STEV.—NUMBER 224. Rusija in taorlka bosta povabljeni vŽimvo. Nemčiji j« zagotovljen mM v »▼•tu li«« narodov, Oa Stopi \ ligo. Nemčija m odloči ta tate. fooveka, lri j« pr«d WhaalarJavi» preiskovalnim odborom pričal proti Daufhertyju ta nja^ovi ivo Jati, ao prafOToriU, da Ja prakM-oni Ust« boaada. MHUU tO ■ TIH UDARITI WHEKLBBJA, PA BODO MAJ- Ženeva, Ivioa, 92. sopt. —. Zdru-lene drlava, Nemčija in Rusija bodo povabljene, naj aodalujejo v rasoroftitvani komisiji liga narodov, katera ima pripraviti agendo ta mednarodno razorolkveno kon ferenoo, ki a« p rej kane vrli prihodnjo poletje v Ženevi. Vodilni diplo»atj« lig« ao nnenja, da je uipeh nemogoč, ako omenjena tri vcleaila u« aodelujejo pri sestav< ljanju programa sa rasofolltveiio konferenco, Čeprav Ae niao v ligi. ftanovn, Ivioa, 38. aapt. — Ari-•tide Briand, voditelj franooake delegacije na sbolu ligo narodov, Jo izjavil včeraj, da Franeija ne bo* delala Nemčiji nobenih saprek pri dobavi njenega eedeia v svetu lige narodov, kadar stopi v ligo. Vpraianje vitopa Nemčije v ligo je aopet v ospredju. Ta to* den sa bodo aopet vrftlle plenarno seja in vpraianje pride na javno debato. Pričakuje se, da Nemčija le ta teden predloli proinjo aa vstop v ligo narodov. Francoska delogaeija je ponovno aagotovila sborovaloe, tla na bo delala ovir «topu Ne»čije v ligo. Borita, 22. sept. — "Nemčija ja pripravljena atoplti v ligo narodov pod pogojem, če bo sprejeta i vsemi tistimi pravicami kakor druge drtave," je rekel miniatr-ski predsednik Mars, ko jo včeraj govoril na ahodu katottlke «tran ke v Radolfsellu, Badenska. Nem ika vlada aa bo o tej stvari poave-to vala U t«4en na kabinetni seji, (Poroča "Prosveti" Jaoob Stonioh.) Iftunerer, Wjo., 18. sept. — V bjrm Subletu je bila 16. t. ». Uki eksplozija v premogovniki», Ije zopet zahtevala okoli 50 šiv-L rudarjev. Med »rtvimi je fttovencev. Deaet je bilo ole-jjtsih ,dvs pa samca. Di ni bilo več irtev, je vzrok Iter ni premogovnik obratoval; ikonpanijski molje ao bili na Ml Novica o razstrelbi ae jo raz-mIi r tridesetih minutah po pek naselbinah 25 milj naokoli Id vieb «trani je ljudstvo drlo v tablet Vsak je imel ta» kakega ndnika ali prijatelja. Kar i»a Lraj vsak svojo (karo, ao hitro kakakali v avtomobile in v oni jiaati io bile cest*, ki vodijo do nji nesreče, polno prahu. IČo m videl, da moj stari prijatelj [lobler tudi pripravlja avojo tem prisedel k njanu in feilu iva bila na lieu meata. kiko j« opisati prizore, ki ao m Ifrav&li — jok lena in. otftfk i »progi in očeti. Trupla/aar k dobe ii jame, pripeljejo ao» v ^nnerer, kjer jih bo večin* polnih. Pogreb ae vrli v soboto laadeljo, 20. in 21 .t. m. Sublet i oddaljen devet milj od Kenme- Eikijzarjiva poieitva iti slovenaki rudarji ao ale- I* Pago*. Imph Balam. Joseph Fslieijaa. Frznk Vizočnik. Anton Tnrk. J«. Borttnar. Anton Kralj. ft»k Jenko. Boitjančič. John Moftkun. Prizadet» »o tri jednot«. 8, N. ■J. je izgubila lest članov, J. 8. •J.p-t članov in K. 8. K. J. tri To itovilo je večja kot Ite- 1,0 ffir,v|h, toda razumeti ae da ao bili nesrečneli člani jfdnot. Jjhj v Krmmererju ni mogoče »olie za prenočiftče. Vai ho-■ in prrnočevaliičgto napolnje-1 * ljudmi, ki so prilli k pogre- • To je vse za zdaj. Co dobim ( kke podrobnosti, jih sporo- * i* j» me fe niso dobili vseh nkrog 12 mol Je ie pod •O«. k< r ne morejo do njih. * Noner, tajnik dru-S. N. p. J. v Rubletu, f- je poslal la aledeče «ke o nesreči: H. N. P. J., ki ao ubiti, so Jot. Felicijan, Frank Jon-»•mnk Visočnik, Anton tm*, ■Borttnar, Tono Boooo in J— *in J H. K J ao: John P*. >'n nj.^ov .in Ladislav Pafin, « BUvernik in Antan Kralj. ■"'o t.h ata mrtva ia dva ro-¡^ 0 ^«i-rima aa ia ae ve h H noti «ta spadala. To ata »Boe*tja«j|§ i« John Mote. r* P*ro*jl„ br. N one rja Je oata- * J« a». petnajat Sloveneov in fjjuka. Nadalje podrobno ZOODVJI BVBO. Rock Springs, Wyo. — Zadnjo ^oboto je to padlo itiri palea Atavllo racporok v Londonu nato. London, £2. sept. — 1300 tošb sa ločitev zakona Je bilo vlolenih na londonskem sodiiču za letoi-nje jeaenako sodno zaspan je Toliko tolb sa razporoko ni bilo v Londonu le tri let*. Italijanski parlamenet aa ftaori 16. novembra. Rim, 22. bept.--Premi jer Uumo lini Je sklenil sklieatl parlament k rednemu rasedanju dne 15. novembra. fET EKSPLOZIJA ▼ JAKL 1 Ptmogarjev zasutih v Utahn. t* Utak„ 22. sept. T;» * bila 'ksptaaija plinov Pet »of r huk r^kopenik. IfetfUo I** kl * U« takaj n* deln. |e ,U «i». Trije reievalei uradniki * - Carigrad, 22. sept. - Vel ko al« oaeb Je naile smrt v kinu v Hmimi, katerega J« vieraj uničil polar. največji aav > Vupajfu Chicago in okfli«» V sredo večjidel ja*»« Hi b^J »orko ki v škodni vatraH. «ota* M« ob 4:37, zaide afc f iO. PROSVETA QLAflILO MjOVKWKI WAttOPHl rOPTOMB JSPHOT» LAITHUTA SLOVlNS¿k HÀàôckà fOOTOI^I J^NOTI M Cen« -Ut pe 4er»f». BehetW se ne nešaje. = = TOREK, 23. SEPTEMBRA ESS üw«.. i^j&T^ï , rr;°u zli* 'V? ri Uto ta llJft w tal WNNI Chk—O 16.61 M Uto, $6 *6 m M tato, 1.66 ee tri mhn, h. w mos«««»*« 16 00 ___ ______ Ik^rta ve* Ur lo» «db e -PROSVETA- MTHE ENLIGHTENMENT" Org— •! U tta «Willi Wall—I 1—Ik S—My. Aov«eas«sg raSes eo agreement._ loot United SUtoJ («se.pt Ctdceco) ud Ctttfe 66 7T3T . »»»4 foflgn ««—trice |6 00 p«r yeer. »kHiera J fl« Wfcklwmrir Imm!