, da naj spadajo tisleovna hudodelstva m presreški pred posebne tiskovne senate. Id naj bodo sestavljeni iz dveh juristov ia enega lajiškega sodnika, delegiranega v sodišče od novinarskega   udruženja dottčnega mesta. Ta predlog sta si v tiskovnem od-
seku dunajskega državnega   zbora tako! Predsednik Lojze Drenovec,  pevovdja j osvojila poslanca Sy lvester ia S c h o.
sikdo Je dvomil, da bi moglj na našem pro-vizoričnem odru in z domačimi močmi dostojno igrati »SJna«. Tembolj smo bHi pri predstavi vsi ves:!o presenečeni. Br. Kosmač je s to predstavo dokazal, da požrtvovalnost in vzrajnost premagata najtežje ovire. Igra je tako izborno uspela, da bi delala čast marsikateremu podeželskemu odru. Glavni igralci so živeli v svojih vlogah ter se je njihova igra prav lepo stopnjevala cd dejanja do dejanja. Omeniti moramo pred vsem krasno, naravno Igro Helene ter njenega druga Cirila (br. Kosmač), ki sta pritegnila za seboj tudi ostale igral-e ter si osvojila na mah vso publiko. Lep talent je pokazal br. Stojan v vlogi očeta Slemenca. Dobri so bili tudi ostati: Slak (br. Perko) dr. Trdina (br. Zltnlc), Marija (s. Bokavškova), Trika (s. Černetova), Marica (s. Hlebševa) ter Metod (br. Hlebš); posameznim bi pr poročali le nekoliko več živahnosti. Telovadnica je bHa nabito polna cbč nstva. ki je sledilo z velikim zanimanjem predstavi ter po vsakem dejanju živahno pozdravljajo igralce. Obžalovali so le vsi, da agiln; Sokol nima primerne strehe, kjer b: lahko nudil Stepanj-cem večkrat podoben užitek. Na splošno že'Jo občinstva se drama »Sin* na praznik dne 19. tm. ponovi.
— Družabni večar Sokola Ljubljana se vrši dne 18 tm. (toreli) v telovadnici Narodnega doma, za člane inponjfh vpeljane goste. Na sporeda godba, komfčni nastopi.
— Prosvetni fn telovadni večer Sokola L V soboto zvečer je priredil Sokol I. v dvorani hotela Union telovadno akademijo s sodelovanjem opernih pevcev gg. Zatheya in Burje ter operne pevke ge. Lewandov-ske. Prireditev je uspela nadvse lepo, žal da ni bil obisk tak, kakor bi akademija zaslužila. Prireditev sama se je vršila točno po določenem programu. Uvodoma je salonski orkester Sokola L sviral s finim umevanjem skladbi »Iz Izstne moči« in »Le caiif de Bagdad (overtura), nakar je ženski naraščaj gracijozno m ljubko izvajal rajalne ritmične igre; moški naraščaj pa je precizno in vzorno izvedel skupinske vaje. Za tem sta sledili pevski točki g. Burje in ge. Lewandovske. Oba pevca sta žela za svoj trud. kakor tudi kasneje po nastopu članic in članov, tudi g. Zathejr obilo priznanja, i Rajaine vaje članic io raznoterosti članov v prostih vajah so bile izvedene zelo efektno. Po odmoru so sledile najlepše točke večera, tako predvsem telovadba aa drogu, ki Je naravnost fascinirala cbčinstvo. Nekatere točke na drogu so bile izvajane mestoma res idealno .Po telovadbi na droga je orkester podal odlomek iz Bizetove opere »Carmen«, nakar sta se vršili zaključni točki lepo uspele akademije, vaje članic z raketi, ki so bile navzlic kompliciranosti izvedene brezhibno in končno zadnja točka: Metalci diska. Sest članov Je predstavljalo živo skupino metalcev diska in so res uprav klasično ter efektno dovršiti svojo nalogo. Vsem obiskovalcem prireditve ostane ta večer brezdvomno v najlepšem spominu,
SPolet na Sllars
je naslov izredno zanimive povesti enega najboljših modernih ruskih pisa= teljev, grofa Alekseja Tolstega, ki prične izhajati te dni v »Slovenskem Na; rodu«. Avtor te knjige, znan po s\>oj:h delih širom kulturnega sveta, opisuje čudoviti polet in doživljaje dveh Rusov na Marsu. To, kar je danes še fantazija in utopija, kar se zdi človeškemu ra' zumu neverjetno in nedosegljivo, kar vzbuja v našem omejenem poznavanju prirodnil sil in večnih zakonov vse? mirja neko bojazen pred neznano bodočnostjo, lahko postane v razmahu in napredku moderne tchr.ike aktualen problem, s katerim se bo pcčzl znanstveni sve* tudi pr-.ktičnc. Mars je že danes predmet splošnega zanimanja. Kdo ne pozna težnje sodobne astronomije, ki gre za tem, da dožene, kakšni so življenski pogoji na tem planetu in da=li so na njem tudi živa bitja, po* debna človeku? Kdo ni čital o ko!o= salnfh sehr\ičn:h napravah, s katerimi nameravajo ameriški astronomi rešiti to učenko, ko se Mars znova približe zemlji? Čroveštvu se obetajo na polju astronomije novi velevazni uspehi, ki pomenijo popoten preokret v doseda-
r njem pojmovanju prirodnih pojavov, kakor s\'Oj čs.s iznajdba aeroplana.
S problemom Marsa in življenja na njem se peča Tolstega delo »Polet na Mars«. Pisatelj je zbral in obdelal vso znanstveno snov o Marsu ter jo združit s svojo fantazijo in živahnim pripove* dovanjem, ki nalikuje slogu najboljitR romanov. Človeku, ki čita to knjigo, se ia/, da vidi v duhu rešitev velike zagoe netke, ki je ločilf* uoslei Mars in nj& govo življenje od ras. Poleg nap2le«t pripovedrvan :r. ;*o/: rte fantazije in bi stroumnega opi tavanja doživljaje" dveh Rurov na Marsu vpleta artor v svoje delo tudi mnogo psiholoških in humo* risftčr.ih momentov, ki dajejo kni'.gi še posebno vrednost. Na čudovit naiin je preplete ia verjetno?;: z ne\>erjetr.nstjo. feniazija z realnostjo in domišljija z neznatnimi uspehi,   ki jih jc dosegle
moderna astronomija na polju proučevanja Marsu.
Tots'e:c .Polet na Mars* je preveden v mnoge luje jezike in prepričani smo, da ustreiemo s tem vel-j zanimivim delom   i udi   čitateljem »Slovenskega Naroda*,
i
liti MKIf!
Tunsffka in sport,
OTVORITEV NOGOMETNE SEZONE.
ILIRIJA-PPJMORJE 7:0 (2:0). Včeraj v nedeljo sta se vršili na igrišču S. K. Ilirije od L. N. P. določeni tekmi za olimpijski pokal. Dasiravno ijrrišče ni bilo v fdealnem stanju, ker je bilo mestoma pokrito s snegom, sta se tekmi I!:rija:Pri-morje m Hermes:Jadran vršili v zelo Živahnem tempu in sta nudi;: številnim obiskovalcem ne baš erotičen, ali zadovoljiv užitek. Moštvo prve tekme je nastopi-o v s'eđeči postavi; Ilirija: MrklavčiJ-Beltram. Dolinar-Grilc, Lado in Milan Z. — Vidma-jer, Pammcr. Omon, Učak in Zupančič L Primorje: Jančigaj-Birsa. StošiT-Vrancič. Piro, Vindiš-Ternouc, Pretnar, Schailecker, Galešić, Poduje.
Potek igre. Tekma je počela v precej živahnem tempu z obojestranskimi  menjajočimi napadu   Radi   neugodnega   terena ni mogla ena, kakor druga stran uveljaviti izrazite kombinacijske igre.   Proti   koncu prvega polčasa je bila opažati lahna premoč Ilirije in vratar Primorja Jančigaj je večkrat moral stopiti v akcijo ter je bravurozno odbil nekaj močnih strelov. Vendar sc je napadu Ilirije kasneje posrečilo zabiti dva goala. V drugem polčasu je premoč Ilirije konstantno naraščala in sledili so vehementni napadi na primorska vrata    Moštvo Ilirije,   kateremu   se   je   poznal sistematičen trening, se ie polagoma prilagodilo razmočenemu terenu in napad je razvil lepo kom-binacijsko igro, katero je vedno zaključil z efektnim strelom na goal. Jančigaj je imel obilo posla,   vendar sam ni mogel rešiti vsega in tako se je dogodilo, da je moral v svoje svetišče spustiti še pet težkih neubranljivih goalov. Končni rezultat je znašal 7:0. Tekma je bila zanimiva do zaključka. Sodil je korektno in zadovoljivo g. BeneŠ. Visoko zmago liliriie je treba pripisovati dobremu treniniru m spretnemu vodstvu trenerja Pammerja. k: je dirigiral napad z velikim uspehom. V spiošnem je tudi vse ostalo moštvo igralo zadovoljivo. Primorje je bilo handcapirano s tem,   da ie nastopilo brez vsakega pravega treninga. Njegovo moštvo, sestavljeno večinoma iz novih Igralcev, se ni znalo vigrati in jc nu-d*lo   zelo   raztrgano,    brezmfselno igro. Dobro  delo je opravil    predvsem vratar Jančlgai, deloma je zadoščala obramba m dobra je bila tudi kriška vrsta z Vranct-čem na če!u.   Napad jc bil   izven fonne. Med tekmo, ki Je bila včasih podobna plavalni, je došlo večkrat do komičnih prizorov.
JADRAN:ffCRMES 3:0 (2:0).
Dntsn tekma je končala z zmago Jadrana, ki je poslal vztrajnejše moštvo v boj. Prvi polčas je imel Hermes nekoliko več od igre, ni pa znal svoje premoči izrabit; Pred goalom. kar mu je tudi prepreči! izborno disponirani Jadranov vratar Von-čina, ki je obranil precej ostrih strelov. Ja-draen Je v tem času dosegel po GrHcu en goal, enega pa je zagrešil Hermesov branilec V drgem polčasu je Jadran deloma blokrral vrata Hermesa, vendar sc mu kljub vztrajnim napadom ni posrečilo zlomiti odpor šiškarjev. Šele proti koncu igre je padel po Martin jaku tretji goal.
S tem je biro tekmovanje v prvi etapi zaključeno. V finale prideta Ilirija in Jadran. Druge tekmo je sodil g. Vodišek isto-tako dobro.
Beograd, 16. marca. V soboto in nedeljo je gostoval v Beogradu zagrebški proti Jugoslaviji. Rezultat prvega dne je bil 4:1 v korist Jugoslavije, drugi dan pa Je ostala tekma neodločna 4:4.
NOGOMETNE TEKME.
— Carigrad, 17. marca. (Izv.) Zagrebški Gradjansl : Galata Seraii, najboljše nogometno moštvo Turčije 3 : 1.
— Beograd, 17. marca. (Izv.) Kljub slabemu terenu je bila včeraj nogometna tekma med Jugoslavijo in zagrebškim Haškom. Rezultat 4 : 4. Igra Jugoslavije Je bila zelo vzorna.
