V Ljubljani, četrtek zo. avgusta 1*J2-XX Cena 50 cent.
UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCZNIJEVA OUCA t IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije tn
UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA S. A-, MILANO
31-22, 31-23, 31-24, 31-
Račuiil prt po#tao čekovnem s
LJubljana štev. 15-351
CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per hi pobblicrta đi provetMenza ftaliana ed estera: UNIONE PUBBLICfTA IT ALI AN A S. A, MILANO.
Izvidttiške akcije v Egiptu
Nadaljevali so se napadi letalskih oddelkov osi
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 19. avgusta naslednje vojno poročilo Št, 814:
Normalno izvidniško delovanje na egipt-sfcem bojišču. Naše patrole so zajele dva oficirja in nekaj mož indijskega oddelka.
Protiletalska   obramba   v   Tobruku in
Marsa Matruhu je sestrelila več britanskih letal.
Nadaljevali so se napadi letalskih oddelkov osi na bojna središča na otoka Malti. V letalskih dvobojih je bilo uničeno eno sovražno letalo.
Eno naše letalo se ni vrnilo s svoje vojne misije.
Ducejev velikodušni dar atenskim otrokom je naletel na hvaležnost vsega naroda
Atene, 19. avg. s. Vsi listi toplo komentirajo velikodušen dar večjih količin mleka, ki ga je dal Duce za otroke v Atenah. Ta dar, piše >Agropolis«, je sledil obisku v glavnem mestu in kaže o visokočlove-čanskih čustvih voditelja fašistične države. List »Proja« zatrjuje, da grški narod ne bo pozabil novega Ducejevega darila. Mussolinijevo zanimanje za grške otroke, komentira »Elfeteron Vima«, potrjuje nedavne izjavo Psolazoglua o čustvih, ki jih irra Duce do Grčije. List »Vjeradimi« pri-
pisuje Ducejevemu darilu razen visoke moralne vrednosti tudi izredno veliko gmotno vrednost, ker je mleko osnovna hrana za otroke ter zaključuje, da bo s tem dragocenim darom atenska mladina laže premagala sedanji težki trenutek. Kon čno izjavlja »Athimaica Nea«, da bo Du-ccjeva velikodušnost zbudila ne samo hvaležnost obdarjenih družin, temveč hvaležnost vsega grškega naroda ter bo prispevala k vzpostavi starih vezi med obema narodoma-
Angleži priznali izgubo še dveh vojnih ladij
Berlin, 20. avg. s. poročilo angleške admirali tete, ki se je po enem tednu odločila objaviti drugi del izgub angleške vojne mornarice na Sredozemlju, so sprejeli v tukajšnjih krogih z ironičnim zanimanjem. Logično je bilo, da je biLa izguba nadaljnje križarke in enega rušilca objavljena šele po Churchillovem povratku po primerni pripravi javnega mnenja. Poročilo je bilo objavljeno, ko je bila pozornost javnosti osredotočena na napadi na Diepp. Čudno je samo to, da se ni izkoristila prilika in pripravil manj skromen obrok za javnost, vendarle je že mnogo, da je biilo potrjeno, kar je bilo že rečeno v italijanskih in nemških poročilih glede te bitke.
Rim, 20. avg. s. Kri/.arka »Kairo« ki je bila, kakor je angleška admiraliteta javila, potopljena v Sredozemskem morje, je izpodrivala 4.200 ton in bila oborožena z osmimi 102 mm. 8 po 40 mm topovi in 8 strojnicami s 4 cevmi. Dosegla je lahko hitrost 29 vozlov. V mirnem času je imela
440 mož posadke. Rušilec »Foresght«, čigar potopitev je angleška admiraliteta tudi priznala, je izpodrival 1.350 ton in bil oborožen s 4 120 mm, 8 40 mm topovi in z 8 torpednjmi cevmi. V mirnem času je imel 145 mož posadke
Pariz, 19. avg. s. >Matin« objavlja poročilo iz Tangerja z izjavami nekega angleškega letalskega oficirja, ki je med drugim rekel:
Prišli nismo skozi zaradi tega. ker resnično ni bilo mogoče. Naš konvoj je Imel izredno močno spremstvo. Vse je kazalo, da bo zaradi tolikih razvrščenih sil naš poizkus uspel. Na nesrečo sta bili, preden sta prišli v nevarni pas, dve naši nosilki letal izločeni iz borbe, kar je imelo porazen vpliv na moralo posadk in na rezultate bitke. Letalska borba je bila peklenska. Več sto letal je napadlo konvoj. Italijanski letalci so izpričali izredno drznost in novi torpedni čolni so imeli odlične posadke.
Poskus angleške invazije je bil odločno zavrnjen
so se poskušali angleški kombinirani oddelki izkrcati ob zaščiti letalstva in mornarice na francoski obali pri Dieppu v jačini ene divizije s tanki — Po večurni borbi so bili ob velikih izgubah pregnani ter so pustili v nemških rokah nad 1500 ujetnikov, med njimi
60 kanadskih oficirjev
28 tankov uničenih, 3 rušilci, 2 torpedovki, 4 transportne in ena stražna ladja potopljene« 5 križark in rušilcev ter 2 transportni
ladji poškodovani, 83 letal sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo:
' Množestveno izkrcanje angleških, ameriških, kanadskih in degaulisticnih čet v efektivu okrog ene divizije kot prvi val, ki je bilo izvedeno davi na francoski obali Kokavskega preliva, pri Dieppu ob zaAčiti močnih pomorskih in letalskih sil in ob podpori takoj izkrcanih tankov, je bilo odbito s hudimi in krvavimi izgubami za nasprotnika z akcijo nemških sil, ki ščitijo obalo. Od 16. ure naprej ni nobenega oboroženega sovražnika več na kontinentu. Ta velik uspeh je bil dosežen, ne da bi bilo treba najmanj uporabljati rezerve glavnega poveljništva."
Po poročilih poveljnikov čet m izjavah ujetnikov so izkrcevalne operacije takole potekle:
Prvi val izkrcevalnih čet je bil davi preložen na odprtem morju s transportnih ladij na 3 ali 4 sto manjših ladij in je dosegel obalo ob 6.05 ob zaščiti 15 križark, rušilcev in močne skupine lovcev. Temu prvemu valu je sledila rezerva 6 transportnih ladij in 3 tovornih ladij ter bolj severno skupina 26 transpotmih ladij kot operativna rezerva, nato je pa sledila, kakor se zdi. glavnina izkrcevalnih sil, ki naj bi stopila v akcijo, brž ko bi prvemu izkrcanemu zboru uspelo napraviti mostišče okrog pristanišča v Dieppu.
To mostišče ni bilo doseženo. Izkrcani sovražnik je bil povsod decimiran v borbah v majhni razdalji in odbit v morje. Doslej je bilo naštetih 28 so^^ažnih izkrcanih In uničenih tankov. Vse oporne točke je držala hrabra obalna garnizija. Nad 1.500 ujet.
Prodiranje v kavkaško gorovje
Letalski napadi na crnomorske luke — čiščenje področja v lokn
Dona — Hude sovjetske izgube pri Voronežu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. avg.
Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Na Kavkazu so nemške ln slovaške čete ▼ nepreglednem goratem ozemlju premagale številne cestne ovire in minska polja ter prodirajo dalje proti jugu. Letalstvo je ponovno napadlo Inke ob crnomorski obali. Pri tem so bile štiri obalne ladje in en sovjetski rušilec potopljeni, šest prevoznih ladij ln osem obalnih ladij pa je bilo hudo poškodovanih.
V velikem loku Dona so bile prt Čiščenju anemija uničene razpršene sovražne skupine.
Na prostoru pri Voronežu samo borbe krajevnega značaja, V trdih obrambnih hojah od 11. do 17. avgusta je izgubil sovražnik 2561 ujetnikov, 501 tank, 31 topov ter 250 strojnic in možnarjev. Krvave izgube ponovno v velikih množicah napa-dajočih boljševikov so bile izredno velike.
Vzhodno od VJazme in pri Kževu, kjer fle Je ponovno odlikoval v težkih borbah 58. westfal.sk i pehotni polk, so bili ponovni močni napadi sovražnika ob neomajnem odporu pehotnih in tankovskih divizij s sodelovanjem letalstva zavrnjeni in Je bilo uničenih 25 sovražnih tankov.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera ln na fronti ob Volhovu je sovražnik nadaljeval brezuspešne krajevne napade.
Na Sredozemskem morju je potopila nemška podmornica transportno jadrnico.
Pri dnevnih poletih angleških letal nad severnozapadno Nemčijo in nad zasedenem ozemljem je imelo civilno prebivalstvo od
posameznih bomb male Izgube. Pri tem je bilo sestreljenih sedem, pri nočnih motilnlh poletih nad Nemškim in Kielskim zalivom pa eno angleško letalo.
Breznačrtni motilnl poleti številnih sovjetskih letal nad Vzhodno ln Zapadno Pru-sijo so povzročili letalske alarme. Tudi tu je Imelo civilno prebivalstvo od posameznih bomb male izgube in malenkostno škodo na poslopjih. Sovjetsko letalstvo Je pri tem izgubilo dve letali.
Nemško letalstvo Je bombardiralo po dnevnih napadih lahkih letal na vojaške
cilje ob južni angleški "obali v preteku noči vojno-gospodarske naprave v Norwi-chu. Nastali so dolgotrajni požari.
V Rokavskem prelivu so napadli v noči od 17. na 18. avgust številni angleški torpedni in topničarski čolni s stražnimi ladjami zavarovani nemški konvoj brez uspeha, V teku bitke, ki se je razvila delno v razdalji komaj 150 m, sta bila dva sovražna čolna uničena, s potopitvijo dveh nadaljnjih hudo poškodovanih čolnov pa je računati. Konvoj je brez škode dosegel namembno luko.
V stalnih borbah nezadržno naprej
Nemške in zavezniške Sete prediralo na vseh področjih
Berlin, 19. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava glede zadnjih operacij na področju Kavkaza, da vročina vkljub močnemu deževju v jutranjih urah ni popustila in so se operacije nadaljevale v izredno neugodnih okoliščinah za nemške in zavezniške čete. Zaradi številnih ovir na cestah in zaradi minskih polj, ki so jih pripravili bolj-ševiki, so moi ale nemške čete prestati večje napore, da so lahko nadaljevale svoje neutrudno napredovanje. Uspelo jm je prodreti v gozdne predele in v trda gorska področja, zasledujoč vedno bolj sovražnika, ki se žilavo brani. Strmoglave! in uničevalna letala so podpirala napredovanje nemških čet v vsem zapadnem področju Kavkaza, Veliko število železniških vagonov, s katerimi bi se morali odpeljati be-
Spretno nastavljena past policiji v Bombayu
V hiši, kjer so iskali člane Gandhijevega odbora, je skrita bomba ubila več uradnikov in vojakov
Ban skok. 20. avg. s. V Bombevu so bili ubiti med preiskavo v neki hiši v starem indijskem mestu, kjer so iskali člane tajnega odbora, ki mu je Gandhi poveril vodstvo civilne neposlušnosti za časa svojega ujetništva, neki uradnik pokrajinske policije, trije agenti in nekaj vojakov. Več agentov in vojakov je bilo ranjenih. Po došlih vesteh je vlada podkralja naznanila, da bo izplačaaa nagrada 500 šterlingov tistemu, ki bi obvestil policijo in ji omogočil aretacijo članov odbora. Poveljništvo je dobilo pismo, ki ga je podpisal neki Kai-vanpu, s katerim je bilo obveščeno, da se nekateri člani odbora, med njimi tudi Le-hore Pangkon. oddaljeni sorodnik Gan-dhijev, ponoei shajajo v neki neobljudeni bSS v bližini indijske četrti. Ne da bi se preveč bavili s kontrolo navedb, je policijsko poveljništvo odposlalo isto noč ekspedicijo v naznačeni kraj. Ko je bataljon pehote odstranil vse ovire z dohodov cest,
je skupina agentov in vojakov pod vodstvom uradnika z lahkoto vdrla v staro poslopje. Ko so agenti in vojaki stopili na hodnik, je nastala strašna eksplozija. Del poslopja se je zrušil. Agenti, ki so vstopili, so vstopili na vzmet, ki je sprožila veliko bombo, ki je bila nameščena pod podom. Na kraju se je zbrala velika množica. Sani tej ci so prihiteli in potegnili izpod ruševin mrtve in ranjene. Dogodek je naredil velik vtis na Angleže v Bombevu, ker dokazuje, da so se Indijci odločili za borbo z vsemi sredstvi, da se osvobode angleškega jarma.
Gandhljev sin aretiran
Bangkok, 20. avg. s. Iz New Delni j a se doznava, da sta bila aretirana Devades, Gandhijev sin in ravnatelj indijskega »Times«. Po poročilu vlade iz Madrasa je položaj še vedno do skrajnosti napet.
žeči boljševiški vojaki, so zadele letalske bombe. Nekaj nemških letal je bombardiralo oddelke čet vzdolž kavkaske obale črnega morja. Zlasti so bila napadena pristanišča sukung, Tuapse in Novorosijsk V morskem predelu Tuapse sta bila potopljena dva obalna čolna in rušilec, ki naj bi ju ščitil, je bil zadet z več bombami in hudo poškodovan. V Tomerjuškem zalivu vzhodno od cžine Kerča so letala z bombami poškodovala 6 trgovinskih ladij in 8 obalnih čolnov.
Doznava se nadalje, da je bila v Kalnuški stepi uničena majhna sovražna skupina.