^ hSL'mÜh Uta. FNMta J« pwf JEKLARSKI TRUST JE ZOPET SPREGOVORIL. United States Steel korporacija ne bo pod vzela Nobenih korakov proti odredbi, s katero je federalna trgov-ska komisija odpravila razglašeni "pittsburiki plus štetem". Tako poročajo brzojavke iz Washingtona. United States Steel korporacija, ki je med ljudstvom poznana tudi pod imenom jeklarski trust, je nekakšna voditeljica med kompanijami, ki se pečajo s produkcijo jekla in železa. Enkrat je bilo že poročano s pridržkom, da je "pittsburiki plus" odpravljen. Povedano jc bilo, da ga je odpravila federalna ti^govaka komisija, toda ne ve se, kaj pod vzame United States Steel korporacija, ki ima lest» deset dni časa, da odgovori na odredbo. United States Steel korporacija je lepo molčala dva meseca. In kdor je gledal tržna poročila o jekty in železu, se je lahko prepričal, da se je družba poslužila teh Šestdeset dni, da je jeklo in železo prodajala po starih cenah. Velebizniftko časopisje se ni prav nič zgražalo zaradi tega, ampak je zadevo smatrala za nekaj, kar se razume samo od sebe. Družba mora preje preštudirati, kakšne korake podvzame, v času tega premišljevanja pa množi svoj profit po starih cenah, ne glede na to, ako so take cene upravičene na trgu. To je kapitalistična morala, to je morala jeklarskega trusta, sploh vseh trustov in korporacij, ki so bile ustanovljene z namenom, da se množi in množi dobiček delničarjev. Jeklarski trust ni odjenjal še nikdar napram javnemu mnenju, ako to ni bilo v njegovo korist, in še takrat je bilo njegove odjenjanje zelo dvomljiVe vrste. Upiral se je v uvedbi osemurnega delavnika z vsemi močmi. Ko sp jeklarski delavci sastavkali, da si priborijo osemumi delavnik in priznanje unije, je jeklarski trust rajše potrošil miljone, da razbije stavke, kot da prizna upravičene zahteve stavkujdčih jeklarskih in železarskih delavcev. Ko so se pa zdrobljeni stavki pričeli zanimati za položaj jeklarskih delavcev tudi drugi sloji in je pričelo javno mnenje pritiskati, da se dvanfcjsturni delavnik odpravi in uvede osemurni delavnik, je nekega dne jeklarski trust slovesno naznanil, da je uvedel osemurni delavnik. Vse se je veselilo tega naznanila, toda veselje je bilo veliko prezgodaj. Kasneje je izvedel svet, da je jeklarski trust uvedel osemumi delavnik pri tako majhnem številu delavcev, da ni vredno govoriti o osemurnem delavniku v jeklarski in železarski industriji. Tako je jeklarski trust pokazal svojo dobrohotnost do delavcev, ki je bila od znotraj votla, od zunaj je pa ni nič bilo. Ampak dosegel je svoj namen. Pri ljudeh, ki ne čitajo delavskih listov, je pustil vtis, da po očetovsko skrbi za svoje delavce. , "Pittsburiki plus" je" odpravljen. Ali se bo znižala cena jeklu? Pittaburftki plus namreč pomeni; ako je bilo jeklo izdelano v Chicagu, tedaj je moral zanj kupec plačati ceno, ki jf veljavna v Pittsburghu, poleg je moral pa doplačati Še vožnje troftke iz Pittsburgha do Chicaga, daairavno je bilo jeklo izdelano v Chicagu in ni nikdar videlo Pittsburgha, Jeklarskemu trust u je ostala vseeno moč, da določi cene jeklu sa čikaški trg, ki je bilo izdelano v Chicagu ali pa v bližnji okolici, akoravno je "pittsburiki plutN odpravljen. Jeklarski trust se lahko poaluži te svoje moči in določi tako visoko ceno, kakor je bila stara, kadar vidi, da je napočil čas, da izigra tako potezo. V volilni kampanji smo in takrat Wall Stmt prav rad izigra take poteze, od katerih upa, da prinesejo njemu najbolj priljubijaaamu kandidatu zmago. Ako kandidat zmaga, se lahko to sopet popravi po volitvah tako dobri), da privatni vel«»blwi»ki interesi nadomestijo, kar se Isgu bili s svojo poptafclJlv<«tj<> pred par meeeci. Komaj mesec in pol nas loči od dneva volilne Mike in zato je sumljivo, da je jeklarski trust kar čez noč postal radodaren. SLIKE IZ NASELBIN. Is Ohija. — Nt potovanju po tej d ris v i sem s« u več dni vstavil r Lorsinu, kjer se je med osmim in petnsjstim (vitevii obs dne v«) septembrom t l vršila konveneijs J. 8. K. J. Rudoiph Perdsn, predsednik organizacije zadnja Štiri lets, je bil izvoljen konvenčnim predsednikom, John Kosiček p« podpredsednikom. Zapisnik sta vodila Slobodnik in Mnrn. Konvencija je baje sestajala is 137 delegatov in odbornikov, toda pri glasiva-njih je bilo oddano naj vil je število glasov 124. Običajni poveril ni odbor in ps odbor sa prošnje in pritožbe sta bila izvoljena, nskar se je prešlo nsjprej na poročile odbornikov in delegatov. Vsi so predloiiii spisana poročila, kar je dobro in prijetno posebno zapisnikarjem, ker je njih delo s tem olsjšsno in pa nevsrnost zs polno-te ▼ imenih in Jtevilksh j« od-strsnjens. Po poročilih je konveneijs najprej vzela v pretres združenje. Ds se orgsnizseija združi, je bUo od. danih 20 glasov; ds ostsne še vnaprej samostojna, je bilo pa potrjeno s 104 glasovi. Nsto se je spre-jelš rcsolucijs, da J. S. K. J. sprejme vsskp slovansko podporno organizacijO, ki prisns njena prsvils. Druga vsžnejša bitka je bila za izpremenitev imena. Ds se ime U-premeni, je bilo 35 flseov; ds o* stane sedanje ime, je pa flasots-lo 89 navzočih. Prizor tretje bitke je pa bil o-koli uradnega glseils. Sklenjeno je bilo z 91 glasovi proti 31, ds J. S. K. J. izda lastno glasita tednik. z imenom "Novs Doba", na štirih straneh. Urednik in uprav nik bo v eni osebi in bo prejemsU dianapolisu, Indians, v Ičtu 1928. plačo, ki ne sme presegsti 1200 mesečno. Olsvni odbor je poobls-ičen, ds nsstsvi uredniks-uferav-nika, sodeč na podlagi tozadevnih prijsv o zmotnostih kandidatov, ter za kakšno eeno bi kdo hotel delati. Liât se bo tiskal v tiskarni, ki bo najcenejša,. in ki bo dala