Številk
8.
Trst. v torek 8. januvaria '9P7.
I8fta: XXX!I
■J&~ Isa^ja ?*sr.t dan
m MM ti fianiill oa 5. Id. * ijasuiiM ob c. m xicira'._
- -ne Stf vt i k p se crotiajsjo po 3 nvč (6 stotinki ; ivii' UiDHkirndb \	:d sonci, Ljnbiiani. Gorici,
r . .*. Petru, Sežani. IV»brežini. Sv. Luciji, Tolaiinc. Ajdovščini. Poatoini. Dornhor«rn. Solkanu itd. oglasom . t aćunajo po vrstah (široke 73 ram, vipoke nm i; 7:.. r vinake in olrt e oglase po 20 stot. ; - Osmrtnice, sakvcle, poslanice. o/lase denarnih zavodov Ai ator Za osriase v tekstu lifta dn 5 vrst K 20, vsaka našima vr«u K 'J. Mali oglaai po 3 at. beseda, najmanj p« o* 0 pto«. — ( ^iat-f »r-rei^n a injerr:tni oddelek uprave i dta>) V — fii'P se is i	le or>»*vi ..KHinoori".

.-. tro &1&& - -i .3 •
za vse teto -li ii. (><n ;e*a 12 K. 3 esece 6 K. —
-jarome "nrer	ina?- naro'nir.' -e uorava oei"
V »i ioD;j! --	!:ajo i:a aroriniAtvo liHta. Nefranko--
oistua »c ne j« m:\-n m r >kor>lsi *e ne vračajo N'aročnin j. osjla-jo iij rsklaiaacije :p pošiljati tia opravo
UREDNIŠTVO: u, Olonrio blatil IS. (Narodni do
Izdajatelj m odgo, v:ii j.-odni ŠTEFAN 3001NA. La^. konaorci} listu „Edinost". — Natisnila tiskarna konsor ista Edinost' v Tratu, uiics (liorgio Galatti št lži. ^ssa? PoStno-hraniluMnl riićmt ?t. ftu.«&2. ccc
- T£LEfOH <itev. U»7. ——
Gissilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edlnr-Ati ?«
IZJOĆ
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK''
BRZOJRUHE VESTI.
Plenarna seja avstrijske delegacije.1
BUDIMPEŠTA 7. Predsednik princ Lobkovic je otvori! sejo ob 10. uri 25 min. Po prečitanih došlih vlogah je državni vojni minister FZM Schonaich odgovoril na već interpelacij. Nato je del. baron Oppenheinier poročal o sklepnih računih za 1904, ki so bili odobreni, nakar je finančni minister baron Burian odgovoril na več interpelacij. Nato je pričela delegacija razpravljati o izrednem vojnem proračunu.
Direktna železniška zveza z Dalmacijo. Vojni minister FZM Schonaich je odgovoril na interpelacijo del. Biankini-ja ^lede direktne železniške zveze z Dalmacijo. V svojih izvajanjih je minister naglašal izredno važnost dotične železnice, ki je nujno potrebna. Že mnogo let sem zahteva vojno mi-uisterstvo gradnjo te železnice. Za gradnjo te /eleznice zahteva pa Ogrska posebne rekom-penzacije. Tozadevna pogajanja med obema državnima polovicama niso še dovršena.
Dveletno vojaško službovanj e. V svojem odgovoru na interpelacijo del. Delugana glede dveletnega službovanja je vojni minister izjavil, da je zaporedno uvajanje dveletnega službovanja v večem delu »ojske ne le predvidjeno, marveč da je tozadevni projekt z načrtom novega vojaškega zakona že več časa sem v prodrobnosti izdelan. Da se pa uveljavi ta projekt, ki je naravno v /vezi z bitstvenim povišanjem rekrutnega kontingenta in z vecimi stroški, je odvisno od tega, da se izvrši več predpogojev, in ti so, da se zviša rekrutni kontigent, da se zboljša ▼<»jni materijal in poveča omika vojaštva.
P o j a s ii i 1 a poveljnika vojne mornaric e. Poveljnik vojne mornarice je »l>Airiio govori! o cenah železniške industrije /. ozirom na zalaganje vojne mornarice.