Na področju S talin grada ao močne skupine letalstva izvedle hude napade na boljše viške postojanke. V teku očiščevalnih operacij v velikem kolenu Dona so skupine nemške pehote prisilile k borbi sovražno skupino in jo popolnoma razpršile. Ta sovražna skupina je bila z borbami dne 16. in 17. avgusta popolnoma odrezana od svojih zvez.
Vzhodno od kolena Dona so bile v teku učinkovitih letalskih akcij ponovno zadete in razdejane železniške proge iz Stalkigra-da proti severu. Nemški lovci so v raznih pasih južnega odseka vzhodne fronte v letalskih dvobojih sestrelili 38 boljsevi&kih letaL
Doznava se nadalje, da so v severnem pasu kolena Dona italijanske Čete 18. avgusta preprečile poizkus prekoračenja Dona po boijševiških oddelkih. Italijansko topništvo je uničilo 7 popolnoma s Četami na* tovorjenih čolnov. Krvave izgube boljševikov so bile izredno hude. Ob vzhodni obali Dona je eksplodiralo skladišče goriva, ki ga je v polno zadelo italijansko topništvo.
Proti južno vzhodni fronti mostišča pri Voronežu so boljševlki izvedli nekaj akcij, ki so se končale z uničenjem treh sovjetskih tankov. Padlo je tudi mnogo sovražnih vojakov in zajetih je bilo mnogo ujetnikov.
Obnovite naročnino!
nlkov je v nemških rokah. Med temi je 60 kanadskih oficirjev. Krvave izgube, ki jih je sovražnik utrpel, so zelo visoke.
Topništvo je potopilo 3 rušilec, dve torpedovki in dve transportni ladji.
Letalstvo je sestrelalo 83 sovražnih letal, potopilo dve posebni transportni ladji in eno brzo stražno ladjo, poškodovalo pa hudo z bombami S križark ali velikih rušilcev ter dve veliki transportni ladji.
Sovražnik je pri tem poizkusu i/.krran,:a, ki služi samo v politične namene in ki je v nasprotju s kakršnokoli vojaško logiko, doživel odločen poraz in nemška zapadna obramba je odgovorila, kakor se spodobi na to akcijo diletant o v.
Nemška obramba čaka na kakršenkoli drugi poizkus tega nasprotnika z mirnostjo in silo vojske, ki je v stoterih bitkah vedno priborila zmago svojim zastavam.
Stalinov ultimat Angliji je rodil drugi Dunkerquo
Angleži so se odločili za ta obupni korak na zahtevo
Moskve
Kako se je začelo in končalo
Berlin, 19. avg. s. Glede katastrofalnega
poraza angloameriškega ekspedicijskega zbora v teku poizkusa izkrcanja na evropskem kontinentu, o katerem je vrhovno poveljništvo oboroženih nemških sil poročalo z izrednim poročilom, ugotavljajo z nemške uradne strani:
Dne 22. julija je Stalin spričo popuščanja svoje južne fronte zahteval od angleške in ameriške vlade preko svojih poslanikov Majskega in Litvinova v ultimativni obliki takojšnjo otvoritev druge fronte. Ta ultimat je potekel v 12 dneh. Znano je, da je radio New York 3. avgusta trdil, da je sovjetska vlada uradno zahtevala od ameriške in angleške vlade takojšnjo otvoritev druge fronte. V prvih dneh meseca avgusta je bil angleški ministrski predsednik Churchill zaradi teh okoliščin prisiljen nenadno odpotovati v Moskvo preko Kaira in Teherana. V Kremelj je dospel 12. avgusta v spremstvu posebnega Ro-seveltovega odposlanca, da bi ustvaril drugo fronto. Stalin, ki se je upiral vsem prepričevalnim poizkusom Churchillovim, se ni zadovoljil z izjavami, ki jih je dal v zadregi angleški ministrski predsednik, temveč je kategorično zahteval, naj se v najkrajšem času ustvari zahtevana druga fronta, ki naj bi olajšala njegov lasten katastrofalni položaj.
V teh okoliščinah angleški zunanji minister ni imel druge izbire kot ukazati svojim vojaškim strokovnjakom, naj poizkusijo s takojšnjim izrcanjem v masi na francoski obali. Ta obupna odločitev dile-tantskega stratega Churchilla je bila izvedena z znatnimi kontingenti vseh vrst orožja in v katerih, so bile, kakor običajno, postavljene v prve vrste zavezniške čete, je doživela ogromen poraz v nekaj urah. Churchill je tako dal Angliji nov Dunkerque.
Po neuspehu — samo generalna preizkušnja
Lizbona, 20. avg. s. Angleška poluradna agencija je naročila iz Kanade in Amerike vesti o viharnem navdušenju spričo nenavadnih izkrcevalnih operacij pri Dieppu, v katerih so izdatno sodelovali avstralski in ameriški kontingenti. Angleška poluradna agencija pa vztraja pri tem, da operacije pri Dieppu niso imele namena invazije na evropski kontinent, temveč samo cilj, da se uničijo strateški objekti, nakar naj se izkrcane čete zopet vkrcajo in vrnejo v Anglijo. V očitnem sporazumu z angleško propagando trdi ameriška propaganda, da je šlo samo za generalno preizkušnjo.
Lahko je razumljivo, kam meri vse to, če upoštevamo, da bo po navdušenju, o katerem poroča Reuter, povzročila veliko razočaranje vest, da so se morale izkrcane zavezniške čete po komaj 9-urni borbi vrniti v največji naglici, potem ko jih je nemška obramba strašno zdecimirala. Razočaranje bo tem večje, če pomislimo, da so bile v glavnem motilne akcije po angleški verziji, ki naj bi jih izvedli maloštevilni specializirani elementi, nenadno in brez hrupa spremenile v nasprotju s sleherno vojaško logiko v operacije, izvedene s pravcatim razkošjem glede ljudi in sredstev z izkrcanjem tankov, mobiliziranjem mornarice in resnično izrednimi letalskimi silami, kajti po vesteh iz angleških uradnih virov je bilo izgubljenih kar 95 letel.
Očitno je, da namen teh akcij ni samo vojaški, temveč v glavnem politični, da bi neizprosni Stalin dobil vtis, da angleški zavezniki dejansko nekaj storijo zanj. Glede ameriške teze o generalni preizkušnji je omeniti, da je bila generalna preizkušnja enostavno triumfalna za nemško obrambo, ako dopustimo, da je šlo za kaj takega. Nemška obramba je brez intervencije rezerv prepodila sovražnika, ki ga je bilo za celo divizijo ter potisnila v morje ostanke čet in prisilila glavnino sovražnih sil, ki je ostala na morju in naj bi bila uporabljena naknadno, da se je vrnila domov, ne da bi sprožila samo en strei
Berlin, 20. avg. s. Neki vojaški dopisnik DNB je takole orisal izjalovljeni angle.-^i poizkus izkrcanja v Dieppu-
Mirni noči je sledila v obalni stražnici napetost, ki je bila od minute do minute večja.
Prva vest je bila* Angleške ladje se približujejo francoski obali.
Sledila je druga vest: angleške pomorske sile bombardirajo Diepp. »Tommvji« so na manjhnih čolnih prodrli proti obali in se izkrcali na obeh straneh mesta pod ognjem nemških baterij. Napredovali so ob skalnati obali v smeri proti Dieppu in so se utrdili v več Jiišah.
Vesti, ki so sledile, so kazale razvoj srditih borb ob najhujši vročini. Angleški oklopni avtomobili so se pojavili na ob)! , toda pred poldnevom je bil večji del U h sovražnih napadalnih sredstev uničen na obali in položaj je ostal resen za Angleže. Zelja vseh, ki straži jo ob Rokavskem prelivu je bila, da bi Angleži prišli, ker delajo na angleškem otoku toliko hrušča glede famozne druge fronte. Končno lo prišli, toda zadostovalo je 9 ur, da so bili odbiti.
Berlin, 20. avg. s. Angleški poizkus izkrcanja v množici na francoski obali pri Dieppu se je končal & popolnim neuspehom napada jočih sil. Od popoldneva ni niti CUCtfl angleškega, ameriškegaa 'H kanadskega oboroženega vojaka več na kontinentu. Poj zadnjih vesten je bilo zajetih nad tisoč ujetnikov. Ni mogoče še oceniti hude izgube n.i ljudeh in materialu, ki so jih utrpeli napadalci. O tem novem katastrofalnem porazu sovražnika bo čimprej objavljeno poročno. V berlinskih vojaških krntjih menijo, da je Churchill dal ukaz za te operacije pod Stalinovim pritiskom, da mu je Stalin izsiilil to obljubo, čeprav so bili anylciiki vojaški strokovnjaki proti tej akciji.
Ril mlinska sodba o moskovski konferenci
Bukarešta, 19. avg. s. Rumunski iisti so bavijo s konferenco v Moskvi in soglasno zatrjujejo, da ne predstavlja važnega dogodka v velikem okviru vojne, ki je v teku. Ravnatelj >Cuventuia« je mnenja, da je Churchill odšel v Moskvo, da bi otipal žilo boljševiškega režima v Interesu londonskih bankirjev, ki so budno na straži, kadar gre za kredite. List »Poruncavrernec piše, da z vojaškega gledišča, niso mogli v Moskvi ničesar pozitivnega odločiti, ker je pobuda v operacijah v nemških rokah na vzhodnem in v oceanskem, v italijanskih in nemških rokah pa v sredozemskem odsoku in v Egiptu ter v japonskih rokah v odseku vzhodne Azije.
Vojna na Kitajskem
Hankov, 20. avg. s. Doznava se, da so japonske sile, ki operirajo južno od Link-vana v južnem področju pokrajine Ki-jangsi, zadale čungkinškim četam od 31. julija do 1*. avgusta izgube 2 405 ljud;, Od teh je padlo 2.250, ujetih pa je bilo 155. Sovražnik je moral Japoncem prepustiti tudi obilen vojni materijal.
Vojna na morju
Buenos Aire«, 19. avg. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je podmornica osi potopila na Atlantiku dve angleški trgovinski ladji, ki  sta  vozili surovine.
Lizbona, 17. avg. s. Severnoameriški državni tajnik za finančne zadeve Morgen-thau je izjavil, da so ameriški vojni stroški v mesecu juliju narastli na 302 milijona dolarjev .
Stran 2
VoCOTENSKl NAROD«, Četrtek, 20. avgusta 1942-XX
fiter. 189
Imetje upornikov
bo zaplenjeno
Ljubljansko pokrajino
in
Armadnega Zbora
glede na svoj razglas z dne 15. julija 1942-XX In na navodila pristojnih
višjih oblastev
objavljata:
i.
Premična in nepremična Imovina upornikov se zapleni In izroči v last: rodbinam vojakov in dragih državnih uslužbencev ali uslužbencev pomožnih
ustanov, ki so padli v bojih ali postali žrtev napadov v Ljubljanski pokrajini; pohabljencem in invalidom navedenih vrst.
2.
Za imovino upornikov se smatra:
imovina, ki je last ubitih v bojih, ustreljenih ali po sodnem postopku
usmrćenih;
imovina, ki je last za orožje sposobnih moških v starosti od vštetega 18. do vštetega 60. leta, pa so brez opravičenega vzroka odsotni z njihovega rednega
bivališča.
3.
Zaplemba se razteza tudi na imovino rodbinskih članov upornikov, Če bi bil upornik po veljavnih civilnih zakonih zakoniti dedič lastnikov imovine in to v razmerju, v katerem bi bil deležen zakonitega nasledstva.
4.
Prednje določbe se ne uporabijo proti osebam, ki se do 15. septembra t. 1. pred bojem vdajo italijanskim oboroženim silam ali se povrnejo na svoja redna bivališča in se zglasijo pri italijanskih oblastvih. Tem osebam je poleg tega zajamčeno življenje.
5.
Proti nasnovateljem, sokrivcem, podpirateljem in vobče proti osebam, ki bi kakor koli dajali zavetje ali pomoč storilcem katerega izmed kaznivih dejanj kakor:
a) napad na edinstvo, neodvisnost ali neokrnjenost države;
b) napad na varnost države;
c) oborožena vstaja;
d) prevratne združbe;
e) prevratna propaganda ali hvaljenje prevratnih dejanj;
f) zločinstva zoper notranjo državno ureditev;
g) napad na telesno varnost ali osebno svobodo oseb, ki pripadajo oboroženim silam;
h) napad na javno varnost ali na javni promet;
se uporabijo, čeprav gre za bližnje sorodnike, iste kazni, ki veljajo za dejanske storilce zadevnih zločinstev.
Ta razglas stopi takoj v veljavo in se objavi z nabitjem.
Ljubljana, dne 18. avgusta 1912-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
EIVULIO GRAZIOLI
in
Poveljnik XI. Armadnega zbora
MARIO ROBOTTI
Km
Borbe s črnogorskimi uporniki
Dopisnik „Piccola di Trieste" opisuje spopad z »bataljonom smrti44
Ljubljana, 20. avgusta
>T1 Piccolo di Trieste« objavlja v svoji številki z dne 19. avgusta poročilo svojega dopisnika Giorgia Corradia o borbah italijanskih vojakov z uporniki v Crni gori.