najboljše pogoje. V poštev pridejo slovanske unijske tiskarna. Izvzemši tu navedenega, pravila niso kaj prida izpremenjena. Konvencija Je začrtala nekam bolj strogo nepristransko stališče, izključivši ne le vero in politiko b jednote, temveč sprejel» js tudi točko, U posebej izrecno povds-rja, da se ne sme šalit! osebnih prepričsnj svojih sobra tov. Kako homo orali radi te točke v prihodnjih štirih letih in koliko korespondence bo radi tega imel brat Kočevar (preda. porotnega odbora), ▼ Pueblu, Colo., bo pokazala bodočnost Fskt je, ds je telko kakšno ^pošteno siniti, ne da bi m šalilo osebno prepričsnje nekaternikov, ki sa nepristranoet smatrajo svojo fronto — in prav nič drugega ne vpoštevajo . . . Desetega septembra svečer je bil banket, ki je trajal čes polnoč. Nastopilo je veliko govornikov, nekaj še precej dobrih, dasi preteč enolične vsebine; nekaj pa bogate slsbih. Pred ensjetimi leti sem bU delegst te organisseije, pa moram priznati, dsai amo takrat preeej reformirali in vrgli moli-ter is pravil, da ni bilo toliko èa* akcionarnega sentimenta v govorih, kot ga je bilo na tem banketu. I Vil »ko amo Imeli videti nepriatra-nost v praksi — in reči moram, da izgleda "punca" vse drugače, kot pa v^teoriji... Par povabijo* nih govornikov je šalilo čut in oaebna prepričanja precejšnjega števil* delegacije in Članov* V ostalem ozira je *a bil ban* kei veestranako zsdoveljiv in za-baven. Igral je Tomaiinov orkester, in bilo je zapetih več eel in dnetov y slovenskem in angleškem jezik«. CelS četa šen in deklet'je stregla omizju s okusnimi kuhinjskimi produkti, in tudi vokaličnf organi so bUl poirebno namočeni s blagodejno kapljico, da ni kateri izmed oratorjev prej omagal, predno je umetniško raspodehl svoje plodovi te Ideje nad emK zjem ... sli bolje rečeno, pose jal neprecenljivo seme — evo je duhovite besede ir- na rodovitna tla ... to je v srca blagih in lojalnih poslušaleev. Ako bi kdo t» ga namena ne razumel, je pred-•ednlk le poeebej tozadevne po-jMftfc O banketu je poročel tedi lokalni Ust "The I*>rein Journal ter Imenoval banket najvišje toč-ko s bore vanje •• Jngeelovanake Narodu« Jedrnat*". Torej v je v-noeti, pred dragimi narodi, «me »keraj rajši ««narodni *, aa de-mate raaaeere p« kljub nepristranoet! kelemo g Imenom, da «ma katoliška organisée*j« Ako ke kotel« p«siatl organizacije n* »treneka. ee ks «lenttr« mnrsl« J.o posluiiti referenduma takoj Novem letu. V petek zvečer šo Loratnčani priredili dve Šaloigri, eno v slo-\< iittkem, in eno v angleškem jeziku, v počast delegaciji. Po tem programu je bil plea. Tudi v so-I jot o zvečer je bila veaelica, toda precej delegatov je šlo v bližnji Cleveland. V pondeljek zvečer je.bilo delo konvencije končano. Po novih pravilih se boste lahko zavarovali za S2000 amrtnine, teti $3 dnevne bolniške podpore. Odbor ee-Btoji: Pet članov upravnega, trije r-lani nadzornega, ter pet članov porotnega odseka in zdravnik; skupaj štirinajst članov jednoti-nega odbora. Združevalni odbor je odpadel in bo vbodoče te posle vršil jednotini upravni odbor. Novi predsednik je Anton Zbaš-nik iz Pittsburgha, Pa. Ostali odborniki ao akoraj vsi prejšnji ponovno izvoljeni, le da je nekaj novih v porotnem in eden v nadzornem odbori. Urednik-upravnik, katerega bo nastavil Jednotini odbor, bo sma t ran l^pt odbornik in bo inuel ae-dež na konvenciji; ne bo pa imel pravice glasovanja na odborovifr sejah. Plače so določene: Predsednik in blagajnik imata wak po $40 mesečno ( podpredsednik $20 letno; tajnik $250 mesečno; blagajnik neizpl. smrtnin $15 mesečno; predaednik nadz. odbora $10 mesečno, ostala nadzornika po $60 letno; predsednik porotnega odbora $75 letno, ostali porotniki po $.15 letno; zdravnik pa prejme od vSake listine 25 centov, Poroštvo blagajnika-je $40,000; tajnika pa $25,000; in blagajnika neizplačanih smrtnin pa $10,000; ostala poroštva so od $*K> do $2000. Prihodnja konvencija ]fo v In V nedeljo dne 14. *acptembra 1924 je dramatično društvo "I-van Cankar", v Clevelandu, O., priredilo igro "Martin Krpan", pod rešijo Avguste Danilove. Igralno osobje je v splošnem precej dobro izvršilo svoje predpisane naloge. Dopadel se mi je prolog igre, ko je Dsnilova razlagala lcrogq otrok, kaj je bil in kaj jc vse uINdll Martin Krpan. 8 pri-jetnim gubam, in tudi jako razločno je pripovedovala — le nekoliko prehitro ja govorila. Otro-ci oči vidno niso mogli tako hitro slediti poteka raslage, kajti Več deklic sem opazil, da so najbr* i-ele miali prH'kendiju", "doli-eah", ali pa doma ▼ "pentri' Maske in kostume so biU šnem precej dobri; in k sa vse uloge izvrstni po Cezar Janez (Jurman) jtfl kretnjah in nastopu dober, daai ae mu ni bralo z obraza, da je država r krempljih silnega sovražnika. ki ma je pravkar ubU aina. Govoril je doetl glasno, a premalo razločno. Cesarica (Rogeljeva) In princesa (Trugcrjeva), sta bi-li dobri v kretnjah, mimiki in govorici. Princ (Rogelj) in kancelar (Grill), sta bila v vseh ozlrih "fajn", le enkrat sta se pod nepravimi okolščinami znajdla na odru — in kancelar, uvidevši svojo napako, je vso reč še prece premetno popravil. Ministri so bili vsi prave po-osebljenosti klavrnih in plitkih kreatur na visokih državnih mestih. Znalo so predstaviti izvrstno sliko vseh korumpiranih ministrstev tedanje — in velikega dela ministrstev sedanje dobo . . J Skratka t Izvrstno l Igrali so Česen, Terbišan, Klemenčič in Ho-movee. Državnega tajnika (De-bevčeva), se mora pohvaliti glede