BUDIMPEŠTA 7. Na popoludanski seji ,e del. dr. Kozlowski podal poročilo proračunskega odseka v stvari vojnega izrednega proračuna.
Polemika del. Einspinnerja proti vojnemu ministru. Del. Ein-pinner je polemiziral proti odgovoru vojnega nmistra na njegova izvajanja na zadnji seji. K ar je rekel na zadnji seji, da se namreč »»peharja moštvo pri nabavljenju drobnarij, *o trdi še vedno. To hoče delegaciji tudi do-kasati.
Govornik si je v to svrho v neki budimpeštanski trgovini nabavil tozadevne drobnarije. Pokazal je delegaciji posamezne predmete, ščetke, obrisalnice itd., ki jih je gla-;©ia saldiranega računa kupil za 2 kroni 80 *tot. Rekruti bi morali plačati za te predmete 6 kron. Ako se pomisli, da pride na leto i00.000 rekrutov k armadi, znaša ta prevara na leto 400.000 kron.
Izredni vojni kredit vspre-] e t. Na to sta govorila še del. Stein in *«jai minister Schonaich. V specialni debati <g govoril dr. Schreiter, nakar je bil izredni Kredit vsprejet tudi v podrobnostih. Istotako i-a bili vsprt-jeti predlogi proračunskega od-eka giede izrednega vojnega kredita v znesku <t* mil. S tem je bil dnevni red izcrpljen.
Zasedanje delegacije zaključeno. Na predlog del. Bobrzynskega « bila seja do 5 ure 35 min. prekinjena. Ko je mi* seja zopet otvorjena so posamični poro-:>vulci konstatovali soglasje obeh delegacij,
i* O 1) L« 1 iS T E K.
Prijateljeva ljubezen.
(Spisal Pino C an).
In vrnila se je moja mladost, moji zlati «»evi — jasen cilj blešči pred menoj. Se aaljna, še neizmerna pot leži do njega, ali ^aj mi je vse to! Ljubezen ne pozna mej, ne pfteua zaprek. — — —
Ne čudi se torej, dragec, ko dobiš to pismo. Jaz sem se vzbudil, a komu naj M^vem to. če ne tebi ? Zdravstvu] ! Ivan. II.
Predraga duša! Ljubezen je razširila fcveja korenine globoko v mojem srcu, in ni t »£ sile, ki bi jo izrula.
Pravim ti. da me je nehala vsa razsodnost. Stavim, da bi me ne spoznal več- Mislim le na njo, le na svojo nad vse ljubijeno in vse drugo mi nič ni mar.
Dragi ! Moja ljubljena, nad vse ljubljena rt prekrasna - , nežna kakor kaka bajna ^ila, o katerih smo včasih čitali v hrvatskih narodnih pesmih. Lepa je in dobra, zato *«ai se tako zaljubil, da mi ni leka več.
In to je neumno, da sem se tako za-J>ubil. Neumno pravim, prijatelj, kajti ona je
nakar je bil proračun vsprejet tudi v čitanju. Delegacija je potem še rešila različne peticije. Po običajnih sklepnih govorih je bilo na to zasedanje delegacije zaljučeno. Za samostojna slovenska gimnazija v Celju in Mariboru.
CELJE 7. „Politično društvo „Naprej" odločno protestuje proti vsaki nakaui vlade, da bi se odpravile slovenske paralelke v Mariboru, ali samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi v Celju. Politično društvo „Naprej" zahteva, da se razširita oba zavoda v popolni samostojni slovenski gimnaziji v Celju in Mariboru. Od vseh slovenskih poslancev se odločno zahteva, da naj bodo v tem vprašanju složni in neizprosni ter naj postopajo edino le v soglasju s celjskimi in mariborskimi Slovenci'4.
Ta resolucija je bila v sprejeta jednoglasno na občnem zboru društva dne 5. t. m. Minister Poionyi pri cesarju
BUDIMPEŠTA 7. (Ogr. biro). Cesar je včeraj opoludne vsprejel pravosodnega ministra Polonyi-ja v enourni avdijenci. Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko.