— Dunaj. 17. marca. (\zv.) Vtcnna Je mogla samo 24 ur obdržati prvenstvo. Ama-tcurj so končno uspeli, da se obdržc na višini, Rapid je na drugem mestu. Amatcurt : Hakoach 3 :1, Rapid : Herta 3 : 2, Sport-klub : Waf 7 : 0, Admira : Ostmark 2 : 1.
— Berlin, 16. marca. Ob navzočnosti 30000 gledalcev se Je danes vršila tekme med reprezentancama Berlin : Hamburg z rezultatom 3 : 1.
— Praga, 16. marca. Stavila : bmsk» Makabi 1 : 0.
— Bruselj. 16. marca. Praška Spcrfa : Gutsmuts 4 : 3.
— GIasgow, 16. marca. Škotska : Anglija 1 : 1.
— Belfast, 16. marca. VVales : Irsfcj 0 : 0.
KAKOR RO^A MED TRNJEM
se lahko smatra
MIHO „GAZELA"
ki po svoji nedosegljivi   kakovosti prekaša vse   druge pro'zvodo, 8elf( efstl fn varajo trpstnoat
Otvoritev razstave gradbenih načrtov.
Maribor, 16. marca.
Danes dopoldne sc je v veliki ka-zinski dvorani na preprost, a vendar svečan način izvršila oficijelna otvoritev razstave gradbenih načrtov, ki jo je priredila, kakor znano, kreditna stavbna zadruga »Moirnir«. Otvoritve sta se ndeležila z. veliki Zupan dr. Ploj in Skol dr. Karlin, mestno občino je zastopaj, ker jc bi! župan zaradi koruercncc z graškim županom zcilrzan, ravnatelj mestnega magistrala dr. Kbchler; umetniški klub »Grohar« pa ie zastopa! £. profesor Gvajc.
Po kratkem pozdravu odličnih testov od strani g. Horvata kot predsed-' nika zadruge in z. Pirca kot ustanovitelja in tajnika zadruge ie s. veliki župan otvorii razstavo. Dr. Ploj in 9coi dr. Karlin sta si z zanimanjem ogledala celo razstavo.
Proti pričakovanja se ic velika dvorana tako napolnila z razstavnimi objekti, da mnogi v zadnjem trenotku dr> sr>eh' načrti Čaka;o na primernejšo uvrstitev. Razstava je tako prirejena, da pridejo do veljave tudi po otvoritvi prihajajoči načrti. Z večjo množino načrtov so zastopana sradbena podjetja: Acceto, ing. dr. Kasal, Ljubliana (podružnica Maribor), Vadlak, Trbovije, R. Kiffman, Maribor, inž. Antzirger, Line (lične betonske stavke). Izmed domačin* podjetij v posamnih načrtih so še: Soes. Vrabl. Nossimbeni, Jugosl. inženersko podjet;e (sledma dva s starejSimi načrti). Med inozemskimi podjetji z manjširnt projekti: arhitekt Purstlnger Dunaj (betonske stavbe), Sevlchner, VVaidhofen, (tesene eno- In d vod nižinske hi§eV Siciete Anonvrae de Pelo% H H. atintarf
81
•?LOVPN?KI   N ARO D«     dne 18  marca 1**4
«te\. 65'
(lesene stavbe zastopnikov Zagreb), Delta-Sbou Zagreb (s projektirano zadružno palačo »Vesta«), Pri vhodu se razstava zaključuje z umetniško reklamo družbe »Ažbe«.
Mestni stavbeni urad je razstavil dve veliki zemljiški mapi ozemlja mesta Maribor. Tapctnik g. Jagodic (podpredsednik zadruge), ki je dvorano lično dekorira! s kraljevim kipom itd., je razstavil kot vzorec za prihodnjo večjo splošno stanovanjsko gradbeno raz3ta-vo sliko opremljenega stanovanja. Izložba slik in načrtov izpopolnjuje razstavo raznih v stavbeno zadružno poslovanje spadajočih spisov (pravil, prospektov, gradbeno - stanovanjskih za-
konov Inozemstva itd. Med flustrovani-mi gradbenimi listi zavzema edino častno mesto čehoslovalka revija, »Stavi-tel«. Razstava se «a praznika tu nedeljo še primemo izpopolni.
Otvoritveni obisk je bil za tako razstavo zelo živahen. Razstavo je posedlo čez 300 obiskovalcev. Uspeh prireditve pa je posebno podpiral umetniški klub »Grohar« s stenami za načrte, poleg tega je g. profesor Žugar naslikal 3 krasne moderne velike reklame.
O. veliki župan dr. PIo* in flcof dr. Karlin sta razstavo zapustila očivldno zadovoljna in s željo, da bi ta prva razstava obrodila tudi pozitivne uspehe mladi zadrugi.
dnevne vesti.
V Lmbuanu dnt
Klerikalci, £frossinayer pa slovansko bogoslužje«
Klerikalni listi v zadnjem času dosledno molče o pokretu o uvedbi slovanskega bogoslužja v naše cerkve. Ni težko uganiti —   zakaj.   Stvar   jim je skrajno neljuba in radi bi jo enostavno pokopali.   Zdi se jim,   da bi pomenila uvedba slovanskega bogoslužja v naše cerkve veliko nevarnost   za katoliško cerkev, ker bi se s tem katoliški verniki v Jugoslaviji preveč   približali pravoslavnim svojim bratom, kar bi po mnenja vodilnih naših   katoliških krogov, zlasti pa klerikalnih prvakov lahko imelo usodepolne posledice:   razlike med pravoslavjem In katolicizmom bi postale preneznatne, sčasoma bi se popolnoma zabrisale in la!i!:o bi končno napočil čas,   ko   bi se tudi versko ujedinjenje med jugoslovenskimi plemeni izvršilo enostavno potom   naravnega procesa. To pa bi bil smrten udarec za naš klerik aJize m. Zato se ni čuditi, da se klerikalci ob tem svojem spoznavanju poslužujejo vseh sredstev in spletk, da bi v zadnjem   trenotku  preprečili   za nje usodno uvedbo staroslovenščine v naše katoliške cerkve. Svoječasno so bili vsi vplivni katoliški krogi najodločneiši načelni nasprotniki zlasti pokretu, da bi se cerkven obredi vršili v — narodnem jeziku, Češ da so za te obrede prikladni edino mrtvi jeziki,   kakor latinščina, starogrščina in staroslovenščina. No, ka-;kor se zdi, je strah pred pravoslavjem — in strah ima navadno velike oči — te kroge v njihovem prepričanju tako omajal da bi danes raje pristali na uvedbo (narodne govorice v bogoslužju, kakor da bi dovolili v naših cerkvah staroslo-VenšČino kot obredni jezik. Za to skrivnostno namigovanje v »Slovencu«, da je ie v tisku nov obrednik,  kl bo dal vse pravice v bogoslužju našemu jeziku. — jNaši katoliški prvaki torej hočejo vlado postaviti pred »fait accompli«, predno še sklene z Vatikanom konkordat, ki [ima, kakor zatrjujejo, dovoliti uvedbo staroslovenskega bogoslužnega jezika v katoliške cerkve v Jugoslaviji.
Ne bomo obširno razpravljali o tej spletki, na katero opozarjamo naše me-roda'ne kroge, ugotavljamo samo, da je veliki vladika Strossmaycr zastopal o slovanskem bogoslužju to-le stališče:
»Ml Jugos!oven! imamo pravi cerkveni biser v tem, da se zapadni obredi opravljajo v staroslovenskem jeziku. To je najdragocenejša dedščina. ki sta jo nam zapustila dva velika moža Ciril m Metod, ki jih z vso pravico ceni in spoštuje ves slovanski svet. Ta dragoceni b!ser ne smeli nikdar zanemarjati, ker bi lahko bil na korist velikim cerkvenim svrham. No, na ta biser pri nas niso pazili pod vladanjem tujega, slovanskemu življu sovražnega naroda. Ta prevažna institucija se zdi, ka!:or da bi bila blizu agonifi, a jaz ne morem dovolj proslaviti onih mož, ki se trudijo rešijo to čestito relikvijo in ji dado tako mesto, katerega se ji nikdar ne bo smelo odvzemati.«
Tako je sodil o staroslovenskem bogoslužju vladika Strossmaver, njegovi
Miran Jar
Pierrofin smrt.
'Odlomek iz prvega poglavja povesti »Rdeči jezdeci«.) Petdeseti atni Raz potnik je mukoma prltaval v tretje nadstropje, a se ?e moral nasloniti na vladen zid temačne veže, ki jo je v tem hipu motno osvetlil odsvit rnes?č!ne. razlivajoče se od dvorišča. Omahnivšl mož je zakrilil z rokami, kot da išče oporišča, pa je z lahnim krikom zdrsnil ob steni in padel na kamenita tla. Telo mu je kakor otrpnilo, cVežal je tih in negiben.
Mesečina mu je dahnila čez lfce, ki je nemalo v čudni bledoti, iz katere so vpile globoko vdrte oči v lunin hlad februarske noči.
Tedaf so iz teme zaškripala vrata in Iz mraku se je izmotala gibka posta* va mladega človeka v črnem plašču.
Vedri koraki so zadeli ob črno telo In se plašno odbili.
Od tal e odjeknilo: »Smrt.. smrt« Mladi človek je stopil spet bliže In sa sklonil. In ko Je pogledal ležečemu molu v lice. se je zavzel- »paznotnik! MoJ kaj se vam je pripetilo?le
17 marca i924.
nevredni nasledniki pa so sedaj na poslu, da preprečijo staroslovensko bogoslužje v trenotku, ko bi se dalo z lahkoto izvojevati. To so modemi Vikingi, ki jih naj zadene isto narodno prokletstvo, ki je zadelo svoe dni sovražnike Sv. Cirila in Metoda!
★   ★ ★
— Noti me tangere odgovarja »Slo« venec« na naša sobotna izvajanja o verski filozofiji. Da se potrka na prsa in dokaže, kako imenitno jc podkovan v tem problemu, se sklicuje »Slovencev« člankar na razne učene knjige, češ če so učeni možje prišli do spoznanja, da se jc krščansko svetovno naziranje najbolj približalo absolutni resnici, ne more biti o tem nobenega dvoma. Pri* znali bi pravilnost te trditve, če bi bilo verstvo količkaj v sorodu z empirično, pozitivno znanostjo, ki operira z do* kazi; ne pa s filozofskimi tezami, so* fizmi in rezultati subjektivnega iskanja in neprestano menjajočega se spozna* nja re!ativnc resnice. Tu pa imamo opraviti z versko filozofijo, ki rudi kot monopol raznih cerkvenih učenjakov re sme izključevati individualnega kri* terija in kritičnega razmotrivanja dru* gaće mis'ečih ljudi. Seveda je v in te« resu cerkve, da zatre v kali vsak po* izkus, da si Človek brez filozofske na* vlake in sugeriranih, tujih argumentov ustvari lastno sodbo o verstvu, njega izvoru in pomenu za življenje. Toda to, kar zagovarjajo in branijo cerkveni očetje kot resnico ad hoc, o kateri je pod smrtnim grehom prepovedano dvo* miti, še ni obligatno pravilno naziranje vseh onih, ki bazirajo svoje prepričanje na lastni razsodnosti in lastnem dušev* nem obzorju. Sploh pa smo mnenja, da bi veri prav nič ne škodilo, če bi njeni nositelji nekoliko manj blodili v mrač* nih sferah visoke filozofije in ne skri* vali pravega kriterija verstva za nepro* dirno zaveso učenih citatov iz zapra* šenih versko*filozofskih knjig.