finega nastopa in gladke govorice, daai je "bil" akoraj prene šen v izvrševanju svojih državnih poslov. Pravi Up je bil Martin Krpan (Gorshe)j kakor' tudi njegova Mati (Margeno va) in NeŽika (Močnikova). Res je, da so imeli vsi trije simpatične uloge, res ps je tudi, da sobe le dobri karakterji. ampak »o tudi fino in neprisiljeno igrali. Napaka je bila le v prizoru, ko ao Martin in tihotapci prineeli eolTVsi so adihov.li. kako težko nesejo vsak po eno vrečo. Opazil sem le enege, ki je res težko nosil; dva sta markiralo le sa silo t potrti pa je držal vrečo tako, da je štrlel« od rame vodorerno. Bolj je bil« verjetno, da neee napihnjen balon, kot pa vrečo soli. Krpen je nosil dve vr^či soli. i« to a vidno lahkoto In na rami j« držal vreče pravilno. Namen je bil pokaaati, da j« Krpan selo bolj moč««, kot oet«li tfcttapei. Učiaek p« je bil t«, d« le oni, ki je noefl vrečo, kot d« je balon, močnejši kot ssm Krp«n Brda v« (Trager) Hi otUlbki (gMpiei Qf«n in lp«ve«)( m bili prev teko popolni v rarh ostrih. k«t je bila Krp«««v« skupin«. Naj- lepša prizor« st« prvi n« Krpanu vem domu, drugi p« v Brdavso-vem vrtu pijo vino, prav podoma-še prigriznejo, ter par lepih za-pojo. Zraven eta mati in Nežtka, ki "ima Martina zelo rada, on pa njo", t>a si ne upeta povedati Krpan se bolj zanima za svojo kobilico, kot p« z« dekle. V Brdevso-vem haremu ata odaliaki s petjem zabavali Brdavea in umetno tekmovali, katera ae mu bo bolj do-padla. Ta prizor so vsi, ki nastopijo, zelo dobra igrali Tudi boj med Krpanom in Brdavsom je bil dobro vojevsn. Igra v splošnem ni le zabavna, pač pa tudi informativna — in s« mislečega človeka celo izobraževalna. Društvu "Ivan Cankar* čaati-tam na tem uspehu. Napravilo je dober moralen, gotovo tudi fi-nančen uspeh, kajti kolikor sem jaz videl, so bili rzi sedeži velike dvorane Narodnega doma zaae-denl. Vstopnina je bila 75 centov, pa odkrito povem, da bi smela biti še enkrat toliko. Vse to sem ^napisal na podlagi nepristranskih principov, in u-pain, da bodo tako tudi sprejeU vsi prizadeti krogi — Frank B. Tauchar. JAVNA GOVORNICA. Glasovi član• postavijo lavorjev venec n« gla-ij|vo< Tistih par pevskih moči, ki jih imamo, se dele. Zatorej ni pričakovati uapeha ne pri enem ali drugem pevskem društvu. Upoštevali naj bi izrek t Sloga jači, nesloga tlači. — John Ban. Ooverdale, Pa. — Vsak dopisnik naj prvo poroča o delavskih razmerah, zato tudi jas pričenjsm z njimi. V premogovnikih delsjo tukaj vsaki dan, ampok rudarji nimajo od tega velikih« koristi, ker so vsi prostori prenapolnjen) s delavci. Pitteburgh Coal kom-paniju lest u je v tukajšnji okolici še največ premogovnikov. V vsakem satohlen prostoru delata po dva delavca, ¿ako da delavci ne saslnžijo Še sa vsakdanje po-trebščine. katerih cena gre vedno gori meato doli. ' V našo naselbino je prišel neki ptiček dne dvajsetega avguata. Izdal se je sa krojača. Nagovarjal me je, da naj si izberem obleko, katero papravi v krojaški delav-ei v Pitteburghu. Pripovedoval mi je, da je tak« dober kroječ, d« j« napravil š« po pet oblek n« dan Znižal je tudi e«no obleki in oblek« stane samo $23.50. Z« površno suknjo računi le $19.75. Jeziček ara je tekel kot aassassaa kola. V prešel me je t odi, ako I-mam fante na hrani in »t «novanju Povedal "sem ma odkritosrčne, d« imam dv« fant s na hrani ia stanovsnju, p« d« nista sdaj dom«. Odšel je, pred odhodom je p« rekel, «k« dobi aaračilo sa štiri obleke, da jo ««pravi m polovieo ceneje. i bili ljudje mogoče bolj pu ni. Z bratakim pozdravom! Prodal Budolph. Razno. Bajdba is lsdsn dobe. V b midegga pri Lincu so kopi lovico za opeko. Pri tem so teli kopači na čudno zobovje, koj so obvestili linški muiej, je poslal strokovnjaka na 1 mesta in apravil stvar na vi Dognalo se je, da gre u v3 takozvanega divjega konja ua hemionus Pall) iz ledene d ki se jc v ilovici prav dobro -nilo. Lastnica opekarne ja rila dragoceno najdbo goro, atrijskemu muzeju v Line«. Ko« ali lena? V libsnr-pogorju živi kmet KbslU-ki je zanimiv spolni izrodet menoma je namreč mož in »na točno po koledarju. PrvU» P«*' v meeecu je mož, potem pet žena, dalje štiri dni zopet J štiri dni žena, tri dni moi dni žena in slednjič dvs dni ia dva dni žena. Poslednji predpoelednji dan v mesecu f li' žena pa mož, ksker je pai vrsti spol. . jUnaka r meniikib kntah Enaki listi pripovedujajo sl^ zgodbo: V neki samostan Moskve je «vojčas vstopil nič z imenom Aleksjej Dobra l>rior ga je sprejel rt ® Cez nekaj dni pa j« na «rsj» like presenečenje ur"«™ ^ lekajej ni moški marveč Menih je priznal da je r«a r apola in da "J^JT* cina. Dekle Jc * ee po smrti svojih J^T? k glo preživljati^ jo ae obleče v ««škef a. k rr " ^ ki lažje našU deloin ra^ da čez malo časa sej' ras^ ,n stan. Pr»or je koj P^ ^ to. naj «atane kot sm*J p stira. ^tods aovoliu »"J^l 00 p«n«či „jimvram^unkjb^ ^ ki« je v to privolilo m ^ .«, ko ee je ° "" J en* Ijivo koš«titi okoli P^JZZ •roje Zepuičen» iekle ^ „ I>o perods ea j« ^ po porod« P* ^ Ji ««itiirilii otrek« k " . 