Potem, ko smo štrli odpor upornikov, smo se v treh nepreglednih kolonah pomikali naprej v sklopu naših slavnih 51. in 52. Pospešili smo svoj pohod 'n se vzpeli na planoto G. ter vkorakali popoldne 2. maja v vas. Nekateri so manjkali v zboru, toda njihova žrtev je bila kronana z našo zmago. Smoter je bil dosežen: 49. legija črnih srajc, ki je skozi sedem mesecev čutila pritisk odločnega in tudi nezvestega sovražnika, je ohranila visoko ime ltaiije na južnih mejah Hercegovine. V nas, v žarečih rdečih kravatah alpskih lovcev, 3fc zaživel najožji stik z domovino. S puškami, ki smo jih dvignili v višino in prepevajoč s polnim glasom naše vojne pesmi, so se vrli vojaki 49. ponosni in ginjeni bližali vasi. Zvečer smo še vsi orepoteni v bližin: majhnih ognjev prepevali vojne pesmi, potem ko smo že pozabili na prestane nevarnosti, na doživljene nadloge, upajoč samo na to, da bomo uživali kakšen dan poživljajočega odmora.
Do naslednjega dne je kronika »radia fante« naznanila, da so uporniki v tej coni mestoma zelo borbeni, pripravljeni na vojno in organizirani. Zato jih je treba čim preje izslediti, napasti in uničiti. Da se nekaj dogaja, smo spoznali že ob značilnem zadržanju poveljniških častnikov, prideljenih našemu generalu, in bataljonskih poveljnikov pri našem polkovniku: topografski zemljevidi, z rdečim označeni potopisi, preskrba živil in municije. Naš ?radi:> fante« je tudi to pot dobro uganil. Pojdemp dalje. In zares, naslednejga dne ob šestih s«', se bataljoni že pomikali naprej: sledile so nepregledne kolone mul z baterijami m živili.
Kam gremo? Moramo zadati sovražniku odločilen udarec. Moramo ga izslediti in uničiti, moramo porušiti veliki V. kjer ima svoj glavni stan, da lahko dosežemo najvišje točke, to je točke, ki jih bo sovražnik do skrajnosti branil. Od časnikov moje stot-nije sem slišal, da je v veliki dolini osredotočen cvet upornikov in da bomo tukaj našli tudi takozvani »bataljon smrti«, ki srahuje G., oborožen s številnim avtomatičnim orožjem, sestavljen iz samih vnetih črnogorskih komunistov, najhujših sovražnikov Italije in fašizma.
Junak ene noči
Fotograf Miha Bokavšek je bil čeden fant nizke postave, bledega obraza in velikih, temnih oči. ki se je zdelo, da po-iva v njih vedno neka čudna, nerazumljiva bojazen. Stanoval je v pritličju neve stano-var.iske hiše na kraju mesta, kjer so se bHe naselile s potomstvom bogato obdarovane družine. Nalašč si je bil izbral prav to okolico. Tu je imel zagotovljene skromne, vendar pa redne dohodke, kajti otroci so imeli zelo radi tega nežnega in slabotnega meža. ki so ga gledali močnejši postrani in prezirajoče. Kakor nihče drugi se je namreč znal po cele ure igrati in zabavati z otroci vseh starosti.
Tako bomo razumeli, da se je prav njemu posrečilo napraviti najdražestnejše in najbolj neprisiljene otroške posnetke. V tem pogledu ni bilo nikogar, ki bi se bil lahko kosal z njim.
Drugače je pa živel zelo osamljeno in z nikomur ni rad občeval. Morda ga je motila njegova telesna šibkost, morda je trpel pod občutkom manjvrednosti. Plaho, v zadregi, naravnost boječe se je izogibal vsake družbe in se bal vsakega konflikta, ki bi mu ne bil kos.
In temu Mihi Bokavšku se je pripetilo tisto, kar hočemo zdaj povedati.
Neke noči se je nenadoma prebudil. Visoka in težks je stala tema okrog njegove postelje. Mraz ga je spreletel po hrbtu.
— Moj bog! — je vzdihnil prestrašeno. — Kaj pa pomeni to? Tako tesno mi je pri srcn.
In naenkrat je spoznal tudi vzrok. Skozi zaprto okno je prodrl v sobo krik, groze
polne ženski klic na pomoč. Presekal je tišino njegove sobe.
Drhteč po vsem telesu je Bokavšek zlezel iz postelje. Po prstih je previdno, kakor da bi ga mogli zunaj slišati je stopil k oknu in pogledal doli na cesto.
V bledi mesečini je zagledal tri, štiri temne postave, ki so se stiskale skupaj na tej samotni, po varnostni policiji le redko pregledani cesti. Ena je morala biti ženska, ki ga je bila zdramila iz sladkega sna.
In res — v naslednjem trenutku se je ponovil njen obupni klic na pomoč. Tedaj je pa nastala v slabotnem, plahem možu naenkrat velika izprememba. Urno je pograbil hlače, položene čez stol in se oblekel. — 2e pridem, že pridem! — je za-mrmral sam pri sebi. Pač je ošinil še s enim pogledom — hrepenečim, žalostnim in presenečenim pogledom svojo lepo urejeno, mirno sobico, toda s slabičem, ki je doslej stanoval v nji, ni Imel ta mož prav za prav nobene zveze več.
Hitro je odprl okno in skočil skozenj doli na vrt. 6e svoj živ dan ni bil tvegal takega skoka. Toda zdaj so se mu kolena le malo zasibila. — Morilec! — Je zar jul, — morilec! In sam ni prav vedel, zakaj Je to storil. Morda samo zato, da bi opogumil samega sebe, da bi premagal strah, ki ga je še vedno dušil v grlu.
Odhitel je naprej, neznanim razbojnikom nasproti. Zdaj bom umrl, je pomislil, ko se je gruča razšla in sta skočila dva moža proti njemu. In ta zavest je bila grenka, obenem pa sladka in tolaži ma.
Udarec ga je zadel, zaskelelo ga je in nekaj toplega je priteklo po njegovi roki. Kri? — je pomislil presenečeno in udaril nazaj s svojo drobno, Šibko pestjo. Vmes
In lovci, nekoliko upognjeni pod težkim bremenom orožja in municije, se pomikajo naprej, zamišljeni, toda vedri. Vedo, da ni to vojska, v kateri gre za osvojitev krajine ali kolonije. Vedo, da pomeni zmaga zagotovitev življenja, ohranitev in ovekovečenje naše civilizacije, naših tradicij, naše vere. Izgubiti bitko pa pomeni uničenje vsega.
In nas deček z rdečo kravato stopa naprej počasnih toda odločnih korakov. Spominja se stoterih bitk v Albaniji in Grčiji, spominja tisočerih epizod iz Ciafe in Bu-besita, po tem Bregu. Gliulii, težkih dni v Savniku v Crni gori. Spominja se pa tudi tisočev padlih v tej vojni in se vzpenja po skalovju. V očeh njegovih časnikov se zrcali sigurnost, odločnost in vedrina. In tako korakamo naprej, vedno naprej. Tudi to pot bo treba dati novega bleska stari In slavni polkovni zastavi.
Bliža se višja kota 1.244 m. kjer nas
pričakuje sovražnik »vedno neviden«. In glej, že čujemo prve ta-pum! Ta - pum! Čujemo, kako žvižga nad nami. Toda mi se ne damo motiti, ne odgovarjamo. Kolikor dopušča tovor, se vzpenjamo kakor veverice in v kratkem času smo že na prvem velikem rebru, ki zapira dolino. In potem moramo doseči še drugo rebro, na to bomo šele pred koto 1.244. Strojnice bataljona, ki je nekoliko spredaj, in dva komada 65-17 pridela na greben velikega rebra, ki smo ga zesedli. Kretanje se razvija z neko eksaktnostjo in rednostjo kakor na vežbah. Stotnije se razvijajo, vzpenjajo in prehitevajo v skokih dolino, dosežejo strmino drugega velikega grebena. Po 20 minutah so že na grebenu. Sovražnikova reakcija je bila slabotna. Eden naših je bil ranjen in je ostal ob obronkih strmine. Prijel se je rokami za ramo in z nostalgijo spremljal svoje tovariše.
Smo na neprehodnem velikem grebenu kote 1244. to je okoli 900 m razdalje v zračni črti, vendar od nje ločeni po strmi globoki dolini. že pošilja sovražnik na nas zelo živahen ogenj iz pušk in avtomatičnega orožja. Oba 65 - 17 prideta po akro-batičnih naporih topničarjev na novo doseženi veliki greben. Tudi 9 baterija »Ison-zo« namerja svoje krogle na koto. štirje topiči 81 pričnejo streljati. Z naglim in odločnim napredovanjem se pričnejo izvid-niški oddelki vzpenjati na strmino, vendar jih zaustavlja zelo srdito in precizno frontalno streljanje. In razen tega zelo živahno neprekinjeno streljanje, ki je prihajalo z velikih grebenov, ki zapirajo dolino. Sovražnik ne štedi z municijo in pred večerom mora biti kot dosežena.
Zdl se. da so uporniki absolutno odločeni, da nas ne bodo pustili kar tako blizu. Vas
naše težke strojnice sipa jo ogenj, ki je kakor peklenski in ki se neprekinjeno vsip-lje na koto 1244 s namenom, da čim bolj nevtralizira sovražnikovo streljanje. Naši 65-17 streljajo v zelo srditem ritmu. Strelne stotnije so dobile povelje, da prično z napadom proti točki. Reakcija sovražnikova je v resnici zbegana. Streli prihajajo z vseh strani, če smatramo, da mora bili skala fronta. Nobena zaščita ne more zavarovati boka.
Naše napredovanje je najprej negotovo, počasno. Potem je zmerom bolj odločno, prostor, ki ga je treba preteči, se zdi neskončen. Lovci so s svojo nezmotljivostjo, ki jo opaziš povsod, spoznali, da si lahko ohranijo gotovost samo tedaj, če stečejo proti sovražniku, ki je vedno bolj, tako se zdi. odločen, da jih ne bo pustil blizu. Nadaljujemo z napredovanjem v skokih, vendar se zdi. da sovražnikov odpor ne pojema. V moji bližini pade strojničar, za trenutek slišim razločno njegov vzklik. Hoče, da vsaj njegova puška nadaljuje z napredovanjem, da bi jo vsaj kdo od nas nesel naprej. Ni kdo se Re zmeni več za nevarnost, mi mislimo MtiBto na to, kako pojdemo naprej.
Z največjim naporom smo dosegli spodnji rob po sovražniku zasedenega velikega grebena, in se. vsaj za frontalno streljanje znajdemo v mrtvem kotu. V dolini, ki smo jo pretekli, je obležalo mnogo tovarišev. Padli so. Potem se uredimo, lovimo sapo, slišimo častnike, ki kličejo: Naprej dečki! Poslednji napor, naj živi 52!«. In potem lezemo kvišku, si pomagamo preko skal, se potimo, čutimo, da zavisi od teh poslednjih naporov izid borbe. Cujem značilno pokanje ročnih granat Nekateri izvidniki so že dosegli koto* V Se naprej!« Čujem z več strani, t sto nas je na koti. Je to trenutek i isnega   čustva:    »Naj    živi Italija!
Smrt komunizmu!«
Kota 1244 m je naša Z našim orožjem streljamo še dalje in zasledujemo sovražnika, ki se v neredu umika. Branilci kote 1244 in »bataljon smrti« so uničeni. Obvladujemo dolino do G. V dolini, ki smo jo pustili za hrbtom, leže na tleh nekateri častniki in naši lovci. To so naši padli, naši dragi in ljubljeni tovariši toliko bolj vredni od nas- Vaša žrtev ni bila zaman, štrli smo srdit odpor sovražnika, maščevali smo vas! Jutri pojdemo naprej In bomo vkorakali v V. Vi pa boste I nami, vas bomo pobožno nosili v svojih srcih, z nami boste vzklikali: Naj živi Italija!
Izpred okrožnega sodišča
Pod obtožbo zaradi zločinstev in prestopkov po 9 paragrafih
Ljubljana. 20. avgusta
Sredi februarja je bil pri okrajnem so-diSču v Ložu najprej odstranjen nato pa odpuščen iz službe tamkajšnji zvaničnik. dnevničar Jože Cufar. Prišli so na sled nekaterim njegovim nerednostim in ko so uvedli obširno preiskavo o vsem njegovem delu so odkrili celo vrsto deliktov. ki jih je zagrešil v času od 1.1939 do lani v izv:-ševanju svoje službene dol2nosti.
Kot osumljenec je bil kmalu nnto priveden v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer se je preiskava proti njemu nadaljevala. Ko so bila vsa inkriminirana dejanja dovolj pojasnjena, je državno tožilstvo vložilo skoro 22 strani obsegajočo obtožnico in predsednik malega senata sos laher in dr. Rant. obtožnico pa je zastopal na včerajšnji dopoldan ob pol 9. uri. V senatu sta kot sodnika sodelovala sos dr. Fe-laher in dr. aRnt, obtožnico pa je zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. Obtoženca je zagovarjal branilec ex offo Marko Frlan.
Obtoženec je sedaj star 29 let, po rodu je iz feiške. pristojen pa je v Stari trg. Služboval je prej že v Gornji Radgoni in kasneje več let v Mariboru. Po odslužitvi kadrskega roka je prišel 1. 1939 v Lož, kjer se je tudi oženil. Ob koncu je imel mesečne plače 350 lir.