— Na?! komunisti In privatna lastnina« V »Glasu Svobode«, glasilu naših slovenskih komunistov, čitamo pod za-glavjem »Sveta lastnina« tole značilno načelno stališče: »Denar, profit — to je bog kapitalistov. Oni še milostno dovolijo, da sedi kak proletarec v parlamentu, ki je pod pazno čuječnostjo vojske in žendarmarije. ali meščanstvo ne more nikakor dovoliti, da bi pogledalo pro-letarsko oko v »vir vsega življenja« — v denarne zavode. Ali revolucionarni proletarijat ne vprašuje po dovoljenju In napravi konec kapitalističnemu gospo* darstvu in nakradeni — »lastnin!« kapitalistov, bankirjev, ve!eposestn!kov.« — Priobču^emo ta karakteristični izliv bol.ševiške duše brez vsakega komentarja.
— Naš poslanik v Prag! pri prczl-dentu Masarvku. Po poročilu iz Prage je bil včeraj povabljen naš poslanik Ljuba Nešlć na obed k prezidentu dr. Masaryku.
— Ravnatelj beogradske drame. Za ravnatelja pri beogradskem Narodnem gledališču je imenovan sedanji ravnatelj zagrebškega gledališča dr. G a v e 1 a.
— Zakon o kovanju zlatega In srebrnega denarja. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sklenil zakon o kovanju zlatega in srebrnega denar a. Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra, da predloži tozadevni načrt Narodni skupščini. Po tem načrtu se namerava kovati zlati denar v kosih po 20 dinarjev za skupno vrednost 20 milijonov, srebrni denar v kosih po 1 dinar in pol dinarja v skupnem znesku 200 milijonov.
«— francosko odlikovanje našega prosvetnega ministra. Prezident francoske republike Millcrand je podelil našemu ministru prosvete Marku Trtfaao-viču red častne legije 111. razreda.
— Kongres pevskih društev. Kakor poročajo beogradski listi, se vrši 5., 6. in 7. aprila na Inicijativo Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani kongres vseh pevskih društev iz naše kraljevine. Na tem kongresu bi se naj ustanovila Zveza jujjo-sloveinkfh pevsk h društev, iz katere bi se na) kasneje razvila enaka vseslovanska pevska organizacija.
— Planinska razstava v Rco?rada. »Srpsko planinsko druStvo« otvori 0. aprila v Beogradu izložbo s\'k. fotografi In razn'h, na planinstvo se nanašajoč h predmetov. Na razstavi bodo izloZenc slike ?-biJe. Slovenije. Dalmacije, Crne zore, Bosne In Južne Srbije.
— HaraLlrl v Beogradu. Eden najuglednejših stanovalcev Knez Danilove ulice v Beogradu, starček (n>md*je Dejanović. Je izvršil te dni strašen samomor. Z britvijo si je preparal trebuh. Baje je starček izvršil samomor, ker je moral kot *frant plačati neko men'co, jrlasečo se na 30.000 Din katero je podpisal svojemu aotrudniku Teodosiju Kostuču.
Us*mov*tev .?u<ro<iovens*e Matice v S©5*anfo. Preteklo nedeljo se Je ustanovila v Šoštanju podružnica Juzoslovenske Matice.
— Nen*šk! denar za ponemčevanje v Jn-go«lav!|l. S severne na*e meje dohajajo iz šo!sk;b krogov Jn narodnih društev poročala, da drhaja med nemške kroge in nemškona-ciJrmnHe propa^ratorje v ušla vin Iz Avstrije denar za ponemčevanje. Pozivamo oblasti, naj posvečajo večjo pozornost temu krtovemu delu. Ta nemški denar dobivalo zlasti Nemci v Mar baru, Celju in Ptuju, kjer Imamo najmanj obrambnih društev.
— Celjske vesti. Parceliranje Jožefovega hriba. V zadnji seji občinskega sveta je bil odobrm parcelacijski načrt za Jožefov hrib. Strankam so odslej na razpolago stavbene parcele. Prodajo pa se samo onim kupcem, ki se zavežejo zidati po načrtu, ki ga odobri mestna občina. — Gradnja rodbin s k i h. grobov. Mestna občina odslej ne bo več na mrstnem pokopa IfŠ-ju gradila rodbinskih grobov, ker so stroški previsoki. Interesentom pa je proti odkupnini na razpolago zemlja, kjer lahko zgrade rodbinske grobnice na svoje stroške. — »Vzgojitelj Lanove c« v mestnem gledališču se vprizor danrs v torek za A-abonement. — — Odbor krajev, organizacije demokratske stranke v Celju je razposlal svojemu članstvu okrožnice za člansko prijavo ter jim priložil peštne položnice v svrho nakazila Članskega prispevka za tekoče leto 1924. Ker Še mnogo članov ni nakazalo članskega prispevka, se ponovno opozarjajo, da storijo svojo člansko m strankarsko dolžnost. — Sestanki JDS za mesto Celje se vrš;;o vsako sredo rb 20. v rudeči sebi Narodnega doma. — Nočno službo ima ta teden lekarna pri »Orlu« na Glavnem trgu. — Matineja Glasbene Matice se priredi v srrdo 10. tm. ob 3411. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnice so done v predprodaji v trafiki Kovač v Aleksandrovi u'ici. — Cestna razsvetli« v a po našh ulicah se ie pričela izpopolnjevati. Nekatere ulice so dob le že več novih svetilk. Tako bo v kratkem z novimi električnimi napravami mestne elektrarne spopolnjena naša ulična razsvetljava, katera je bila doslej bolj pomanjkljiva.
— Mariborske vesti. Mariborsko gledališko vprašanje naj postane splošno slovensko vprašanje, to je bil v glavnem vspeh zadnje tozadevne ankete. To jc mennja celo tudi beogradskh krogov. Tozadevni pripravljalni odbor na Čehi mu gos«, veliki župan dr. Ploj je že na delu. Na'preje pa n.ora Maribor sam pokazati, da gre to vprašanje v prvi vrsti splošno narodno vprašanje Maribora!   Potem še le sme apelirati tudi
na vso Slovenijo. SIcer pa bo o tem še prilika kaj več i/pregovoriti. — Samomor podpolkovnika $ e r n e c a. Cb:e-znani in priljubljeni podpolkovnik S. Ser-rtec si je v soboto papo dne v svojem stanovanju v Maistrovi ulici sam pognal v glavo kroglo, katere posledicam je tudi podlegel Našel ga ie nje*gov prijatelj major Pupis. ki ga ie Prišel obiskat. Vest o tem žalostnem koncu je bila tako pretresljiva, da se splcSno v prvem hipu ni moglo verjeti da b: bH cbče priljubljeni mož, d^bro Situiran, srečen v rodbini, zastupnik ugledne pivovarne (Delniške) tako končal svoje življen;e. Bn:e ga je gnala v smrt živčna bolezen, katere se Je naleze! na potovanju k svoji rodb'nl na češkem. Po!eg tega ga je v zadnem času mučila skrb za neko večjo garanejo. katera sama kot taka pa bi ne megla vplivati na njegovo siceršnjo premož-nje. Blag mu spomin! — Skandal v gostilniški zadrugi postaja čim da';e vr£n\ čim natančne'šl podatki prilift'fl'o na dan ne to!iko od nemške nego od nase slovenske strani tudi na vodilnih mestih. Na drugi strnni pa je tu narodni šknndai drbrodcšel ker bo razčfstil infekcijo poturlc. Več ob priliki. — Nova zima. Začetek spomladi ie prinese! novo žitno s 5 strpinj pod nič^o ob rezkem severovzhodniku
— Iz državne službe. Dodeljeni so: velikemu SuPnnu liubfjcnsk- oblasti državna veter'nnrna nadrnrnfka Hugon T u r k in Viktor Z a i c. mariborskemu velikemu Županu p* vflhl ve*erTnar Fran Pirnat.
— O^povedrla *"e le svcfl službi učiteljica H. Svetel - C e m a ž a r žena ma> stratnera urndn;Va v T.jrbljam, ki Jc službovala pri Vel k" Ned-lii.
— Pr'čef^'i pomladanskega dela po rr-tvovfh. Na krakovskih in trnovskih vrtovih so pričeli pretekla dni predelovalci zelenja-di s spomladanskim delom: z razkopava-njem zemlje po gredah in t gnojenjem. Vrtovi bodo do konca tega meseca tudi že s vsem p^^pMim semenom naselnnl.
— Zv'š*n'e foMousk1!! govorlln h prl-s*ojb*n L'nMjana-Pr^Jta. ,5 1. marcem d. so se zvišale Pristo:b**ne za telefonske pogovore m d Ljubli^no in Prago od 250 *!n-t'h fr*»nkr*' na 2.75 z'«tih frankov za vsako govorHno enoto. Tnnvnutnl pogovor a Prago veti« ods1ei 55 dinariev.
— Iz Dnbrovn7kn v Prekmurfu nam p'še^: Dobil* smo novega knp*ana Jože-fn Trvadartn. ki smo ga prnv lepo spreiell Upamo, da bo navdušen Slovenec fn Imel vsaki teden I slovensko pridigo, po katerih že dolgo žeTmo hrepenimo. kaHl dosedaj se le v cerkvi le madžarsko pr!di?ovalo In pelo. Človek se Črti. kot da bi bil fz-gub!'ena ovca kie sredi Madžarske, ne pa v Juvoslnvi'1. Ker smo ob meji Jirgoslav?ie In navezani *d?no na pošto, bi želeli, da bi Imeli vsakđan'o vozno poštno zvezo v Beltince, kar bi povzdignilo promet m rbu-ćVn splršnn zndovoljstvo. Tu tudi nrmamo nobene knjižnice in tnko nam je časoofs eo*ino di:Š"\no razvedrilo, katerega pa dobimo šele čez 2 dm*. ko že človeka več tako ne zan:ma, ker fe prestar. Pod madžarsko uprava Je bila dvakratna dnevna vozna p^štn. a sedal hodi t?bogf sel v nalveč-iem blatu in snegu v Tttrnlšče, 1 uro oddaljeno vas po pošto, kamor Jo prenaša sel H Reltfna. Vs'ed tega drb:vpmo onšto tako pozno, ker hodi od PoncIJa do Pilata.
— Iz Trž'Ča: Po dolgih prerekanjih sem in tja se je meščanski šoli posrečilo pridobiti dva odlična umetnika In sicer koncertnega p?vca dr. Aleksandra Rigo In konservatoriiskega profesorja Janka Ravnika, da priredita 24. tm. ob 20. v šolski telovadnici koncert z izbranim vsporedom naših slovenskih, slovanskih in svetovnih skladateljev. Imena Ravnik. Škerjanc, Adamič, Lajovic, Ipavlc. Dvofak. Mussorgskl, StrauB, Loewe, Schubert, Schumann in Wo!f nas zagotavljajo, da bo užitek prvovrsten. Na to opozarjamo občinstvo v Tržiču in okolici, ki je koncertom naklonjeno, prosme številnega obiska brez ozira na cene, ki so se morale z ozirom na stroške malo povišati.