1 jO V PROSVETA [»ne n priznal u«or in farana. . U f izpovedi, da J« . mto ker «t» m mu Irtvi milili". Varnon, HL - B®* U Hight, pastor metodi- fare v lili. Bt» j« 22. naredil dolfo izpoved JisL, d« j« * arzenikom za-ivojo ženo in faraiia Wil- ; gwfetin«. Dvojni umor ja radi tega, jo rekel, ker bi kdo kaj slabega mislil p in Sweetinoyi ženi, kater» iredcU o zastrupljenju. oven je dejal, da je dal .obema "iz razloga, ker sta p^več smilila." Državni __ Thompson v Mt. Verno-rekel, da bo zahteval do-, jedo za duhovniškega mo- .. Vernem, 111., 21. aeptem-Ko je državni pravdnih on ve«! ur izpraševal ob-duhovna, je naznanil, i ftlo v tej pravdi za življenja _ Ilighta. Pridigar je že j priznal, da mu bo šla trda, gdejo zdravniki strup v novem želodcu. Državni je nameraval nadalje j izpraševanje celo noč oval je, da bo duhoven pri ["svoj zločin. Irzojavka, ki jo jc prejel Xi «gleda «Tesse Reece od Villiama D. McNallyja, Iz duhovnovo zatrditev, češ, j nedolžen. . McXally je brzojavil Iz Chi , da je Wilford Sweetln umrl utrupljcnjem z arzen ikom iti brzojavki je bilo v Swee< en želodcu več smrtonosnega kakor v onem ge. Hight, e tudi preiskal dr. McNally iga duhovnovi aretaciji in ■ nagibov za morebitni li umor so uključeni v obtož ki jo jo sestavil državni nik Frank G. Thompson, je izvedbi, da- je bil pridi-[večkrat v družbi z go. 8wee-ki je bila mlajša in mi-ejsa od ge. Hight. Kakor državui pravdnik, jo pridi-Umoril najprej Sweetina, po-► po if go. Hight, ker je a tem odpraviti ,v*ak zadržek za v i po. Sweetinovo. Higlit je umrli pred kaki-idvfma tednoma, Sweetin pa l lestimi. Po smrti obeh je go-u postavljala imeni ge. Swee-prijetepa duhovna v zvezo, ili a- nekaj je prišlo na dan, liila zadevo še bolj zapleteno, »i pravdnik" je izvedel, da tremi leti umrlo neko de-Ccntervillu, 111., za prav lim zastru pij en jem. Sliko ti-dekleta so 4fišli na domu "ifpa duhovna. Ta je rekel '»m. da je Wlo tisto dekle v »prijateljskih stikih z njegovo ali .In pa sc nikakor ne fcipominjati njenega imena, »j^ovi izpovedi j« deklica u- • aeeuulotna potem, ko je pila »i« nt-koin pikniku. Hzvni pravdnik Thompson je bi i- i/praaanju ge. 8weetin Wjljn«"'kM, da ni bila ta so- \ «iuliovnovem zločinu. f*»1»ii. da ni imela /»vojih 1 v umoni hvnjegg moža ali ge. « " J" r,',:o|. 41 Ali lahko pa »Ia iK-dolžna žrtev duhovpovc Mm " P " t in ae ni obveščena o • našli »trup v Želodcu *«« "«'./a Kaj ba rekla, ko ' •».! ui znano. Njena P«. Bumpua jc že veČ-da j,. hU njegov mori-«»koven Hight, če najdejo • »organih njenega brata. Delavske novic«. ______ t ' (»d*atod Prem.) * 2lvl delavec v Nemčiji Tovarniški delavec v danea povprečno VJr .g, *1rAni mofg pU|. 'S deset funtov «T* * do 40 oentor „ Ljudje bede živeli pe 1000 let. Philadelphia, Pa. — Pruski znanatvenik dr. FriU Haber, ki je ravnatelj pruake kemične akademije v Berlinu in se aedaj mudi tukaj v tem mestu, kjer obhajajo Franklinovo stoletnico, je prerokoval, da bodo oaebe, ki ao aedaj v prvih letih svojega Življenja, ostale skoro vedno mlade. Ljudje, ki so sedaj srednje starosti, bodo lahko živeli najmanj 1,000 let A-11 ne samo to. Celo ekonomako življenje bo temeljito Izpremenjeno In skoro desetkrat močnejše, kakor je sedaj. In Maltove postave bodo desetkrat silnejle kakor aedaj, ko je življenje omejeno na šestdeset do sedemdeset let. Čo bodo ljudje živeli po 1,000 let. potem bo doati več rojenih kakor jih na umrje, in prebivalstvo bo tolikšno, da ne bo dovolj prostora zanj na zemlji, Če ne bo vpeljana atroga porodna kontrola. Ta podaljšanost Človeškega življenja pa bo morala preatati oči ščenje raznovrstnih enizem. Enizma je sestavina rastlinskega ali živalskega izvora v telesu in povzroča kemično reakcijo, ka kor n. pr. oksidaeijo. Znanstveni ki so menili, da bi aa dalo bčilče ne enizme rabiti za bojna ered stva proti boleznim in za podalj šanje našega življenja. Dr. Haber zatrjuje, dl je ta teorijg bistveno popolnoma pametna in zdrava. 50 do 75e Vfunt EV ** funt govedine, 12e Ub*' do : ra ^■MMHpM trifk Por orno izvoljen. V nMeljo so bile T vi M been C.kaáke deiov-;z* leto. OOOLIDO* SI JI HOT1L PW-KUPITI JEZUITOM (Nadaljevanje a prve atranl) kom jezuitske organizacije. Opisal je okolščine, ob katerih je bi la jezuitska družba ustanovljena pred dobrimi Šestimi stoletji. Namen tiate ustanovitve je bil napeljevati ljudi k pravemu pojmova nju svetosti najvišjega bitja. "Naša ameriška vlada je bila posledica prizadevanja, ki je atre-milo za uatanovitvijo ustanov, ki bi naj prinašale ljudstvu kar naj več haska," je rekel predsednik. "Razred in privilegij sta bila iz vržena, avoboda in priložnost ta jamčeni. prizadevali so si z njimi ustvariti razmere, o]} katerih bi naj bilo delo pravično plačano, ljudje pa posedovali vsal; svojo lastnino H kontrolirali laatiio vlado." Uatanovitelji ameriške vlade so. priznali zemeljsko in duševno oblast. Podlaga naše neodvisnosti in naše vlade ae naslanja na temelj na verska prepričanja, je napačno trdil predsednik. Bistva amerilke vlade ae nika kor niti oddaleč ne da primerjati s principi katerekoli verske u«ta nove. Kdor trdi naaprotno, se mo ti, ali pa si prizadeva z napačni mi zaključki pridobiti vpliva in veljave med katoliškimi ustanovam. Ameriška vla % nima niti od daleč nobenega atika z verskimi organizacijami. Možje, ki sedali podlago ameriški Uniji, ao ae ravno izkušali otreati vsakega verskega vpliva. In to prizadeva nje ae jim je tudi posrečilo v pol nI meri. Katoliška jezuitska družba je učila in uči še danes, da ptihaja vsa oblast iz nebes, od boga. Ti sti, ki so sestavili ameriško usta vo. so pa dejali, da pride vae ob last vsake vlade od ljudstva aa ljudstvo. Načelo, ki je glavno in vodilno pri vseh jezuitskih organizacijah, načelo 'Po bogu za bo g a' so zavrgli ustanovitelji »»e riftke republike, jn gai takisto za metu je jo socijaliati in vsi drugi napredni ljudje. Potemtakem «e ti