BUDIMPEŠTA 7. Včeraj popoludne se je ministerski predsednik dr. \Vekerle posvetoval najprej z finančnim ministrom dr. Ivo-rytovskim, potem pa z mini ste rs kim predsednikom baronom Bečkom. Ta posvetovanja so veljala izključno nagodbi, ki se ima skleniti z Avstrijo. Iz okolnosti, da se posvetovanj udeležuje finančni minister, je sklepati, da se želi sporazumeti v stvari vžinitninskega davka. Avstrijski ministri so odpotovali še včeraj na Dunaj, le sekcijski načelnik dr. Riissler je radi uradnih poslov ostal še tukaj.
Bolgarski minister na 2>unaju.
DUNAJ 7. Včeraj je dospel semkaj iz Sotije bolgarski minister za unanje stvari skupno s Piprikovom, novo imenovanim di-plomatičnim zastopnikom v Petrogradu. Novi španski poslanik na Dunaju
MADRID 7. „Liberal*' poroča: gotovo je, da bo Areblano* imenovan poslanikom na Dunaju.
Stanje perzijskega šaha.
TEHERAN 7. Zdravstveno stanje perzijskega šaha se je nekoliko zboljšalo.
Francoski vojni minister Ficquart
BIZERTA 7. Vojni minister Piccjuart je včeraj na križarju Conde odpotoval. Kulturni boi na> Francoskcm Sv.
Sto ica in Petrov no?čič
PARIZ 7. Iz Rima javljajo, da ne bo Sv. Stolica v bodoče več vsprejemala od francoskih katolikov Petrovega novčiča. Vsi darovi francoskih katolikov, namenjeni papežu, se uporabijo za bogočastne namene in za vzdrževanje francoskih svečenikov.
Maroko. O boju pri Z inatu
TANGE R 7. (Agence Havas). O boju proti Raisuliju pri Zinatu poročajo se nastopne podrobnosti : Ogenj je pričel ob 10. uri pred-poludne. Poveljnik topništva poročnik Ben Sadiva je ukazal dvakrat vstreliti z granatami, od teh je ena pogodila. Nato je Kaid Ben Aura s 50 možmi prodiral proti hiši Raisuli-ja. Zadnja četica pristašev Raisulija, okolu sto mož je zbežala. Meliiala je pričela pleniti. Zvečer je bila zažgana hiša Raisulija. V hiši so našli 15 Raisulijevih ujetnikov. Sodi se, da je Raisuli zbežal k šejku Ben Isa-Avi. Na nobeni strani ni bilo človeških žrtev.
Na Raisulijevo glavo razpisana nagrada
TANGER 7. (Agence Havas) Vojni minister Gebbas je razpisal nagrado za glavo Raisulija, ki ga hoče zvabiti v zasedo. Mel-hala se utabori v Guaretu. 6 km. daleč od Zinata. Ubit je bil neki mladoletni unuk Raisulija. ki se je nahajal v Zinatu.
Raisuli izročen ?
TANGER 7. (Agence Havas) Širi se govorica, da je predpoludne Raisulija izročil njegov svak. Akoravno ni govorica še oficijelno potrjena je vendar verojetno, da je svak Rai-sulijev obljubil, da ga izroči proti plači.
Kitajski mestni del pogorel.
BANGKOK 7. Tukajšnji kitajski mestni del je pogorel. Škoda je 10 milijonov.
Izjava cesarjeva gledo deželnih zborov.
BUDIMPEŠTA 7. Na drugem ddega-cijskem obedu je rekel cesar delegatu g olu Nostica, da mora za deželne zbore ohraniti zastopstvo interesov.
H u s i j a. Krvavi spopadi med delavci v Lodzu
LODZ 7. (Petr. brz. ag.) Sinoči je prišlo na različnih krajih mesta do spopadov med delavci različnih strank. En delavec je bil ubit, pet pa ranjenih.