Obtožnica mu je naprtila krivdo za celo vrsto kaznivih dejanj storjenih v izvrševanju svoje službe. Gre za prestopke in zločinstva po §§ 319. 215, 214, 397, 337, 3S5, 384, 302, 301 kz. Za nekatera teh dejanj je po zakonu zagrožena večletna robija. Utajil naj bi precej visokih zneskov, ki so mu jih razne stranke zaupale za poravnavo bodisi izvršnih terjatev, denarnih kazni, bodisi kot plačilo za na dražbi kupljene nepremičnine. Nadalje mu je obtožnica očitala, da je prenarejal, skril, uničil, zavlačeval odpošiljatev raznih listin in spisov, da bi tako pomagal raznim strankam, ki so ga prosile, naj posreduje za odložitev
je pa neprestano kričal: — Morilci! Morilci!
Tedaj so jeli ljudje po sosednih hišah prižigati luči. Zasvetilo se je eno okno, potem drugo, tretje. In že so možje izginili. Cisto sam je stal Miha Bokavšek v bledi mesečini pred ihtečo. drhtečo ženo. Ali je bila mlada ali stara? Tega ni vedel, ni videl. Vse, ves svet je izginil izpred njegovih oči in s tihim vzdihom se je zgrudil na tlak.
Dva meseca pozneje je stal Miha Bokavšek kot priča pred sodiščem. Sedel je na klopi za priče v neposredni bližini napadene mlade vdove Nine Kočevarjeve, ki je bila tudi povabljena pred sodišče kot priča in soobtoženka.
Kriminalna policija je bila opravila dobro delo. Napadalci so bili kmalu izsledeni in aretirani.
Po razglasitvi obsodbe, ko se je hotel Bokavšek že posloviti, ga je povabila mlada vdova na skodelico kave. Prvič v svojem življenju je bil sam z lepo, mlado ženo.
— Vse živi;'°nje vam bom hvaležna, — je dejala in ga nežno pobožala po roki, ki jo je nosil še vedno obvezano.
V sledečem poletju sta se <zela. In če je pozneje kdo govoril o MIhi Bokavšku omalovažujoče, če ga je proglašal za strahopetca in je prišlo to na ušesa njegovi ženi, se je silno razburila ln ni nikoli pozabila sklicevati se na njegovo hrabrost tiste noči. Pri vsem tem se je tem bolj čudila njegovemu takratnemu pogumu, čim bolj je spoznavala svojega moža.
Sicer se je pa Miha Bokavšek tudi sam čudil. In ni čuda: kaj pa vemo o sredstvih, ki se jih poslužuje Previdnost, če hoče spraviti skupaj dva človeka?
kazni. Za take usluge da je vedno zahteval plačilo v tej ali oni obliki: v >kolkovini<, denarju in živilih. Večinoma je pri tem šlo za manjše dinarske vsote. V nekem primeru je izvabil od dveh bratov okoli 800 din s pretvezo, da bo dal posestvo odsotnega tretjega brata prepisati v zemljiški knjigi na njuno ime. Končno da je obtoženec vložil proti svojim službenim predstojnikom ovadbo na politična oblastva. v kateri jih je dolžil, da ga sovražijo in jim očital druge neresnične činjenice.
Čitanje obširne obtožnice je trajalo skoro tričetrt ure. Pred zaslišanjem obtoženca je branilec predlagal, naj se vsa poizvedovalna dejanja, ki so bila izvršena prt okrajnem sodišču v Ložu izvedejo ponovno, ker so prejšnja izvi šili organi, ki so prizadeti. Državni tožilec se je temu predlogu protivil. Senat ga je odklonil med drugim z motivacijo, da bi ga moral obtoženec uveljavljati že ob vročitvi obtožnice, ki jo je vzel na znanje brez ugovora.
Zasliševanje obtoženca je trajalo nad 2 uri. Za veČino dejanj je obtoženec krivdo zanikal in jih pojasnjeval, kolikor jih je dopuščal kot resnične, tako da bi šlo večinoma za prestopke zakotnega pisaštva. Trdil je, da so mu stranke, ki jim je pisal razne prošnje, prinašale darila prostovoljno in da jih sam nikoli ni zahteval. Priznal je tudi v več primerih, da je sprejel denar od strank, zagovarjal pa se je, da ga je bodisi izgubil v pijanosti ali pa da ga je imel namen vrniti. Druge primere očitanih mu utaj denarja pa je zanikal. Prav tako je zanikal, da bi bil namenoma skril, pre-naredil ali uničil uradne listine in spise. Glede ovadbe proti svojim starešinam je izjavil, da je bil napačno informiran in da obžaluje, kolikor so bile navedbe neresnične. Ni imel namena žaliti nikogar, hotel je le ščititi svoje interese. Obljubil je, da bo vso škodo oškodovancem povrnil, čim bo mogel.
Prečitane so bile nato izpovedi v preiskavi zaslišanih prič, ki so vse obtoženca obremenjevale. Obtoženec doslej še ni bil kaznovan. Pred zaključnimi govori je branilec predlagal še zaslišanje več prič o raznih okolnostih, ki bi obtoženca razbremenile. Senat pa je po kratkem posvetovanju vse predloge zavrnil ugotavljajoč, da so dejanja že dovolj pojasnjena. Obenem je predsednik ob 12.30 tudi prekinil razprave in razglasil, da se bo nadaljevala ob 14.30.
Točno ob napovedani uri je senat že vstopil v razpravno dvorano ln predsednik je takoj podelil besedo državnemu tožilcu. Ta je v kratkem govoru izjavil, da vztraja v celoti pri obtožbi in zahteva primerno kazen. Branilec Frlan je repliciral s podrobno razčlembo obtožnice, Izsledkov preiskave ln obtoženčevih izjav ter plediral glede na številne olajšilne okolnosti za milo kazen.
Posvetovanje senata je trajalo dve uri Predsednik sos Ivan Brelih je razglasil ob 17.30 naslednjo sodbo:
Obtoženi Jože Cufar je razen v 7 primerih kriv v obtožnici mu očitanih kaznivih dejanj, ki jih je senat ▼ nekaterih primerih prekvalificiral ln ocenil za lažje kazniva dejanja. Obsoja se na 18 mesecev strogega zapora ln 50 lir denarne kazni, na 2 leti izgube častnih pravic, Izgubo državne oziroma javne službe. Plačati mora oškodovancem, kolikor so prijavili škode in še ni poravnana.
V razlogih je predsednik na kratko pojasnil, da je moial senat obtoženca oprostiti v vseh primerih, ko krivda ni nedvomno izkazana. Glede ostalih dokazujejo njegovo krivdo priče. Obtoženec si je pridržal rok za premislek, ali bo sodbo sprejel ali ne, državni tožilec pa je prijavil revizijo in priziv.
<2e/e
nteo
KOLEDAR Danes: Četrtek, 20. avgusta: Bernard
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezni nasproti Kino Sloga: >Fanfulla da Lodl« Kino Union: Pod morsko gladino Razstava akvarelov slikarja Eda Dertaja
v zgornji Obersnelovi galeriji, odprta od
9. do 12.30 in od 15. do 18.30
DEŽURNE LEKARNE Danes:  Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Mr. Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Iz Spodnje štajerske
— Novi grobovi. V Mariboru so umrli:
železniški ključavničar Franc Volk, star 41 let; delavka Ivanka £abec, stara 76 let; vpokojeni jetniSki paznik Alojz E>e Corti, sUar 70 let in vdova, po geometru Štefanija. Zezulka, stara 56 let. V Krčevini prs Mariboru je umrla železničarjeva vdova Elizabeta Lešnik, stara 69 let.
— Spodnještajerci v Bayreuthu. pO Hitlerjevem naročilu je po v a. bil a nemška delovna fronta prvič Spolnjesštajerce v Bay-reuth, kamor so se pripeljali s posebnim vlakom in prisostvoval: svečanemu izvajanju VVagnerjevemu »Zatonu bogov«. Za goste je bilo v vsakem pogledu dobro poskrbljeno. Na kolodvoru v BayreuLhu so jih sprejeli z godbo in med gostim špallr-jem občinstva so odkorakali v mesto.
— Zivlj.n-.Ui jubUej. »Marburger Zei-tung« se je spomnila zlatarja Mihaela Korena iz Trbovelj ob njegovi 601etnici rojstva. Svoje podjetje je ustanovil pred 30 leti in zdaj zaposluje 20 delavcev.
— Ljudska knjižnica v Hrastniku. Vodja
urada ljudske prosvete v trbovcljak?«m okrožju Schulz je izročil te dni v prisotnosti okrožnega vodje in vseh uralnin predstojnikov krajevnih skupin hrastn ftkemu županu 400 zvezkov obsegajočo hnjižnica
— Nevarnega /.hvinca so prijeli. V Tesnem pri Mariboru so varnostne oblasti s pomočjo civilnega prebivalstva prijele nevna^ nega zločinca, 281etnega Karla Sterna *% Maribora, ki je storil roparski umor ln bil obsojen na dosmrtno jeco, pa je 9. julija pobegnil a. mariborske kaznilnice. Z njim je pobegnil neki Alojz Greoenšek. Preskrbela sta si civilne obleke in jo rnflhnila v Celje. Tam sta našla blizu mesta za vrtince pri neki vdovi, od koder sta hodila na vlomilske pohode. Pozneje sta se sprla ln Stern je odšel k svoji materi, pozneje pa k svojemu staremu prijatelju Antonu Ur-glu v okolico Slov. Bistrice. Bogat plen mu je padel v roke pri posestniku Tel ni kar ju, kjer je ukradel mnogo masti, masla, moke in obleke. Zadnje čase je zagrešil več tatvin v Teznem. Kontno ga je pa policija 8. t. m. s pomočjo cHiljstov prijela, orožniki so pa v Slov. Bistrici aretirali tudi njegovega prijatelja Urgljai
— Gibanje prebivalstva v Maribora. V prvi polovici avgusta je bil v Mariboru rojen 101 otrok in sicer 50 dečkov in 51 deklic. Novih grobov je bilo 41, poročilo se je pa 40 parov.
— Z drevesa Je padla. Uradnica HI Ida Gartbaldi je v okolici Maribora padla s slive tako nesrečno, da je zadobila težke poškodbe. Prepeljati so jo morali v bolnico.
Iz Gorenjske
— Manifestacije vojakov btvse avstrijske vojske. V nedeljo so priredili vojaki bivše avstrijske vojske na Gorenjskem velike manifestacije. V Skofji Loki, Medvodah, Sv. Križu, v Kranju, v Radovljici, v Vodicah in drugih krajih so se zbrali, da ožive staro tovarištvo. Njihove manifestacije so bile obenem dokaz, da se odkrito pridružujejo novemu redu. Na vseh zborovanjih bojevnikov iz prve svetovne vojne so nastopili kot govorniki zastopniki NSDAP in bojevniki sami.
— Kulturni filmi. Uprava nemških Železnic je priredila oni dan v kinodvorani strankinega doma na Jesenicah prvo javno filsko predstavo za uslužbence. Poleg najnovejšega nemškega tedenskega pregleda so prikazovali več kulturnih filmov, tako »Naše ceste v bodočnosti«, »Ceste Adolfa Hitlerja«, »Kolesa se sučejo«, »Postojanka 58« in »Mati nemSka železnica«.
Športni pregled
Odločilne tekme za teniški
srednjeevropski pokal
V petek, soboto in nedeljo bo v Budimpešti ženski teniski dvoboj m*d reprezentancama Italije in Madžarske. Italijanke so že v Budimpešti in se pripravljajo na srečanje, ki bo po sedanjem sitanju v fcabeiM odločilo, kdo bo zasedel prvo mesto in odnesel zmago. Doslej so bile v tej konkurenci edigrane šele tri partije. Po dve sita igrali Nemčija in Italija, po eno pa Madžarska in Hrvatska. V tabeli voda Italija s 4 točkami, sledijo ji Madžarska z 2 in Nemčija ter Hrvatska  brez točke.
Madžarska ekipa je izredno močna. po> *ebno če bo nastopila v njej tudi bivša jugoslovanska teniška prvakinja Aiice Flori j a nov a. V Berlinu je Flori janova v borbi proti nemškim igralkam zagotovila madžarski reprezentanci tri odločilne točke. Italijanski teniški krogi pa na podlagi njenih rezultatov proti Nemki Kappelovi vendarle upajo, da jo bo Italijanka Bosarijeva premagala. Tako bi btle odločilne partije trate, v katerih bosta nastopili San Donninova in Tonol lijeva.
Kor v tem tekmovan;u ne i-grajo povratnih tekem, morajo do zaključka odigrati še tri tekme. Razen nedeljske bosta odigrana e tekmi med Madžarsko *n Hrvatsko v Budimpešti ter Nemčijo in Hrvatsko v Berlinu. V obeh Hrvatska nima izgledov ns uspeh.
Nase gledališče
DRAMA
Četrtek, 20. avgusta: zaprto
Petek, 21. avgusta: zaprto
Sobota, 22. avgusta: ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol
Nedelja, 23. avgusta: ob 14.: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Roslinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol
Ponedeljek, 24. avgusta: zaprto
_
>S LOVE USKI RA KOD«, četrtek, 20. avgusta 1942-XX
Stran S
LjUBLDANSk! KINEMATOGRAFI
Živahna kopalna sezona — Uvedba avtobusnega prometa k S. Luigiju — Izpopolnitev tramvajskega
prometa z novimi vozovi, v katerih bo za 300 oseb
Trieste, sredi avgusta.