veliko bog strinjajo In sklada jo z načeli ameriške ustanove, ka kor pa se verske organizacije t jezuitidco vred. OOLOMtlA PKICAKU/I VS6JB Kakor poroča federalni depert-ment z^ delo v evojlh tedenskih "mednarodnih delavskih veateb". južno ameriška republika Colom-bia pričšlcuje večje Itevllo nase Ijencev iz evropsltfft kontinentalnih dežel Ta prostrana republika ima neskončno količine dobre zemlje na razpolago p™.fokn PHapatriek je__ H It aieer so- eielieti CT^ÎrF ^ i l gl iivrševalni od- r p*1 °p0Z4C4j% " K* fižola, S8e za. ^^¿^ liruAke in bre> ' ^^ j*™** «^«i M H funt. Obleka U,B ^^ ^ je ekollčlna. da se je cnatno orne- jilo priseljevanje v Združene dr- žare -F.LII tirad je v ______včeraj d*mom*rireU Pretlkandida protf vojni f velikimi obhodi In -,--- «- dmdi e geriiai. hmmuàto anglrékih in f kwêêêèêM Vesti Iz Jsgoslavijs. Na Hrvaškem so u postavili pokrajinsko vlado. Hrvatje ao selo sadovoljni. Pribičevičevcem ae pa noa pobeša. Carinski dohodki. V tretji de-aetini meseca juija ao znašali carinski dohodki 49 milijonov 888,-130 Din napram 47 miijonov 567,337 Din v istem času preteklega leta. V dobi od 1. aprila do 31. julijah. I ao carinaki dohodki Jhaiali 522,680.763 Din. lanskega leta vistem času 504,910.795. Jajc so Izvozili meaeca julija ia naše drSave za 583 mili^nov Din. Od te vsote odpade na Švico 16.9, na Avstrijo 11.7 in na Italijo 7.4 milijonov. Kazbojniške čete so v južni Srbiji napadle in aažgale vas Veliko tfobrlnje, ki leži 5 km od kraja, kjer je prejšnjo noč prenočeval kralj Aleksander na poti k »Javnostim v Peči. Iz Novega mesta. V pondeljek dne 25. m. m. zvečer okoli 6.,ure Î*p potolkla toča vse pozne pridel :e (razen krompirja) v občinah Žužemberk, Dvor, Ajdovec in dmihel-Stopiče. Me •«« vrm, Raa«.. aa tafaaaead. Maa Mar«, Ra« 199, Raki, Mi««., sa se«e*asaea4 Mih« taeat. 94SJ S. Wiaehe«l«r Si., M«rray, Utak. I Nndsomi odbori Fraak talts, pr«d«edalk. S9S9 W fllk 9l.. Chiaaea. III., Praab So«,.k. MIT Pr»«»ar Aaa^ Člavalaad, Ol, WUIiaai SilUr, 4404 Si. CUI« , . , Zdruiitvooi odbori Psedsednlhi Praak Aiai, 1114 9«. ^r««f«r4 A««., CkUMa. IU. Jaika Or««, S#S9 W. Stik SU CkUa»«. I0T Jea. 9k«k, 9404 OHaa Ci.. Clevslaad, Okla. VRHOVNI IDRAVNIKi Dr. P, J. Rara. 9SSS 9«. CUlr Ava.. ClaralaaA O. POZOR! KeeeiMadeasa a >L edberalkl. ki delaje v «rada, •a vrii laaalai V9A PISMA. U a« aaaalaia ee eesla gl «redsedalk« aa «ad«v«i Pra4aadeM«ve S. N. P. J.. 999T49 Sa. U««d«U Ava.. Ckiaaea. III. VSR ZADEVI ROLNISKt PODPORE SE NASLOVE, Ralaiika |«|. aUlaa 9. N. P. JH mit4i S«. Uw«dala Aa«., Chleage. III. DENARNI POSIUATVI IN STVARI. hI s« iMaja si. Isvrlaalaeca adkara ia Jadoala rakla se aaal«««i TajaUlve S. N. P. J., S9SI-SS S«. Uw«. 4«l« Aa«n Cklaava. III. V»I ZADEVE V IVI I I ILAOAJNISKIMI POSLI m aullljaja aa ««•Uri Rlae«Jaiilr« S. N. P. J« 9SIT4M Se. Usradal« A v«., CkiMf«. IU. Va« arllaftka ilrii aaalaraeja v gt Isvvševalnem «dk«r« te ««J pošljejo Praak Zaita«, »r«4»«4alkw «adaaraaea «dkM«, šlfsv aaslev je s|araj. Val arlslvl aa gl e«r^«l «daali se aa| e^Ujaja ka aa»Uri Jaka Uadev* wo«4. 4M W. Har »tH SprlagHsMl IU 1 Vsi «eplai la 9r«gi aplal, »••«••II«, aflaal «arai^laa Ia «pUh vse kav Važne podrobnosti gle do potovanja v taoriko. Mnogi vprašujejo, dadl pri seljeocc J mora priskrbeti potn list od svoje vlade, predno ae obr ne na ameriški konzulat za pri seljeniiko vizo. Res je temu tako kajti konzul zahtev* od prosilca da ookaše potni list (paasport) svoje vlade. Vias na potnem listu ni aieer več potrebna za priaeljtn ce, kajti ameriška priaaljeniška «».blast zahteva od priseljenca le priseljeniško vizo, izdano od ame riškega k/inzula. Pač pa ameriški konzul zahteva potni lint kot dokument, kl naj se priloži prošnji za priaeljeniško vizo. Na potnem llatn konzul brea nadaljne pristojbine zaznamuje, da je iadal dotid* niku priseljeniško vizo. Treba torej najprej priskrbeti si potni list od svoi» vlade in potem napraviti prolrtjo na ameril ki konzulat za izdajo priseljeniške vise. Kdor je naatanjen v Združenih drŽavah in si od ameriške priael« jenilke oblasti priskrbi dovoljenje (permit) sa povratek v Združene države ne potrebuje ob avo-jem povratku nobfnlh drugih dokumentov kot ta*le permit. Ni tre-be imeti potnega lista, viziitnega od ameriškega konzulata. Za povratek v Ameriko zadostuje "permit«1 in ameriške oblaeti drugega ne zahtevajo. Pač pa .navadno zahtevajo inozemske vlade od takega potnika, da al priskrbi njihov (»otni list aa prihod v stari kraj in odhod iz istega. Ali ameriške oblasti ae ta stvar ne tiče in u to s« tu Ji ne aahteva, da hodi ta potni list viziran od ameriškega kon-cula. Kdor torej odpotuic r Jugoslavijo na začasen obisk, naj sapro-|i generalnega priseljeniškega ko-m ia« rja v Washlngtonu u "permit", od jugoslovanskega konzula pa naj si priskrbi tak potni liet, ki naj velje toliko za pot tja kot za pot nazaj. NI treba, da ae pot nik v starem kraju podato ''per mitom" na ameriški konzulat In aahteva viziranje «vojega potnega lista Za odhod is Jugoslavije mu aadoetuje njegov jugoslovln ski poteil Ust, sa prihod v A meri ko pa aadoetaj« njegov "permit" in ničeaar drugega. Moofo ae tudi vprašuje, da li je k vedno treba poalati bodočim ao-rodnilkim priaeljeneem onih za-prteešenik fjav (affidavit), a ka-teriml ameriški sorodnik ali prijatelj jamči sa vadricveoje bodočega priseljence Ker mora ame riškl državljan aam vlažiti posebne praši. j'< da ee njegovemu sa rudniku prizna pravtea, de