Za Končno rešene n\nm
Rusija in Japonska se zopet pravdata radi Vztoka. ker je sedaj nastopil čas, da se raztolmači v detaljih in uvede v prakso: Portsmoutski dogovor miru. Te zadnje dni je bilo celo bojazni, da bi nesporazumljenje moglo donesti novo rusko-japonsko vojno, ali vedenje „nove šole" ruske diplomacije dokazuje, da si v Rusiji nikakor ne žele novih zapletljajev.
Mej tem pa gredo zahteve japonske diplomacije vedno drzneje preko mej portsmout-skega dogovora. Japonci zahtevajo nevspre-jemljive privilegije ribolova na ruskih obalih "in odprta vrata plovbi na reki Sungari. Rusija se drži pasivno, Japonska je agresivna. O Rusiji vemo, čemu je sedaj krotka. Ona se je poučila dragim izkustvom, da treba že prisvojeno ozemlje popred temeljito osvojiti kulturno, gospodarski in vojaški, a še le potem misliti na potrebni „korak dalje". Da je bila Rusija uverjena o tem pred vojno, bi bila tedaj privolila v japonske želje glede Koree, a Port Artliur bi bil danes še ruski.
Japonska, opojena enkrat z zmago, ne more mirovati. Očitne so njene nakane glede severnega dela otoka Sahalina in Vladivo-stoka. A treba imeti na umu, da Japonska drži sedaj v Mandžuriji dvakrat več vojske, nego Rusija, ter da si prizadeva z vsemi silami. da vso Japonsko emigracijo, ki je bila doslej napotjena v Ameriko, navede v Korejo in Mandžurijo. Vendar pa sedanja iz-crpljivost Japonske in Rusije in drugi tuji interesi ne dovoljujejo, da bi prišlo takoj do vojne. A sam razvoj razmer — če bodo tekle v tej smeri — prisili obe strani v ne-daljni bodočnosti — v novo vojno. Da se temu pride v okom in da se na Vztoku zagotovi trajen mir, dostojen človečanstva, svetuje dr. Dillon, petrograjski dopisnik „Dailv Telegrapha" in jako dober poznavalec Rusije in Japonske, angležki vladi, naj ona
prepriča interesiram stranki, da se odrečeta vsaki misli na nove navale. Prijateljski od-nošaii Rusije in Anglije ter zavezništvo an-gleško-japonsko morata zagotoviti mirno rušenje vztočnega vprašanja.
Državnozborske volitve
na podlagi volilne reforme se bodo baje vršile začetkom maja. Termin pa ni natan'no določen, ker bodo dotične oblasti še le v aprilu mogle dovršiti potrebne priprave za volitve: sestavo in pregledanje volilnih list, reševanje reklamacij, poprave volilnih list itd.
Cesarjevo potovanje v Prago.
V	poučenih krogih se zagotovlja, da je že določeno, da cesar v tem mesecu n e pojde v Prago. Kake druge dispozicije niso ukrenjene. _
Drobne hrvatske vesti.
Ker je Frankova „čista" hrvatska stranka prava baje premalo radikalna v zahtevanju glede ustvarjenja velike Hrvatske preko noči in z magično palico, vznikla je v Hrvatski še ena stranka „hrvatskih radikalceV. Glasilo jej je novi list „Hrvatska Hrvatom", ki izhaja dvakrat na mesec, da pred vsem ruši „mlado-madjarone" — resolucijonaše. Prva števika „Hrvatske Hrvatom" donaša adreso „Starče-vičeve stranke prava", o kateri pravi, da je preblaga. Vrhu tega kupe žaljenj no-ega kurza, da bo več zmešnjave in fantazije v deželi, ki krvavo potrebuje iake čete pozitivnih, reelnili politikov. ^
Sporazumi je nje v Budjejovicali ?