— Prošnja vsem narodno čutečim, da
blagovolijo pokazati svojo velikodušnost s tem, da darujejo že rabljene knjige, odnosno denarne zneske za nakup Istih Krožku za odpravo tujk »Odvada« v Sovodnju, Gorenja vas, katere bi se potem izposo.ie-vale. Ker je izkupiček izposojenih knjig (ki naj bi bile last Jugoslovenske Matice v Ljubljani) namenjen vzvišenemu narodnemu namenu — za neodrešene brate — Jugoslovanski Matici, apelira krožek na plemenita srca. da blagovolijo vposlati zgoraj naprešeno z navedbo imena darovalca preko pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice v Ljubljani ali direktno na Kro-
žek za odpravo tujk »Odvada« v Sovod-
nju-Gor.njavas.
— Družbi sv. Cirila in Metoda e podaril 50 Din za obramben; kamen gosp. nadsvetnika F Lah s scp.ogo mesto venca na krsio pok. gdč, Josipini Tavčarjevi, posestnici  v  Srnavčii  vasi   Iskrena hvalal
— Smrten padec. Kočijaž Jos.p Brečič« zaposlen pri Herliersteinu v Velenju, je ie dni v vinjenem stanju na ledenih tkh spodrsnil in j padci tako nesretno, da je kmalu umrl.
Smrtna Etosa, Na Trati pri Škofji Loki Je danes poneči po daljši mučni bcleznl umrl g. Jože Hafner, posestnik In gostilničar pri kolodvoru. Pokoinik je bil mož sta« resa kova. navdušen narodnjak in odločen naprednjak. Znan je bil daleč naokoli in užival kot d ber gospodar in kot mož poštenjak povsodi ujrled in spoštovanje. Bil Je zvest naš naročnik. Pogreb bo v torek 18. t. m. s Trate pri kolodvoru ob XU na 17. na pokrpa-lisče v Staro Lrko. Bodi pogojniku ohranjen trrlen spomin, njegovi rodbini pa naše so» žal je.
— Težka nesreča. Viktor Vre$, sin sluge okrajnega sodišča v Kranju, je našel doma 16 t. m. voiaSko patrono, s katero se Je isral tako doi<ro, da Je eknlod rala. Vreš ie d :b:l težke poškodba na glavi In po levi ro-kL Prepeljan ie bi v ljubljansko bolnico.
— Požar v Orehovi ulici V petek 14. t, m. je rkoli pol 6. ure zjutraj izbruhnil požar pri posestniku Mefclilu v Orehovi uticL Gasilno društvo iz Hotinje vasi in mariborsko gasilno društvo z avtoturblnsko brlzgai-no sta prispeli takoj na lice mesta In ogenj ttdušTO. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal dočim se je stanovanjsko hišo in del hlevov posrečilo rešiti. Skoda le velika.
— Velik vlom y Gradišču. Snočl le bil izvršen v stanovanje Elizabeto Lov5?n v Gradišču štev. 13 velik vlom. Tatovi so odnesli sledeče predmete: Zlato damsko ovratno verižico z okroglim obeskom, okrašenim z demantom. ziato damsko uro, 2 zlati zapestn'cl, v kateri so biM vdelam* demanti, zlato z demantom okraSeno bro-
j žo. dalje mnogo jedilnega orodja In 200 Din I gotovine.   Celokupna škoda znaša 15.090 Din.
— Rodblnslca tragedija v Čabru. V čabru na Hrvatskem %*- Je odigrala 14. t. m. krvava rodbinska žaloisra. Posestnik Jurij ZbaSn'k st. se ie vrnil pred kratkim Iz Romunije in je pripeljal s seboj lepo ženico ciganko Od tega dne Je nastalo v hiši nesoglasje, ker Je stari Zbašnik zahteval od svojega sina Jurija, da mu vrne posestvo, ker ga hoče sam upravljati. Sin n| hotel na to pristati. V petek 14. t. m. sta se zopet sprla, nakar Je stari Zbasnik nenadoma potegnil samokres In ustrelil na sina, katerega Je tudi ranil. Vendar Je bil sin še toliko pri zavesti, da Je potegnil očetu samokres iz rok in ga nato nameril na svojega očeta. Oče se Je zgrudim mrtev na tla, sina pa so prepeljali včeraj v ljubljansko bolnico.
— Policijska kronika. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: 1 radi tatvine, 1 radi poneverbe, 3 radi kalenja nočnega miru. 3 radi prestopkov predpisov cestnopolicijskega reda, 1 radi nedostojnega vedenja, 2 radi ogrožene telesne varnosti. — »Usmiljen samari* t a n.« Pavel llija, 171etnl posestnikov sin z Jesenic, ki je bil nekaj časa v bolnici, se |o nameraval v soboto 15. t m. odpeljati domov. Ob tej pril ki so ga razni bolniki prosili, da Jim prinese več malenkosti, tako Jestvine itd. Dečko Je denar sicer sprejel, vrnil se pa nI več. Zvečer Je bil na kolodvoru aretiran. Ves denar, bilo je 150 Din, Je že zapravil. — Vlom. V noči od sobote na nedeljo le bilo na Sv. Jakoba nabrežju vlomljeno v prodajalno Marije Prekuh. Tat Je odnesel samo 225 D n gotovine, med tem ko Je pustil vse predmete pri miru. — Radi tajne prostitucije sta bili aretirani brezposelna služkinja Ivana Enčič, rodom I« Cerknice. In neka Antonrja Som. Obe te izženeta Iz mesta. — Prijet uzmovlč. Policija Je prijela brezposelnega čevljarskega pomočnika Otmarja Kobalda, ki Je v Ro-škarjevi gostilni ukradel neki Oradnikovi 200 Din vreden plašč, katerega Je kasneje prodal. Oddan Je bil sodišču. — Tatvine. Trgovcu Pavlu Krečiču v Plorijanski ulici Je bilo Izpred trgovine ukradenih pet črpičev, vrednih 150 Din. Traf'kantin]! Frančiški Pu-kelj iz Horijanske ulice Je b la ukradena 80 dinarjev vredna napisana tabla. Marili Bogataj Iz Sprdnje Šiške je bila ukradena Ustnica z 210 Din gotovine.
— Kar V| potrebujete, to |e Plzafluld To pravo domače sredstvo katero preJene Vase bolečine! Pofzkusna pn*i!)ka D 27 — Lekarnar Fug. V. Pellcr. Stublca Donja. R-zntrg št. 238. Hrvatska.
Oni pa je jecljal:
»Ali si ti smrt smrt? ...«
Mladenič se je kot iz strahu pošalil:
»Kaj smrt. jaz sem življenje.«
»Potem me pusti, pusti me. jaz nočem več nazaj v življenje ...« je stokalo in spet je omahnilo telo, ki so ca mlade roke že vzdihovale.
»Razpotnik, tak zdramite sa vendar. Jaz sem, jaz. Bohorič . . •«
Končno se je Bohoriču vendar le posrečilo, da j* zagonetnega spavača dvignil in prebudivSega se povede! v svojo sobo. Oni se Je med tem Že zavedel in se začudeno ozrl po rešitelju, ki je slekel svoj plalč in se zasvetil v pisani halji — pierotta.   Pripravljal Je
čaj.
»Hvala, gospod Bohorič, oprostite, da sem vas zadržal. SIcer pa, kdo ve, morda je baS ta dogodek za vas celo važen. AH ni vse. kar se, kot pravimo »slučajno« pripeti, za človeka mnogo bolj važno, kot vsi ie v naprej določeni, vedno Isti, vsakdanji dogodki?«
Bohorič se je zamišljen ozrl ▼ mola, ki se je trudno nasmehnil;
»Stavim kal da ste se namemll na Plat •«.«
»Da. na ples . . .«
»Čudno. Človek, ki se odpravlja na ples. pa trči ob smrt . . -«
»Smrt ste klicali, gospod Razpot-nik . . . mene ste imeli za smrt. , .«
»Smrt da sem klical?« se je Raz-potnik zavrtal v spominjane, »smrt . .. da ... zares ... grozno me je prijelo... še nikoli tako.«
»Večkrat vas napade...«
»Večkrat. Pa to ni božjast. Pravijo, da Je moja bolezen nekaka hipna otrplost živcev. Pa tudi to nI res, kajti prav tedaj, ko sem ležal na tleh, sem za čudo jasno mislil In gledal . . . videl sem, o. da bi vam mogel povedati . . . Da, čeSče me napade. Zdi se ml, da Je to vsled .., čujte, zdaj le sem jo vjel . . . misel . .. poslušajte me, prosim vas... Sedite bliže ... tako daleč ste ,.. kaj ni do vas. kakor do drugega brega ...«
»Kakor do drugega brega . . .« Je Bohorič zavzeto ponovil in pristopil k nočnemu gosto.
»Gospod Razpotnik!«
•Kaj. gospod • • • »fcospod«. To zveni tako tuje. Revež sem, kot ste revež tudi vi, ki ste le mladi,,, dva r*»
veža, dva človeka . . . življenje . . . smrt. — Povem vam, kaj sem videl tam . . .«
»Tam? Kje?« se je pterrot zdrknil.
»Tam,« ga je mož prekinil, »kamor me večkrat pozove . . . kjer vidim vse tako nepopisno jasno . . .«
V samovaru je zavrelo. Bohorič jc stopil k mizi in pripravil skodelici. Ko je vanje nalll okrepči!a, je odkazal gostu prostor poleg sebe.
»Glejte, kaj porečete k temu. kar vam bom zdajle povedal. Ne bo dolgo, zabava vam ne odide, dočim Je tako snidenje pa vendarle redko.«
»Govorite, govorite vendar; menite, da me res ne zanima?«
»Ko doseže Človek, recimo, petdeseto leto, pa vam. vzemimo, v enem samem usodnem hipu spozna, » ... nič nisi delal, ničesar ni«! ustvaril . . .« skratka »na vsej črti nič««, hm, mislite, da je to prijetna zavest?«
»Nič? Kako morete to trditi, gospod Razpotnik. Vaša ugledna služba, vaša družina, pridni otroci . . .«
»Moj Bog« ga je presekal go«t. »služba, družina, otroci,. 9 kako brez-
miselna, obupna tolažba! Ali sem mar laz »služba, družina, otrocic . . .? Tam, tam me ne bodo vprašali zn službo, za očetovstvo, za ne vem, kaj Še . . . ali si ne bodo marveč ogledali mene vsesa, kot sem, aH ne bodo iskali na meni rasti, rasti od tedaj, ko sem se zavedal Življenja, pa do konca?! Ali ne bodo od mene zahtevali nekakega pridodntka, ki sem ga stvoril na sebi od tam dalje, kjer ni več gradila gela natura? Nekake Izpopolnitve? Nečesa, kar je nad živalsko bito, rad telesnostjo . . . skratka, nečesa, kar odgovarja pojmu »Človek«. Tako me bodo otipali in obsodili »nič si; vse svo;e življenje si izvrševal, kar izvrSuje tudi sleherna žival, ki jo je umni gorpodar ukrotil v domačega sužnja, Nad sužnja pa se nisi povzpel...«
Ne verjamete? Pomislite vendar, Jedro-vito vam nacrtam vijugo vsega mo;e-ga dejanja in nehanja: služba . . kosilo, služba . . zabava .. spanje . . služba . . vse seveda v znamenju gotove Izpopolnjenosti, ki jo očitava človek dvajsetega veka, ... v znamenju uglajenosti, pravim, v bistvu pa je to le troglodit-stvo, civilizirano kan*w-*"n •
Dalje pribodajll
Stev 65.