dobi pr aeijeniške viae izven kvote e-cirgmo.'la ae ma prune predeeet f okvirju k vete. "affidavit" le •em ob sebi vključen v one prošnjo. Kar pe ae Uč« priaeljeeeev, ki niaa if vzeti iz k»ou »iti nima-yt nraviee de prednosti v okvirju kvote, ee je I« ponovna poudarjalo. da "affidavit" sploh nI pred pissn. *eč pa je priporočljivo, da se bodočemu priseljencu pošlje tak affidavit, ker ae s tem dokaže, da ima sorodnika ali prijatelja v Ameriki in da ni vpravičan dvom, da bi mogel paatl na breme javna dobrodelnoatl. Kakor ae poroča, je najboljla imeti tri prepise takega "aff Ida vita", enega za kop-zula, enega za parobrodartko družbo (ako ga la aahtev») in e» nega za priseljeniško oblast v A-meriki. - F. L I. 1. Znanstveniki In ooolall- Socializem je znanost. Ta resnica je bila le neštetokrat povedana, vendar pa ne gre nekaterim ljudem še nikakor v glavo. Kapltaliatom se ni Čuditi. Prvič ima velik del te gospode o znanosti sploh bleds pojme. Za njihove intereee so sicer vsakovrstne panoge znanosti potrebne; ali kdor ima dosti denarja, ai lahk? najame ljudi, da študirajo zanj, pa ni Wba, da bi si sam belil gltvo z učenostjo. Oni ne bodo prizntii znanstvenega značaja socializma, ker vedo o njem prav toliko, ko. Ukor o astronomiji, geologiji ali pa o primerjevalni anatomiji. Lastni Interesi diktirajo kapltaliatom, da oporekajo znanstveni pomen socializmu, ker bi a, tem počastili njihovim nameuom nasproten nsuk in hote ali nehote priznali, da je eoeielizcm nekaj večjeea kakor navadna kupčeva!* ska ffilitika. Med učenjaki po poklicu Jih večine maje z glavo, če slišijo, da je tudi aeelalizem nekaj znanstvenega. Večinoma namreč ne poznajo aoetallzms več kakor le druge politični struje. In njim je to najmanj« samerti, kajti mnogo imejo d poti. Mogoče me celo relil težke žalosti, ki «ae je ohlla noeojt . . . ; " * IX * Ko jo Htaaa doepela. «em takoj opazil, da je nenavadno razbêrjeaai ia takoj po prisrčnem pozdravu eem Js vpralal. kaj ji je. . Bh. ta dva bedaka, namreč 11 rast ia la bolj «oporni Mordoj mi m da»«« m.ru!" ja vzkHkaila srdHo. "Ta os pravi . . . Hrast «ieer ai bedaki toda razumeti bi «soral, da se vsiljuj*, č* vidi, da koma ai da ajagal Mardej p« j« naravnost as-il Kadar ea lo petke!*» iz kile. je le M me je aovios v Toda bliskaoM jo mna- "Ej, gospodična!" sem se nsamehnil. "Mladi dami Se moro vendar samo laskati, Če ji mlsdi gospodje rožice plato!" "Čujte, gospod doktor!" je odvrnia salo resno. "Jsz se smatram za vseskozi noraalno dekle maaor Prisuati hipu nepeijetaa gal razum. : ¿jJ in hočem «o tudi biti I Brezdvomno so pokloni nekaj prijetnega« ae neprijetnegs. Toda Hrast ml jo preveč krasnoiovec — kakor da se je is knjigs nsučil veeh teh načičkanih besed! —. onega pa ni drugega nogo kake ročice, uetka, očeeca in take neelafeoetit Skratka, če ao bi bilo tukaj vsa, bi se tsr odpeljala! Kamorkoli! Toda pri vas ^i je toko dobro, tsko nepbpieno toplo in ela4ty Ne, ta dva plehka juneka res nieta vredna» ds oo odrečem taki sreči!" Izgovorila je sadnje besede tako iskreno . .. ne, kor povedal bom: telo strostno, da sam obstal Vendar eem s mirnpn nasmehom odgovoril: *To je zsms eevede neizmerno laskavo, ljuba prijateljica I Toda ono je poč nekaj drugega ... Jaz, etar človek eem samo ..." w "2e zopet ta besedfl" je yzklikpila «kore> srdito in mo pogledala tsko nejevoljno, do arm SS v reenici abegol. k "No ds," sem zajecljal "Pomizlite, moja lota P A Bog ve, koks ds v tem trenutku ne U bU vH nasi ponoviti, koliko mi jih je .,. «K0 mo brigajo vaša lata! Jss vss vidim, kskrikU its, sem le rekla I In mlsdih molkih že zsto no msrsm, ker so mlsdi!" je siknils kskor S nekim aovraitvom. Ali še ec je zdelo, ds ee je prestrašil« teh beeed. Globoko je sardela in tiho pristavila: "Sicer pa, kdo misli na to! Prsi samo, ds se počutim pri tss kakor---Tc na, as bom vsm delala poklonov!" se jo epot nsdno rezbaril«. "Ssmo da bom odslej vsak dan priksjsls k vsm I čs ne msrste izgubljati časa s msnoj, sedem v ksk kotiček ns versndi in bom kaj brila! Pa seveda ... vi hočete liveti ssml ssss ... v ovojem miru ia v slojih mislih . . ." "No. ne, drsgo dete!" eem nehote voe vzhi-čen odgovoril. "Vas mojs hits ia vse moje srce vam je vedno odprto. Bdino ..." * -t Spet eem se zbegal. Kako naj jI to povem fr;. Ia sploh t.te njene beeede, kakor se ta sapisanc, niso nič tlkego, da bi jih človek tolmačil druga-čaj toda jas, ki aem jih čul, kako eo bilo izgovorjene, jas sem morol vsdrkteti pod njimi... ' "Edino, če ne dajem ljudem po vodo so o-prevljeaje tako t" se je ogloslts Čes nekaj časa zamolkla. "Kaj satoV Za to ceno brez pomialeka! sicer po komu, ki bi ga bilo vredno vpoltevatiT Moja oaama ve najbolje — Bh nič I Jss aaoram vedeti, jss in asms pred eeboj, kaj smem in čeea ne esMSil" Ko svs govorilo vse to, je etsls pred maje verando i kajti čutil eem, da v kilo noooj ne bi stopila, tudi to W je povobll Zdej ee je nenodo-asa obrnila po ravai poti, ki os epuatl potem nedaleč sa mojo ntieo pod vlaogrodom no lepo adravilMko eeeto. • ♦ Molče eem korakal sreven oje. Kaj je bilo vee to, ker ee jo zgodilo sdajf Kako umetif Ponavljam t jas ki sem alilal, kako so bUe is-govorjene te njea% beeede, ki eem «ul to drhtenje, to prekoploaajc, to trganje, oem rssumel tudi vae tiato, kor jo ootalo neisročeao, kar' je oetelo med prokinjealml stavki! . Povdarj«m tudi, da sem napise) vee te pod vtleom. proden oem oo ssogel spet sbrati, preden aem mogel kaj