V	„Kons. Korespondenz" čitamo, da se g. ministerski predsednik osebno interesira,
; da bi prišlo v Budjejovicah — na teh vročih j tleh bojev med Čehi in Nemci — do narod-! nega sporazumljenja. Takoj po zmagi (Vuov jv tretjem razredu je vodja istih dr. Z ttka izročil zaupnikom Nemcev spomenico, v kateri je stavil predloge za generalno spora-zumljenje med Nemci in Cehi v Budjejovicah. Po posebnem deželnem zakonu naj bi se ! uredilo vprašanje zastopstva obeh narodnih skupin v državnem in deželnem zboru, v občini, okraju in v trgovinski zbornici, i n sicer na podlagi narodnih katastrov, jezikovno vprašanje na avtonomnih oblastih, ustanovljanje in vzdržavanje Ijud-' škili in meščanskih šol itd. To spomenic i je izročil dr. Žatka tudi ministerskemu predsedniku. A temu poslednjemu se zdi, da je ista pripravna v podlago za spravna pogajanja. Baron Beck je interveniral najprej pri merodajnih nemških poslancih in v spora-zumljenju s temi se je vodja Nemcev v Budjejovicah, župan Tasckek, izjavil pripravljenim stopiti v pogajanja za sporazumljenj . Sedaj pa je ministerski predsednik povabil dra. Žatka na Dunaj na konferenco, ki s^ bo vršila v tem tednu. Dr. Žatka je zaprosil na vodstvu češke stranke v Budjejovicah in pri češkem narodnem svetu v Pragi za izrecno pooblastilo, da se more udeležiti teh od vlade uvedenih kompromisnih pogajanj z;l Budjejovice.
Pruski hakatizem.
Zagrebška „Hrvatska" je prinesla v sobotnem izdanju lep članek o pruskih stvih proti Poljakom, ki jim )e močna Germariija se svojimi milijoni Nemcev, z vojsko in bro-dovjem, katero ima groziti Evropi" n ipo-
bogata. Dandanes pa ne smeš ljubiti bogatih deklet, ako nisi sam bogat, ali pa, ako nisi kak dohtar ali kaj enakega. Taki smejo ljubiti bogate mi revni pa le uboge, zavržene, katere so oni bogati že izmozgali, izčrpali iz njih najboljši sok. Ako ljubiš kako bogato ali pošteno dekle, pa prihajajo hitro nevo-ščljivci, hudobneži, ki te črnijo na vse možne načine. Vse neporojene misli ts-oje začrtajo že kakor dejanja pred očmi tvoje ljubljene. Črnijo te pri njej in koncem vsega obrekovanja jej še farizejsko zavzdihavajc : „In veste, drajra moja, on ne ljubi Vas, on ljubi le denar Vaš !" In oddihajo se globoko, kakor da bi bogve kakšno bogudopadljivo delo storile, te brumne farizejske duše.
Tako je, prijatelj. In kako se hočeš proti temu braniti ? Kaj misliš, da ti kdo veruje ?
Tudi k moji ljubljeni pridejo ljudje, ki bodo take in enake reči govorili. Ali, prijatelj, poznaš me in mislim, da mi verjameš. Hotel bi, da bi imela samo srajco, drugega nič, da bi bila lačna in žejna — potem bi jej pokazal, kako jo ljubim. Pobral bi jo iz prahu, blata in posadil na prestol, padel k njenim nogam ter jo ljubil...
Ljubezen ne pozna razlike med stanom. Srečen oni, ki najde ljubljeno in ljubečo duš^.
In kako ljubim jaz svojo ljublieno ! Moj Bog! Vedno mi je slika njenega obraza pred očmi, zmerom migljajo pred menoj njeni prekrasni omamni očesci. An kaj bi ti i
afera, Postal sem zopet stari zopet oni tvoj prijatelj, kakor je bil nekdaj v mladih dneh.
Ko Sem izvedel, da ima drugega, nisem jokal, zaškripal sem zobmi pljunil in se zasmejal, blazno zasmejal.
In zdaj sem zdrav.
Po dolgem času sem ti pisal tri pioUia. zdaj bo najbrž zopet tako. Ko se še enkrat zaljubim, tedaj dobiš pismo — prej ne.
Zdravstvuj: tvoj
Iva n.
* *
Navedena tri pisma sem prejel od pri-
• jaleija. Kakor sem se začudil pri prvem pismu J tako sem se začudil tudi pri koncu. Tak ko-i nt c ! Fant gotovo ni ljubil punice, gotovo je ! le njegova fiksna ideja, da jo ljubi.
In čakal sem kdaj se zopet zaljubi, kdaj j mi zopet odpiše. Veselil sem se, da fant po-> stane praktičen.
Ko divja vihar po ravni, se drevje in bilke pripogibajo, ali ena bolj, druga manje. | Zvijajo se in upogibajo pod viharno silo. ! zoprstavljajo se vihri in prosijo, naj vendar neha, naj jih ne ugonobi ali tupatam vihra močno zarohni — drevesce bridko zaječi in se zlomi in nikdar več ne zraste lepo postavno drevo, hira dokler ne usahne popolnoma.
Josip mi ni nikdar več pisal. (Konec.)
• opisoval? Ne nahajam besedi, da bi izrazil vse, kar čutim do nje.
In sedaj dovolj, pa drugič več. Tvoj
Ivan.
in.
Dragec ! Moja duša triumfira ! Prišel je moment, ko je pokazala narava svojo moč nad voljo.
Bil sem sinoči pri njej. Gledat sem šel oni dve krasni zvezdici, ki migljajo tako nebeško lepo, poslušat sem šel krasni zvok njenih besedij. In zbližali sta se najini srci, najini duši sta zahrepeneli, da izraziti, kar ju teži. Govoril sem ji sladke besede, prihajajoče iz srca. Gledal sem njeue tako sladko-opojne oči. Izrazil sem jej vse ono, kar je spalo tako dolgo na dnu moje duše. Približala sva se in moja roka je oklenila njen vitki sta3. Pritisnil sem jo na srce — in poljubil, — poljubil, dragi !
Njena krasna kakor iz marmorja izklesana glavica je slonela na mojih prsih, njeni voljni lasje so božali moj vroči obraz...
Moj Bog, te sreče je bilo preveč...
*
* *
Minolo je že deset dnij, odkar sem ti začel pisati to pismo. Še le zdaj dovršujem. V tem Času se je zgodila velika sprememba.
Moj ideal se je zaljubil nevem v kak-šnegi dohtarja in jaz sem ostal sam.
S tem se je tudi končala ta ljubimska
Siran IT.
»EDINOST« štev. -S
V Trstu, dne 8. januvarja. 1UU7
\e Sala vojno do iztrebljenja. Ali da Nemčija ne \spe «<e -vojimi namerami.; za to jamči stara poljska kultura in probujena narodna zavest. Poljaki so imeli v Evropi najsvobod-nejo državo že tedaj, ko Nemci niso niti sanjali o današnjem svojem rajhu. Poljaki so l eli v narodnostni močni državi tedaj, ko je Germanija še spala v sredovečnem morju. Ono, kar je bilo možno v Prusiji prt d tisoč leti, ni več možno danes. Poljaki reprezen-tirajo s pomočjo svoje kulture še danes v veiikem svetu celoto, ki znatno vpliva na razvoj evropske politike. V konservativni Rusiji se javljajo bolj iu bolj glasovi, ki odje-njujejo poljskim zahtevam glede avtonomije takozvane kongresne Poljske. A" Avstriji je vicga Poljakov skoro jednako važna kakor ona Nemcev. V Prusiji pak je država prisiljena. di svoje namere proti Poljakom izvršuje na nfičin, ki ni dostojen prosvetljene dežele, ampak nas spominja na ono, kar sami Nemci ime m' V o >das dunkelste Deutschland«, Ni cerkev, ni šota, ni politična ekonomija ne i-aznarodi Poljakov. Nemčija troši milijone za prisvajanje poljske posesti, pa kaj se dogaja? Dc <1 prihaja kakor pruski uradnik med Poljake, i vnuk mu postaja sam — Poljak ! Mesto da kolonisti germaaizujejo Poljake, izginevajo pod vplivom močne poljske kulture.
Nu Slovenci bi se mogli marsikaj naučiti od potiskih nam bratov.
Nu. mejtem divja pruski hakatizem dalje. Iz Poznanja javljajo n. pr. dne 6. t. m. : Nemška družba vztočne granice je imela včeraj shod, katerega se ie udeležilo nad tisoč oseb. Zborovalci so soglasno vsprejeli resolucijo.. ki zahteva, da istotako. kakor je nemščina uradni jezik, mora biti tudi učni jezik, in da se na javnih shodih ne sme drugače govoriti nego nemški.
£očenje cerkve od države na Jranccskem.
J z pariza brzojavljajo: Kardinal Riehard j t* sklical člene episkopata francoskega v posvetovanje. Konferenca je sklicana z-i dan •>3. t. m. in bo trajala 3 dni. Namen jej je : uravnava katoliškega bogoslužcnja na podlagi občega prava. Ne ve se, da-li školje vsprej-mejo detiuicijo občega prava, kakor je podana v naj zadnjem zakonu o izvrševanju bogoslu-žeri.. Na konferenci bodo razpravljali tudi o privatnem izvrševanju bogosluženja. Razun tega obseza dnevni red tudi organizacijo semenišč. osvobojenje svečenikov od vojaške službe in shode glede bogosiužeuja.
Od vseh strani Francije prihajajo vesti, da so svečeniki in bogoslovci. obvezani v vojaško službo, dobili pozive, da danes vstopijo k svojim polkom. V sami škofiji Nancy i moralo stopiti pod orožje 15 svečenikov 1:1 49 bogoslovcev. Pred svojim odhodom v i jjaško tsiažbo so »e udeležili slovesne službe i i ožje.
Grof Frau«iueville je stavil svoj grad j „a Muette na razpolago Škotom za omenjeno konferenco. Grad je sredi boulonskega gozda. Za časa konference bo kardinal Richard bival v gradu.
Japonci na Kitajskem.
List ,.Evening Standard" javlja iz Pekinga. da Japonci silno naglo prodira/o na Kitajskem in da je blizo čas, ko bo imelo japonsko cesarstvo absolutno hegemonijo na Skrajnem Vztoku. Vojsko in mornarico na Kitajskem preurejajo Japonci in za pet let bo imela Kitajska vojsko 40 divizij z dobro izvežbanim topništvom, a za petnajst 1-1 pa .ojno mornarico, ki bo štela 25 oklop-njač in križarje prve vrste, 12 druge vrste, ."><> topničark in 10 podvodnih ladij. Koreja f\v že japonska pokrajina. Gotovo je, da se na	— Vztoku pripravlja tretji čin
drame, pričete leta 18U4.
dogodki li a fiuskem.
Razporoka vojvode Leuchtemberga,
Iz Petrograda javljajo, da je sv. Sinod
potrdil dekret carjev, s katerim je bil zakon vojvode Leuchtemberga s princezinjo črnogorsko
Anastazijo ločen.
Drobna poiitščne vssti.
Potovanje pruskih častnikov v Ameriki na račun V i lj e m a II. J . i i ero lina poročajo, da je cesar Viljem poslal šest častnikov v Združene države, kjer w bodo mudili več mesecev ter proučavali d 7. -o in ljudstvo, ne da bi se bavili z vojaš-fciiei stvarmi.
Bolgarski minister v Petro-č; r d u. Kakor javlja sofijski ..Den". je novi boh urski minister za vnanje stvari odpotoval v i trograd, da izroči na ruskem dvoru neka zauj na pisma. Skupno z ministrom je odporov;, v Petrograd tudi novi diplomatski agent bn'_ ^rske vlade, Paprikov.
Tajna zveza duhovnikov na
k e m. Iz Prage poročajo, da je pražki ha- Sofijski ordinarijat objavil razglas, da so • .i. vniki ustanovili tajno zvezo, ki ima na-i» priboriti duhovščini tiste državljanske pravice, ki jih uživajo vsi drugi državljani. Or<3 aarijat izjavlja, da nikdar ne pritrdi temu :i/ devanju in svari duhovščino, da ne sme pristopiti tej zvezi.
Zvišanje plače državnim u r a d n i k o m. Z Dunaja poročajo, da predloži finančni minister Korvtovvski tekom prihodnjih dni zakonski načrt o zvišanju prejemkov državnih uradnikov.
Izjava srbskega lista o nami -1 j e n i zaroti v Srbiji. Beligrajsko
vladno glasilo „Samouprava" je priobčilo nastopno izjavo : Spletke, ki so jih pričeli inozemski listi prirejati proti prestolu, kažejo očividni namen preprečiti srbsko posojilo oziroma je vsaj otežiti. Kar se tiče zarote, pravi list, je kakor povsod tudi v Srbiji mnogo nezadovoljnežev. ki ne morejo radi njihove politične minolosti igrati nikake vloge. V javnem razpoloženju dežele primanjkuje sedaj za zaroto vsaka podlaga. Popolnoma nesmiselno je maenje, da bi zamogla sedanjo zdravo vlado vreči tajna zarota.
Predsedstvo nove državne zbornice. Te dni je imel mladočeški meščanski klub shod, na katerem je govoril poslanec Novotnv o volilni reformi ter izjavil, 'da bodo po novih volitvah imeli Slovani v rokah volitev predsedstva in da se bo potem jemalo v zapisnik tudi slovanske govore.
Dogodki v Srbiji.
Srbski ministerski predsednik Pašič je v pogovoru z dopisnikom dunajske „Neue Freie Presse" izjavil nastopno o vznemirljivih vesteh, ki [so se širile zadnje dni o položaju v Srbiji :
Srbska vlada ve dobro, od kje prihajajo one vesti. Demoustracije dijakov so bile brez pomena. Opozicijonalne novine so po razpravi o posojilu delale nekoliko hrupa in so vlačile krono v razpravljanja. Ali radi tega se ne more govoriti, da je mej parlamentarnimi strankami kaka antidinastična struja. Vprašanje zarotnikov je rešeno in vojska je mirna. V deželi vlada popoln red. Vlada je zadovoljna s položajem. Prestolonaslednik posveča ves svoj čas naukom. Zadovoljni smo žnjim. Ni res, da se simpatije dežele obračajo princu Aleksandru. Kar se tiče trgovin skih odnosa;ev z Avstro-Ogrsko, posvečamo istim vso svojo pozornost. Mi bomo zahtevali specijalnih koncesij, a jih ne dovolimo. Nadejam se, da pride do ugodnega sporazum-Ijenja za obe strani'*.
Minister Paču pa je izjavil dopisniku ,.Pester L!oyda", da se posojilo 40 milijonov porabi v vojaške svrhe in 30 milijonov za železnice. Vojni minister porabi 233 milijonov za topove in streljivo in 23 milijonov za drug materijal oboroženja. Meseca januvarja se razpiše dražba, za dobavo železniškega materijala. Avstrijska industrija bo mogla konkurirati. Srbija je pripravljena storiti prvi korak, samo če Avstro Ogrska ne bo vstrajala pri zahtevi pri tem. da ima pravico prednosti za lndustrijalne naročbe.
Domače irestL
Iz]ava.
Z obzirom na v sti v raznih listih in na privatne govorice, ki se širijo v zadnjem času o listu „Edinost4 izjavlja podp sani odbor, da list .Edinost*', ki ga izdaja konsorcis je in ostaia kakor Uosedaj glasilo političnega društva „Edinost", katero nikakor ne namerava izdajati posebnega svojega Sista.
d&bor političnega društva „Sctinost"
V	TRSTU, dne 7. januvarja 1907.
Razpisana služba. Na c. ki*, okrajnem sodišču v Labinju je razpisana služba pisarniškega oficijala v X., odnosno kancelista v XI. činovnem razredu.
Razpisane službe. Pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu je razpisano mesto sluge IV, razreda.
Pri c. kr. jetnišnici deželnega sodišča sta razpisani mesti upravitelja jetnišnice v IX. in kontrolorja jetnišnice v X. činovnem razredu.
C. kr. avstrijske državne železnice.
Krajevna železnica Jmdrichuv—Hradec—Vo-bratau s postajami : Jindfichuv-Hradec, Lo-vetin, Eting Novv na Češkem. Kamenice nad Lipo, Včelnička, Cernovice pri Taboru, Vo-bratau iu p<»vtajicami : Obergrieschau, "\Ven-kerschlag, Z lar pri Kainenicah nad Lipo, Bohdalin, Chw;dkow in Tritež-Kreč se je dne 24. grudna 1906 občnemu prometu izročila. