Glasilo Občine Ormož Leto VIII, številka 31, december 2015 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice v * Stran 7: Vrtec pri Veliki nedelji Stran 9: Strani 3, 4, 5: Regijsko temovanje gasilcev na Ptuju Investicije 2015 »Moja dežela - lepa in gostoljubna 2015« Špela Borko Turistično in kulturno društvo Kog se je letos spomladi prijavilo na projekt »Moja dežela - lepa in gostoljubna - 2015«, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije. Kandidirali smo v kategoriji za najlepše vaško jedro v Sloveniji. Po prijavi na projekt smo čakali, da nas obiščejo strokovni ocenjevalci iz Turistične zveze Slovenije, si ogledajo Karolina Putarek_ Tinska klet P&F Jeruzalem je konec novembra odprla novo dvorano za ▼ penine po klasični metodi. Odprtje prenovljenega dela kleti v Ormožu predstavlja pomemben mejnik za podjetje, saj gre za eno največjih investicij letošnjega leta. Vinska kraljica Slovenije Sandra Vučko med prerezom traku. Mitja Herga, direktor in glavni enolog kleti, je ob odprtju povedal: »V podjetju smo leta 2009 pričeli z razvojem penine po klasični metodi. Danes že lahko ponudimo prve količine teh penin na trgu. Da pa smo prišli do tega, smo morali vzpostaviti naš kraj, naše prelepo vaško jedro in podajo strokovno oceno. In če smo čisto iskreni, po obisku nismo vedeli, če smemo kaj pričakovati, a kmalu smo izvedeli, da smo med nominiran-ci - med tremi najlepšimi vaškimi jedri v Sloveniji. Iskreno veseli in ponosni smo bili že takrat. Povabljeni smo bili na slavnostno prireditev v Novo Gorico, ki je potekala 13. oktobra. Prireditve sva se prave razmere in revitalizirati del stolpne kleti, kjer so sedaj optimalne razmere za fermentacijo in večletno zorenje penin. V prihodnje načrtujemo proizvodnjo 25.000 steklenic penine letno, predstaviti pa nameravamo tudi penino Rose po klasični metodi.« Ormoško vinsko klet je leta 2009 prevzela družina Puklavec. Čeprav se držijo tradicije ročnega pobiranja grozdja, pa klet ves čas posodabljajo. Njihove zadnje večje posodobitve so skupno stale kar 890 tisoč evrov. Z leve: Mitja Herga — direktor in glavni enolog P&F Jeruzalem; Sandra Vučko — vinska kraljica Slovenije in Vladimir Puklavec — lastnik podjetja in direktor Holding Vino S prerezom traku so dvorano slavnostno odprli Vladimir Puklavec, lastnik podjetja, in direktor P&F Holding Vino, njegova hčerka Tatjana Puklavec, direktorica P&F Wineries B.V, in vinska kraljica Slovenije Sandra Vučko. ^ udeležila predsednik Krajevne skupnosti Kog Slavko Bedekovič in predsednica Turističnega in kulturnega društva Kog Špela Borko. Trije nominiranci za najlepše vaško jedro smo bili vaščani Koga, Frankolovega in Marezig. Ko so začeli podeljevati nagrade, sem se počutila kot majhen otrok, ki mu srce hitreje bije od vznemirjenja in pričakovanja. Tretje mesto je pripadlo vaškemu jedru Frankolovo, drugo mesto pa krajanom Marezig. Ko sem zares dojela, da smo mi zmagovalci, da imamo pri nas na Kogu najlepše vaško jedro, so me začeli preplavljati občutki sreče in ponosa. V imenu vseh Kogovčanov sem z velikim nasmehom in iskrenim ponosom prevzela plaketo. To priznanje je priznanje vsem Kogov-čanom. Vsak posebej je prispeval delček sebe, da je Kog sedaj takšen, kakršen je. Vsi vemo, da če manjka samo delček, ni popolne celote. Ponosni smo na to in se zavedamo, da je naš Kog resnično čudovit in pristen kraj. Vabljeni med nas Kogovčane in v najlepše vaško jedro v Sloveniji. ^ P&F JERUZALEM v stolpni kleti odprl vrata nove dvorane za penine po klasični metodi Naj obrodijo želje, skrite v srcih vseh ljudi. Naj žarijo lučke, naj ne ugasne njih sijaj. Naj ima novo leto tople modre oči. Naj v njih so mir in sanje ter sreča za vse ljudi. Želimo vam blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2016 Župan Občine Ormož z Občinsko upravo 2 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE Po sedemindvajsetih letih je Krajevna skupnost Ormož spet praznovala Karolina Putarek S svečano parado po mestnih ulicah do Grajske pristave so se 11. septembra popoldne začele v Ormožu prireditve v okviru krajevnega praznika. V paradi skozi mesto so se sprehodili Pihalni orkester Glasbene šole Ormož, praporščaki, konjeniki in člani društva Koči-jaž s kočijami in motoristi. Svečanost je potekala pred Grajsko pristavo, povezoval jo je Peter Kirič; v pozdrav zbranim pa sta spregovorila predsednik Vlado Hebar in župan Občine Ormož Alojz Sok. V kulturnem programu sta nastopili Folklorna skupina »Podkev« iz Miklavža pri Ormožu in Pihalni orkester Glasbene šole Ormož. V spomin na dogodek, 16. septembra 1848 (ko so zavedni Slovenci v Ormožu na čelu z ormoškim zdravnikom Antonom Megličem in ormoškim kaplanom Jurijem Kajnikom v okviru demostracij proti nemškim oblasten in v okviru velike narodne slovesnosti na cerkvenem stolpu izobesili slovensko zastavo) so tudi tokrat z grajskega stolpa izobeseli slovensko zastavo. Na koncu je bila pogostitev za vse. S svojimi dobrotami so zbrane pogostile članice Društva kmečkih žena in Mesnica Podplatnik. Sedanjemu svetu Krajevne skupnosti s predsednikom Vladom Hebarjem je tako po 27-ih letih uspelo znova obuditi krajevni praznik in v večdnevna dogajanja vključiti večino društev, ki delujejo na območju KS ORMOŽ. V desetih dneh se je zvrstilo 21 športnih, kulturnih in družabnih dogodkov, med temi je bila tudi osrednja proslava ob prazniku, ko so zaslužnim krajanom oziroma društvom podelili priznanja. NA OSREDNJI PROSLAVI OB KRAJEVNEM PRAZNIKU SO PODELILI TUDI PRIZNANJA Kulturni program na osrednji proslavi z naslovom »Nekje daleč...« so po zamisli mag. Mateje Meško pripravili učenci OŠ Ormož. Zbrane v polni dvorani ormoškega Doma kulture pa sta pozdravila predsednik KS ORMOŽ Vlado Hebar in podžupan Občine Ormož Mirko Novak. Spregovoril pa je tudi predsednik komisije, ki je ocenjevala urejenost okolja v KS ORMOŽ, Alojz Škijanec. Med 250 domačijami v mestu Ormož in okolici so petnajstim najlepše urejenim podelili priznanja. Prejeli so jih: MARIJA PUČKO, Sp. Ključarovci 20/a; IVAN KOVAČEC, Lešniški vrh 1/a; IRENA TRSTENJAK, Hardek 18; DARJA HORVAT, Ormož, Raičeva ul. 17; ANGELA KOROTAJ, Ormož, Gregoričeva ul. 5; NADA KRIŽ-MARIČ, Ormož, Gubčeva ul. 5; DAVORIN IVANUŠA, Pušenci 35; LIDIJA KU-KOVEC, Frankovci 4; MALČKA KEGL, Litmerk 2; BOJANA HARCAN, Frankovci 2; DANICA HORVAT, Litmerk 4/a; DUŠANKA PLAVEC, Loperšice 24/b; FRANČKA TRSTENJAK, Frankovci 20; CILIKA ZLATNIK, Vrtnarska ul. 5; ŽUPNIJSKI URAD ORMOŽ. Pred podelitvijo priznanj, plakete in naziva častni krajan je spregovoril predsednik komisije za priznanja Slavko Petek. Potem pa sta skupaj s predsednikom KS ORMOŽ Vladom Hebarjem podelila priznanja. Foto: Karolina Putarek t \f\ k Ji i \ f PRIZNANJA KS ORMOŽ S KNJIŽNO NAGRADO so prejeli: NUŠA ŽINKO s Huma (9. razred) je dobitnica 4 zlatih, 7 srebrnih in 11 bronastih priznanj v regijski in državni konkurenci s področja biologije. ANA KLINC iz Ormoža, Skolibrova ul. (9. razred), je dobitnica 3zlatih, 2 srebrnih in 6 bronastih priznanj, prav tako v regijski in državni konkurenci s področja biologije. LARA TUŠEK iz PUŠENCEV (8. razred). Lara je dobitnica 2 zlatih državnih priznanj iz kemije in zlatega ter 5 bronastih priznanj na regijskih tekmovanjih. PRIZNANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI ORMOŽ so prejeli: KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO DOBRAVA Na Dobravi je vaščane že od nekdaj združevalo veselje do petja in druženja. % L t - ! ' Organizirano kulturno življenje se je začelo z delovanjem okteta že leta 1993. Kasneje se jimje pridružilo še nekaj pevcev in nastal je moški pevski zbor, ki je štel od 18 do 22 članov. Leta 1996 pa so ustanovili Kulturno društvo Dobrava. Na začetku sta delovali dve sekciji, in sicer moški pevski zbor in dramska sekcija. Kasneje se je na pobudo predvsem mlajših članov društva ustanovila še športna sekcija. Društvu so leta 2010 spremenili naziv v KULTUR-NO-ŠPORTNO DRUŠTVO DOBRAVA, ki danes šteje 68 članov. Da je društvo res aktivno, dokazujejo s številnimi priznanji in pokali. So namreč dobitniki zlate in srebrne značke, srebrnega znaka, Gallusovega in Linhartovega priznanja ter značke in tudi raznih jubilejnih priznanj. MARIJA KRSTIČ iz Ormoža Leta 1941 je bila Marija s starši izgnana iz Čakovca v Ormož, kjer z družino živi še danes. Poznamo jo kot aktivno Ormožanko, ki tudi v svojem tretjem življenjskem obdobju ne miruje. Do nedavnega je kot prekaljena finančnica sodelovala v nadzornih odborih, sedaj pa aktivno deluje v DU ORMOŽ. Je neutrudna v kegljanju s kroglo na vrvici in balinanju. DRAGO TURIN iz Ormoža Drago Turin je bil pobudnik in soustanovitelj Radiokluba Ormož, ki je bil ustanovljen 21 junija 1964. leta. Bil je dolgoletni predsednik tega kluba in aktivni član. Radioklub Ormož je s svojimi uspehi ponesel ime Ormoža po domovini in svetu tudi po zaslugi Draga Turina. ŠPORTNO DRUŠTVO PUŠENCI Športno društvo Pušenci letos praznuje 20-letnico svojega delovanja. Uradno je bilo ustanovljeno 4. aprila 1995. Društvo je delovalo že prej, vendar pod imenom Mladinski aktiv Pušenci. Športno društvo Pušenci aktivno sodeluje pri različnih športnih dogodkih v Občini Ormož, med drugim je že 18. leto zapored organiziralo ZIMSKO LIGO ORMOŽ v malem nogometu, v kateri vsako leto sodeluje več kot 200 športnikov. JOŽE BARIN TURICA iz Ormoža Jože Barin Turica se je v Glasbeni šoli Ormož zaposlil kot učitelj harmonike leta 1976. Takoj se je pridružil Pihalnemu orkestru Ormož, v katerem igra še danes. Je reden član trobilnega kvinteta Glasbene šole Ormož. Tako v domači krajevni skupnosti kot drugod po občini je vodil, in še vodi, različne pevske zbore. Leta 1997 je ustanovil in do leta 2008 vodil harmonikarsko skupino Holermuos. Za svoje delo je prejel številne strokovne pohvale in priznanja. PLAKETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ORMOŽ PODJETJE KEV, KOVINARSTVO EDI VOLJČ, d.o.o. PODJETJE KEV, KOVINARSTVO EDI VOLJČ, d.o.o., letos praznuje 50-letni-co delovanja. V vseh letih delovanja je omogočilo zaposlitev številnim delavcem. Podjetje KEV, kovinarstvo Edi Voljč, d.o.o., velja za najuspešnejše družinsko podjetje v Ormožu. NAZIV ČASTNEGA KRAJANA KRAJEVNE SKUPNOSTI ORMOŽ EDI VOLJČ, Hardek Edi Voljč je upokojeni obrtnik, sicer pa dolgoletni predsednik Obrtne zbornice Ormož. Svojo obrtno dejavnost je začel leta 1965 in jo aktivno vodil vse do leta 1993, ko se je upokojil, dejavnost pa statusno prenesel na družbo z omejeno odgovornostjo, ki pod vodstvom njegovih dveh sinov deluje še danes. Obrtno dejavnost je začel kot gradbeni klepar. Začel je obnovo cerkvenih zvonikov po Sloveniji in Hrvaški. Pozneje je izdeloval kmetijsko mehanizacijo in zaičel opremljati farme za vzrejo piščancev. Poslovni prostori so bili iz dneva v dan pretesni, zato je zgradil nove obrtne delavnice na Hardeku. Pred 38 leti je začel sodelovati z Gorenjem--štedilniki, s katerim Voljčevo podjetje sodeluje še danes. Najpomembnejše je, da je Voljčevo podjetje v vseh teh letih obrtništva zaposlovalo veliko delavcev in izučilo veliko vajencev. Trajni pečat pa je Edi Voljč s svojim aktivnim delovanjem pustil tudi uspešnemu delovanju ormoške obrtne zbornice. < Novi obrazi, nove ideje Klub Ormoških študentov 29. novembra smo ormoški študentje v prostorih Mladinskega centra Ormož na rednem občnem zboru in volitvah funkcij za študijsko leto 2015/16 izvolili novo vodstvo Kluba ormoških študentov. Z veseljem in s ponosom povemo, da smo k svojemu delovanju pritegnili kar sedem novih odbornikov, ki so pokazali velik interes in zagnanost za sodelovanje v KOŠ-evih projektih. Prav prijetno je videti nove obraze, ki bodo s svojimi svežimi idejami nedvomno popestrili letni plan aktivnosti in projektov. Najprej smo pregledali delovanje kluba v preteklem letu in tako novincem predstavili vsebinska in finančna poročila naših največjih projektov. Potem je prišel čas za razrešitev starega vodstva, ki je v tem letu več kot uspešno delovalo. Sledile so volitve novega vodstva. Na vrhu odbora so ostali »stari« in zdaj že izkušeni »mački« v sestavi: predsednik Nino Kuhar, podpredsednica Tadeja Jurinec, blagajničarka Anja Zabavnik in tajnica Nina Blagovič. Svetnica v Zvezi ŠKIS in Svetu ŠOLS že tretje leto zapored ostaja zvesta Ajda Kova-čič. V izvršnem odboru se bodo trudili Jan Šumak, Urh Lukman, Kaja Lašič in Patrik Bratuša, disciplinsko komisijo tvorijo no-vopečeni Eva Hržič, Ana Hlebec in Matic Marin, »nadzorniki« v nadzorni komisiji pa bodo tokrat Tomi Jevšovar, Lučka Havlas in Adrijana Kocjan. Seveda pa smo že v polni pripravljenosti pri načrtovanju svojih dveh največjih projektov, tradicionalnega O.F.A.K.