O letošnjem poletju pravijo stari Trie-Sini. da je sicer lepo in vnoče. vendar pa prevladuje mnenje, da ni takšne pasje vročine, kakor je bila ob tem Času prejšnja leta. Vročine pa je še vedno dovolj, starejši si gasijo žejo s svežim, okusnim triestinskim Dreherjevim pivom, mladina pa napolnjuje številna morska kopališča, ki jih je največ vzdolž krasne barcolske obale. Tukaj je ves dan živahno vrvenje, staro in mlado se zateka v hladno, prijetno zavetje morskih valov. Kopalna sezona je v polnem razmahu, v barcolskih Številnih penzionih še vedno vzbujajo Številni le'oviščarji iz raznih kraiev države. Trieste je sedaj ves v blesku poletnih lepot in vabljivosti.
Sredi poletne sezone in vročine pa je bila uresničena važna pobuda, ki se nanaša na izpopolnitev filovijskega oziroma avtobusnega prometa Znano je. da je Trieste med onimi velemesti, ki so umela ob pravem času in z veliko spretnostjo uporabiti najnovejša tehnična prometna sredstva ter jih postaviti v službo svojega mestnega prometa. Ravno ta vzorna prometna ureditev je bila med onimi važnimi činitelji, ki so pospešila rast in silni razmah obrobnih delov tega obmorskega velemesta Nedavno je bila podaljšana avtobusna proga proti Scogliettu in izpopolnjena z uvedbo filovijskega prometa, ki je raztegnjen do vseučiliške četrti. Sedaj pa je bilo ustreženo dolgoletnim željam mestnega okrnja San Luigi. Te dni bo namreč uvedena nova avtobusna proga »L« od mestnega središča k S. Luigiju. Vozila nove proge bodo označena s črkami A, B in C. Na novi progi bodo obratovala lepa, udobna avtobusna vozila, ki so vozila preje na progi 10, ki je bila nedavno pretvorjena v filovijsko. Glavni postajališči nove avtobusne proge bosta pred palačo Portici di Chiozza ob osrednji tri-estinski prometni žili, ob ulici Carducci, in pa pred šolskim poslopjem »Padoa« pri Sari Luigiju. ki je bil doslej brez udobne prometne zveze z mestnim osrčjem. Proga pojde od omenjene palače po ulicah Crispi, Gatteri, Ginnastica, Farneto in San Luigi. Avtobusi bodo vozili vsakih dvajset minut med urami 6. do 9., 11. do 15. in 17. do 22. S tem bo bistveno zadoščeno prometnim potrebam obsežnega mestnega okraja S. Luigi, kjer stanuje i o po večini uradniki in delavci, ki so zelo
navezani na redni dnevni promet. Seveda bodo s tem zadovoljne tudi gospodinje, ki so morale doslej precej daleč na trg in ki bodo imele od postajališča pri palači Portici di Chiozza le še nekaj korakov dc glavne, pokrite triestinske mestne tržnice Je pa tudi načrt da se na sličen način ustreže prebivalcem mestnega okraja Gret ta, ki si tudi želijo boljših zvez z mestnim središčem.
Druga važna novica, ki priča o podjetni iniciativnosti v izpopolnjevanju koristne prometne službe, pa je v zvezi s proučevanjem načrta in tehnične možnosti, da se uvedejo na številnih triestinskih tramvajskih progah novi. ogromni tramvajski vozovi. Njihova dolžina bo 20 metrov, sprejeli pa bodo lahko 300 potnikov. Tehnični preizkusi, ob katerih naj se izkaže, če je sedanje omrežje kos novim nalogam, so se te dni zadovoljivo končali, tako da ni več nobene ovire za uresničenje pomembnega načrta, ki naj za dolgo vrsto zagotovi brezhibno, vzorno tramvajsko obratovanje. Doslej ie bilo naročenih 12 takšnih orjaških tramvpjskih vozil, ki bodo obratovala na najbolj frekventiranih progah. Računati je. da bodo prva vozila izdelina že konec tega leta. tako da bodo lahko pričela obratovati takoj v pričetku 1943. V enem letu pa bodo prav gotovo postavljena v promet vsa nova vozila, katerih konstrukcija je zelo zanimiva. V vsakem takšnem tramvaju bosta namreč opravljala službo dva sprevodnika. Vsako vozilo sestoji iz dveh delov, ki se lahko odpneta, Veže ju notranji hodnik, ki sliči na hodnike v železniških vozovih. Vstop bo samo na zadnjem koncu vozila, izstopali pa bodo potniki lahko na dveh krajih in sicer v sredini in na sprednjem delu.
Z novimi orjaškimi tramvajskimi vozili bo triestinski tramvajski promet najsodob-neje urejen v smislu potreb velemestnega prometnega življenja. Promet bo pridobil na brzini in še bolj nemotenem obratovanju, ki je bilo že doslej odlika triestin-skega tramvajskega prometa, ki smo o njem že svojčas izčrpneje pisali. Starejši tramvajski vozovi, ki bodo izločeni z uvedbo novih, pa bodo primerno popravljeni ter preurejeni, da bodo v primeru nadaljnje izpopolnitve triestinskega tramvajskega prometnega omrežja Inhko še koristneje služili svojemu namenu.
DNEVNE VESTI
Prodaja mesa na odrezek G
V soboto dne 22. avgusta bodo mesarji prodajali meso svojim odjemalcem kakor običajno na knjižice; poleg knjižice pa mora vsaka stranka prinesti s seboj živilsko nakaznico za mesec avgust in sicer za vse člane družine. Mesarji morajo od živilskih nakaznic odstriči odrezek G.
Odrezke morajo mesarji nah?ptti na papir ter jjh nato izročiti najkasneje do torka 25. avgusta t. 1. v pisarni Sindikata mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani, poljanska 42, od 16. do 18. ure popoldne.
Mr-sarje opozarjamo, da bodo v bodoče smeli prodajati meso samo onim odjemalcem, ki bodo v soboto dne 22. t. m. prinesli živilske nakazn:ce za mesec avgust in oddali odrezek G. Zato naj mesarji označijo število odjemalcev na knjižicah in v knjigi odjemalcev mesa.
»PREVOD«, Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
»*«
— OdllKovanJe. V spomin je bila podeljena hrabrostna kolajna hrabro padlim: Crna srajca Konstantin Martinotti iz Mon-ferrata pri Alesandriji, ki je pripadal 28. legiji Crnih srajc. Artur Bellonzi iz Malal-berga pri Bologni, ki je pripadal 82. legiji Crnih srajc, Ivan Revnaud, rojen v Crissolu pri Cuneu, ki je pripadal prvi legiji milič-nega protiletalskega topništva.
— Velika hrvatska razstava v Benetkah. Na pobudo agencije Italo-Croate v Venezii in v želji, da se čim bolj poglobijo obojestranski italijansko hrvatski kulturni odnosa j i, organizira državni poročevalski urad v Zagrebu ob sodelovanju zunanjega ministrstva veliko hrvatsko jesensko razstavo ,ki bo prirejena v Ve-neziji od 20. septembra do 20. oktobra t L Namen te razstave je, prikazati življenje ter ustvarjanje hrvatskega naroda v preteklosti in sedanjosti. Razstavljeni predmeti naj pokažejo v skladni sliki najznamenitejše posameznosti od Tomislavove do današnje dobe. Na razstavi bodo zastopani najbolj znani dokumenti hrvatske preteklosti, razvoj hrvatske knjige, plodovi materialne kulture, pomorstvo, denarništvo, orožje, folklora itd. Posebna skrb bo posvečena najznačilnejšim delom umetniškega ustvarjanja v preteklosti, zlasti v hrvatski arhitekturi in dekorativni umetnosti. Tudi naj prikaže razstava dolgotrajne, stoletne stike kulturnega sodelovanja med italijanskim ter hrvatskim narodom. Razstava bo razdeljena sledeče: V prvem oddelku bo zajeta zgodovina Hrvatov v srednjem in novem veku, borbe s Turki, kulturno ustvarjanje pod blagotvornim! za-padnimi vplivi. V drugem oddelku bo razvrščena hrvatska knjiga v vsem svojem razvoju in rasti Tretji oddelek bo posvečen spomenikom, dokumentom hrvatske kulture v kamnu, sliki in risbi. V četrtem oddelku bodo razstavljena dela s področja pomorstva (Pelješac, Dubrovnik, Senj). V petem oddelku si bodo zanimanci lahko ogledali bogato zbirko denarja, kolajn in orožja. Sesti oddelek bo prikazal dragocene predmete in spomenike z raznih drugih področij.
— Umrl je znamenit germanist. V Fi-
renzi je umrl prof. dr. Karol Fasola. Pokojni znanstvenik je bil prvi germanist na florentinski univerzi. Pridobil si je številne zasluge za širjenje nemške književnosti in nemškega jezika v Italiji.
«~ Ob 306 letnici Galilejeve smrti so bile prirejene po vsej Italiji pietetne spominske svečanosti v počastitev znamenitega učenjaka na polju fizike in astronomije. Ob tej priliki je bila preurejena vila, v kateri je Galilei stanoval v Firenzi, kot Galile j ev spominski dom. Preureditev je
bila izvednena na pobudo ministra za ljudsko vzgojo Bottaia. Tudi se v Italiji pripravlja izdaja spisov vseh Galile jevih učencev. Veliko delo bo obsegalo 12 zvezkov, uredil ga bo zvezdarniški ravnatelj prof. Abetti.
— 2000 oseb bo sodelovalo v Rimu na ruševinah Konstantinove bazilike pri snemanju prizora Veit Harlanovega filma »Immensee«, ki se snema po znani noveli Teodorja Storma. V glavnih vlogah bodo sodelovali Kristina Soderbaum, Rene Deti gen in Po vel Klinger. Delo je uglas-bil Volfgang Zeller.
— Po 16 letih razveljavljen zakon med Italijanom in Rusinjo, ki ni hotela otroka. Bilo je pred 16 leti, ko je italijanski državljan iz Genove spoznal v Novorossi-sku v kavkaski Rusiji mlado Rusinjo. Bila je plemenitega rodu in udana caristič-nemu režimu. Ker se je bala boljševikov. je izrazila napram Italijanu željo, da bi rada odpotovala v Italijo. Pri tem so se navezali ožji stiki, Rusinja je pristala na poroko, nakar sta oba odpotovala v Italijo. Naselila sta se v Genovi, pozneje v San Marinu. Pogoj poroke pa je bil, da ne bosta imela otrok. Toda leta so minila, mož bi bil rad imel otroke, žena pa ni hotela o tem ničesar slišati. Te dni se je zadeva obravnavala pred sodiščem v San Marinu, ki je s pravno utemeljitvijo razglasilo, da je navedeni zakon neveljaven in ga je zaradi tega razveljavilo.
— 480 jajc zaplenjenih. Karabinjerji iz Piombina Dese pri Cittadelli so iztaknili pri 20 letnem Natalu Milaniju iz Pogliana in pri 20 letni Klari Gui iz Santa 480 jajc, ki sta jih nameravala prodati po zvišani ceni. Jajca so bila zaplenjena, oba pa sta bila izročena pristojnemu sodišču.
— Italijansko bolgarski zavod za splošno izboljšanje. Bolgarski poljedelski minister je razglasil, da je bil podpisan med predstavniki obeh vlad Italije in Bolgarije poseben dogovor, po katerem se ustanovi italijansko bolgarski zavod za splošno izboljšanje, ki bo imel svoj sedež v Sofiji. Zavod bo vzdrževal najtesnejše odnošaje v svrho aktivnega sodelovanja med pristojnima ministrstvoma ter pristojnima organizmoma, ki jima pripada naloga celotnega zboljšanja, nanašajočega se na obe državi, z namenom, da se razvije v Bolgariji celotno izboljšanje po sestavu in po izkušnjah, ki so bile pridobljene v Italiji. Na čelu novega zavoda bo poseben desetčlanski svet, v katerem bo pet italijanskih in pet bolgarskih predstavnikov.
— Ravenna spominu svojih petih padlih sinov. Na zelo dostojanstven in pieteten način se je poklonila Ravenna spominu petih junaških sinov, ki so nedavno padli na polju slave v borbi s hrvatskimi uporniki. Ravenna je iskreno počastila ime in slavo centurija Dina Guidottija, oddelkov-neka vodje Karla Veronesija, oddelkov-nega podvodje Karla Bandini ia, Crne srajce Vincenca Montanarija in Crne srajce Dominika Felicettija. Vsi so pripadali 2. bataljonu skvadristov »Emiliano«. Pokojnikom, katerih krste so bile položene na avtokar Kr. letalstva, so bile izkazane vojaške časti. Počastitvi so prisostvovali predstavniki oblasti, stranke, Crnih srajc, vseh organizacij in velika množica občinstva. Trupli oddelkovnega podvodje Veronesija in Črne srajce Montanarija sta bili pokopani na ravennskem pokopališču. Zemeljski ostanki centurija Guidottija, oddelkovnega vodje Bandini j a so bili prepeljani v Riolo Bagni, Crne srajce Felicettija pa v Couselin.