.SLOVENSKI'NAROD"   dne 18. marca 1924.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Dr. Konrad Vodnšek:
NASA TELEFONSKA MIZERIJA.
Žc večkrat smo poudarjali povsem prostodušno in odkritosrčno, da smo mi Slovenci po svojem vstajenju in vkljub političnemu osvobojenju prišli v gospodarskem oziru nekako v kajbo. če ne verjameš tem besedam, pa vrzi kratek pogled na veliko ali malo zidno karto SHS, da vidiš, kako spretno smo odrezani od morja in potisnjeni v gorski kot z naravnost nestrategičnimi, pač pa tragičnimi mejami.
Nočem pa prelivati danes nlkakih solza nad to svojo odmerjeno nam usodo. In ne maramo ponavljati in poudarjati te resnice v kakem pavšalnem, splošnem, za marsikoga že obrabljenem smislu, da-si po drugi strani gotovo nihče od nas S'ovencev dandanes ne more zahtevati, da bi samega aH — prisiljenega veselja skakali ali odska-kovaii od svojih osvobojenih tal kakor kakSnl jugoslovenski — feaki.
Nihče pa nam ne more šteti v zlo, da dvignemo svoj ponižni glas prav sedaj ob trgovinsk h pogajanjih med Italijo in našo državo in opozorimo mero-dajne kroge in svoje odgovorne zastopnike na razne »predpotopnosti« sedanj'h razmer in med njimi zlasti na — telefonske razmere in prilike v Sloveniji.
To poglavje sega daleč In globoko v gospodarsko naše delovanje In napredovanje. Saj je telefon, in naj bode ene aH druge vrste, starejšega ali modernejšega sistema, izmed glavnih gospodarskih prpomočkov pač na celem svetu, tako da njegov pomen tudi za nas Slovence nt treba razlagati in razkladati.
In vendar smo mi Slovenci s*e dan-'danes baš kar se telefona tiče, tudi in še posebej »in una scatola dl ferro«, v železni gajbi ali kletki. Naš telefonski položaj je naravnost ganljiv! Tem večja sta veselje in korist naših sosedov, da se moramo ml Slovenci v tej Izolaciji v potu svojega obraza truditi za vsak najmanjši stik s sosednim Inozemstvom, katero nam je v širšem smislu In obsegu, da-si pred našim nosom ta-korekoč zaprto In zaklenjeno.
Pa ne samo to, še hujše zlo se godi 2 nami. Po našem ozemlju so položene 2ice fn telefonske vezi, ki spajajo Italijo z Avstrijo in Cehoslovaško. No, in Slovenci, ki smo na *eh linijah le nekaki nadležni gostaci, ki lovimo dan na dan kako prosto urico na teh zelo zaposlenih progah, kakor go'obe po zraku, še danes nimamo svoje lastne zveze, svojega neposrednega stika s Trstom, Reko itd.
Pa še hujši in še bolj smešen je naS
položaj. Trst - Dunaj imata dve kompletni progi, katerih se poslužuje v posebnih urah tudi Gradec in na katerih ima svojo lepo razpredeljeno in dosegljivo zvezo tudi Praga.
Poleg teh prog je obstojala že pred in med vojno posebna proga Trst-Ljub-ljana - Maribor, ki se lahko zveze dalje. Ta proga v svojem delu Ljubljana-Marbor je v živahni porabi. Del te proge Ljubljana - Rakek se rabi tudi povsem narmalno. Toda — In tu bi človek skoro skočil Iz kože — nadaljni del te proge Rakek - Trst itd., ki je že davno povsem izdelana, ki krasno deluje med Postojno - Trstom, ta del proge je pretrgan od naše proge Ljubljana-Ra-kek. In to to že ves čas, tako, da Ljubljana - Trst na tej popolnoma prirejeni progi že od novembra 1918 sem ne moreta — govoriti!   Zategadelj pa lahko rečemo — facta loquuntur! In lahko še dostavimo, da mi Slovenci nimamo n?kake krivde na tej neverjetni preseki med Ljubljano in Trstom. Tak prepad med nami bi bil razumljiv le tedaj, če bi tu grmeli — kanoni, ne pa v že skoro idiličnem povojnem času, ko se je promet iz prvočasnih zastraženih in policijskih oblik vendar'e razvil več ali manj po naravnem potu v dokaj živahno reciprociteto.    Dandanes naše razmerje z Italijo postaja ali vsaj ima postati prijateljsko, da-si je to prija tclj-stvo — nihče naj nam  ne  zameri te opazke — v še precej tankih povojih. Če pa naj pride »post nub;la — phoe-bus«, če naj se med nami   v resnici ustvari resnična sosedna ljubezen, odkrita in nesebična, potem je glavni pogoj, da na eni kakor na drugI strani odpade vsak telefonski pomislek, zlasti ker se s samo odpravo telefona, — In to smo v zadostni meri opažali — Še ne da zatretl vseh stikov,   kakor po drugi strani izolacija in separacija škoduje obema sosedoma in ne pomeni nl-kake korekture preteklosti, katere se ni sramovati nam!
V tem oziru tedaj upamo, da se Ljubljani odpre ta st;k, ki je v gospodarskem oziru gotovo potreben, in to čim preje in brez vsakih navadnih ali umetnih ovir in bremen za našo jugoslovansko vporabo.
Prav ze'o važna pa je tudi naša zveza s Sušakom, ki se bode vsak dan bolj In večkrat uporabljala. Ta prosa it
tudi-za nas Slovence takorekoČ prlnci-palna zveza. In tudi tukaj se morajo razmere temeljito in kar najhitrejše iz-premeniti. Dandanes ima Zagreb svojo direktno zvezo s Sušakom, oziroma Reko. Hvala Bogu! Tako ima vsaj hrvatsko središče a morjem svoj kontakt, ki se bode — kakor vemo — brez vsega dvoma v najkrajšem času prav zelo ojačil in moderniziral Ker ima Zagreb svojo posebno zvezo tudi z Mariborom, govori dandanes Ljub'jana in Maribor s Sušakom le — čez Zagreb! S tem, čez - govorjenjem pa je nezadovoljen
— in to z vso pravico — Zagreb, ker mora oddajati linijo, ki jo sam rabi in tudi lahko zahteva. Nezadovoljna in ovirana sta pa ravno tako ali pa Še bolj tudi Maribor in Ljubljana, ki takorekoč živita In telefonirata le ^>d zagrebške mi'osti in dobre volje, kateri se pa zopet radi tega prav gotovo ne more očitati prav nikak egoizem. Vzpričo nujnosti in hitrosti, ki se zlasti dandanes zahteva v poslovnem In sploh trgovskem poslovanju, ko je čas — denar v povojnem valutnem smis'u, skrbi pač vsak najprvo za se. In nemogoče nam je verjeti sicer trdovratnim govoricam, da Zagreb namenoma — tlači Ljubljano?!
Ljubljana ima sicer — ne čudite se
— tudi svojo posebno zvezo s Karlovcem. Vsakdo bi nadalje mislil, da Ima Karlovec svoj posebni stik tudi — s Sušakom. Pa kaj še! To zvezo mora Karlovcu dajati zopet — Zagreb In tako je tudi živahni, rastoči In širečl se Karlovec odvisen od zagrebške zveze in milosti. Da pa Zagreb ne more odstopati te zveze vsikdar, kadar to zahteva — četudi s ponudbo desetere nujnosti In pristojbine — Karlovec, si lahko razmisli vsak tektonski ve*čak, pa tudi vsako gospodarsko orroče.
Taka je stvar z Zagrebom m s Sušakom. $e hujše je seveda z Dalmacijo! In vendar je vseh nas skupna naloga, da se naš sever m jug čim tesnejše objameta in okleneta jeden drugega. Dandanes je pa vsak tak objem nemogoč še celo na telefonu! Kolikor nam je znano, gre na primer zveza med Ljubljano in Snlitom čez Zagreb, Brod na Savi, Sarajevo - SoHt, seveda z vmesnimi postajami. Huda le ta telefonsko-romarska not! Zagrebško situacijo napram Ljubljani smo Že na hitro označili gori. Kako naj tedaj Ljubljana govori recimo s Splitom? No, čez Brod na Savi, čez Sarajevo! Manjka Te še — Črna gora! Ali si moreš izmisliti še kako modernejšo, hitrejšo in racijonalnejšo zvezo? In to v letu 1924 !
Mi se danes namenoma vzdržimo vsake kritike. Omenimo pa naj, da se v naših srednjeevropskih krogih dan na dan toliko zdfhuje in zabavlja Čez vso to mizerijo. Krivda je zelo deljena in tudi — že historična. Le čudo, da toliko časa že vse to prenašamo. Zategadelj pa naj se odslej za vse te abc-potrebe in pogoje našega gospodarskega vstajanja poprime s hitro roko in pravo pametjo — brez vsake politične kontremi-ne, brez medsebojnega spodkopavanja, kar je ena izmed glavnih točk naše slovenske sedanjosti.
Da pa taka naša sedanjost glasil nujno rabi vse več in vse bo'jSlh telefonskih zvez — fn sicer bolj nego n. pr. najmodernejše radio - koncerte Itd. — priznamo vsi. ki želimo kar najnujnešo ureditev naših gospodarskih, zlasti prometnih razmer, te krenke in soodločilne podlage naše ozdravljajočein krepeče se jugoslovanske valute in močL ★ ★ ★ —g Donava, Direkcija državni železnic v Ljubljani razpisale dobavo 2000 komadov »St»ubsehe?beu-l*»derette«, normalnega tipa. Vzorec in pogoii se nabaialo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije dr?, železnic v Ljubljani.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 17. februarja. Sprejeto ob 13.
— Devize: Curih 14.07—14.17. Pariz 3.P55—3.905, London 347.20—.W 20. Dtmaj 0.11355—0.11555. Praga 234J>0—237 50. Trst 345375—34* 375. Newyork 80.70—81.70 — Valute: dolar 80 50,       , «Ta 3 42.--.
— Efekti: 7% inveat nos 1921 *S—6S. 2\4% dri. renta za ratnu Stetu 156—160. Ljubljanska kreditna 240—242, Centrala banka 69—70. Hrv. eskomotna banka 166 do 168. Kreditna hanVa. Zagreb. 148—1*0. Hipotekama banka 8*5—895, J»gohanka 139 do 140. P ra 5 te d iona 960—970. Slavonska ban« ka 114—115. Eksploatacija 154—159. Drava d d.. Osijek 435. Sečen na. Oaiiek 1460 do 1490. fsis d. d 62—64. Nihag 130—135. Gut. man 1530—1550, Slaveks 775. —.—. Slavni« {a 154—156, Strojne tovarne 150—160, Trho* velJsVa 700—POO. Union, paromlin 975—1000, Vevče 180—1«5.
INOZEMSKE BORZB.
— Curih. 17. marea. Danafnia borva: Beograd 7 075—7.155. Praga 16 675—16 70. Newvork 578 50—579. LonoVn 24.7*5—2<7v5 Pariz 27.80—28 «0, MHan 2160—24 70. B-r» lin 1.20—T .31. n«na| 0.OO814—0.0^17, B-ka* rešta 3—3.10, Sofija 4.05—4.15. Amsterdam 214.50—215. o
— Tr*f. 17. marca. D*na*n*a nreeP»orra: Beograd 28.0o_-5q London 100 tO—10040. Pariz 111—112. Newvork 23.35—23.50. Curih 404—406, Praga 67^5—67 JO. (
To in ono.
RELIGIJA BODOCNOSTL Vsakdo lahko sam opazuje,   kako se dandanes Siri laksnost m Indlferentizem v verskih vprašanjih. Celo etično močni individui, ki recimo tudi spoštujejo religijo, stremijo večkrat po tem, da bi se Izmuznili iz tesnih okovov dogme In se na nov nač;n prilagodili življenju. Ni bilo m^lo mislečih ljudi, ki so sf rekli, da bo religije kmalu konec ako bo šla stvar v tem tempu naprej. Ta dedukcija je sama po sebi brezdvomno eksaktna, ampak premise so napačne. Ali le mogoče misliti, da bo doba, ki ima brezžični brzojav, radiofone In aeroplane, varno hranila ideje dobe. ki Je bila mnenja, da Je grom glas Boga. ki govor| nad oblaki. Kdor misli, da se religija bliža svojemu koncu, ta zamenjava religijo z njenim zunanjim Izrazom.    Religija Je neporušljiva. Doktrina ali pa vera sta vedno bili v tekočem stanju. Fundamentalizem Je sicer vedno Igral važno vlogo, toda njegove važnosti se ne sme precenjevati. Kajti po vsem svetu naldemo resne može, ki se izrecno priznavajo za kristjane, pa vendar niso zadovoljni z dogmo. V katoliški cerkvi je samo pritisku eklezia-stičnega vijaka prio-sovat? dejstvo, da Je zamolčalo modernistično gibanje, ki ni bilo nič drn«reea ne^n b»»rkanie stoleč;h rimskih voda. To burkanje le bilo Izraz duha dobe. Krščanstvo je. hvala Bogu. postalo predvsem etično. Pellglla bodočnosti bo vedno bolj ned^pmatična. Tu pa «» ralig:Ja približuje protestantizmu v najglobljem pomenu te besede. Sila duhovuištva mora usahniti m Izumiti. č'm     bo soorn»nU razmahn'lo po   svetn.   Lahko   |e   mogoče,   da ho romanizem imel tu ali tam uspehe. Toda stnda svetovnega napredka dere proti oblasti d-rhovnUrva.
Religija bodočnosti bo morala Tmetj več smelo*?!. n*go smo to videli v bližnji preteklosti. B'lo le upanje, da bo srvmtanl Izbruh modernizma v nedrlh katoliške cerkve znnet oživel, pa zaman. NI bilo smelosti. pefleMa bodočnosti bo morala biti socialna In politična v najboljšem sm'slu besede. V nw>elh slučaUh so politične akcije kll»ir z* relfgfinznl napredek.
CCatrot* leIclo bi moralo biti zdravje, pa je ara niči Zakai? — Ker v brani manjka „Juhanal(l
Najnovejša poročila.
Ekspoze zunanjega ministra.
Važne izjave dr. Ninčića o našem razmerju do nove angleške
vlade. — Bolgarsko vprašanje.
Kraikocasnice.
Dobro razumel...
»C'Ti sem. dft je VaS stric tako bolan, da morate biti na vse pripravljeni.«
»Ne. na vse ne. Meni ja zapusti! samo
polovico.«
Pogovor v tramvaja.
A: Oni mladenič, ki nama sedi nasproti ima res krasne zobe. Đ: Te Ima od mene. A: Aha, torej VaS sin! Đ: Ne, sem zobotehnik.
V noriSnlci. V neko norišnico Je prišel tujec* kateremu so pokaza H pacijenta* kl je zadovoljno sedel na lesenem konjičku In te tuga; semtertja.
•Težak slučaj je razlagal zdravnik, •mož Je napravil neki zelo lepi deklici fe-n:tno ponudbo in je bil zavrnjen. Od tega časa mu manjka »kolešček« v glavi.«
Nato si je tujec ogledal druge bolnike. V neki gumbasti celici je bil mož, ki Je rjovel In se zaletaval z glavo v stena ia gume, da Je kar grmelo.
»Kaj h s tem možem?« je vprašal tujec
•Ta ja poročil devojko,   ki ja oaega
ra vrnila.«
»MESALINA«* Kino »Ljubljanski dvor«.
Kaj je Mesalina? Tako ae je spraševalo po Ljubljani te dni. To uganko je včeraj razrešil Kino Ljubljanski dvor, ki nam je predvajal mogoče na jk rasne jši klasični film, kar smo jih dosedaj ideli v Ljubljani. Po mnenju očividcev film prekaša »Sodomo in Gomoro« in »Faraonovo ženo«. V njem nam je podana verna alika iz življenja in tradicij starega Rima. Pompozne prireditve, luku* lične pojedine, hakanalski pleai — vse kar je karakteriziralo nekdanje Rimljane, nam film predoči Režija in arhitektura sta kolo« aalni, nekateri prizori bajnokrasni In vse* blna nadvse Interesantna. Naslovno vlogo igra žena demon, ki je pravi Mč božji Naj* večji možje in vojščaki ji padajo k nogam. Na rimskem dvorcu, kjer caruje Mesalina. vlada razkošje in bogastvo, vrše ae Intrige, umori in uboji. Glavno jedro filma na tvori boj treh Žensk za — IJuhav aužnia, ki ae pa ne ukloni ljubeznjivostim prvih dveh. tem* več ljubi tretjo — pošteno devojko. In zdaj ae prične maščevanje nad ubogima ...
DrošfvMie vesti.
— J. A. D. »Triglav« Uabllaaau Na V.
r. a g. izvoljeni odbor se je na svoji prvi odborov! seii z dne M trn. konstituiral sledeče: nredsednik: Odon Planfnšek, cand. Iur„ po predsednik: Lovrec Mirko. cand. lur., ta mik: Dongnn Ivo. stud. lur., knflžnt-car: Prodan Josip. stud. med., gospodar: Cvetko Pranjo, stud. lur., zapisnikar: Kuba rlč Boris. stud. teh., odborn'k- Rep« Franjo, stud. med., revizorja: Kainlh Zdrav* ko, cand. lur., Crharlč Ivo. stud. teh.
— Beograd. IT. marca (Irv.) Današnja teja narodne skuoSčin- je priče'a ob 9. dopoldne. Po kraikl razpravi Je bil v podrobnostih sprejet proračun min'strstva za narodno zdravja«, na kar je sledila zanlmva debata o proračunu zunanjega ministrstva. Pred pričetkom razprave je povzel besedo zunanji minister dr. Ninčič, ki je v zelo obsežnem ekspezeju podal splošni pregled In sliko vseh važnih zunanje poHtičn h problemov. Nekatera vprašanja je minister v vseh podrobnostih In finesa h očrtal. tako bolgarsko vorašanje, naglašujoč našo iskreno pripravljenost za medsebojno bratsko zbfižanie.
Zunanji minister Je med drugtm Izvajal:
Nemčla in zavezniki. Kraljevska vlada je g vso pazljivostjo spremljala dogodke, ki so se zadnji čas odigravali v Nem-I čiji.  S  pomočjo  zaveznikov  ja vporabila I vse sile, da se na temelju pogodb ustvari j taka situacHa, ki bo lahko omogočila in ! okrepila mir v Evropi na korist vseh naro-: dov. V tem smislu smo pozdravili z velikim j zadovoljstvom odloke reparacljske komfsi-• je. da se sestavite dve komisiji strokovnjakov, ki bodete proučevali sredstva za rav-| notežfe   budgeta   Nemčije fn stabMlzaclJo ] nemškega novca,   ki bodete okrenili vse, j da se v Nemčijo povrnejo Izvoženi kapf-j tali. Nemčija sama bo pozvana na Iskreno I sodelovanje. V tel smeri skrbno smotrlte j dogodke v Nemčiji Francija In Anglija, ki J ste v prvi vrsti poklicani, da nnjdete pota m aačln za rešitev repnr a čilskega vprnla-a|a. V vprašanju politične tn gospodarska konsolidacije   Je   treba  z zadovoljstvom konstatirati, da je nova angleška vlada g. Macdonalda   odločena z vso odločnostjo voditi Politiko, da se čfmpreje doseže sporazum s Prancljo v tem vprašanju In bo s tem sporazumom odpravljena glavna ovira. V reparaetiskem vprašanju, v katerem smo mi tudi materijalno angažirani, smo s obema narodoma vezani na staro tradicionalno prijateljstvo m politično solidarnost. Ml na bomo nikdar pozabil, da Je hita Francija  v* Mar tn ob  vsaki priliki naš iskren la odkrit prijatelj. Francla le za nas storila vsa, kar je b lo v njenih nočeh. Z angleškim narodom se je ustvarilo zbli-žanje v vojnih neprillkah In vojni sreči. Razvilo se Je to zbllžanjt v trajno prljar reljstvo.   za nas je dolžnost tu naglašatf, da a« ia pokazalo   prijateljstvo britanske vlade ob vseh prll kah, ko se le prt n|e| zahteval* od nekod nlena Intervencija v naših notranjih zadevah.   Tako stališče popolnoma odgovarja tradicionalni angleški politiki.
Sporazum t I talijo. Zunanji nrtnlstee ja za tem prešel na sporazum z Italijo 'n ja v glavnih črtah pojasnfl temeljna načela v Rimu sklenjenega pakta o prijateljstvu In iskrenem sodelovanju. Minister je ugotovil, da je v vsem svetu naJel globok odmev m pažnjo pakt prijateljstva in srčnega sodelovanja, kateri pakt bo omogoči! mirni razvoj obeh sosednih držav. Lansko leto na skupščini Društva narodov v ženevi je nastalo veliko vznemirjenje, da lahko nastane radi Reke resen konflikt. Vladi obeh držav ste sedaj odstranile vse ovire In pakt je dvignil ugled obeh držav. Pakt prijateljstva vsebuje iskreno željo obeh držav, da se mirno razvijajo medsebomi odnošaji na temelju prijateljstva in medsebojnega zaupanja. Sklenjeni pakt Je važen lak tor za ohranitev miru v Evropi. Pravočasno o paktu obveščeni naši zavezniki so nam Izrazili svoje zadovoljstvo in vcsHie. Beneš In Duca sta brez pridržka soglašala na sestanku Male antante, da naš pakt prijatelj-stva dviga ugled vseh držav Male antante In le koristen vsem narodom naše države. V Franciji so z zadovoljstvom In jasno Izrazih veliki značaj tega pakta. Pakt je bil ravnotako z veseljem In odobravanjem sprejet v Angliji, Ameriki in v drugih drŽavah.