-ja in lanskoletnega hita Zbudi se, Ormož! Potrudili se bomo pripraviti pod novim vodstvom tudi kaj povsem novega in svežega. Poudarek bomo dajali izobraževalnim in kulturnim vsebinam, saj menimo,da jih v našem programu še vedno manjka. Prvi projekt pod taktirko novega vodstva bo tradicionalna božična tržnica na Kerenči-čevem trgu v Ormožu, ki je zdaj že pojem prazničnega druženja v jedru našega malega mesta. Ponovno se bodo predstavili različni rokodelci, domači pridelovalci, lokalni obrtniki, ki bodo ponujali svoje domače, unikatne izdelke. Program bo letos obogaten z nastopom gimnazijske glasbene skupine, obiskala pa nas bo tudi godba iz Središča ob Dravi. Vse obiskovalce bomo počastili z Botanikovim čajem, s kuhanim vinom in bogračem ter s slastnim pecivom. Ni razloga, da bi ostali doma. Ekipa KOŠ vam v Novem letu obljublja veliko zanimivih, izvirnih in fantastičnih »ofak« aktivnosti, s katerimi bomo še naprej »budili« Ormož! Pa srečno 2016! < Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice 1 OBVESTILO Občina Ormož obvešča, da je za torek, 19. januarja 2016 ob 10. uri, v sejni sobi Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (soba 15) razpisana druga javna dražba za prodajo nepremičnin: 1. Stanovanjska hiša na naslovu Senešci 54, s pripadajočimi zemljišči, za izklicno ceno 26.233,55 EUR. 2. Dotrajana stanovanjska hiša na naslovu Podgorci 124, za izklicno ceno 3.995,00 EUR. 3. Stanovanje v dotrajani stanovanjski hiši na naslovu Cerovec Stanka Vraza 32, za izklicno ceno 5.695,00 EUR. 4. Stavbni zemljišči ter pripadajoča kmetijska zemljišča v k.o. Runeč, za izklicno ceno 9.022,75 EUR. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin. Te se glede na vrsto nepremičnine zaračunajo kupcu. Besedilo javne dražbe je objavljeno na spletni strani Občine Ormož (www.ormoz.si) ter na občinski oglasni deski, in na oglasnih deskah na sedežih vseh krajevnih skupnosti. OBVESTILO: Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Ormož (OPN) Občina Ormož bo v letu 2016 začela s postopkom sprememb in dopolnitev OPN. V prvi fazi priprave želimo dobiti odziv občanov, zato vas pozivamo, da pogledate namensko rabo zemljišč v OPN, ki je javno dostopen na spletni strani www.geo-prostor.net/PisoPortal/ (PISO) in Občini Ormož. V primeru, da boste podali pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta občine Ormož, natančno izpolnite obrazec 'Pobuda za spremembo občinskega prostorskega načrta Občine Ormož (OPN)', ki ga najdete na spletni strani www.ormoz.si (vloge na področju okolja in prostora). Skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju morajo biti predlogi obrazloženi in dokumentirani. Pri tem vas opozarjamo, da v pobudi navedete vrsto objekta, ki ga želite graditi in njegovo velikost. Priložiti je treba tudi grafični del, na katerem označite spremembo in predlagani položaj objektov. V primeru, da vaši objekti stojijo na kmetijskem zemljišču in bi radi ažurirali namensko rabo z dejanskim stanjem, je treba pobudi za spremembo priložiti kopijo dovoljenja, na osnovi katerega je bil zgrajen objekt (gradbeno dovoljenje, lokacijsko dovoljenje, priglasitev del, lokacijska dokumentacija,...); če pa je bil objekt zgrajen pred 31.12.1967 pa potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po Zakonu o graditvi objektov, ki ga pridobite na Upravni enoti Ormož. Pobude za spremembo OPN sprejemamo do 29.02.2016. Opozarjamo vas, da nekatere pobude verjetno ne bodo sprejete, vsekakor pa imajo več možnosti tiste, ki bodo podkrepljene s temeljito obrazložitvijo. Dodatne informacije dobite na Občini Ormož (Boštjan Najžar), telefon (02) 74 15 324 ali bostjan.najzar@ormoz.si Občinska uprava Uvodnik Pozdravljene, drage bralke in bralci, leto je naokrog in spet je pri nas veseli december z zadnjo številko letošnjih Ormoških novic. Jesen nas je obdarila z lepim vremenom in obilnimi pridelki, ki so delo naših pridnih rok, sedaj pa je čas, da si malo odpočijemo in naberemo novih moči. Še prej pa je treba postaviti božično drevesce in z veseljem pričakati novo leto, ki nam kot neznanec prihaja naproti. V tej številki Novic boste prebrali nekaj o odprtju Vrtca pri Veliki Nedelji, ki je odprl svoja vrata v mesecu oktobru; praznovali smo tudi martinovanje, ko je prišel »sveti Martin in je iz mošta neredil vin«; aktivni pa so bili tudi upokojenci na Ormoškem, kar so nam predstavili v svojem članku; predstavljamo pa še slike letošnjih investicij in novih pridobitev na Ormoškem. Torej, leto je pri koncu, to je čas, ko se ozremo nazaj, se zavemo vseh lepih, srečnih in zadovoljnih trenutkov in se v istem hipu spomnimo tudi tistih malo manj lepih in žalostnih dogodkov, ki nam jih je prineslo iztekajoče se leto. Drage bralke in bralci, želim vam, da v novem letu uberete prave poti, spoznate prave ljudi, najdete srečo v majhnih rečeh in poiščete veselje in smeh na vseh poteh. Srečno in zdravo leto 2016. Alenka Lah, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2016. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ormoz. si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 4.3.2016. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Tina Kelc, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Večje investicije v Občini Ormož v letu 2015 Širitev ceste Bresnica - Bratonečice Modernizacija ceste Bresnica Rastlinska čistilna naprava Ivanjkovci Biološka čistilna naprava Miklavž pri Ormožu Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 IZ OBČINSKE UPRAVE GD Hardek - obnova fasade Modernizacija ceste na Humu Obnova ostrešja - kapela Litmerk Širitev lokalne ceste Krčevina - Grabe Modernizacija ceste, Mali Brebrovnik Vrtec pri Veliki Nedelji GD Hermanci - 3. faza gradnje Modernizacija ceste na Humu Izvedba hidroizolacije - kapela Spodnji Ključarovci Sanacija plazu v Lahoncih Modernizacija ceste v Mihalovcih Obnova avle Doma kulture v Ormožu GD Velika Nedelja - obnova Igrišče v Frankovcih - nakup igral Modernizacija ceste na Kogu Modernizacija ceste v Lahoncih Modernizacija ceste v Miklavžu Ograja na pokopališču v Miklavžu pri Ormožu Gasilsko vozilo Hardek Modernizacija ceste v Ivanjkovcih Obnova kleti v Košarkini hiši na Kogu Modernizacija ceste, Mali Brebrovnik Ureditev odvodnjavanja - nogometno igrišče Ormož Parkirišče pri OŠ Miklavž Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 IZ OBČINSKE UPRAVE L« J JiiM-HK Parkirišče in razsvetljava pri pokopališču v Podgorcih Postavitev zvonika pri mrliški veži Svetinje Preplastitev ceste Ritmerk Sanacija plazu na Humu Modernizacija ceste v Veličanah Preplastitev ceste Vitan - Središče Sanacija plazu v Senešcih Razsvetljava na atletski stezi v Ormožu Razširitev ceste Runeč - Lahonci Sanacija plazu na cesti pri Taverni Modernizacija ceste v Veličanah Modernizacija ceste v Vodrancih Pločnik in razsvetljava na Hardeku Razsvetljava na nogometnem igrišču Ormož Modernizacija ceste Runeč - Dolina miru Modernizacija ceste v Stanovnem Modernizacija ceste v Velikem Brebrovniku Preplastitev Vinarske ulice Preplastitev ceste Ritmerk Sanacija plazu na Gomili Modernizacija ceste na Strmcu Modernizacija ceste v Velikem Brebrovniku Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 ï_Ormoške novice ZGODILO SE JE Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet dr. Pejfr Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi. Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999. Do sedaj so pobudo podprli že številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo, v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji, podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj jo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo. Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim videzom, bogatijo kulturno krajino. ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Z opazovanjem njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je treba ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje. V zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi čedalje večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, organizaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734 - 1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj sodobnega Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS g. Boštjan Noč z zaposlenimi s prepoznavnim vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informiral prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, vsi ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, naj se srečanj udeležijo in na ta način podprejo prizadevanja ČZS. < čebele./ ^etovv>x Logotip pobude Svetovni dan čebel. Učenke OS Ormož povabljene na slavnostno odprtje 21. Slovenskega festivala znanosti Irena KandričKoval Priznanje za odlično znanstvenofantastično pripoved o Jožefu Stefanu V torek dopoldan, 20. 10. 