— Delavnost ukoslovnlh »rediSČ. Agencija >Agit« poroča: V novem šolskem letu se pričakuje na osnovi izkušenj, Id so dozorele v prvem času delovanja, nadaljnji razvoj tako zvanih didaktičnih, ukoslovnlh središč. Namen teh ukoslovnlh sredt"? je,
! da  postanejo  oživljajoče Jedro vse ~*?ve
Predstave ob delavnikih ob 16. m 18.15. ofc oedeljaft in praznikih ot
10.30   14.30    16.30  u? I8.3C
i vi 3i U M.4 lit.«   —   ItLLI-UiN £2-41
Mmsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna
UUBKZNl NASPROTI
Eden najlepših filmov sezone! :ra!ci:  Frltz van  Dongen. Knsttna Soderbaum
i\INO  UNION   -   TELEFON  32-21
Ustroj in delovanje podmornic boste videli v filmu
POD MORSKO GLADINO
KINO S1AJGA — TKLEFON 27-30
Dramatična viteška zgodba o legendarnem junaku
»FANFULLA DA LODI«
Borba   za   ljubljeno   dekle, dvoboji, spletke. V glavni vlogi lepa Germana Paolien in Osvaldo Valenti.
vzgojne strukture, ki jo predvideva tako zvana Šolska karta. 21 središč, ki so vznk-nila v preteklsm letu, je že razvilo izredno dragoceno delovanj-e z organizacijo sestankov, ki so bili namenjeni razvijanju ukoslovnlh poizkusov in preizkusov. Razen tega so bili na pobudo teh središč organizirani tečaji poizkusne učne dobe. objavljeni pa so bili tudi posebni informacijski bilteni glede šolskih besedil ter mladinskih spisov in mladinske literiture. Poleg nacionalnega središča imamo še pokrajinska središča. Nacionalno središče je pravi znanstveni laboratorij, opremljen z vsemi potrebnimi sredstvi in instrumenti. V tem središču sodelujejo možje, ki so strokovnjaki v vzgojeslovnn in ukcslovnih vprašanjih ter preizkusih, pokrajinska središča pa imajo nalogo, da podpro nadzornike pri študiju, kako poživiti vzgojne pridobitve in šolsko delovanje. V novem šolskem letu se bodo izkoristile dosedanje izkušnje in se bodo upoštevali zadevni nasveti, ki naj služijo nadaljnji izpopolnitvi te izvirne institucije. Razen tega pa se bo uveljavilo tudi prizadevanje, da so dosedanje prid-bitve ukoslovnih središč postavijo v čim bolj neposredno službo v prid splošnemu ukoslov-nemu napredku.
— Motoclklista je vrglo Čer zid 30 m daleč v morje. Gotovo redka motociklistič-na nesreča se je pripetila v kraj ni Capo na cesti Aurelija. Iz Savcne poračajo namreč, da se je motocikl i st Josip Piccini peljal s svojim motornim kolesom proti kraju Noli. Iz doslej še nepojasnjenih razlogov posebnega naključja se je zgodilo, da je zav07.il v obcestni obzidek. Sunek je bil tako silovit, da je nesrečnega Plccinija vrglo Čez obzidje v daljavo 30 metrov. Priletel je v morje in bi bil nedvomno utonil, ko bi ne bilo v bližini 28 letnega ribiča Petra Ca-vglie, ki je s svojim čolnom takoj zaplul proti Picciniju, ki se je pričel potapljati. Cavigliji se je posrečilo, da ga je spravil na kopno, vendar je bil Piccini nezavesten. Prepeljali so ga v bližnjo bolnišnico in je njegovo stanje precej resno.
— Dve smrtni obsodbi v Tri polisu. Pred pristojnim sodnim dvorom v TripolLsu se je končal proces proti libijskima muslimanoma Buraliju Ben Hamedu ln Hadilu Banu, ki sta bila obtožena zaradi roparskega umora. Obtožena sta biia, da sta 18 letnega Mahmuda Ben Mustafo odpeljala v neki gozd v bližini Tri polisa in ga tam ubil p. ter izropala. Mrtvemu sta odvzela 16.500 lir. Zaradi tega sta bila obsojena na smrt.
IZ LJUBLJANE
lj— Zvišanje mezd pri pivovarni Union. Zadnji »Službeni list« ja objavil odločbo razsodiščnega odbora o kolektivnem delovnem sporu med Pokrajinsko delavsko zvezo in Pokrajinsko zvezo delodajalcev o zahtevku po povišanju mezd za delavce pivovarne »Union«. Razsodiščni odbor je bil sklican z odlokom Vis. komisarja, ki je imenoval za predsednika Attilija Apollonija. delodajalce sta zastopala dr. Adolf Golia in dr. Lunaček, delavce pa Zdenko Bačič in Dragotin Kosem. Razsodiščni odbor je odločil: 1. Delavcem pivovarne »Union« se priznava zvišanje mezd od 10 do 20 % po tem, kateri kategoriji pripada posamezni delavec. 2. Mezde se zaokrožijo na cele lire takole: za profesioniste in pivovarje na 39, za paznike na 32, za pomočnike na 31, za voznike na 29, za navadne delavce na 27 in za (helavke na 24 lir. To zvišanje mezd stopi v veljavo s. 1. majem 1942-XX. Proti tej odločbi ni pravnega sredstva.
lj— Divjačina danes in jutri v gostilni Lovšin. Odlična vina tudi čez ulico.
—lj Mestni trosarinskl oddelek zaradi snaženja svojih uradnih prostorov v Ligar-jevi ulici st. 1 ne bo posloval za stranke v petek in soboto 21. in 22. t. m.
ZAREKLO SE JI JE Prijateljica vpraša mlekarico: — Koliko mleka daje vaša krava na dan:
— Devet litrov.
— Kaj pa storite z njim ?
— Tri litre ga porabir sami, deset ga pa prodamo gospodi.
SODOBNO Učitelj napiše na tablo 12:3 ln vpraša učenca, kaj misli o tem računu.
— Najprej bi moral vedeti, za katera nogometna kluba gre, — odgovori učenec.
ZABAVA
— Kako to, da nisi opustil svojega dolgočasnega ln neprijetnega posla? — vpraša prijatelj grobarja. — Saj si vendar zadel v loteriji glavni dobitek.
— Eh, kaj hočeš, ko se mi pa noče le-nuhariti. Prej sem opravljal svoj posel iz potrebe, zdaj pa delam bolj za zabavo.
UGODNA PRILIKA
Proda se lahki voz na peresih (zapraviji v-ček) z dvojnimi sedeži in za par konj kompletna moderna sprana (engllšštre). Vse dobro ohranjeno. Ogled: Koblarjeva ul. %
POSTREŽNICA
išče zaposlitve od 7. do 10. ali od 2. do 6. ura Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Bežigrad«.
„Slov, Narodu1
Iz pokrajin« Tritstc
.— Stari Tricstini umirajo.   Te dni so
umrli v Triestu 68 letni J ust Bi tesnile, 84-letni Avguštin Colini. 69 letna Ana Sesa. 73 letna Marija Lousier-Bones.
— V kavarni Speechi šepet petje. V
znani triestinski kavarni Speechi na trgu Unita so obnovljeni pevski programi. Sodelujejo odlični solisti sopran istka Zoratti. tenorist  Varagnolo in baritonist Bertprti.
— Srebrni umetniški jubilej. V Filo-drammaticu je bila te dni prisrčna proslava 25 letnice uspešnega in plodonosne-ga umetniškega odrskega delovanja odlične igralke Marcele Marcelli. Ob tej priliki je bila uprizorjena nova veseloigra, v kateri je slavljenka odigrala vodilno žen-kso vlogo matere. Marcellijeva je bila deležna toplega priznanja in prisrčne počastitve ob njenem odrskem jubileju.
— Vojaške predstave. Na pobudo pokrajinskega Dopolavora v Triestu bo uprizorila znana odrska skupina »Giostra della canzone« (pevska tekma), ki jo vodi Dante Feldmann. več predstav za vojake na Car-su, v Gradu in Postumii, kjer je že nastopila. V Valdotri bodo peli in igrali v razvedrilo vojnim ranjencem.
— Nezjrodi. Na osemletno Marijo Seochi iz ulice Zorutti 12 je padla ptičja kletka in io poškodovala po nosu. Desno nogo si je potolkel z večjim kosom železa upokojenec Umberto Cispi. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici Kraljice Helene v Triestu.
— Grmičevje je pričelo goreti po nesrečnem naključju pri Maziu v bližini Barcole, v Percedolu pri Motirupinu in v Bannah. Ogenj so povsod naglo pogasili. Nastal je zaradi cigaretnih ogorkov, ki so bili malomarno odvrženi in ki so v sedanji suši ter vročini hitrb zanetili nizko grmičevje.
— Lep uspeh triestinskega rojaka. V gledališču Kraljeve opere v Rimu deluje kot eden prvih režiserjev Oskar Saxida Sassi. O velikem umetniškem slovesu, ki ga uživa, priča med drugim zaupanje, ki mu je bilo nedavno izkazano. Ob 501enticl Masea-gnijčvega »Prijatelja Frica« mu je bila namreč poverjena reZija te uprizoritve, ki je sijajno uspela in ki je prinesla obilo priznanja tudi Saxidi Sass*ju. Slavni operni režiser je v Triessu zelo znsn, saj je imel tukaj vzomeg«a učitelja odrske umetnosti in gledališke operne tvornosti v osebi znamenitega Olimpija Lavricha.
— Ponesrečili so se 3Sletni Sergij Pler-gallini iz ulice Con ti 20, ki si je pri delu poškodoval desno nogo. Desnico si je zlomil osemletni Albert Sictnlk Iz S. Pietra del Car so. Dotaknil se je nelzolirane elk-trovodne žice. P2del je tri metre globoko in obležal nezavesten, v ulici IatrJa v Triestu je onemogla neka TOletna starka, katere imena še niso mogli ugotoviti. Reva je obležala v nezavesti s težkimi poškodbami na glavi. 461etni Dante Paoletti iz Scorcole 50 je dobil pri padcu s kolesa poškodbe na hrbtu. 24letni električar Josip Cocevari iz San D ori i ga della Vale se je peljal na kolesu. Z njim se je peljal petletni Guerino Furlan. Iz nasprotne strani sta pribresla dva druga kolesarja, ki sta. za vozila po nesrečnem naključju v Coccevarjevo kolo. Coccevar in Furlan sta padla s kolesa in sta poškodovana po obrazu in rokah. V Corgnalu se je pripetil«, motociklistična nesreča. Viljem Cioccio iz ulice Rossetti 45 ima nevarne poškodbe. Tudi stanje njegovega sovozača Leopolda Colubicha je precej resno. Ponesrečeni se zdravijo v triestinski bolnišnici.
— Ljudsko gibanje. Dne 18. avgusta je bilo v Triestu osem rojstev, osem smrtnih primerov in tri poroke.
— poročili so se te dni v Triestu: pomorski mehanik Libero Ursich in uradnea Rozalja Daris, kovinarski delavec Jurij Gerdevic, in gospodinja Marija Hojak, uradnik Gualtiero Vuga in gospodinja Ljiljana Lighieri, tapetnik Mario Jaksetich in gospodinja Lucija Peresotti, industrijec Aldo Biekar m uradnica Paimira Majzen, kovač Libero Grah on ja in zasebnica Avgusta Ipavic, trgovec Mirko Birsa in trgovska nameščenka Elvira Marassi, mizar Marino Berghes in zasebnica Uršula Močnik.
— Starček rešen iz morja. 71 letni Josip Rizzotti iz ulice Mol ino a Vapore 3 se je sprehajal ob nabrežju v bližini triestinske ribarnice. Nenadoma ga je prijela vrtoglavica, omahnil je v morje in pričel klicati na pomoč. V bližini je bil 341etni ribič Anton De Grandis, ki se je z ribiškega čolna »Nuova Manfalda« pognal oblečen v morje, da komaga potaplja jočem u se starčku. Pri reševanju si je ranil desnico. Poni a.gaa sta mu tudi vojaka Kgiciij Pietri-santa in Arigo Rota ter mestni, stražnik Guido Serignarv Starčka so spravili na kopno. Z umetnim dihanjem so ga zopet obudili k zavesti.
Iz pokrajine Gorizia
— Triestinski škof pri rorlzijskem nadškofu. Te dni je prispel v Gorizio triestinski in capodistrijski škof mons. Anton Santin, da prisostvuje duhovnim ya-j-am novih, mlajših duhovnikov triestin-sko capodistriske Škofije, ki so na Monte Santu. Skof Santin se je takoj po prihodu v Gorizio podal v večjem spremstvu na obisk h gorizijskemu nadškofu mons. C. Margottiju, pri katerem se je zadržal 4«iH Nsto ie nadaljeval pot na Mon-tesanto, kjer ga je sprejel samostanski gvardijan s številnimi frančiškani in 30 novimi duhovniki iz triestinske pokrajine. Gorizijski nadškof C Margotti pa je posetil župnijo Campolongo al Torre, kjer je birmal večjo skupino dečkov ln deklic.
— Ponesrečenci. 65 letna Ana Tercar iz Piedicolla si je pri padcu zlomila desnico. Levo koleno si je potolkel pri padcu 45 letni Franc Nežna z iz G raco ve. Poškodbe na hrbtu in plečih ima 64 letni Josip Stanič iz Canala d* Isonzo, ki je pri delu padel z zidarskega edra. Levo podlahtnico si je poškodoval devetletni Lovrenc Chiussini iz Bergogne 23, ki je padel v bližnji potok. 15 letni Erminij Faganel iz Vertoibe je prišel z levico v transmisijo in si jo po-mečkal. Med zid in voz je prišel z desnim kolenom 58 letni delavec Angel Ni-nin iz ulice Baiamonti 24 v Gorizii. Ima koleno močno poškodovano. Levo koželj-nico si je ranil 17 letni Emil Sortni iz Cir-•ch'ne Po obrazu in levi nogi se ja potolkel pri padcu z voza 39 letni Stanislav Chiavec iz Gargara 7. Vsi navedeni ponesrečenci so bili prepeljani v gorizijsko bolnišnico Brigata Pa vi a.