prsasloUti. Zakaj kotel eem, da bodo te beeede aapiaaae prav sata, da jik bo imel peed eeboj, da ji* bom glodal ia oči v oči, kadar me ba kotol premamiti dvom, ali eem jik dilal ali ae. Zdaj aareč. neposredno pO a jik, tega dvoma ai bila. Temveč ea ee «si astaiee primlbsU v aeml grozit "IMljeai Bog. ali js moffolSf Bej ne «me MU! Saj te je nesreča eo-ssot Bajti vae, rajti emrtt" Mi vzkliki aajvsakdaajojte vrele eo ee ml eeMJevoil i "8 čim eem to seaUMIT Kaj sem aa-krivil t Osma je *.»r.l<> »deli prav meaaf Ali ni bBa le dovolj trpljenje na evetaf Ali ni. i le #orodna hrana dojenčkov. Do štirih mesecev nič drugega. In steer se daje otroku piti veaki dve uri, po noči pa ne več, kot dvekrat. Ko je otrok že starej ši, zadostuje petkrat na 24 ur. Enkrat se mu da' z ene ztrani, drugič z druge, piti ae puati otro ka vedno le 10—16 minut. ^ Prsi je treba umiti pred dojen'jem in po dojenju. Sliniti bradavico ni dobro. Razun tega ze da otroku eemtertja malo prekuhane, ohla-njene vode. Če je otrok zaprt, ze mu skuha ovsena feala, če ima grižo, riž. V vročih poletnih dnevih ni dobro, otroka odstaviti. Odataviti ga je treba pomelem. Začnite dajati, otorku drugo hrano (kaše i. p.) kar najpozneje, v 6—8 meaecu. Hranite rajše sebe 'dobro in dojite otčoka. Če otroku dajete prezgodaj cueelj, kaše, piškote i. dr. pecivo, dobi od tega katarje v želodcu in čre vesu. Od teh katarjev umre največ otrok. Posebno v vročih dnevih, ko ee hrtna skisa in kvari. i Včasih so razmere take, da ma ti ne more otroka dojiti niti mu preskrbeti dojilje. J Tu jo treba pač dete umetno hraniti. V prvi vrsti pride tu vpoštev kravje mleko, ki pa mora biti sveže, zavreto in hitro ohlajeno. Zmeša se < prekuhano vodo in oeladi s slad kor jem (ne preveč!). Mesto či ste vode se da lahko tudi riževa. Takoj od začetka 1 del mleka, 2 dela vode. Čez 3 mesece polovi no mleka, polovico vode. fin ta ko vedno manj vode in več mle ka, po 6. mesecu damo lahko sa mo mleko. > Če je otrok zaprt; več mleka, £e ima grišo, manj mleka. Pijačo je treba vedno zproti priprsviti. Ostankov ne uporabljati t Posodice in etekleniee sa pitje se mo rojo lastiti s vrelo vodo. Cevke is kavčuka odetranita, mleko se v ,njih kisa. C udje perite in jih imejte t čieti vodi — Dojenee tu di hranijo s otrolkimi moksmi; kako ee vpprablja, je navpdilo pri Ikatljioi.) V šestem mesecu lahko navadno začnemo s različnimi kašs-mi (ia otroške moke, sdrobe (farina), rila, ovsene moke). H kalem pa pridevajte nekoliko svetega razputčcnega presnega maslsu To kalo pa dajsmo le'enkrat na dan, sicer pa naj ima o-trok le vedno pitao hrano. V eedmem mesecu lahko dobi Enkrat na daa juho od telečjega, kurjega ali govejega mesa, kjer je vkuhanega nekoliko zdroba, rila ali tapidke. Od oemega meseca nedelje dajte otroku večkrat skorjleo od črnega kruha, da jo Iveči, juhi zdaj le-lahko pridenemo rumenjak od jajca. Rumenjak tsdi lahko raztep<'m<» a sladkorjem in ga damo pred juho ali po nJM£«-'a s primorno pavso. Tudi mehko kuhano dobi otrok k avoji kali prikuke: špi-načo, rumeno repo, karfijol in krompir. V dvanajstem mesecu, ko. ima le nekaj zobčkov, lahko damo nekoliko ames, ampsk le zelo nelpo meso: kurjo prve, goloba, telečji iMrije, obistno pečenko, telečji jezik, goveji fllet in Innko; tsko meeo razmeljemo v mlinčku ss meeo in zmeismo z juho. Zs eno poreijo zedoetuje 16 grsmov. Lahko dajemo tudi nekoliko kale is esdje, s moremo zelo paziti, ds ni Um nobenih lupin. luskin l p. Tukaj primer jedilnega lista m enoletnega otroka: »f « Ob 6—uri: 250 g mleka. ob io.-io^ lri. k. m barja in 100 g mleka, «u še 100 g mleka. ■ Ob Z ari: 120—150 « M juhe, 15 g mesa, 15 „ J krompirjeve kaae: ■ Ob 5H- uri: 1 rumenjalj M * 2 kg slad kor j« ¿M 150 g mleka. ■ Ob 9. uri: 250 g olelu I Ktemu dajemo otroku I njene akorje od ¿rnega krJ jih Žveči in pa m«l0 ksi« b« js. ■ Jedilni list za IV-2 letnel troka: Ob 7. uri: y4 kvsrts ml M Vi s presnim maslom osal Ob 10. uri: 1 mehko kol jajce ali pa surovo iaiee/J peno z 1 kavno žličko «l&afl K temu H kv. mleka in & ¡M ba. še Vi s presnim m^kM mazane žemlje. I Ob 1. uri: 150 g juhe z rfl zdro^om, tapivko ali ttna 1 fino zrezljano zelenjavo; M pečenega ali dušenega meJ goveda, teleta, divjaiin« «¡1 rutnine. Pri tej starosti mol meeo fino zrezati, ne pa v3 mleti, da ai dete okrepi lM in sobe z lveČenjem. K t ml -r-30 g rila, kuhanega v ■ krompirjevega, grahovegs M ja i. p. in kakih 10 g krulil žemlje. Pijača — čista vodi ni aumtjiva . Sumljivo Todal ramo prekuhati in nato «Um in šele tako dati piti. Za dobro, otrokom dajati piti mil Ob 4. uri: 250 g mleka71 šli00 "Hygiame", s "HI.d.J l p. kuhanega; 1—2 suharjil Ob 7. uri: kaša iz adrobs,! ovsa (kakih 5 velikih žlie) 11 kom kuhana. ' 1 Kako se sposna vnetja zlefl Znamenja te nevarne boleul sledeča: 1. nenadna bol^iaj desni strsni trebuha spodaj! popkom in kolkom; 2. huda ti čios; 3. slabost in bljuvaajM trebušne mišiee spodnjega I desnega trebuha ao napeta, dl čuti tam trebph trd kakor d«l Kdor opazi na ae(>i taka sam nje, mora takoj k idrarnl VČeaih ga le takojšnja operi ja reši gotove amrti. 1 Nevarna razvada j« mak I zoljčke na lieu ali nz roki ra dati z iglo, Če ni pred poraba! bro desinficirana. Če holeaMl glo kaj operirati, je vtakm najprej v špiritov plamen, kal ohladi, jo pa porabimo, h J kofcrat si je zutrupil kri, m se je sem operiral t nesnabl mm itd. !y: Strašila. Marsikatera nespsj tna mati atraši otroka, le s« ■ ga: "Le počakaj, povem a