2015, je v Ljubljani na Institutu »Jožef Stefan« potekalo odprtje 21. Slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo pod naslovom Na krilih modrosti. Nanj so bile z osebnim povabilom skupaj z mentorico Ireno Kandrič Koval, prof., povabljene tudi tri učenke sedmega razreda naše šole, Kaja Horvat, Nika Horvat Sušanj in Alina Planinc, kot avtorice besedil o srečanju z Jožefom Stefanom. Spomladi 2015 so namreč Slovenska znanstvena fundacija, Institut »Jožef Stefan« in dnevnik Delo objavili skupni nagradni natečaj znanstvenofantastičnih spisov na temo Srečal/-a sem Jožefa Ste-fana. Temo so razpisali, saj v letošnjem letu proslavljamo 180. obletnico rojstva enega največjih slovenskih znanstvenikov in najpomembnejšega slovenskega fizika do sedaj, Jožefa Stefana (1835-1893). Stefan, ki je s sodobniki utemeljil dunajsko fizikalno šolo, je v svetu najbolj poznan po zakonu o toplo -tnem sevanju, po Stefanovi konstanti in po največjem slovenskem raziskovalnem inštitutu, ki nosi njegovo ime. S Stefanom so se mladi pisci (osnovnošolci in srednješolci) v svoji domišljiji lahko odpravili na sprehod, potep, na ekspedicijo ali na zanimivo srečanje znanstvenikov, kjer rešujejo probleme človeštva. Na slavnostnem odprtju slovesnosti festivala sta prisotne nagovorila in prejemnikom priznanj čestitala dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, in dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta »Jožef Stefan«, ki je ob koncu prejemnike priznanj povabil tudi na pogovor ob zakuski. Prisotne je nagovoril tudi Urban Krajcar, direktor Di-rektorata Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Slavnostno predavanje o Jožefu Stefanu je udeležencem prireditve pripravil dr. Niko Ottowitz z Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence iz Celovca v Avstriji, ki je poudaril Stefa-nove koroškoslovenske korenine. O Ste-fanovem sodobniku Jamsu C. Maxwellu je prisotnim v angleškem jeziku predaval dr. Howie Firth iz Edinburgha v Veliki Britaniji. < Društvo upokojencev Velika Nedelja na državnem prvenstvu v Kopru Anton Kace, Predsednik DU Velika Nedelja Sekcija moške ekipe balinaijev Društva upokojencev Velika Nedelja se je 14. 10. 2015 udeležila državnega prvenstva upokojencev Slovenije. Državno prvenstvo so brezhibno izvedli v Društvu upokojencev Koper. Tekmovanje je potekalo v dvoranah, zgrajenih samo za balinarske tekme. Na to državno prvenstvo se je uvrstila naša ekipa, saj je na izbirnem tekmovanju Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Ptuj zasedla prvo mesto. Na državnem prvenstvu smo pristali v zlati sredini med trinajstimi ekipami iz vse Slovenije. Naše vodilo je bilo družiti se in si pridobiti čim več izkušenj za naslednja tekmovalna leta. Po tihem pa smo upali na najboljše. Našo ekipo so sestavljali vodja in kapetan ekipe Daniel Furjan in člani Ivan Škvorc, Veronika Kosec, Milena Furjan in Mirko Rajh. To je do sedaj v štiridesetletni zgodovini Društva upokojencev Velika Nedelja največji uspeh naše športne ekipe. Čeravno smo s podeželja, smo mestnim ekipam pokazali, kako se je treba boriti na športnem polju; čeravno smo majhni, imamo pa veliko srce. S tekmovalci je v Koper potovalo še veliko navijačev, ki so bučno spodbujali našo ekipo. Ob koncu bi izrekel čestitke ekipi z mislijo, da nas v prihodnjem letu ponovno presenetijo in razveselijo. < Ormoške novice, Leto VIII, številka 454, september 2015 IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Ormoške novice_7 Mladi obetavni pesniki na OŠ Velika Nedelja Foto: https://www.facebook.com/Festival.Pesnis-kaOlimpijada/ Alenka Korpar, mentorica 22. oktobra 2015 se je v okviru 16. Pesniške olimpijade sklenil natečaj 5. Mlada Pesniška olimpijada, kjer so izbirali najboljšo osnovnošolsko pesem na temo Moj svet je pravljica. Organizatorja natečaja sta bila JSKD OI Dravograd in Klub koroških študentov v sodelovanju z Javnim zavodom Dravit in Zvezo kulturnih društev Dravograd. Natečaj je namenjen promociji poezije in širjenju literarne kulture med osnovnošolci. MOJ SVET Gledam, gledam in se čudim, kje ta svet moj majhen je? Gledam, gledam in razmišljam, zakaj ta svet takšen je? Ko razmišljam in se čudim, v mislih si naslikam ga. To je svet kot mavrica, to je svet kot pravljica, ki se dviga mi z dlani in mojo pot mi osvetli. Pia Kaučič, 4.a OŠ Velika Nedelja Letos so prejeli kar 120 pesmi iz 16 slovenskih osnovnih šol. Žirija v sestavi Ana Pisar, pesnica, Maja Visinski Andrejc, pesnica in Barbara Žvirc, pesnica in vodja projekta Pesniška olimpijada, je imela precej težko nalogo izbrati tiste pesmi, ki so po kvaliteti, prepričljivosti in otroški razposajenosti izstopale od ostalih. Povabilu se je odzvalo pet učencev 4.a razreda naše OŠ. Glede na izvirnost vsebine Foto: https://www.facebook.com/Festival.Pesnis-kaOlimpijada/ na dano temo in rime, ki niso bile »na prvo žogo«, je 1. mesto natečaja 5. Mlada pesniška olimpijada v prvi kategoriji, učenci od 1. do 4. razreda, prejela učenka Pia Kaučič za pesem MOJ SVET, 2. mesto pa Maj Meško za pesem ČAROBEN SVET. Vsi nagrajenci in ostali udeleženci natečaja so bili z družinami in učitelji/mentorji vabljeni na podelitev nagrad, ki je bila v soboto, 7. novembra 2015, ob 19. uri v ČAROBEN SVET Meni je čaroben svet, ko dobim oceno pet, ko se doma igram, da čaram. Ko čaram, se začaram v čaroben svet, kjer grem po veličasten sladoled. Ko grem po sladoled, me ustavi Pedenjped in me vpraša, če sem prišel kaj zapet. Na žalost čarovnija je popustila in me v navaden svet vrnila. Maj Meško, 4.a OŠ Velika Nedelja Dravogradu v Dvorcu Bukovje na literarnem večeru. Avtorji zmagovalnih pesmi so bili ob tej priložnosti povabljeni, da so svojo pesem na literarnem večeru tudi prebrali. Naša nagrajenca, ki sta svojo pesem z veseljem in s ponosom prebrala, sta prejela tudi knjižno nagrado in priznanje. Čestitamo! < Vstopili smo v novi vrtec Marija Klemenčič, dipl. vzg. V petek, 9.10.2015 ob 16.30, se je v Kulturni dvorani Velika Nedelja začela predvajati videoprojekcija z naslovom »Z roko v roki v novi vrtec« in geslom ob Tednu otroka »Nekaj ti moram povedati«. To je bil uvod v kulturno prireditev ob slovesnem odprtju našega novega vrtca. V program so bile vključene vse generacije, ki se dnevno srečujejo v prostorih vrtca. Nastopali so otroci iz štirih skupin vrtca (najmlajši so prireditev spremljali iz varnega naročja svojih staršev), nekatere mamice so bile članice vokalne skupine Tisa, očetje, člani tam-buraške skupine Pika poka, stari starši pa člani mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Velika Nedelja. Prireditev je povezovala vzgojiteljica Nina Tomažič, otroški pevski zbor pa je vodila vzgojiteljica Davorina Vajd. Govorniki na prireditvi so bili župan Občine Ormož g. Alojz Sok, v.d. ravnateljice VIZ Vrtca Ormož ga. Marjeta Meško, direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport g. Gregor Mohorčič, svetovalka za predšolsko vzgojo Zavoda za šolstvo, območne enote Maribor, ga. Fanika Fras Berro ter predstavnik izvajalcev del direktor podjetja GP Projekt ing., d.o.o., g. Antun Daljavec. Po kulturni prireditvi v dvorani se je pred vrtcem odvil še krajši program. Najstarejša skupina otrok je pod vodstvom vzgojiteljice Davorine Vajd zapela pesem Sonce v vrtcu malčke išče (T. Habe). Pred prerezom traku je vrtec blagoslovil velikonedeljski župnik, prior Janko Štampar. Leja Trste-njak je v imenu otrok prosila g. župana za predajo ključev vrtca. Po prejemu ključev so župan, v.d. ravnateljice, vodja enote in deklica prerezali trak in s tem uradno odprli novi vrtec pri Veliki Nedelji. Sledila sta ogled vrtca in bogata pogostitev; pripravili so jo zaposleni VIZ Vrtca Ormož s sodelovanjem staršev, ki so prinesli domače pecivo. Postrežbo je vodil g. Andrej Vrabič s sodelavcem. Naše prireditve se je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč, pohvalili so visoko raven programa in pogostitve, tako da smo vsi vpleteni, ki smo kakor koli pomagali pri tej prireditvi, upravičeno ponosni. ^ GIMNAZIJA ORMOŽ Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 Î_Ormoške novice ZGODILO SE JE Spodbudno učno okolje Učenci in zaposleni na OŠ Stanka Vraza V oktobru in novembru so na OŠ Stanka Vraza Ormož potekale aktivnosti v okviru projekta Spodbudno učno okolje za zagotavljanje enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju. Projekt je potekal pod okriljem Zavoda za šolstvo in ga je financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in skupaj s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada. Bistvo projekta je bila pestra ponudba dodatnih aktivnosti za učence, ki na naši šoli obiskujejo program nižjega izobrazbenega standarda. Tako so bili vključeni v logopedsko obravnavo, obiskovali so terapevtsko jahanje, sodelovali na delavnicah samopodobe, glasbenih delavnicah po Willems metodi, v plesnih delavnicah ter bili deležni delovne terapije. Vse delavnice so izvajali zunanji strokovnjaki. Učencem smo z vključitvijo v ta projekt ponudili dodatne aktivnosti, ki so jih z veseljem obiskovali. Poleg izvedenih delavnic smo v okviru projekta za učence pridobili nekaj novih športnih rekvizitov in didaktičnih pripomočkov. Tudi strokovni delavci smo bili vključeni v dve izobraževanji, spoznanja in nova znanja, ki smo jih pridobili, pa bomo s pridom uporabljali pri našem vsakdanjem delu v šoli. Eden izmed pomembnih ciljev, ki smo ga dosegli z vključitvijo v projekt, je bil tudi ta, da smo ravnateljem, svetovalnim delavcem in učiteljem prvega vzgojno izobraževalnega obdobja iz okoliških šol predstavili našo šolo in aktivnosti, ki jih nekaj zadnjih let izvajamo, s ciljem da bi vključevali učence s posebnimi potrebami v lokalno in širše socialno okolje. Preko številnih aktivnosti skušamo namreč slediti viziji naše šole. Učencem želimo omogočiti, da okolju pokažejo, kdo so in kakšni so, kaj znajo in kaj zmorejo. Pomagati jim skušamo, da razvijajo občutke pomembnosti, enakovrednosti in da krepijo lastno samopodobo. Hkrati imajo možnost razvijati občutke pripadnosti šoli. Z vključevanjem na športna in kulturna srečanja, ki so organizirana za učence, ki obiskujejo šole s prilagojenim programom na državni ravni, jim omogočamo, da dosegajo vidnejše rezultate na različnih področjih. Obenem razvijajo socialne stike in si pridobivajo znance in prijatelje. Z različnimi oblikami sodelovanja pa skušamo prispevati tudi k spremembam v družbi. Želimo si, da bi bili naši učenci čim bolj enakovredni člani družbe, vendar moramo tudi okolju omogočiti, da jih spozna. Zato preko številnih druženj otrokom v vrtcu in učencem sosednjih šol ponujamo možnost, da se srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, jih spoznajo ter razvijajo pripravljenost za sprejemanje drugačnosti. Naša srečanja pa ne potekajo samo z vrstniki. Vključujemo se tudi v številne dejavnosti, ki se jih udeležujejo tako odrasli kot tudi starostniki. S tem želimo prispevati svoj kamenček v mozaiku medsebojne povezanosti in sodelovanja. Radi bi, da bi naše otroke sprejemali povsod, kjer so, in da bi, tako kot je ob neki priložnosti dejala ena izmed mamic, mimoidoči namenili tudi otroku s posebnimi potrebami prijazen pogled in nasmeh. K sodelovanju na predstavitvi dejavnosti, ki potekajo na naši šoli ali se vanje vključujemo, smo povabili tudi bivšo učenko Špelo in njeno mamo ter ju prosili, da sta povedali, kako je potekalo Špelino šolanje do vključitve na našo šolo, kako je šolo zaključila in kaj počne sedaj. Povedali sta, da je imela Špela na šoli, ki jo je prej obiskovala, velike učne težave, ki jih kljub dodatni pomoči učiteljev in obilici dela doma, ni zmogla rešiti. Zaradi tega se je mama odločila in začela postopek za prešolanje. Postopek je potekal preko Zavoda za šolstvo. Deklico je pregledala komisija za usmerjanje, dobila je odločbo za prešola-nje na šolo s prilagojenim programom in bila vključena v program nižjega izobrazbenega standarda. Omenili sta, da se je že na začetku dobro počutila na novi šoli, saj so jo lepo sprejeli sošolci in zaposleni. Po krajšem času navajanja na novo okolje se je začelo spreminjati Špelino življenje in tudi življenje cele družine. Postalo je manj naporno, saj se je Špela izobraževala v programu, ki je bil prilagojen njenim dejanskim sposobnostim. Postajala je uspešnejša, samozavestnejša in predvsem