— Duhovniška ptainftsjja, Gorizijski nadškof C. Margotti je podelil prvo ton-zuro bogosloven Alojziju Galu iz nadško-fije Manfredonia, ld mu je bilo podeljeno tuđi posvećenje akolitata. Slednjega posvećenja so bili deležni tudi kleriki Stanislav Mazucca iz triestinske in capodistrij-
ske škofije, Karlo Gergamascht, Mario Rusich ter Glordano Tartich iz združenih
škofij Parenzo in Pola. Posvečenje dia-konata js prejel v nadškofijski cerkvi S. Croce don Franc Dapiran iz združenih Škofij Parenzo in Pola. posvečenje sub-diakonata pa kleriki Colugnati Peter, Josip Kragelj. Narcis Minusi, Angel Per-sig, Horacij Pezzin, Friderik Rener, Jurij Salomone. Franc Srebernic, Franc Svara, Jesip Trevisan in Ivan Viola. v>i iz gori-zijske nadskofije. razen tega se Mario Rusich in Giordano Tarticchio iz škofije Pa-renze in Pola. Posvečenje prve tonzure je prejel klerik Italo Brazzafoli iz triestinske in capodistrijske škofije, posvečenje pres-biterijata pa so prejeli dijakoni gorizij-ske nadskofije Vincenc Cernigoi. Lucijan Krajnik. Aleksander Lestan, Medeot Ma-roj, Alojzij Oblesoak, Oton Panzera. Stanislav Premrl. Stanislav Rejec, D. Rusjan in Ludvik Sluga.
— Nsd 600 udeleteoeev je prisostvovalo diecesanskemu sestanku aspirantev Katoliške akcije za gorizijsko nadškofijo. Se-■tanek je bil v salezijanskem zavodu, otvor-jen je bil ■ slovesno maso, ki jo Ji darovat nadškof Margoti, ki je v sledečem nago-vorv sporočil zbranim asplrantom goriz*j-ske Katoliške akcije papežev blagoslov. U dolžnostih, ki jih imajo asplranti Katoliške akcije, je predaval župnik Urtovie o-J S. G'orgia v Udinu. Popoldan sc se zbral: udeleženci po posameznih odse-<:h, v k**.*e-rih so razpravljali o najrazličn \,S h temah ki se nanašajo na življenje aspi'a.r.ov. Sledila jc ak- demija, s katero so h »tel* aspJ-rcntl proslavit! papežev srebrni škofovski jubilej. Navni je bil tudi nadikof Margotti, ki je ponovno sprego\»oril asplrantom ter jim podelil papežev blagoslov. Don Marega pa je razglasil zmagovite sekcije, ki so se najbolj izkazale v kulturno verskih diecezanskih in krajinskih tekmah.
— Lovce opozarja pokrajinska lovska sekcija v Goriziji. da je prepovedano streljati ali loviti golobe, ki se selijo. Kršilci bodo strogo kaznovani.
— Kaznovana zaradi prodaje slabega mleka. 74-letnl posestnik Ivan Petrovič is RaccoglJana je bil kaznovan na 400 lir globe in plačilo pravdnih stroškov, ker je prodajal slabo mleko, v katerem je bilo 30% vode. Zagovarjati se je morala tudi 57-letna prodajalka mleka Katarina Terpin iz ulice CotfHaioii 2, ker je dne 9. junija prodajala mleko, kl je bilo v njem SO^Ć vode. Kaznovana je bila na 500 Hr globe.
Radio Ljubljana
PETEK, 21. AVGUSTA 1942-XX.
7^0: Operetna glasba. 8.: Napoved časa
— Poročila v italijanščini. 12.20: Lahka glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert terceta Dobršek. 13.: Napoved časa
— Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Orkester Cetra. vodi dirigent Barzizza. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Mali orirester vodi dirigent Slfonia. 17.35: Koncert tenorista Antona Sladoljeva. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert Čelista Maasima Amflthea-trof-a. 21.30: Koncert Klarinet nega tria. 22.10: Koncert Adamičevega orkestra. 22.45: Poročila v italijanščini.
Branko H1avaty, Zagreb Elisabcth Wantzl von Rainhofen,
Reichtmbnrg
poročena
Zagreb, A Vili. 1942
Al bar, al ristorante, alla stazlona, dovunque si possono acquistare bi-glietti della Lotteria di Merano. Ascolta il consiglio dell'amica invisl-bile che ti e vidna: la Fortuna, Acqulsta qualche biglletto. 12 lir possono farti felice e contr ito ,jer tutta la vita.
V kavarni, restavraciji, na postaji, povsod lahko kupiš srečke Loterije di Merano. Poslušaj nasvet nevidne prijateljice Sreče, ki ti je blizu. Kupi kako srečko. 12.- lir te lahko napravi srečnega tn zadovoljnega za vse življenje.
aH?
BEGALA M I L 1 O N 1
* chi acquista un
><gl)etto par L II.-
O A S 0 J E MILIJONE merau, Id al neb* /i srećko sa V 13.-
Stran I
>SLOVEH3CI NAROD«, detrtak. 95.
BI**. 189
Iz Angore je nastala Ankara
pnna, da fe bHa pred 25 leti ie
imela prej. To je za na. Po Ataturkovem biilvarju se pride v novi del mesta, ki se imenuje Jeni Seru r. Tu so najprej stanovanjske hiše in trgovine, potem pa se dve vili in palače diplomatskih zastopnikov tujih držav. Ob desni strani široko tlakovane ceste so zgrajene palače ministrstev, vmes so pa lepo urejeni parki. Nekaj je tu še nezazidan m parcel.
Tu stoji tudi palača
Ankara: Spomenik Krmala Ataturka
Pred dobnim 25 leti je bila Ankara aH Angora, kakor se je takrat imenovala, Se majhno anatolsko podeželsko mesto, ki je Štelo komaj 20.000 prebivalcev. To jedro sedanje moderne prestolnice Turčije je pa ostalo v glavnem neizpremenjeno. Ankara ima še vedno svoj starinski grad na hribu z močnim zidov jern in stolpi ter priključenimi hišicami, v mestu so še veano ozke. vijugaste ulice z nizkimi hišami. Staro mesto, kakor je bilo pred 25 ali 50 leti, se je ohranilo brez bistvenih u.ptc-roemb. Ne da se spraviti s sveta, čeprav je modernim, za napredek vnetim Turkom pravi, trn v peti.
Tj Turki zelo neradi vidijo, če hodijo tujci po starem delu Ankare m če fotografirajo nizke pogosto že nagnjene hiše-ce, ozke zanemarjene ulice in druge značilnosti vseh starih ori j entalskih mest. Toda tudi v star*' del mesta, kolikor ni zgrajen neposredno na pobočjih gričev, je že prodrl duh novega časa z nekaterimi celotnimi asfaltiranimi cestami, z modernimi stanovanjskimi hišami, upravnimi poslopji in pisarnami. V stari Ankari so ostale se nekatere zelo važne naprave, ki bt jih splošno ne mogla pogrešiti. Tu je treba v prvi vrsti omeniti nove tržnice, kjer je zlasti ob tržnih dneh vedno zelo živahno. Nekateri uradi, ki še niso našli prostora v ministrstvih vladnega okraja, so ostali v starem delu mesta. Tu je tudi ministrsko predsedstvo sama
Prometno središče starega dela mesta je trg TJlus, kjer stoji v sredini lep spomenik Kernal pase. Ustanovitelj moderne Turčije sedi na konju, ob njem sta pa kipa dveh vojakov iz osvobodilne vojne in kip anatoLske kmetice, nesoče na hrbtu granato. Ozadje spomenika tvori veliko poslopje Državne obrtne banke z modernimi trgovinami, podgaJerijamL Sploh so vse turške banke v starem delu mesca, kjer se še vedno razvija vse poslovno življenje. Najmodernejše trgovine so v za-
četim Ataturkovega bcdvarja. Tu je vsak večer tudi promenada, tu imajo postajališče avtobusi. Cestne železnice Ankara nima. To razvojno dobo v prometu so Turki gladko preskočili in prešli takoj k avtobusom. Seveda takrat še ni primanjkovalo bencina, sicer bi se morali odločiti za tramvaj.
S trga TJlus vodi nad 1 km daleč Ata-tfirkov bul var mimo palače prometnega mmistrstva, kj kaže še vedno stari turški slog, dalje mimo razstavnega poslopja In velikih državnih poslopij, gospod in j sKe šole, vzorne bolnice, naravoslovnega instituta in drugih ustanov. Veliko važnost so polagali v Ankari na drevesa, posajena ob glavnih cestah in ulicah. Zasadili so nad en milijon dreves, med katerimi se razprostirajo zelene livadice Posledice pogozdovanje mesta, kakor bi lahko imenovali to modro komunalno politiko v Ankari, seveda niso izostale. Ozračje je postalo nekoliko bolj vlažno in turška prestolnica ima zdaj več padavin kakor jih je
ruštva. Na nasprotni strani je bivše avstrijsko poslaništvo, v katerem imata zdaj svoje prostore konzularni oddelek nemškega poslaništva in nemška kolonija. V bližini stoje vehka poslopja nemškega poslaništva, zgrajena v slogu paviljona. Poslopja stoje okrog lepo urejenega parka. V soseščini je italijansko poslaništvo. Palača je zgrajena v tistem kolonialnem slogu, ki ga vidimo na Rhodusu in v Bena gazi ju. Za palače italijanskega poslaništva je novo poslopje francoskega poslaništva.
Ce gremo po Ataturkovem bulvarju naprej, pridemo do križišča, kjer stoji poslopje bivšega poljskega poslaništva. Na desni vodi pot čez sedlo, kjer je mnogo lepih vil v dolino KavakJjdere, znano po vinogradih, iz katerih izvira izborna vinska kapljica. To je najmočnejše turško vino. Na desni strani vodi asfaltirana cesta do poslopij turških ministrstev, na koncu te ceste je pa manjši park pred vilo pre-zidenta republike. Tu ima svoj sedež prezi-dent Izmet Inonii. Moderno poslopje rožnato rdeče barve je obrnjeno proti vrtu, zgrajenemu v terasah. Od tu je krasen razgled čez novo in staro Ankaro in gole griče, ki je z njimi v obliki venca obdana ankarska planota.
To je tudi glavna privlačnost Ankare. Popotnik se guga 16 ur v anatolskem eks-presu od Bospora do višine U00 m. Med vožnjo vidi večinoma same gole planote in pašnike, kjer se paso bivoli. Kar zagleda stebre radijske postaje in že se prikažejo iz puščobe naseljeni mestni griči. Malo kateremu mestu se tako jasno pozna vpliv modernega časa kakor Ankari Umetnega v svojem nastanku še ni odložilo to mesto, s svojo okolico še daleč m organsko zrašČeno.
Pogled srn Ankaro
Tara. kjer možje žene kupujejo
čudili ženltovajtjski običaji pri nekaterih divjih plemenih
Pri mnogih plemenih na otočju Južnega morja zlasti na Papui in Novi Gvineji se sklepajo zakoni tako, da mož ženo kratkomalo kupL S tem seveda ni rečeno, da bi bila ljubezen med fantom in dekletom povsem izločena. Tudi čustva pridejo do besede, toda najprej mora snubač plačati kupnino, potem se šele lahko oženi. Kupnino je treba plačati že pri zaroki. Bodoči tast hoče namreč imeti v rokah
denar preden izroči hčerko bodočemu zetu.
Za višino kupnine so merodajne razne okolnosti, v prvi vrsti lepota, pridnost in delannožnost neveste, pa tudi njene
lepota, ženinove premoženjske razmere, ngled nevestine in ženinove rodbine. Ženin lahko plača nevesto v gotovini, ali pa v blagu. Denar je seveda njenemu očetu
ljubši, toda vsak Papuanec ali Melanez ga nima toliko pod palcem, da bi si lahko kupil ženo. Kupčije se sklepajo po vseh pravilih mežetarjenja. Preden se sklenejo, se obe strani točno pogodita, koliko okraskov, srebrnih tolarjev, prašičev, kokosovih orehov itd. je vredna nevesta. Pri skromnejših zahtevah lahko kupi mladenič ženo že za boljši žepni nož ali vrečo školjk. V nekaterih primerih je pa treba dati za njo celo čredo živine. Na otoku Kei, južno od Nove Gvineje,
stane žena 1000 do 8000 lir. Ženin pa lahko plača kupnino tudi v obrokih. Pametni, praktični mladeniči se te možnosti tudi vedno posluži j o. Ko pride mladenič snubit odšteje bodočemu tastu prvi obrok kupnine. Skupni znesek se zabeleži na tablico. Ta »račun«, ki pomeni obenem ž en itn o pogodbo, dobi mladi mož vrnjen,
ko je vso kupnino poravnal. V tem primeru dobi torej ženo najprej v obliki
predujma in njena rodbina strogo pazi rva to, da plača vse obroke kupnine. Šele
ko je denarno vprašanje povsem urejeno, odvede oče hčerko lepo oblečeno in okrašeno k njenemu bodočemu možu in na
njegov račun se priredi bogata gostija, ki traja navadno po več dni.
jabolka debele jagode
r>anskim vrtnarjem se je posrečilo po mnogih letih križanja vzgojiti novo vrsto vrtnih jagod, debelih kakor navadna jabolka. To bodo pač največje vrtne jagode,
kar j in pozna Evropa ali pa morda tudi ves   »vet    Sedem   do  o*«»m   takih sladkih
jagod tehtal en funt. Ker je podnebje severne Nemčije močno podobno Danskemu, bodo tudi nemški vrtnarji poskusili vzgojiti tako debele jagode.