Mala a n tarna tn Poljska. Zunnntl minister je za tem zelo podrobno govoril o stellšču Male antante In nje pomenu za ohranitev splošnega miru v Evropi. Mata antanta kot faktor miru si Je priborMa odločilno fn vplivno besedo. Z dosedanjim delom je Mala antanta tesno zvezana s Poljsko republiko, s katero hoče naša država nadaljevati svoje dosedanie prlfatelKkc stike In bo ž njo sklenila različne pogodbe, tako trgovinsko, s katero se urejalo medsebojni trgovinski in gospodarski odnošaji.
Naia država in balkanski polotok. Zelo
i zanimiva so bila Ovajanja zunanjega min st-ra o položaju naSe države na balkanskem I polotoku. Glede Albaniie je zunanji minister I konstatira! Iskreno In drbro razmerje sredstva. 2e z ozirom na zemljepisni položaj naše države imamo na Balkanu važne Interesa, ki J.h mora r.aSa politika vpoštevati. Mirovne pogodbe vzpostavljajo na balkanskem polotoku normalne razmere ter skušajo ola-čitl in okrepiti na ta način med balkanskimi narodi mir in lavno varnost. Na žalost sata dosegli tu le delne ttspehe. Z Albanijo ao odnošaji priiatelisk!. Minister pričakuje, da bo nov« alb. vlada podpirala našo vlado v stremlienlu. da se omeji In udušl gibanj« makedonskih komitašev. Napadi kačakov so zadnji čas ponehali. Kar se tiče OrSke, |c zunanf: minister med drur^m pripomnil, da mi pazljivo In skrbno sledimo razvoju notranjih p<Mf*ičnih dogodkov v tej prijateljski državi. NaSe stališče je r>prrtdeljeno z Izjavami, k; Jih je dal minister že v nar. skupščini. Ml se ne želimo vmešavati v notranla prilike Grške, to pa Je treba tako tolmačiti, da žel'mo v na*em Interesu konsolidacijo notranjih rarmer OrjSke In da se člmboR okrene medsebojni stikL
Zelo podrohno in međ tptolno na^Jl vostio zbornice je nato runanll minister c»o« voril o bo^arsVem problemu In o maVedon* skih or^aniTacIisV. S prevrttom r dne •. •uniia Nnskega leta ie pHtla n* TWr»«rskem na krmilo nova vlada. V avoll poHlILl amo nri*aVova!l nainreie od nove vlade nie dela. kako Ima Irvrfltl po mirovnih pogodbah la drugih pogoHNah prevrrte dol*nos*i in ob# veznoari. RoJgarsVa vlada je Irjavliala, da ho£e r vsemi «n«^dnimi dr*ivimi don»-e nHr jateHske odnošale, z zadovoljstvom smo vzeli na znanje nfe fz'avo. d« želi Izpolnit? vse mednar. obveznosti in da Izvrši tudi niSki snoraZTim. Dne 1 oktobra 1921 ata a« v Sofltl aeatall boltfsrs^a m t»a<a kombije, da uredite razna fo.«rr>odar. In dru-e* vpra>-Sani.i. v plavnem vnra^anje m«Vrdnn*':ili prtfanlanHI. ki ae nah*;aio na hnl«tar«Vena ozemlu. Obveznosti, ki jih Je balgarska vlada prevzela glede teh organizacij, še na ia« loat niso izpolniene Jn lih Bolgarska odlaša. Za tem ja zelo podrobno govoril o make* donskih organizacijah in njih delovanju, leonitatirajoč, da dobtvejo te orfmnirttctfe maferifatno in denarno pomoč od strani boL gar*»ce vlada. Pod sedanjim režimom s« mas kedonskš organizacija gibljejo popolnoma-tvobodno v s\fofi akciji,
Zunanji minister It prepričan, da akcfla makedonskih emigrantov ne bo prinesla pozitivnih uspehov, čeprav delalo živahno propagando v Inozemstvu In to tudi radi tega ne. ker ml naših v treh bitkah s krvjo osve-i bo jenih krajev pod nobeno ceno ne morena I prepustiti. Mirovne pogodbe so nam te **rs* j je definitivno priznale. Ni mogoče govoriti o ! kaki slovanski narodni manjšini v Makedoniji In v Južni Srbiji. V Sofiji mora prav dobro znano biti. da v Južni Srbiji ne obstoja nlkaka bolgarska narodna manjšina. 5 posebim poudarkom Je nato zunanji minister omenil,  da ostanemo na Balkana verni ona politiki, ki zavaruje narodu boljšo dobo asln* (n mirnega razvoja vseh narodnih iIL
Treba znati, da revoluctjonsrnl m«V«w donskl odbor v Bolgariji ne more nikdar voditi hoja z našo državo in da bomo umrli ohraniti mir in aploSnl red v naših krajih. KaVor hitro bo bolgarska vlada odstranila glavne stebre mikedonske pronactnde lo vse osta^ ovire, tedaj amo prtnravljenl ta# ko j storiti vse za rMižanJe obeh slovnn*ktfc narodov. Vemo t"di dobro, da bolgarski na* rod ne feli nlkakih avantur In da al žel* Iskrenih odnoiajev a slovanskim! hratf.
Z'inanji minister je nato nsvatal v dru* gem delu svojega govora z rarnlmi državami sklenjene pogodbe., stanie renaraeli. ki jih imaio pNčati Avsrriia, Nemčija, BolgaraVe, MadžarsVa. Vavajal ja tudi vsa razmejit" vena dela itd.
Eksporč Je zbornica sprejela z odohra* vanfem na rnanje. Mr«tnmi so med govo* mm padli živahni medklici od strani opo*
ziciie.
Za tem se je priMa n»nan1enoli?i*na debata. Prvi je govoril pes!, dr. H o h n J e e
(Jug. klub).
Inseriralfe v, Slov. Narmiu"!
— Društvo vpokolenfi lavnih Ičencev za Slovenjo v LJubljani, Ima svoj redni občni zbor v torek,   dne !§. tm. ob sedmih zvečer v restavraciji pri »Mraku« i aa Rhnaki cesti.
glicerinov 4n medeni moh brez
Mieohe.
Čudovitefjn t#*/t?*'* proti portfefe't, frrhkt in raa-
potcnni košU — Ji ino pur/" m i rano. Milo Malu tt i ne. Puder Mulattlne.
Dobfrn ae permod.
ainvft* satan« asi pranradnialoe* ISIS D. O., oddelek Jliri   D rale a Zagrab, P«!m*U6*v* atlloa broj
Stran 6
»JLOvrNSKi   NAKUU«.   dne 18. marca 19*4
strv. 65
+
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
Jože Hafner
posestnik Iti gostilničar
po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 67 letu svoje starosti danes ponoči mirno preminul. Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v torek, dne 18. t. m. iz hiše žalosti Trata, kolodvor Škofja Loka, ob četrt na 5. in od kapucinske cerkve v Škofji Loki ob 5. na pokopališče v Staro Loka
Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Bodi mu ohranjen blag spomini
TRATA-kolodvor, SKORJA LOKA, dne 17. ffl. 1924.
talalocl ostali.
Ilaiinka MaiDita 1 1«1K mm
1H tr|ava aUiea 5«
Popravljam In oglašujem klavirje in harmonije strokovno In ceno
Piti plkovaMta
da makih  slamnikov   ia moških klobukov
Bar&OrK - ImM
Ljubljana - Mestni trg 7
Izdeluje po najnovejših modelih. Ist »tam  velika   zaloga damskih slamnikov, nak trnih in praznih in raznovrstnega nakita.
PosorI Posor!
Elektrarne, elektroinstala-terji, k rij te potrebo elektromotorjev - elektromateri-jala, elektromedicinskih aparatov - elektrokurilnih in kuhal rtih aparatov, razsvetljeval iz skladišča
Leopold Trotnlli,
Ljubljana, Sr. Petra c 25 Na debelo I   Na drobne!
Proda se
os)6j(
množina makulaturnc kilogram po B dinati-f
Sa papirji
Narodna tiskarna v Ljubljani.
Pomožnega obratnega inženjeria
a dutiBano strojno tehnično fakulteta, irvežbanega v električni In »tro nI stroki Iftoejo mm obrat Va»ie s tako:šnJim nastopom Ziniana papirnice Vovoo. Goričana in Medvode d. d« ti Ljukljanl. Dunaja** ossts 1 b. — Pogoj: jugoslovansko državljanstvo. Proato stanovanja s kurjavo in razsvetljavo zaslgursno. 8 popisom življenja In prepisi izpričeval ter morebitnimi referencami Opremljene ponudbe so nasloviti na Tajništvo Združenih pa« pliHile, LJubljana, Ljubljansko kreditna banka.
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvar i en Ja blaga ksmlčno saaiaals In vsakovrstno barvanje oblak.
ANTON BOG 1592 Lfabltana. Seleflbtfrgova ulica 3 I. nadstr.        G!ince-Vič 46
mebanfftna delovale s> (aonravlfalaloa)
L. BARAGA. LJubljana SelentartjOTa ollca S-L
Dalmatinski
I* Portland
cenen
svotovoe saiamke
IHHLI OGLASI
Cena  maaa oalaso«
viaka baiada SO para. — Najmanja pa Din 9 —
Ekonom
z daljšo prakao, mlad. ne»
oženjen,   r-nožen Mmo< atojno   voditi gospodar« stvo. vešč vseh gospodar* skih del.  kakor  živino« i reje,    sadiereje. vrtnar* *tva, gozdarstva i dr. — | išče primernega meata na kakšnem veleposestvt? *1> tudi pri kaVšni lesni tr* I govini s večjim obratom, j — Ponudbe pod »Zinrs. | ljiv/1869« na upravo »SI. ? Naroda«
Učenec,
močan, poštenih staršev, išče mesta pri strojno« ključavničarskem moj*
stru. — Dopise prosim na: I. Indest. Loka pri žusmu. 1936
Uradnik
lesne stroke, z večletno prakso, samostojen v knjigovodstvu ter slov. in nemški korespondenci išče mesta. — Ponudbe pod »P** 1937*. na upravo »Slov. Naroda«.
Knjigovodkinja,
samostojna slo« aemška korespondentinja, z dob poletnimi izpričevali, išče službe. — Cenj. ponudbe pod »Zanesljiva moč« na Aloma Companv, Ljub* liana. 1894
Vajt
Dolgoletni izvežbani i
steklarski obrtnik«
44 let star, Jugosloven, sodeluje ▼ večjih tovar* nah Nemčije in Ceškoslo* vaške  in   je   zadnji čas ustanovil    na zemeljski plin steklarsko tovarno v Rumuniji!    Nadalje po* polnoma   izvciban   v   iz* • delovanju brušenega, vot* ' Irga  in  strojnega stekls in steklenic različnih vrst. Zidanje    peči,    plavžov, i generatorjev; Izdelovanje ! loncev,   kamenega   mate« j rijala za banje, lonce in sem spadajoče peči, išče službe. — Prevzame tudi mesto  tehniškega direk* torta; tvdi zidanje nove j steklarske   tovarne!    —j Interesenti naj pišejo na naslov: F. K.. Grand Hotel. Paracin. Srbija. 1950
enca
z boljšo izobrazbo, ketc* ri bi imel vso oskrbo pri atersih, flBSe za takoj — Veletrgovina z električ* nim materiia'om. — Po* nudbe pod »Zaneslirv 25 1952« na upravo *>S!oven* skeoa Naroda«.