samostojnejša. Doma se niso več posvečali samo šolskim obveznostim, ponovno so si lahko privoščili prosti čas in njihovo življenje se je umirilo. Ko je Špela končala 9. Razred, se je vpisala v program nižjega poklicnega izobraževanja na biotehnični šoli na Ptuju. Ta program je končala v dveh letih in si pridobila poklic pomočnice v biotehniki in oskrbi. Lahko bi začela iskati zaposlitev, vendar se je odločila za nadaljnje izobraževanje. Sedaj je dijakinja prvega letnika iste šole, izobražuje pa se v programu gastronom hotelir. Uspešno dela v šoli in na praksi. Je delavna, resna, odgovorna. Drži se dogovorov in se veseli majhnih vsakdanjih uspehov. Ko ji kaj ne gre, zna prositi za pomoč. Obe z mamo sta povedali, da je prišla tako daleč predvsem zaradi tega, ker je bila še pravočasno prešolana na šolo, kjer se je izobraževala v programu, ki ga je glede na svoje sposobnosti zmogla. Poleg šolskih znanj je tako doma kot v šoli dobivala še obilo znanj za življenje. Znanj, ki ji omogočajo, da je danes to, kar je. Upamo, da se bo med bralci našel kdo, ki bo stopil po poteh Špeline mame. Kdo, ki bo zmogel priznati, da se njegov otrok morda ne izobražuje v programu, ki bi ga glede na svoje sposobnosti zmogel in bo zaradi tega v življenju prikrajšan za marsikateri prijeten trenutek. Vsem, ki se najdete v tej zgodbi, želimo, da bi svojemu otroku in svoji družini ponudili priložnost, da boste zadovoljni, srečni in uspešni. < Delovanje društva upokojencev Ormož Ma ikçJei Čeprav je na videz enostavno, pa vendar težko začnem pisati o delovanju DU Ormož od avgusta do decembra 2015. Toliko je bilo dogodkov in dogajanj, sestankov pa druženj, tudi usklajevanj različnih pogledov na delo društva.... V zadnjem prispevku sem pisal o športnih aktivnostih v počastitev prvega praznika Krajevne skupnosti Ormož. Poleg kegljanja na vrvici smo v avgustu organizirali ekipno tekmovanje v pikadu 13. septembra. Ženska ekipa Ormoža v pikadu. Udeležile so se 4 moške in 3 ženske ekipe po 5 članov - blizu 40 udeležencev. Do zadnjega meta je bilo zelo napeto - zmagala je ekipa Ivanjkovci pri moških in ekipa Središča ob Dravi pri ženskah. Kot zadnje športno srečanje v okviru praznika je potekal odprti šahovski turnir 19. septembra v mali dvorani KS Ormož. Udeležba je bila bolj skromna - vsega 6 šahistov - Drago iz Središča, Jože iz Doma starejših občanov Ormož, drugače Mariborčan. Odigrali smo dvokrožni turnir in po veliki borbi je zmagal Karel Žajdela, drugi pa je bil Janko Keček, oba Ormožana. Preden končam s športom, naj povem, da tudi v zimskem času ne mirujemo, saj se v prostorih RK Ormož v Mestni grabi srečujemo ob sredah popoldne, ob enih mečemo pikado, ob treh pa kegljamo na vrvici. Ob torkih popoldne se družimo ob kartanju, od dveh naprej, zvečer pa šahiramo v prostorih društva. Pa na telovadbo ob ponedeljkih ob 18. uri v športni dvorani OŠ Stanka Vraza ne smemo pozabiti. V avgustu je predsednik g. Pučko v okviru meddruštvenega sodelovanja vzpostavil stike s sosednjim Društvom umirovljenika Cestica s Hrvaške. Vodstvo smo povabili na naš piknik konec avgusta, kjer se nas je zbralo Moška ekipa Ormoža v pikadu. več kot 40. Dobre volje ni manjkalo - naša mu-zikanta sta poskrbela,da se je tudi zaplesalo. Mi pa smo bili povabljeni na športna srečanja ob njihovem krajevnem prazniku, kamor smo 9.9. 2015 tudi odšli. 2. septembra smo organizirali izlet na Falo. 30. septembra smo se udeležili Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer smo imeli svoj razstavni prostor. V oktobru, 9.10. je bilo vsakoletno srečanje prostovoljcev in prostovoljk v okviru programa Starejši za starejše za Spodnje Podravje v Kidričevem. V našem društvu že kar nekaj let deluje sekcija, ki jo vodi Marija Hasaj s prostovoljkami. Razdeljene so po celotnem območju, kjer redno obiskujejo osebe, starejše od 69 let, in jim nudijo podporo pri vsakodnevnih, tudi najmanjših problemih. V novembru je bilo v Gostilni Prosnik tradicionalno martinovanje. Zbralo se je več kot 50 članov. 21. novembra je KS Ormož organizirala srečanje starejših občanov v Osnovni šoli Ormož. Otroci so nam ob podpori mentorjev pripravili lep program, ki nas je popeljal v našo mladost in sigurno se je utrnila kakšna solza. V decembru je bilo organizirano letovanje v upokojenskem hotelu DELFIN v Izoli. 26.12. pa organiziramo tradicionalno prednovoletno srečanje v Gostilni Prosnik, s srečelovom. Izteka se še eno leto, polno dogajanj in srečanj pa spominov, ki ne smejo ostati ne-opisani. Kako bomo delovali vnaprej, pa je odvisno samo od nas samih. Ob tem letošnjem zadnjem zapisu VAM VSEM BRALCEM ŽELIM VELIKO SREČE IN PREDVSEM ZDRAVJA ob bližnjih BOŽIČNIH in NOVOLETNIH PRAZNIKIH. ^ Ormoške novice, Leto VIII, številka 456, september 2015 ZGODILO SE JE ■J a 11 L«K1 A- Aktivna jesen za gasilce Gasilske zveze Ormož Gasilska zveza Ormož Gasilci Gasilske zveze Ormož smo bili v preteklih mesecih res aktivni. Najprej so članice Ženskega gasilskega pevskega zbora Gasilske zveze Ormož ob koncu poletja s svojo udeležbo na srečanju gasilskih pevskih zborov in gasilskih godb Slovenije poskrbele za bučen aplavz vseh v dvorani, saj so svoj prvi nastop na tovrstnem srečanju odlično izvedle. Srečanje mladine GZ Ormož. Foto: GZ Ormož Vstop v mesec september je bil aktiven, saj je v prvem vikendu potekala najprej regijska orientacija gasilske mladine. Mladina GZ Ormož je našo regijo odlično zastopala, in tako smo se z ekipo PGD Ivanjkovci uvrstili na državno tekmovanje. Še istega dne so se na svojem letnem srečanju zbrale članice GZ Ormož. Srečanje je to leto pripravilo PGD Bresnica, ki je po svojih zmožnostih kljub malenkost slabšemu vremenu srečanje odlično izvedlo. Naslednji dan je sledilo srečanje gasilske mladine GZ Ormož, ki je potekalo v Loperšicah. Loprški gasilci so za naše mlade pripravili zanimivo srečanje. Mladino je predvsem navdušil pohod, pot je vodila mimo lovske stojnice do zbirateljev vojaškega orožja v Frankovce. Tekmovanje v sklopu Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja. Foto: PGD Podgorci Sledili so dnevi priprav na regijsko tekmovanje. Med pripravami je potekalo še sklepno pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije, udeležili so se ga tudi člani PGD Podgorci in na tem tekmovanju osvojili prvo mesto, tako so postali v skupnem seštevku podprvaki Gasilske zveze Slovenije. Prav tako se je odvijalo zaključno ligaško tekmovanje pionirjev in mladine Podravske regije 2015, na tem tekmovanju je blestela enota pionirjev PGD Ivanjkovci in skupno osvojila prvo mesto. Prišel je dan regijskega tekmovanja, na katerem so vse ekipe odlično zastopale barve svojih društev in s tem gasilske zveze. Na tekmovanju smo dosegli zgodovinski rezultat, saj sta se dve naši ekipi, ekipa PGD Podgorci in PGD Cvetkovci, v najmočnejši kategoriji članov uvrstile na državno tekmovanje, ki bo v prihodnjem letu. V mesecu septembru smo prejeli tudi težko pričakovano gradbeno dovoljene za gradnjo gasilskih objektov za regijski vadbeni poligon. V soinvestitorstvu z Gasilsko zvezo Slovenije ga bomo zgradili v Ormožu. Pa smo gasilci stopili v mesec oktober, ki je namenjen predvsem preventivnemu ozaveščanju krajanov. V tem mesecu so se zvrstili številni dnevi odprtih vrat za krajane. Tam so poskušala društva predstaviti svoje delovanje in osrednjo tematiko meseca oktobra, ki se je letos glasila, »če zagori, naj se ti ven mudi«. Na Gasilski zvezi Ormož smo tako kot že leto poprej pripravili posvet na omenjeno tematiko, po posvetu pa smo v sodelovanju s PGD Ormož pripravili praktičen prikaz gašenja gorečega olja in vsem udeležencem posveta prikazali vidljivost zadimljenega prostora. Naši operativni člani so v tem mesecu izvedli tudi skupne vaje in se s tem izpopolnili za opravljanje svojega dela. Posebej je treba omeniti tudi članice GZ Ormož, ki so že šesto leto zapored izvedle vajo. V letošnjem letu je bila predpostavka vaje, da je prišlo do požara v naravi, ki so ga med igro zanetili otroci. Ker so članice izvedle aktivno in pasivno zaščito požara zelo hitro in strokovno, so tako požar dokaj hitro lokalizirale, omejile in pogasile. Regijsko tekmovanje na Ptuju. Foto: GZ Ormož V mesecu oktobru so prišli na svoj račun tudi veterani, saj smo v sodelovanju s PGD Miklavž pri Ormožu pripravili srečanje, ki je bilo izredno dobro obiskano, saj se ga je udeležilo več kot 100 veteranov in veterank GZ Ormož. Organizator je za naše veterane pripravil pester kulturni program, prav tako pa so veterani na pripravljenih družabnih igrah prikazali visoko stopnjo tekmovalnosti. V oktobru je v sklopu Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja potekalo mednarodno gasilsko tekmovanje za člane in članice, ki se ga je udeležilo 73 tekmovalnih enot, od tega 3 iz tujine; tekmovanja se je udeležila tudi enota PGD Podgorci in osvojila odlično 3. mesto. Vsem organizatorjem srečanj, vaj, dnevov odprtih vrat se zahvaljujemo za ves vloženi trud. Prav tako pa čestitamo vsem tekmovalnim enotam za vloženi trud in dosežene rezultate. Želimo si, da bi se tudi v prihodnjem letu vsi gasilci trudili ohranjati ugled in status gasilca, kot smo si ga s svojim trdim delom v gasilki organizaciji prislužili. Spoštovani krajani, to je le kratek opis dela gasilcev GZ Ormož, ki je bilo opravljeno na bolj družabnem področju; gasilci pa so veliko svojega prostega časa namenili tudi za izobraževanja in intervencije. Vsem želimo, da bi prihajajoče leto preživeli mirno, s čim manj nesrečami, in da bi se z gasilci srečevali samo na družabnih dogodkih. »Na pomoč!« < Vaja članic GZ Ormož. Foto: GZ Ormož Člani A PGD Podgorci državni podprvaki PG'Dpod'go Člani A PGD Podgorci sodijo v sam vrh slovenskih gasilskih tekmovalcev. Po osvojenem prvem mestu v tekmovanju za pokal GZ Slovenije, ki je nazadnje potekalo v Škofji vasi, so se namreč v skupnem seštevku uvrstili na drugo mesto v pokalnem gasilskem tekmovanju in tako postali državni podprvaki. Leto 2015 bo zagotovo članom A PGD Podgorci, v sestavi Marko Marin, Simon Škrjanec, Marko Slavinec, Uroš Ritonja, Dejan Munda, Sandi Munda, Zvonko Ha-bjanič, Žiga Volmut, David Notersberg, Dejan Habjanič, ostalo v trajnem spominu, saj so v državnih in občinskih tekmovanjih posegali po najvišjih stopničkah. Skupaj so se udeležili 14 tekmovanj v vaji z motorno brizgalno (od tega 7 državne lige za pokal Gasilske zveze Slovenije) ter 12 tekmovanj v spajanju sesalnega voda (SSV), kjer so dosegli skupno 1. mesto v tekmovanju v SSV za pokal GZ Ormož in skupno 10. mesto v tekmovanju v SSV za pokal GZ Slovenije. Mladi gasilci pod vodstvom Joža Sladnjaka in Ivana Cajnka so postali občinski prvaki na tekmovanju za pokal GZ Ormož ter prvaki Podravske regije. Zgodovinski uspeh pa so zagotovo dosegli v pokalnem gasilskem tekmovanju, kjer so kar dvakrat stali na najvišjih stopničkah - nazadnje drugo soboto v mesecu septembru v Škofji vasi. Z osvojenim prvim mestom so v skupnem seštevku postali državni podprvaki: „Želeli smo si čim boljši rezultat, saj je bila od njega /z m> ■K i,'- UM"' 'l ' i '' *1 «T' " f ■/ÏA' 't* , - ^- ^1 Cf n/ h m1 " - "i/ J^T Foto: PGD Podgorci odvisna skupna uvrstitev na tekmovanju za pokal GZ Slovenije. Fantje so dosegli 1. mesto in še enkrat dokazali, da spadajo v sam vrh slovenskih