Runrrunski finančni minister se je sadnje dni posvetoval z zastopniki petrolejskih družb in drugimi merodajnimi činitelji. Potem je bilo pa sklenjeno zvišati cene mineralnih olj. Odslej bo veljala tona bencina za avtomobile 3330 lej v rafineriji po pribitku davkov in pristojbin v znesku 15.520 lej pa v prodaji skupno 18.850 lej tona. Težki bencin stane zdaj v rafineriji 2.400, z davki in pristojbinam! vred pa 6.000 lej tona. Podražitev bencina ima namen zagoto\*iti petrolejskim družbam večjo rentabilnost, da bodo lahko razširile svoja podjetja in da se bo s tem povečala proizvodnja.
Izmenjava bolgarskih
in romunskih študentov
Na sestanku rumunskih ln bolgarskih študentov na sofijski univerzi se je obravnavalo vprašanje izmenjave študentov med obema državama. Sestanku je prisostvoval tudi uradnik bolgarskega zunanjega ministrstva. Sklenjeno je bilo ustanoviti v Bukarešti bolgarsko rumunski seminarij, kjer bodo profesorji v obeh jezikih predavali o Bolgariji  in Rumuniji. Poleg tega
se bodo pa vsako leto izmenjavali med j počitnicami bolgarski in rumunski Student- j je, in sicer tako, da bodo preživljali rumunski počitnice v taboriščih v Varni in
Fotografski posnetek na egiptsld fronti: General Bastico,, ki je bil imenovan za
svoje zasluge za maršala Italije
Berkovici, bolgarski pa v rumunskih- taboriščih v Karpatih. Zastopniki obeh akademskih zvez so izrazili željo, da bi se poglobili kulturni stiki med študenti obeh držav.
Sestali so se pa tudi bolgarski ln nemški visokošolci v okviru poletnega tečaja akademikov. Na njihovem sestanku je bila izražena želja, da bi postalo sodelovanje med studenti obeh držav na kulturnem in znanstvenem polju se tesnejše.
KorHz ffolfti umrl
Tik pred svojo 70-letnico je umrl v Mtln* chenu pisatelj in pesnik Korfiz HoLm. Ro* jen je bil v Rigi in od leta 1898 do 190O je bil glavni urednik >Simplizissima«. Znan je bil zlasti kot pripovednik in prevajalec. Napisal je tudi več znanih gledaliških de* kakor »Pasji dnevi«, »Veliko Marijino sts# ce< in »Deklica iz tujine«.
Mandžukuo — gospodarska baza Japonske
iz katere bo lahko črpala zlasti vse važnejše kovine
Čeprav je dobila Japonska po zasedb! vzhodne Azije celo vrsto rudnikov, kjer se pridobivajo razne rude. tako cinkova, činova, svinčena in wolframova, čeprav ima zdaj na razpolago rudi naravna bogastva Tajske in Indokine, stoji Mandžukuo kot baza težke industrije še vedno v ospredju zanimanja japonske javnosti. Tudi v drugi petletki Mandžukua je na prvem mestu izgradnja težke industrije. V Mandžukuu hočejo namreč izkoriščati ležišča svinca, cinka, bakra, woLframa, molybdena in vanadija. Nasprotno so pa začasno potisnjeni v ozadje vsi za vojno brezpomembni načrti v pogledu industrijalizacije.
Dočim dela Manshuria Gold Mining Companv v prvi vrsti na izkoriščanju zlatih rudnikov v severnem delu dežela, je bila za izkoriščanje drugih naravnih bogastev ustanovljena leta 1938 nova družba Manschuria Mining Companv in sicer kot posestrima Manschuria In-dustrial Delelopment Corporation. Ta družba ima 50 milijonov jen delniške glavnice. Organizirala je že obširna raziskovalna dela v v poedinih pokrajinah. Družba pridobiva licence za izkoriščanje novo odkritih ležišč raznih rud ter kupuje ali najema stare rudnike, odnosno se udeležuje s kapitalom pri njih izkoriščanju.
V Mandžukuu je največ svinčene, cinkove in bakrene rude. iz katerih se pridobiva tudi nekaj srebra. Zlasti na jugu je mnogo rud, ki jih že od nekdaj koplie-
jo po primitivnih zastarelih metodah. Šele v zadnjih letih so Japonci te rudnike modernizirali. Japonski kapital je pa investiran tudi v mnogih novih rudnikih.
Mnogo se pridobiva v Mandžukuu premoga in železne rude. Druga naravna bogastva so praktično še nedotaknjena, če ne upoštevamo redkih izjem. Ta naravna bogastva bo začela omenjena družba šele izkoriščati. Odkar je bila družba usta no vi jena so inženjer j i preiskali že veČino dežele in ponekod so se prva dela v novih rudnikih že začela.
Bakreni rudnik Fuvung leži v Fenhuas-hanu v pokrajini Antung. To je eden izmed redkih bogatih bakrenih rudnikov Mandžukua. V juliju 1938. je dobila Manshuria Mining Companv pravico izkoriščati ta ležišča bakrene rude. V začetku lanskega leta je bil za intenzivnejše pridobivanje bakra zasnovan triletni načrt, ki mu je cilj kriti z domačim bakrom vse potrebe Mandžukua. Poleg tega naj-
bogatejšega rudnika ima Mandžukuo ša druge bakrene rudnike. V splošnem lahko rečemo, da je Mandžukuo za Japonsko zelo važna gospodarska baza, iz katere bo lahko črpala zlasti vse vžnejša kovine.
spalno bolezen?
Izreden primer spalne boleznj se je pripetil v vasi Osteel blizu Endena na ob;ili Severnega morja. Tam je šel neki hlapec spat v sveže posušeno seno, ne da bi koga obvestil o tem. Dva dni ga ni bilo na spregled. Sele tretji dan ga je našla kmetica, ko je iskala jajca. Fant je trdno spal in nič ni pomagalo, da ga je kmetica na ves glas klicala in tresla. Končno so poklicali zdravnika, ki mu je dal injekcijo in šele potem se je hlape zbudil ts globokega sna. Spal je nad 60 ur. Zdravnik je izjavil, da ga je omamil vonj svežega sena, tako da je dobil neko vrsto spalno bolezen.
Za Židi Se cigani
Slovaški notranji minister Mach je pre* potoval v spremstvu pravosodnega ministra dr. Fritza vzhodno Slovaško, kjer se je zanimal zlasti za zatiranje asocialnih elementov in za življenje ciganov. V poedinih občinah vzhodne Slovaške je med prebivalstvom 15 do 20 odstotkov ciganov. Minister Mach je odredil popis ciganov in izjavil, da bo po izselitvi Židov urejeno tudi vprašanje ciganov. Kakor židje tako bo tudi okrog 300.000 slovaških ciganov naseljenih v rezervatih, kjer bodo morali delati. Minister je odredil, da se takoj prične izseljevanje ciganov iz tistih krajev, kjer jih je posebno mnogo.
Sest Rimov
Mnogi ljudje ne vedo. da Je na sveta poleg večnega mesta Rim še pet drugih mest istega imena. Rim se imenuje nek manjši kraj   na   MekJemburškem, drugi
Rim je v Quins!andu v Avsrtraliji, tretji na otoku Gottlandu v Vzhodnem morju, četrti na nekem otočku severno od otoka Timor v Indijskem oceanu, peti pa mesto, ustanovljeno pred 80 leti v Busutolandu med Natolom in svobodnim mestom Oranje v Južni Afriki.
D. Du Maurfer:
Prva
71
Roman
Beatrice se je obrnila k babid, »Pravi, da sta
imela v Italiji na ženitovanjskem potovanju lepo vreme. Maksim je ves zagorel.«
»Zakaj ga danes ni tu?« je babica vprašam.
»Saj smo ti že povedali, babica. Maksim ee je moral peljati v London.« Beatrice je postajala nestrpna. ? Uradno pojedino imajo. Tudi Giles je šel.«
»A, razumem... Zakaj je šel Maksim ▼ Italijo, praviš ?«
»Da, babica, v Italiji je bil; aprila meseca. Zdaj sta se pa vrnila v Manderlev«. Beatrice je neopazno skomignila rameni in pogledala strežnico.
»Gospod de Winter in njegova gospa sta sdaj V Manderleyu,« je ta ponovila.
»Vreme je bilo krasno, ves ta mesec,« sem rekla jaz in se nagnila proti babici. »Vrtnice so že skoraj ocvele. Škoda, da vam jih nisem prinesla.«
»Da, vrtnice imam rada,« je nedoločno dejala. Nato me je pogledala s praznimi očmi: »Ste sdaj tudi vi v Manderleyu?«
Pogoltnila sem slino. Nastal je kratek premolk,
ki ga je prekinila Beatrice s svojim močnim, nestrpnim glasom: »Babica draga, saj dobro veš, za* kaj je tam. Ona pa Maksim sta mož in žena.«
Videla sem, da je bila strežnica odstavila skodelico in ni več odvrnila oči od stare gospe, ki je spet zgruznjena ležala med blazinami in s prsti meškala ogrinjač. Ustnice so ji drhtele. »Preveč govorite vsi skupaj. Ne razumem vas.« Nato me je pogledala, namršila obrvi in zamajala z glavo. »Kdo ste, draga? Še nikoli vas nisem videla. Vaš obraz mi je neznan. Ne spominjam se, da bi vas kdaj srečala v Manderlevu. Bea, kdo je to dekletce? In zakaj mi ni Maksim pripeljal Rebeke ? Tako rada imam Rebeko. Kje je moja ljuba Rebeka?«
Nastopil je dolg premolk, trenutje tesnobne napetosti. Čutila sera, kako mi lica temne od rdečice. Strežnica je naglo vstala in stopila k vozičku.
»Rebeko hočem,« je ponavljala uboga starka. »Kaj ste napravili z Rebeko?« Beatrice se je burno vzdignila s stola, da so skodelice in krožniki plesali. Tudi nji je bila planila rdečica v obraz, in v kotičkih ust ji je drhtelo.
»Menda bo bolje, da greste, gospa Lacv,« je skoraj zmedeno rekla strežnica. »Malce utrujena se mi zdi. in kadar takole blodi, ni časih po več ur no konca ne kraja. Kdaj pa kdaj nanese, da se razburi ... Res je mučno, da jo je prijelo baŠ danes. Upam* da razumete, kaj ne, gospa de Winter?«
»Seveda,« sam hlastno dejala. »Mnogo bolje je, da greva.«
Z Beatriko sva vzeli vsaka svojo torbico in rokavice. Strežnica se je znova obrnila k varovanki. »Nu, nu, kaj pa je? Ali nočete pojesti lepega kruhka, ki sem vam ga pripravila?«
»Kje je Rebeka? Zakaj ni prišel Maksim in ni pripeljal Rebeke s seboj?« je ponavljal babičin slabotni, trudni, cmeravi glas.
Iz veže sva sami stopili skozi vhodna vrata. Beatrice je brez besede pognala stroj. Odpeljali sva se po gladki prodnati poti in pustili belo leso za seboj. Nepremično sem zrla predse na cesto. Prav-karšnji pripetljaj mi ni bil mučen zaradi mene; da sem bila sama, se ne bi bila niti zmenila zanj. Toda hudo mi je bilo radi Beatrike. Zanjo je bila stvar očitno zelo neprijetna in poniževalna.
Ko sva bili zunaj vasi, je izpregovorila. »Tako žal mi je, draga, da ne vem, kaj naj rečem.«
»O, nikar tako ne govori, Beatrice,« sem hitro dejala, »Prav nič ni bik). Vse je Slo kar najbolje.«
»Niti slutila nisem, da bo napravila takšno reč. Drugače mi ne bi bilo nikoli prišlo na misel, da sem ts vlekla k nji. Sram me je.«
»Nima te biti za kaj. Prosim, nikar več ne govoriva o tem.«
»Kar v glavo mi ne gre... Saj je vse vedela zastran tebe. Pisala sam ji bila o tebi, in tudi
Maksim ji je bil pisal. Tako živo se je zanimala za to poroko v tujini!«
»Ne pozabljaj njenih let,« sem rekla. »Kako naj bi se srx)minjala teh reči? V svojih mislih me z Maksimom ne spaja. Samo z Rebeko ga pomni.« Molče sva vozili dalje. Toda olajšanje je bilo vendarle, da sva spet sedeli v avtomobilu. Zdaj mi ni bilo mar nenadnih odskokov voza in nepričakovanih ovinkov.
»Pozabila sem, da je bila silno navezana na Rebeko,« je nadaljevala Beatrice. »Res sem neumna, lahko bi si bUa pripravila na kaj takega. Imam jo na sumu, da ni nikoli verjela v nesrečo. Oh, moj Bog, kak strašen popoldan! Le kaj si boš mislila o meni?«
»Prosim te, Beatrice, nikar tako ne govori. Ponavljam ti, da se prav nič ne menim za to!«
»Rebeka je bila zmerom tako pozorna do nje. Hodila je ponjo in jo vozila s seboj v Manderlev. Uboga babica tisti čas že ni bila več kdo ve kako krepka, Rebekinemu govorjenju se je smejala do solz. Veš, ta je bila zmerom zabavna, in to je bilo stari ženici všeč. Imela je presenetljiv dar, Rebeka namreč, da se je znala vsakomur prikupiti: moški, ženske, otroci in celo psi, vse jo je imelo rado... Zdi se mi, da je ni babica nikoli pozabila. Oh, dragica, za današnji popoldan mi gotovo ne boš hvaležna!« *
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran
— Za tneeratnf del Usta: Ljubomir Vol« — Vsi t Ljubljani