Za večjo tvornico t Lmbljar*?
iačem inteligentno afilno moč, ki bt bita v a fenu nadnme$čn*i ačmaoma Ja* ta. Po<*oiJ: len nastop, ve* selje do d-'a in resno voljo da si v sl-tčahi po* mani^ljive trgovske iz* obrazbe i*to čimpreje pri= dobi. — Lastnoročno r»l* sane oon^dbe z navedbo predštudiv ortroma stro* kovne predTzobrarbe. znanja jezivov pod *Bod^*-nost/1915« na upravo »SI Naroda«
Not 16 HP motor
na surovo olje proda za Din 45.000 »Pokojninski zavod«, Aleksandrova ce* sta 12. 1946
POZOR! POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. — Ne zanv-dite ugodne pri* like! — Reslieva cesta 3^. .. nadstr.. d:?sno 1954
Proda se trgovina
s konfekcijo ia kroja*' škim obrtom — radi bo* lezni. Lokal in delavnica na naiprometnejši točk? v Ljubljani kupcu takoj na rarpola^o. Potreben 'apital ca. 110<Wi Din — ?dbe pod
Proti posojilu
oddam v nemškem Grad* cu (Graz> 1—2 sobi, de* loma meblovani in kuhi* njo. — Pcnudbt pod »Po* so:ilon9li« na upravo »Slov. Naroda«
Meblovana soba
a separatnim vhodom, z električno razsvetljavo v 1. nadstropiu v vili za Narodnim domom — se od^a s 1. aprilom — Po* n^dbe pod »Solidcn,'1944« na upravo »SI. Naroda«.
Na Sušaku
dvokatnica vila«
na moru, sa morskim ku*> palištem. Sedam soba 1 svim nuzgrednim proato* rijama. Vrt okolo vile. Prodaje se radi odlaska. Cijena 2.300.000 Din. — Kupac može ae odmah useliti. Adresa: »Grba«, SuSak, PoiL pret 154.
1034
Stanovanja
z 1, 2 ali 3 sobami In vrtom na Dunajski cesti odHaja »Pokojninski za* vod za nameščence*. Aleksandrova   eests 12.
ms
1
I
Trboveljski
Dremog
v vsalci množini
Iv,
Treo. Cesta na Goreo'^'i
kolodvor.
1891
Klavirje,
nonv
*tokal1919* n« upravo »Slov. Naroda«.
tf
Vsem, ki so nam ob priliki bridke izgube našega dragega pokojnika, gospoda
dr. Franca Kosa
stali ob strani s tolažečo besedo in dejanjem, ga spremili na njegovi zadnji poti v tako obilnem števila, se poslovili od njega % besedo ob odprtem grobu in m a nasuli cvetja na gomilo, vsem naša najprisrčnejia aahvala.
V Ljubljani, dne 16. marca 1924.
Rodbina Kosova.
Salona" (te)
nadi po najnižji dnevni ceni
tvornico „SPLIT"
d. d. za cement Portland iz skladišča ▼ L!nb5 a** AUksaadr^va oeata 12.
mnmmu
VABILO
28. redni okni z H g t
Posojilnice za Loški potok, Drago in Tra?o
reg. zadruge z n. z. v Travnika
ki se bo vršil v nedalfo? dna 2S. t. cn. ob 11. v uradnih prostorih v Travniku.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
S. Odobritev r?č. zaključka m leto 1923.
4. Vollev nadzorstva.
5. Predlogi zadružništva.
$ 3t>. oca vi I : V slučaja nesklepčnost prvega, vrSi ae čez pol ure drugi občni zbor na Istem mestu In z Istim dnevnim red~m, ki sklepa brez ozira na število prisotnih zadružnikov pravoveljavno.
Loški potok, 72. marca 1921.
Itaeetstvo.
Pri
boSečinah
ErenyS
uporabljajte za drgnenje
francosko vinsko žganje-
Dobivat       povsod I
Čuvajte se ničvrednih ponaredb! Mala steklenica......Din  9*—.
Srednja steklenica Velika steklenica .
.Din 24*—. . Din 48*—*
Generalno zastopstvo nt d enot:
Jisgorshaitrrnacl ts al. d., D;ana-oddelek, Zagrsb, Prflas 12.
■J miMOM
Kn^ m
Arto.
Tsčem m al lahki voz, ae v dobrem stanju, z 2 ali 3 sedeži. — Znamka »"vVanderer« ima pred* nost. — Ponudbe na i ae naslovno na: G direktor A Pristemik, Maribor, Ciril'Metodova  uliea 14.
1932
I Depisovani
Znanja želi
s samostojno mlado grv spodično aH vdovo, pri* jarno postave, naobraže« no in temperamentno, — 301etnt vi^ji privatni urad* nik. Neanonimna kore* spendenet s sliko pod »Korektnost 1930« na upravo »^ov. Naroda«. — Ponolna tajnost za iamčent.
Pisarno
odda Pokojninski savod ra nameščence, Alcksan* drova cesta 12 1047
Hiša v Ljubljani,
Dunajska cesta 47 (Beži* f^rad). ae proda. — Pi* smena vprašanja na: P. iCeršič, Goaposvetaka cc< ata at. 4. 1951
Stavbna oarcela
naprodaj na Vodovodni cesti. Več pove lastnik Andrej Jakonič, Mala vas št. 14. p. Jezica pri Livb* Ijani. 1943
Prostovoljna
favna dražba-
se vrSi v St Vidu Stev. 2 nsd Ljubljano dne 19. t. m ob 4. uri popoldne — Prodajalo »e bo: hiša t vrtom in fiosnodarskim poslopjem, kobila z opre* mo. cva voza In sani. — Hiša je nova ter stoji ob državni cesti Pripravna za vsako obrt ali trgovi* no. — Ogleda se lahko vsak dan. 1945
harmonije,   godala, stru* ne    In    potrchš'ine. na drobno In drhelo   — M Mušić.   Lp'Miana. Selen« ■■ Kurgova ulica 6 9*°2
SLIKE za
legitimacije
izdeluje najhitreje fnto* graf Hugon Ilibier, Li-b* Ijana,    Valvazorjev trg.
1^2
Pozor!
Pozo*-!
Plačam po visokih cenah «t«*e obleke, čevlie. po» hi^tvo itd. Donisnira za* dostujc; pridem t-di ns ciom. — Msrtin D^amč. Ljubljana, Sv Jakoba na*
Kot dnižabrnca
želi sode!o\*ati v kakem podjetju verzirana kn'i* ^ovodkinja — Pnn"dbe z oznsTbr> podjetja in vi« štno rahtevanr<?a kapi*«* Ia pod »Marljiva« — na: Aloma Companv, Li Ijana. 1895
Trgovec
nosebne stroke, v manf« šem mestr na Stater« skem. — zeli prevzeti v svrho obširne išetja pr«^* meta nektk prrrl* met. kot v tovarniško s' ladišče. a'i slično, l"ia obširne prodajne !^l"al- ▼ sredini mr^ts. — Pnn"d» be pod »Zastopnik/1014« na upravo »SI. Naroda«.
Od dobrega najbolje!
Od dobrega M|bol*e!
Dvojno slaina „ Jdcta" ržena kava
v zavitkih po pol in patino kllcgraaaa. Prodjkt dolgotrajnih preizkušenj! Odlikuje jo najfinejši okus in aroma ! Najbolil nadomestek zrnate kave   .ADR1A*. tvornica žitna kave, velepražaraa zrnate kave, GL1NCE pn LJUBLJANI.
Otvoritev.
Tvrdka
Franc Szantner
specijalist aa araaoadlčaa m a neto-asičaa aanvaia aa za toge cavljov
•prejema naročila za čevlje po meri fat popravila
LJUBLJANA. ŠELENBURGOVA UL 1
Z a h v a 1 a.
Za odkrite in prisrčne dokaze sočutja za časa bolezni in smrti našega srčno ljubljenega in predobrega oče'a oiroma starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
3(a-ha-ha!
Odkril sem skrivnost moška elenanoe 2 Nai~ flnsjse perilo, naramnice, kravate, nogavice i. t. d. po konkurenčnih cenah pri
v
rl.Sinkovicnasi K for
FrOPCPtO PlČflif^O B postne pakete iz inozemstva!
načelnika deželnih pomožnih uradov v d.
za mnogobrojno in častno spremstvo, kakor tudi za poklonjeno cvetje izrekajo najtoplejšo zahvalo
žalujoči ostali.
brez ali proti povzetju posreduje najcenejše, najhitrejše
in najzanesljivejše
„JUGGPAKET, Maribor"
Edino podje'je te vrste v državi pod res strokovnim vodstvom. — Zahtevajte odpravo vedno na ta naslov!
|| i-\y---\S—J
jI > Združene opekarne d. d. <
Vabile na
XXIV. redni občni zbor
delničarjev Ltoblianske kreditne banke v Liubliani,
ki ko v a?koto. aae f. aprila 1014 ok 10*fh v bazeni dro« raal L'«kl|avaka kreditne banke v k|oallaal, Daaaska seeta 1, a seeto-ales aeavm'ea reaoes:
1. Nsprovor predsednikor.
2. Poročilo uprsvtieee xvcta o poslovnem 'eta 1923 ia predlo Me v letne Hlance k 31. decembru 1923.
8. Poročilo nadzorst enega sveta.
<. Odobrenje bilance za leto 1923 In sklepan*e e predloga
n pravne ga sveta glede uporabe čistega dobička. 6. Dopolnilna vontev v spravni svet
6. Volitev nadzori tva.
7. Slačajni predlogi.
PRIPOMBA: Po določilih § 13 pravil se ataelo udelaflti občnega abora lani delničarji, ki polože v to svrho pil centrsti drn be v Ljubljani, ori njenih podružnicah v Brežicah, Celju. Črnomlju, Kanju, Maribora, Metkoviću. Novem Sadu. Ptuju. Sarajevu. Splitu, Gorici a I Tasta odnesno pri Hivatsko-alavonski aernalfskl hipotekami banki v Zagrebu, osem dni pred zborovanjem vsa i deset delnic, odnosno tiari, ki prejmejo na svojo zahtevo ose n dni pred zborovanjem vstopnice za občni zbor aa podatavt svojih delnic, shranjenih pri navedenih p alovalnc h.
V Ljokljssl, aae 1&. marca 1024.
Upravni svet.
T«lafoa 733
Ljubljana
Ttlefon 7S§
i >
narnanjajo, da so otvorile ▼ sredini mesta na Miklošičevi cesti št 13
tovsrnitko aalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka Opeka t«  na razpolago v poljubnih  mnolinah po
naimiiih dnevnih cenah
Ugodna priložnost!
Pisalni stroji naobrohe
ScaupirograB* ia sebapirografske potrebščine
The Rex Co
Ljubljana, Gradišče 10 Telefon 26$.
s šaaanemmmaanaaaaammaam
lastnina im tiak »Narodno tiskarno«.
IS