gasilskih tekmovalcev, v družbo ekip, ki so se udeležile zadnje gasilske olimpijade in tam dosegle odlične rezultate," sta ponosno povedala predsednik Matej Lah in poveljnik Dušan Notersberg ter še dodala: „To je zgodovinski uspeh tekmovalnih enot PGD Podgorci. Uspeh, ki pride s trdim delom, kar pomeni res veliko vaj, tudi pod reflektorji v poznih večernih urah, ko fantje pridejo s popoldanske izmene, ter z disciplino in vztrajnostjo, da dosežeš cilj, ki si si ga zastavil. Prav tako trdo delo mentorjev, ki nas usmerjajo pri delu in pomagajo s strokovnimi nasveti, kako doseči še boljši čas. Uspeh pa lahko dosežeš, če imaš takšne navijače, kot jih imamo mi, ki nas spremljajo na večini tekem in nas s tem dodatno motivirajo, s podporo staršev, vodstva Gasilskega društva Podgorci in GZ Ormož. Seveda so tukaj še naši zvesti sponzorji, ki nam pomagajo predvsem pri finančnem delu in pri organizaciji prevozov, saj društvo nima primernega vozila za prevoz moštva." Tekmovalno sezono so sklenili z odličnim tretjim mestom na tekmovanju v Murski Soboti v okviru Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja (ZIR). Kot kaže pa odlični rezultati tekmovalne ekipe, ki šteje devet članov v starosti od 20 do 26 let, pomenijo le še dodaten zagon, saj pravijo: „Z rezultati smo zadovoljni, ampak cilji še zdaleč niso doseženi." < Ormoške novice, Leto VIII, številka 457, september 2015 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Obletnica CARRERE OPTYL v Ormožu v znamenju nogometa Karolina Putarek Tovarna Carrera Optyl Ormož je ena od večjih delodajalcev v Spodnjem Podravju. Še vedno veliko vlagajo v razvoj proizvodnje in tudi novih načrtov jim ne zmanjka. Letos Carrera Optyl Ormož praznuje 40 let delovanja. V ta namen je bilo v septembru tudi športno srečanje, na katerem so se srečali ljubitelji nogometa, zaposleni v vseh Carrerinih tovarnah v Evropi. V Ormož se jih je pripeljalo čez 350. Med zbranimi na ormoškem nogometnem igrišču je bila tudi vrsta vodstvenih delavcev, med njimi sedanji generalni direktor Carrere Optyl Ormož Silvo Kekec in legenda ormoške Ca-rrere Optyl, nekdanji generalni direktor Pier Maria Francesconi, nekdanji direktor tovarne »Jože Kerenčič« ter častni občan Občine Ormož Milan Ritonja. Zbranim se je pridružil tudi župan Občine Ormož Alojz Sok. Sicer pa takšna športna srečanja za zaposlene v Carreri niso nič nenavadnega. Vsako leto se na nogometnih turnirjih srečujejo v drugi državi. Sestavili so šest nogometnih ekip, vsi ostali pa so bili navijači. Predvsem je šlo za prijetno druženje, ko niti jezik ni več problem. Sončna sobota pa je bila le še »pika na i« za dobro razpoložene prišleke, med katerimi so seveda bili tudi domačini, ki pa so predvsem skrbeli za dobro počutje številnih gostov. Kmalu so se začele tekme. In kljub temu, da je bilo druženje v prvi vrsti, tekmovalnosti ni manjkalo. Med zaposlenimi v skupini Safilo oziroma Carrera so očitno tudi dobri nogometaši; čeprav je šlo za amaterske tekme, so ekipe dale vse od sebe. Na koncu je bila tudi podelitev medalj in pokalov, ki so bili namenjeni najboljšim trem ekipam. Kot najboljša se je izkazala nogometna ekipa Carrera Optyl Ormož in zasluženo osvojila naslov prvaka letošnjega nogometnega turnirja. Tovarna Carrera Optyl se je razvila iz Zavoda za zaposlovanje invalidnih oseb, nastalim leta 1960. Ta se je (dve leti pozneje) razvil v Tovarno kovinskih proizvodov in izdelkov iz plastičnih mas Jože Kerenčič. Že takrat je bila to ena uspešnješih tovarn v okolici, kjer je bilo zaposlenih veliko Ormožanov in okoličanov. Tako je na športnem srečanju spomine obujal takratni direktor Milan Ritonja. Tovarna Carrera Optyl Ormož je danes eden večjih delodajalcev v Spodnjem Podravju. V tovarni še vedno veliko vlagajo v razvoj proizvodnje in tudi novih načrtov jim ne zmanjka. To seveda vpliva optimizem vseh zaposlenih, pa tudi tistih, ki delo v Carreri dobijo občasno. Tovarna Carrera Optyl Ormož je uradno obletnico slavila novembra v zaprtem krogu. < 11. športne igre zaposlenih v ormoških zdravstvenih ustanovah Karolina Putarek začetku oktobra so potekale 11.športne igre zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v Ormožu. Tako se je več kot sto športnih navdušencev, zaposlenih v Psihiatrični bolnišnici Ormož, v Zdravstvenem domu, v Centru starejših občanov in Zaposlenim v vzgoji in izobraževanju podeljena priznanja in nagrade Karla Ozvalda Karolina Putarek Kolektiv ravnateljev Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je letos v oktobru četrtič ob Dnevu učiteljev pripravil proslavo, kjer so podelili priznanja in nagrade Karla Ozvalda. Na slovesnosti je prisotne pozdravila vodja aktiva ravnateljev, ravnateljica Osnovne šole Sveti Tomaž Irma Murad, ki je poudarila, da 5. oktober ni samo praznik učiteljev, ampak vseh, ki delajo ali so delali v vzgojnoizobraževalnih ustanovah. Prisotne sta v nadaljevanju pozdravila še Vera Bevc, predstavnica OE Zavoda za šolstvo Maribor, in župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. Spregovoril je tudi predsednik komisije za podeljevanje priznanj Slavko Petek. Priznanja so podelili za 20, 30 in 40 let dela v vzgoji in izobraževanju. Marija RAJH, OŠ Velika Nedelja; Marijan ŠKVORC, OŠ Velika Nedelja; Pepca KUPČIČ, OŠ Sveti Tomaž; Anica KRNI-ČAR, OŠ Ormož; Marija CVETKO, OŠ Ormož; Brigita BRAJKOVIČ, OŠ Ormož. Priznanje za 40 let dela v vzgoji in izobraževanju v letu 2015 je prejel: Slavko PETEK, GŠ Ormož. Zahvalo in šopek za dolgoletno delo v vzgoji in izobraževanju ob upokojitvi so prejeli: Marija NIDORFER, Vrtec Ormož, 39 let; Simona ŠUMENJAK, Vrtec Ormož, 39 let; Marija KRAJNC, Vrtec Ormož, 39 let; Ana VALENKO, Vrtec Ormož, 39 let; Smiljana KOVAČIČ, OŠ Središče ob Dravi, 39 let; Albina GOVEDIČ, OŠ Središče ob Dravi , 24 let; Pavla OZMEC, OŠ Velika Nedelja, 10 let. Priznanje za 20 let dela v vzgoji in izobraževanju v letu 2015 so prejeli: Karmen PLAVEC, Gimnazija Ormož; Marija ČUŠ, Vrtec Ormož; Danica PEVEC, Vrtec Ormož; Božidar GREGUREC, Vrtec Ormož; Simona BRADAN, OŠ Ivanjkovci; Mihaela VOČANEC, Vrtec Ivanjkovci; Jasna MUNDA, OŠ Središče ob Dravi; Majda FRIC, OŠ Velika Nedelja; Evelin TUŠEK, OŠ Stanka Vraza; Marija MOHO-RIČ, OŠ Stanka Vraza. Priznanje za 30 let dela v vzgoji in izobraževanju v letu 2015 so prejeli: Tatjana MAJDIČ, OŠ Ivanjkovci; Danica ZOREC, OŠ Miklavž; Milena OREŠNIK, OŠ Miklavž; Leon LAH, OŠ Miklavž; Majda MESAREC, OŠ Velika Nedelja; Plaketo Karla Ozvalda za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja je prejela Marjeta Meško. Nagrado Karla Ozvalda za življenjsko delo in za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja pa je letos prejel Bojan Oberčkal, ki je svoja delovna leta opravljal kot učitelj likovne umetnosti in po potrebi tudi glasbene umetnosti v več šolah podra-vske regije, najdlje v nekdanji ormoški občini. Nazadnje je poučeval v OŠ Središče ob Dravi, kjer je bil tudi ravnatelj. Po uradnem delu so si zbrani v ormoškem Domu kulture ogledali še monokomedijo »Mulc vas gleda« Bojana Emeršiča. < Modmedu zbralo v Športnem parku Mestna graba ter se pomerilo v nogometu, odbojki in družabnih igrah. Vsako leto je organizatorica ena izmed sodelujočih zdravstvenih ustanov, letos je to bila Psihiatrična bolnišnica Ormož. »Bistvo športnih iger je druženje,« je povedala direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož MAJDA KEČEK, ki daje možnost za nova poznanstva; to pa je pogoj za boljše sodelovanje med zaposlenimi in s tem boljšo kvaliteto storitev. Koordinatorja letošnjih športnih iger JOŽICA IVANUŠA in LUKA BUD-JA, zaposlena v Psihiatrični bolnišnici Ormož, pa pravita, da so si v Ormožu športne igre zaposlenih v zdravstvenih ustanovah omislili po vzoru takšnih, ki jih v Sloveniji, na Otočcu, vsako leto organizirajo zaposleni v splošnih bolnišnicah. Tudi Ormožani se jih redno udeležujejo. < Ormoške novice, Leto VIII, številka 458, september 2015 ZDRAVJE L1 Center medobčinskega medgeneracijskega povezovanja Ormož kot razbremenilna pomoč Tatjana Ozmec, dipl. soc. gerontolog Kot študentka socialne gerontologi-je na Alma Mater Europaea sem raziskovala v študijske namene področje starih krajanov in želela ugotoviti, s katerimi težavami se srečujejo v domačem okolju, ter iskati rešitve za nove pristope h kakovostnejšemu življenju vseh generacij. V ta namen sem navezala stik s Centrom za starejše občane in jim predstavila namen diplomskega dela, ki je bil oblikovati nove pristope medgeneracij-skega povezovanja v Občini Ormož. Naše sodelovanje je botrovalo temu, da so me povabili kot mlado raziskovalko. Skupaj smo začeli razvijati ideje o novih pristopih in oblikah medgeneracijskega povezovanja, in tako nastaja center medobčinskega medgeneracijskega povezovanja kot razbremenilna pomoč. Dejstvo je, da se prebivalstvo Slovenije stara, in prav tako bo tudi med prebivalstvom Občine Ormož v naslednjih letih prizadeta mlajša generacija. Zaradi naraščajočega deleža stare populacije je treba razmišljati o novi filozofiji staranja: ne samo iz ekonomskega vidika, ampak tudi iz zdravstvenega, socialnega oz. socialno gerontološkega, družbenega, psihološkega, kar celostno vpliva na kakovostnejše življenje vseh generacij. Medgeneracijsko povezovanje je kot druženje, izmenjava izkušenj, učenje, širjenje in ohranjanje socialne mreže, pomoč med generacijami. Za medgeneracijsko povezovanje niso pomembni izobrazba, poklic, starost ali izkušnje, ampak dobra volja in veselje, da nekaj naredimo zase in za druge. Medgeneracijsko povezovanje ima pozitivne učinke na vse vključene, starim ljudem izboljšuje zdravje, počutje, imajo občutek sprejetosti, pripadnosti, zaželenosti, zmanjša se občutek osamljenosti. Mladim pa daje nova znanja, izkušnje, spoznanja, ki se pojavljajo s starostjo. Obširna raziskava diplomskega dela je bila osredotočena na osnovno raziskovalno vprašanje: Kaj je treba spremeniti na področju ustrezne informiranosti o medgene-racijskem povezovanju pri delu in skrbi za stare v Občini Ormož? Raziskava nam ponuja nova spoznanja in odgovore na vprašanja o iskanju primernih rešitev na področju izboljšanja kakovosti življenja starih v Občini Ormož, z možnostjo uvajanja v okolju potrebnih socialno gerontoloških storitev. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, s kakšnimi težavami se stari občani srečujejo, kakšne so njihove želje, potrebe in, ali si želijo vzpostavitev takšnega centra v okolju, ki ponuja vse oblike strokovnega informiranja, svetovanja, socialnogerontološke obravnave ter pomoči, medgeneracijskega povezovanja in druženja na enem mestu. Raziskavo smo izvedli v Občini Ormož, v mestnem in podeželskem okolju, s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketi je prostovoljno sodelovalo 117 prebivalcev Občine Ormož. Vanjo so bile vključene vse starostne skupine, povprečna starost anketirancev pa je 53,13 leta. Z raziskavo smo odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje, daje ustanovitev in vzpostavitev centra medobčinskega med-generacijskega povezovanja v Občini Ormož nujno potrebna. Namen centra je strokovno svetovati, izboljšati informiranost in ozaveščenost o skrbi za lastno zdravje, kakovostnejše življenje, nuditi podporo ter pomoč ranljivim skupinam prebivalstva, ohranjati mentalno in fizično vitalnosti vseh generacij, ohraniti in širiti socialno mrežo, okrepiti medgeneracijsko povezovanje, vzpostaviti sodelovanje, solidarnost, sožitje, medsosedsko pomoč. Center je namenjen vsem generacijam, ranljivim skupinam prebivalstva, starejšim generacijam v domačem in institucionalnem varstvu. Ugotavljamo, da je dostopnost do informacij med starejšimi slaba. Z informacij -sko točko želimo povečati dostopnost do informacij in svetovanj za vse ciljne ranljive skupine. Z vzpostavitvijo programov ozaveščanja prebivalstva o kakovostnem staranju in nujnosti priprave na starost ter programom za podporo in razbremenilno pomoč v skrbi za starostnike bomo omogočili starejšim in ranljivejšim skupinam, da ostajajo čim dlje v domačem okolju. Tako bomo osmislili strokovne programe na podeželju, kjer se pojavlja tudi največja potreba po programih socialnega varstva in zdravstvene aktivizacije. Izvajamo že program oskrbe starejših na domu, tako imenovano pomoč na domu, in imamo dežurstvo skozi ves dan, tudi čez vikende, praznike, glede na potrebe okolja. Zaradi potreb okolja želimo okrepiti in vzpostaviti program podpore in usposabljanja oskrbovalcev, ki skrbijo za svoje starostnike na domu v domačem okolju, jim ponuditi razbremenilno pomoč in svetovanje. Ključno vlogo v centru imajo prostoročne oz. prostočasne delavnice, saj pozitivno vplivajo na samooceno počutja in kakovostno življenje. Pomembno je poudariti, da ne posegamo v obstoječe programe, ampak jih želimo okrepiti, povezovati med seboj in ponuditi nekaj novega. Pri snovanju idejnega projekta sodelujemo z Zdravstvenim domom Ormož, s Centrom za socialno delo Ormož, Psihiatrično bolnišnico Ormož, Občinami Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, Ljudsko univerzo, notranjo organizacijsko enoto Mladinski center, Medobčinsko zvezo Društev upokojencev Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. < Območno združenje Rdečega križa Ormož v letu 2015 Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož Rdeči križ Slovenije, Območno združenje (RKS OZ) Ormož namenja, pozornost in čas izvajanju tradicionalnih programov na socialnem področju, zdravstvenovzgojni dejavnosti, delovanju ob naravnih in drugih nesrečah, prvi pomoči, krvodajalstvu, delu z mladimi, pomoči bolnim, starejšim, invalidom in zasvojenim. Dejavnosti izvajamo, zraven dveh zaposlenih, z veliko pomočjo krajevnih organizacij in njihovih prostovoljcev, mentorjev mladih članov na osnovnih šolah, v sodelovanju s pogodbenimi delavci. Finančna sredstva si pridobivamo z lastno dejavnostjo (prva pomoč, prostovoljni prispevki), v okviru akcij RKS, del sredstev pridobimo od RKS za programe, določene z javnimi pooblastili, iz občinskih proračunov in z donator-stvom. Z zbrano članarino razpolagajo krajevne organizacije Rdečega križa. V okviru RKS OZ Ormož deluje tudi Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti na področju Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Poglavitna naloga na področju krvodajalstva je pridobivanje krvodajalk in krvodajalcev ter organiziranje krvodajalskih akcij za transfuzijski oddelek UKC Maribor in Bolnišnico Ptuj. V obdobju od 1.1. do 30.11. 2015 se je krvodajalskih akcij udeležilo skupno 490 krvodajalcev. Območno združenje je izvajalec programov, ki jih pripravljajo strokovni center za prvo pomoč in druge strokovne komisije pri glavnem odboru RKS. Do konca novembra 2015 se je tečaja za prvo pomoč voznikov motornih vozil udeležilo 80 občanov, tečaja za prvo pomoč za gospodarske in negospodarske družbe pa 24 delavcev. S pomočjo gradiv iz založbe RKS, NIJZ, CINDI in drugih izvajamo preventivno zdravstvenovzgojno dejavnost in organiziramo predavanja, okrogle mize, kvize... Posebno pozornost namenjamo ozavešča-nju mladih. Dejavnost na tem področju se prepleta z aktivnostmi Medobčinske LAS. Do konca novembra 2015 smo izvedli 9 predavanj z zdravstvenovzgojno vsebino za občane, na osnovnih šolah smo sodelovali v 11 delavnicah. Organizirali smo 4 predavanja za varovance Centra starejših občanov, v zdravstvenovzgojnih kotičkih šol in vrtcev pa razdelili blizu 1700 enot gradiv z zdravstvenovzgojno vsebino. Zdravstvenovzgojna gradiva razdeljujemo tudi na vseh predavanjih in postajah prve pomoči Rdečega križa. Na šestih postajah Rdečega križa smo opravili preventivno merjenje sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka 1024 občanom. Služba za poizvedovanje deluje v okviru Rdečega križa Slovenije na podlagi ženevskih konvencij, Zakona o Rdečem križu Slovenije in Pravilnika o delovanju Službe za poizvedovanje v RKS. V mesecu oktobru smo aktivnosti izvajali v Sprejemnem centru za begunce v Središču ob Dravi in posredovali pri združevanju družin v 12 primerih. Pomembno vlogo je v tem času, ob obeh zaposlenih, imelo 18 prostovoljcev in 11 članov ekip prve pomoči, ki so s svojo prisotnostjo zagotavljali 24 urno dežurstvo na terenu, za kar si zaslužijo posebno pohvalo. S svojim požrtvovalnim delom so pomagali okrog 2250 migrantom. Socialna dejavnost je namenjena ljudem, ki so se znašli v socialni stiski in potrebujejo različne oblike pomoči. Izvajanje poteka v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in z mentorji mladih članov RK. Pri nekaterih akcijah se povezujemo s patronažno službo, s Centrom za socialno delo, z Društvom upokojencev, s krajevnimi skupnostmi. Pomembno vlogo imajo tudi prostovoljci, ki opravljajo aktivnosti na postajah Rdečega križa. Do konca novembra 2015 smo s paketi Rdečega križa Slovenije in z jabolki, ki jih je doniralo Sadjarstvo Ormož, v spomladanskem in jesenskem času oskrbeli 226 prejemnikov. Razdelili smo več kot 800 kg oblačil, pomagali pa smo tudi s finančnimi sredstvi v izrednih socialnih razmerah v višini 2398,00 EUR. Na letovanje smo poslali eno starejšo osebo, v Punat in na Debeli Rtič pa 67 otrok. Namen aktivnosti na področju širjenja znanj je bil seznaniti čim večje število prebivalstva z mednarodnim humanitarnim pravom in načeli Rdečega križa. V Tednu Rdečega križa je bila v prostorih RKS OZ Ormož postavljena razstava o Rdečem križu, izpeljanih je bilo 5 predavanj na omenjeno temo, neprekinjeno sodelujemo z mediji. Delo z mladimi poteka med šolskim letom, v sodelovanju z mentorji na šolah in v počitnicah (organizirali smo 13. raziskovalni tabor, ki se ga je udeležilo 7 mladih, in 17. počitniški tabor na Pohorju, ki se ga je udeležilo 27 otrok). V šestih vrtcih obiskuje dejavnost Mali raziskovalec, ki se izvaja tedensko, 55 otrok. Letno organiziramo tudi kviz za osnovnošolce. • i.ir r« y if \ # * i* ■ JJ Foto: Tanja Prapotnik Sekretarka RKS OZ OrmDŽ s člani ekipe prve pomoči. Ob zgoraj naštetih rednih aktivnostih Rdečega križa pa na Območnem združenju opravimo veliko spremljajočih aktivnosti, brez katerih zadanega programa ni mogoče izpolniti: sklici sej, koordiniranje dela krajevnih organizacij, priprava sestavkov za medije, sodelovanje s sosednjimi OZ RK in z drugimi inštitucijami v občinah . Ob koncu leta pripravimo obširno končno poročilo, tokrat objavljeni prispevek pa predstavlja le kratek povzetek aktivnosti, izpeljanih do konca novembra 2015. < Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 ■Jati L»K1 Ill'l'ilHtJ OBVEŠČAMO S potepa po Varaždinu... Karolina Putarek Ljudska univerza Ormož je zadnji septembrski dan skupaj s partnerjema Pučkim otvorenim učilištem Varaždin in Ljudsko univerzo Ptuj v okviru projekta EVROPA ZA DRŽAVLJANE-Sodelovanje, razvoj, napredek izvedla druženje in obisk Varaždina. Ormož, Varaždin, Ptuj - tri mesta ob Dravi so bila skozi svojo dolgo zgodovino vedno na neki način povezana. S projektom pa so želeli obnoviti stare in stkati nove vezi sodelovanja in prijateljstva, saj je dobro sodelovanje s sosedi pogoj za uspeh in napredek v regiji. Srečanja v Varaždinu se je udeležilo skupaj sto Slovencev, v Varaždinu pa se jim je pridruži- številnih znamenitosti, pripravili voden ogled gradu, sledil so uradni del, skupno kosilo, nato pa so pripravili še strokovne delavnice oziroma predavanje o Evropski skupnosti in goste odpeljali še v Klenovnik do medičarstva »Slavica.« Seveda je bil dan priložnost za tkanje številnih novih prijateljskih vezi, sploh pa priložnost za kovanje novih skupnih načrtov na področjih, kjer sta potrebna samo dobra volja in nekaj iznajdljivosti. Za zaključek projekta so v avli občinske zgradbe oktobra pripravili še razstavo z utrinki s potepa po Varaždinu, kar je bila še ena priložnost za srečanje predstavnikov vseh treh mest, vključenih v projekt. < lo še vsaj petdeset Hrvatov. Varaždinčani. oziroma predstavniki »Puč-kog otvorenog učilišta v Varaždinu,« so se z bogatim celodnevnim programom za goste izkazali kot odlični gostitelji. Goste so z vodiči popeljali po mestu na ogled Skupaj pred varaždinskim gradom. Občina Ormož na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006, 114/2006 - ZUE, 11/2009 , 81/2011 in 47/2014), v nadaljevanju pravilnik, objavlja naslednjo Prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj Lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine; zap.št. št. točk ime in priimek 1. 275 Sandi Masten 2. 270 Andrejka Kolarič 3. 260 Petra Klobučar 4. 240 Marjanca Kelc 5. 220 Maja Rajh 220 Marjeta Fuijan 7. 200 Tadej Špešič 200 Kovačič Janja 200 Natalija Nikolič 200 Monika Kegl 11. 190 Mario Hrnčič 190 Klavdija Kirič 13. 180 Aljoša Širovnik-Vičar 14. 160 Tanja Bratuša 160 Alen Županič 16. 150 Nada Bobnarič 17. 140 Marjetka Majcen 18. 120 Saša Korošec 19. 100 Ivan Čučko 20. 40 Jelka Kirbiš 21. 0 Bojana Domanjko Vsi udeleženci javnega razpisa prejmejo na podlagi navedenega seznama ustrezno odločbo. Ormož, dne 16.09.2015 Občina Ormož V OBČINI ORMOŽ POTEKAJO ZAKLJUČNA DELA ELEKTRIFIKACIJE IN NADGRADNJE ŽELEZNIŠKE PROGE V okviru projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah se izvaja vrsto posegov, ki bodo znatno prispevali k razvoju železniške infrastrukture in s tem krepitvi gospodarstva na celotnem območju Slovenije ter varnosti v železniškem in cestnem prometu. Gre za največji infrastrukturni projekt v iztekajoči se finančni perspektivi 2007-2013, ki je sofinanciran s sredstvi iz Kohezijskega sklada v višini 231,1 mio €. Investitor projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, celotna vrednost projekta pa znaša 465,5 mio €. Na območju občine Ormož je potekalo več ukrepov, ki znatno povečujejo varnost ob železniških prehodih in zagotavljajo druge prometno-teh-nološke učinke, kot so višje hitrosti vlakov, večja pretočnost cestnega prometa, skrajšanje časa potovanja in nenazadnje izboljšanje kakovosti storitev železniškega prometa. Pomemben poseg na železniški infrastrukturi v tem delu Slovenije je tudi elektrifikacija proge v skupni dolžini 109 kilometrov. Dela so v zaključni fazi. Z uvedbo električnih vlakov, predvidoma meseca junija prihodnje leto, bo omogočen okolju bolj prijazen transport, močno pa bo zmanjšana tudi raven hrupa. V namen elektrifikacije se je zgradila tudi elektronapajalna postaja v Pavlovcih. Na odseku železniške proge Pragersko-Hodoš je na ormoškem območju potekala rekonstrukcija, nadgradnja in modernizacija železniške proge. Pred Ormožem je bila izvedena rekonstrukcija proge v dolžini treh kilometrov. Na odseku proge med železniškima postajališčema Pušenci in Pavlovci je bila izvedena rekonstrukcija proge v dolžini dveh kilometrov. Prečni premik tira glede na obstoječo traso proge znaša do 160 metrov. Zgrajeni sta bili novi postajališči v Pušencih in Pavlovcih. V Ivanjkovcih je bila izvedena rekonstrukcija proge v dolžini 1,2 kilometra. Prečni premiki glede na obstoječo traso proge znašajo do 40 metrov. Na postaji Ivanjkovci je bil en peron podaljšan in zgrajen dodatni peron z izven-nivojskim dostopom. Rekonstruirano je bilo tudi več premostitvenih objektov: mostovi čez potoke Sejanca, Pušenski potok, Pavlovski potok, Lešnica in Lahonščica ter več prepustov. Poudariti je treba tudi, da na celotni progi med Pragerskim in Hodošem ni več nezavarovanih prehodov, ki bi bili označeni le z Andrejevim križem. Tako je bilo na območju občine Ormož ukinjenih 8 nivojskih prehodov, urejene povezovalne poti, modernizirani obstoječi nivojski prehodi in zgrajeni trije izven-nivojski prehodi, podvoza v Osluševcih in Pu-šencih ter nadvoz v Pavlovcih. £ REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za infrastrukturo dihe kclift repu blike 5l0venhe za infrastrusiturc Nova, elektrificirana železniška proga in na novo urejena povezovalna pot čez Pavlovski potok Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaj'a v okviru Operativnega programa razvojja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojjna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura - KS. Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 KOLEDAR PRIREDITEV ormoškem v decembru Dogajanje na Ponedeljek, 21. 12. 2015, ob 17.00, Kerenčičev trg in ormoške ulice. Koledniki INFO: Mladinski center Ormož in JSKD IO ORMOŽ, mcormoz@siol.net Torek, 22. 12. 2015, ob 16.00 v prostorih Knjižnice Franca Ksavra Meška Sveti Tomaž Igralna ura za otroke do 3. leta starosti. INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, www.orm.sik.si Ob 18.00 v grajski kleti lutkovna predstava za vse generacije: Artizani -Grimmovo kolo sreče. INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41, 040 345 281, mcormoz@siol.net Sreda, 23. 12. 2015, ob 17.00, v prostorih Knjižnice Franca Ksavra Meška Sveti Tomaž pravljična ura. INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, www.orm.sik.si Ob 17.00, ormoški grad slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj- kulturni progam Gimnazije Ormož, ob 18.00, Grajska pristava Ormož proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, božični koncert v zasedbi: Katja Konvalinka - sopran, Irena Yebuah Tiran - mezzosopran, Klemen Torkar - tenor in Darja Mlakar Maležič - klavir. INFO: Občina Ormož, 02 741 53 00 Četrtek, 24.12.2015, ob 9.00, Kulturni dom Ivanjkovci proslava pred dnevom samostojnosti in enotnosti. INFO: OŠ Ivanjkovci, 02 713 80 74 Sobota, 26.12.2015, ob 15.00, grad v Ormožu, odprtje razstave umetniških del Tadeje Ozmec. INFO: LIKUDO in Mladinski center Ormož, 040 345 281, mcormoz@siol.net Ob 19.00, telovadnica OŠ Središče ob Dravi, božično novoletni koncert Godbe na pihala Središče ob Dravi. INFO: Godba na pihala Središče ob Dravi. Ob 21.00, Unterhund Ormož, K.A.K Ormož ponosno praznuje 25. obletnico hrupa z NIET, KRESHESH NEPITASH,THE KOJN INFO: K.A.K Ormož. Ponedeljek, 28. 12. 2015, ob 19.00, v športni dvorani Hardek koncert Pihalnega orkestra glasbene šole Ormož. INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si Sreda, 30. 12. 2015, ob 16.00, v prostorih Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož pravljična ura. INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, www.orm.sik.si Četrtek, 31.12.2015, ob 22.00, Kerenčičev trg v Ormožu, silvestrovanje na prostem in z ognjemetom s skupino Obvezna smer. INFO: Občina Ormož, 02 741 53 00. Zvečer, Gostišče Jeruzalem, Vinski hram, silvestrovanje (potrebna rezervacija). INFO: Gostišče Jeruzalem, Vinski hram, 031 253 067 ali info@brenholc.com Sobota 2. 1. 2016, Zjutraj, izpred gradu v Ormožu novoletni pohod INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si Več informacij o dogodkih najdete na spletni strani www.ormoz.net. Podatke o prireditvah, ki jih objavljamo v koledarju prireditev in na spletu, nam posredujte na tic.ormoz.grad@siol.net. DRUŠTVO ANTONOVANJA NA KOGU VABI NA ANTONOVANJE 2016, KI BO OD 8. DO 23. JANUARJA 2016 NA KOGU PROGRAM PRIREDITVE: - Čurke in vino - Postreženo sproščeno in s stilom - Senzorično ocenjevanje čurk - Srečanje prašičerejcev - Odprtje razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimuiju - Tradicionalno Antonovo kegljanje za pokal KS Kog - Debata ( Gimnazija Ormož in gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer) - Čurkarijada s pokušino ocenjenih čurk, predstavitvijo Čurkavodiča in ponovoletnim srečanjem »kronanih glav« - Antonov koncert - Srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov - Slovesna sv. maša za žive in mrtve živinorejce in prašičerejce z Antonovim žegnanjem - Antonov turnir v malem nogometu Več o vsebini prireditev www.antonovanje.si in www.facebook.com/drustvoantonovanje.nakogu vabimo vas na 13. VINCEKOVANJE s pohodom V SOBOTO, 23. JANUARJA 2016 Program: Ob 9.00 Zbiranje pohodnikov v Kulturni dvorani Podgorci (sprejem in plačilo štartnine) Ob 9.30 Začetek pohoda. Ob 12.00 Čas za malico in izvedba programa reza vinske trte s kulturnim programom. Vsak udeleženec dobi spominsko rozgo. Po končanem programu vrnitev v Podgorce. Okrog 16.00 V Kulturnem domu Podgorci bo za popestritev dneva pripravljen kviz o pohodu. ŠTARTNINA, KI JO PLAČATE PRED POHODOM, ZNAŠA 13€ IN ZAJEMA: - 2 obroka hrane, - 6 bonov za pijačo, - spominski kozarec, ki ga boste uporabljali ves dan, - organizacijske stroške (kulturni program...) NA POHOD GRE VSAK UDELEŽENEC NA LASTNO ODGOVORNOST V primeru močnega dežja ali snežnega meteža prireditev odpade. Informacije: Natalija Volmut, tel.: 041 457 024 Martin Kukovec, tel.: 041 960 794 Večje organizirane skupine prosimo, da se predhodno prijavijo na e-mail: natalija.volmut@gmail.com Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 :_Ormožke novice KRIŽANKA - RAZVEDRILO Tempelj Obilja SLOVENSKI IZDELOVALEC ORGEL IN DUHOVNIK (FRANC KSAVER) PRAZEN STROK FIŽOLA JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC SLOVENSKI PISATELJ (IVO) OVČJE KRZNO PRIPRAVA V DIMNIKU, ISKRO-LOVEC SOGLAS-NIKA V BESEDI ŽUKA NOETOV SIN MURSKA SOBOTA EDEN OD NADANGELOV PRISILNA NEVROZA JEZERO V TIBETU (IZ ČRK: MAN) GLAVNO MESTO GRČIJE PRIZADEVANJE ZA NAJDBO IZGUBLJENEGA PLEŠAV GA NE RABI MOŠTVO, EKIPA, TEAM PLIMOVANJE SL. ŠPORT. NOVINAR (FRANČEK) KRAJ PRI LJUBLJANI LOŠČ, SKLENINA KORUZNI STORŽ REKA V NEMČIJI TEŽA BLAGA VRH STREHE, NADDURJE SKLADNJA V SLOVNICI FR. IGRAL. (JEAN, »RONIN«) VOJAŠKO TABORIŠČE SPODNJA EGIPČANS. BOGINJA SLOVENSKI GLASBENIK (SLAVKO) DEL LOBANJE, VRTELJ NOVOZELANDSKI PTIČ ENAKI ČRKI BRITANSKI PISATELJ DEIGHTON ZVOK, GLAS ZDA (ORIGINAL.) SLOVENSKI FILOZOF (VLADIMIR) SAPNIK PRI ČLOVEKU ENOTA ZA ELEKTRIČNO UPORNOST JAPONSKI BORILNI ŠPORT SLOVENSKI PEVEC PESTNER MALA JAMA ZGRADBA EKSOTIČNA BITJA RUDI HITI Težje besede: NEIT, SUVEREN, TUI ZAČETEK PREBAVNEGA TRAKTA ANA BAN KUMANOVO POKRAJINA V VIETNAMU SLOVENSKI PEVEC NABER LUKNJAČ (STAR.) UPRAVNI ODBOR DROGA ZOPER KAŠELJ STAR SLOVAN RIMSKI HIŠNI BOG (IZ ČRK: RAL) MODRA BARVA ZA BARVANJE PORCELANA NASLOV, NAZIV RISTO SAVIN SLOVENSKA PEVKA IN IGRALKA RIBIČ POLICIJSKI POGON SLOVENSKI IMITATOR (TILEN) RASTLINA S PLAZEČIM STEBLOM IN RUMENIMI CVETOVI Tempelj Obilja Tel. št.: 051 366 824 Ptujska cesta 15 e-mail: tempelj.obilja@gmail.com 2270 Ormož Delovni čas: po naročilu Odvijal se je simpozij pivovarjev in v odmoru se prijatelji in ostali odločijo nekaj popiti. Predstavnik Heinekena naroči pivo heineken, iz Budweisejra budweiser, iz Stelle naroči stello. Samo Slovenec iz pivovarne Laško naroči fruc. Ostali ga vprašajo: "Pa dobro no, kako lahko na simpoziju pivovarjev naročiš fruc?" Slovenec iz pivovarne Laško odgovori: "Pa. če vi nočete piva, potem ga jaz tudi ne bom." Človek teče za avtobusom in vpije: »Počakajte, prosim, zamudil bom v službo!« Potniki začnejo vpiti vozniku: »Počakaj ga, ustavi!« Voznik: »Ne smem na cesti... « Potniki: »Ne bodi kreten, ustavi vendar!!!« Voznik res ustavi in mož vstopi. Ko avtobus odpelje, si oddahne, potegene iz žepa izkaznico in pravi: »Karte na pregled, prosim! Zakaj na zadnjih volitvah Črnogorci niso izvolili Momirja Bulatovica za predsednika? Ker je Črnogorcem obljubil 30 000 novih delovnih mest... Pride Rib'nčan v Ljubljano glih tiste caj-te, ko so gradili Nebotičnik. Pa vpraša šefa gradbincev: »Kaj pa bo to?« Ta mu odgovori: »To bo pa za rib'nške norce !« Ribn'čan pa se odreže: »Saj sem vedel, da bo za ljubljanske premajhen!« Kako inštaliraš zelo zanesljiv brezžični hišni varnostni sistem? V komisijski trgovini kupi par rabljenih zelo velikih delovnih škornjev (res velikih!) in jih postavi pred vhod stanovanja ali hiše. Zraven položi izvod revije »Strelski šport« in veliko posodo (res veliko!) za hranjenje psov. Na vratih pusti listek z naslednjo vsebino: »Francka, z Borisom sva šla na lovsko zvezo po dodatno municijo. Vrneva se čez pol ure. Rotweilerja raje pusti pri miru. Zjutraj sem ju peljal k veterinarju cepit, pa sta nekaj sitna«. Sedita mož in žena na terasi in pijeta vsak svojo pijačo (pivo in sok). Mož reče: »Ljubim te.« Žena ironično nazaj: »A to govoriš ti ali govori pivo iz tebe?« Mož: »To govorim jaz pivu.« Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 15. 1. 2016, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke je Tempelj Obilja, Ptujska cesta 15, Ormož, ki podarja prvi dve nagradi, tretjo pa podarja Občina Ormož. 1. nagrada: klasična masaža celega telesa 60 min 2. nagrada: klasična masaža hrbta 30 min 3.nagrada: knjiga Rešitev križanke št. 30, SEPTEMBER 2015 Vodoravno: ŠENTJUR, TKANINA, ERR, MIK, FATA, VE, CIAN, ŠKET, SLOVAN, LOARA, EIRE, MARKIZ, NA-STROJ ARAV, IN, JUDEŽ, ELI, KARE, RAV, CIK, OPCIJA, ZA, RITORNEL, TER, OR, VOJ, EDAM, GORENAK, UN, NOVI KLOŠTER, SILEN, AVARKA, OKAČ, KANAAN. GESLO KRIŽANKE: CVETJE POVE VSE Nagrajenci: 1. nagrada: Moravec Alenka, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja 2. nagrada: Moravec Stanko, Vičanci 78 a, 2274 Velika Nedelja 3. nagrada: Milena Luskovič, Jastrebci 25, 2276 Kog Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti. Ormoške novice, Leto VIII, številka 31, december 2015 ZGODILO SE JE ■J a 11 L«K1 A- 20. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Strucla JSKD, Območna izpostava Ormož V soboto, 7. novembra 2015, je v Ormožu potekalo jubilejno, že 20. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Na tekmovanju, ki se je začelo s skupnim nastopom vseh sodelujočih godb na Ke-renčičevem trgu, je nastopilo 8 slovenskih godb z več kot 400 godbeniki. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Občine Ormož in Glasbene šole Ormož. Vsi organizatorji so opravili izjemno delo in program letošnjega tekmovanja, ki je obsegal vrhunske nastope godb, je potekal gladko in skrbno premišljeno. Tekmujočim pihalnim orkestrom: Pihalni orkester Ormož, Kulturno društvo pihalni orkester Ljubljana Vič, Prosvetno društvo Središče ob Dravi, sekcija Godba na pihala, KD Godba na pihala Slovenske Konjice, Pihalni orkester KD Ivana Kau-čiča Ljutomer, Društvo Kmečka godba Pernice, Pihalna godba Markovci, Pihalni orkester Šentjanž pri Dravogradu, je strokovna žirija v sestavi Gregor Kovačič in Mitja Dragolič, podelila 6 zlatih priznanj in 2 srebrni priznanji. Godbe so tekmovale v treh kategorijah, ki so zastavljene na podlagi številčnosti na odru. Najbolje ocenjene godbe posameznih kategorij so poleg priznanja prejeli tudi pokale absolutnega zmagovalca svojih kategorij - pokal Vinka Štrucla: - Kategorija do 34 članov - Prosvetno društvo Središče ob Dravi, sekcija Godba na pihala - Kategorija od 35 do 40 članov - KD Godba na pihala Slovenske Konjice - Kategorija nad 40 članov - Pihalni orkester Ormož. Slavko Petek JSKD je na prireditvi podelil tudi najvišje priznanje Sklada za področje glasbene dejavnosti - Gallusovo plaketo. Prejemnik priznanja je bil Slavko Petek, dirigent Pihalnega orkestra Ormož, ravnatelj Glasbene šole Ormož in idejni oče tekmovanja godb v zabavnem programu. < Pihalni Orkester Ormož Društvo kmečkih žena Ormož Hinka Hržič, ing. agr., Kmetijska svetovalna služba Ormož Društvo kmečkih žena Ormož (v nadaljevanju DKŽ Ormož) je bilo ustanovljeno leta 1995, pred tem letom pa so na območju UE Ormož delovali posamezni aktivi kmečkih žena; teh je bilo osem že od leta 1965. Od leta 1975 so bili povezani z Obdravskim zavodom (OZVŽ) Ptuj -sedanji KGZ-zavod Ptuj ter s TOK kooperacijo Ormož. Prva pospeševalka je bila Branka Lah ( od 1975 - 1979), nato Terezija Meško (od 1979. do 1990. leta). Nato pa je strokovno vodenje v okviru Kmetijske svetovalne službe Ormož (KSS Ormož) prevzela Hinka Hržič kot svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. Prva predsednica DKŽ Ormož je bila Andreja Keček (1995 - 2004), nato Marija Štuhec (2004 -2012), 2012. pa je vodenje prevzela Milena Rajh. Društvo kmečkih žena občine Ormož Likovno-literarna kolonija »Malek 2015« JSKD OI Ormož Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, je v sodelovanju z Likovno-kulturnim društvom Ormož - LIKUDO in Kultur-no-umetniškim društvom PRASILA 10. IN 11. oktobra 2015 že tretjič zapovrstjo pripravil likovno-literarno kolonijo »Malek 2015«. Kolonija je bila namenjena vsem ljubiteljskim likovnim in literarnim ustvarjalcem, dijakom in učencem, ki se želijo ukvarjati s slikarstvom in z literarno dejavnostjo. Tema kolonije je bila »Staro, ki prehaja v novo, in novo, ki črpa iz starega«. Tudi letos nam je gostoljubje izkazalo podjetje P&F Jeruzalem Ormož in kolonijo gostilo v prijetnem ambientu in okolici Zidanice Malek, kjer motivov tako za likovno kot literarno izražanje, tudi ob slabšem vremenu, ne zmanjka. Razen podjetja P&F Jeruzalem Ormož pa so kolonijo omogočili še podjetje Wiener-berger, podjetje Carrera Optyl in Fiposor Ormož. Mentorstvo na koloniji sta udeležencem nudili akademska slikarka Jasna Kozar in pisateljica, pesnica, ustanoviteljica in predsednica literarno-kulturnega društva KUD Prasila, Helena Srnec. Razstava nastalih del je tudi v letošnjem letu na ogled v prostorih Bele dvorane Grajske pristave Ormož, postavil pa jo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, enota Ormož. Odprtje razstave »Malek 2015« je potekalo v petek, 6.11.2015, sočasno s slavnostno razglasitvijo zmagovalca turnirja »Naj špricar in mlado vino«. Še enkrat se je izkazalo, da gresta vino in umetnost z roko v roki, saj je bila Bela dvorana Graj -ske pristave skoraj premajhna za vse, ki so si želeli ogledati prireditev. Razstava bo na ogled do 20. januarja 2016 vsak de-lovnik od 8. do 15. ure, v soboto pa od 10. do 14. ure. < povezuje kmečke žene na območju UE Ormož še danes. V društvo je včlanjenih 270 kmečkih gospodinj. Večina jih dela doma na kmetiji, manjši del gospodinj pa je zaposlenih. Cilji DKŽ Ormož so izobraževanje kmečkih gospodinj, medsebojno povezovanje, organizacija strokovnih ekskurzij, organiziranje kulinaričnih razstav in sodelovanje na prireditvah. V sodelovanju s KSS Ormož so članice vsa leta delovanja organizirale številne delavnice domače obrti: tkanje, predenje, pletenje, kvačkanje, vezenje, kuharske tečaje in ohranjanje tradicije prleške ku-linarike. Vedno so se z veseljem odzvale povabilom na različne turistične prireditve (državna razstava Dobrote slovenskih kmetij - Ptuj, Praznik buč - Središče ob Dravi, krajevni in občinski prazniki, Praznik trgatve - Ivanjkovci, Praznik vina - Podgorci, martinovanje v Ormožu in Središču ob Dravi, Turistični dnevi na Kogu...). To pomeni, da skoraj nobena lokalna prireditev ne poteka brez udeležbe DKŽ Ormož. Članice društva DKŽ Ormož dajejo velik poudarek skrbi za ohranitev tradicionalnih opravil in domače obrti, kot so postavljanje klopotcev, pletenje košar, izdelovanje suhih aranžmajev, tkanje, predstavitev predic, kožuhanje . Tako se društvo predstavlja tudi v večjih trgovskih centrih z različnimi delavnicami in s kulturnim programom po različnih krajih Slovenije. Na ta način izjemno uspešno in odmevno promovirajo Prlekijo, Občino Ormož in seveda tudi svoje poslanstvo v okviru društva. V zadnjem času so članice društva zelo aktivne v državnem projektu »Dobrote slovenskih kmetij«, kjer neposredno nagovarjajo domače kupce, da bi v prihodnje v večjem obsegu kupovali domačo hrano, pridelano v Sloveniji. Med večje projekte sodi tudi vsakoletna priprava razstave ob martinovanju v Ormožu. Organizacija ocenjevanja potic, kulinarične razstave in razstave ročnih del se uvršča med najbolje obiskan del prireditev v sklopu martinovanja v Ormožu. Da so Prlečke zelo sposobne gospodinje, se je izkazalo tako pri ocenjevanju potic, saj je bilo od 25 potic kar 18 ocenjenih z zlatim priznanjem, kot tudi na razstavi. Bile so zelo izvirne, saj so potice pripravile s 14 različnimi nadevi. Ta razstava v Ormožu je bila jubilejna. Članice DKŽ Ormož so počastile 50 let uspešnega delovanja posameznih aktivov in Društva kmečkih žena Ormož. Zato so pripravile posebno veliko torto, ki so jo okrasile z različnim drobnim pecivom, male tortice, zlato okrašene v obliki mafinov, in seveda pravo torto, ki so jo ob odprtju slavnostno načele in ponudile vsem prisotnim. Vsaka članica je pripravila unikaten izdelek, kot kamenček v mozaiku. Dokazale so, da samo kmečke žene zmorejo kaj takega. Iskrena hvala vsem, s katerimi smo vsa ta leta sodelovale in so nam na kakršen koli način pomagali. Posebna zahvala pa velja vam, kmečke žene, ki ste ponosne, da ste kmečkega stanu. < Ormoške novice, Leto VIII, številka 463, september 2015 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZADNJA STRAN Občina Ormož, sonce Prlekije Martinovanje 2015 TIC Ormož Ste zamudili letošnje martinovanje? Predvidevamo, da ne, saj lahko rečemo, da smo letos zaznali dober obisk domačinov na naši največji prireditvi. Seveda je letošnje leto postreglo s kar nekaj okroglimi jubileji in tudi z veliko udeleženostjo domačinov, brez katerih vsega tega ne bi mogli izpeljati. Prvo dejanje martinovanja se je letos odvilo 30. oktobra v gostišču Brenholc Jeruzalem, kjer je potekalo ocenjevanje za Naj špricar in turnir mladega vina. Oga-niziralo ga je Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Or-moških goric Jeruzalem in Javna razvojna agencija Občine Ormož. Na povabilo k ocenjevanju so se odzvale vse večje kleti iz severovzhodne Slovenije, zraven teh je sodelovalo še lepo število zasebnih vinogradnikov, zelo zadovoljni pa smo bili z odzivom vinogradnikov iz sosednje Hrvaške. Na ocenjevanju vin za Naj špricar je bilo ocenjenih 26 vzorcev vina. Ocenjevanje sta opravili strokovna in potrošniška komisija, ki je štela 23 priznanih strokovnjakov, vinogradnikov, novinarje in ljubiteljev špricarjev, njihovo delo je skrbno nadziral priznani vinski strokovnjak dr. Mojmir Wondra. Na turnirju je zmagal Jeruzalemčan 2014, pridelovalca P&F Jeruzalem, d.o.o., v strokovni komisiji, in Urbanski biser pridelovalca Vino Cmrečnjak iz sosednje Hrvaške. Sledil je Turnir mladih vin. Ocenjevanje mladih vin ima namen seznaniti proizvajalce s potencialom, ki ga lahko pričakujemo v prihodnjem vinu. Na turnirju mladih vin je bilo udeleženo rekordno število vzorcev, in sicer 50, in ocene, ki so jih prejeli, so bile zelo spodbudne. Zmagal pa je P&F s tramincem. Podelitev nagrad za najboljši špricar in mlado vino je potekala v petek, 6.11.2015, sočasno z odprtjem razstave »Malek 2015«. Še enkrat se je izkazalo, da gresta vino in umetnost z roko v roki, saj je bila Bela dvorana Grajske pristave skoraj premajhna za vse, ki so si želeli ogledati prireditev. Večino ocenjenih mladih vin je bilo možno poskusiti tudi na Festivalu vin in kulinarike v salonu Avtocentra Ormož, na katerem je sodelovalo kar nekaj vinarjev in stojnica z ocenjenimi vini na turnirju mladih vin. V istem salonu je poleg festivala vin potekala razstava izdelkov pridnih rok, ki so jo pripravile članice Društva kmečkih žena Ormož, kjer s z razstavo počastile tudi 20-letnico delovanja društva Kmečkih žena Ormož. Na doslej številčno največji tržnici domačih izdelkov in dobrot, ki se je odvijala v vzporednem šotoru skupaj s Sejmom KOVITO, se je v predstavljalo veliko raznolikih ponudnikov iz našega okolja, kar je vzpodbuden podatek in dokaz, da se je dopolnilno delo na kmetijah razmahnilo. Poleg kmetij pa so se na tržnici predstavili ormoški rokodelci, ki jih je iz leta v leto več, in vsako leto pokažejo nove ideje in izdelke. Taka prireditev je ena redkih priložnosti v naši občini, kjer si lahko kupimo res domače izdelke in kjer lahko dobimo informacije o neposredni prodaji na posameznih kmetijah in pri rokodelcih. To je tudi odlično izhodišče za krepitev turističnega potenciala ormoške občine. V Martinovem zabavnem šotoru pa je območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož izvedla že 20. tekmovanje godb Slovenije z zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, kjer je bila podeljena plaketa našemu vodji Pihalnega orkestra Ormož Slavku Petku. Da godbe pri nas resno delajo na zelo dobri ravni, pa dokazujeta tudi pokala, ki sta ju prejeli obe naši godbi. Tudi letošnje leto so večerni koncerti uresničil pričakovanja organizatorjev, bili so dobro obiskani in so tudi opravičili še enkrat večji Martinov šotor. Že v petek so nas dodobra segreli Mejaši in Drugo Dugme, ki so naredili odličen večer za mlade in mlade po srcu. V soboto pa so ponovno prišli na vrsto oboževalci Modrijanov, ki so letos še posebej razvneli Martinov šotor. Kot vsako leto, tudi letos nismo pozabili na najmlajše, ki so lahko svojo ustvarjalnost pokazali na dveh delavnicah za otroke. Pripravili so jih Mladinski center Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška in Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. Delavnico smo letos prestavil v Martinov šotor, kjer je bila opaznejša in tudi dobro obiskana. Manjkala ni tudi naša Rožmarinka. Za obiskovalce in tudi domačine, ki jim je bliže zgodovina, pa so bili pripravljeni brezplačni vodeni ogledi gradu in grajske pristave. To vse in še več se je letos dogajalo na Martinovanju. Če ste zamudili in vam je žal, se potrudite, da dogajanja naslednje leto obiščete. Organizatorji že pripravljamo program za Martinovanje 2016. Obljubljamo, da bomo prihodnje leto poskusili vrniti našemu mestu življenje tudi v tem času. < i ' V"'' ^ Ormoške novice, Leto VIII, številka 464, september 2015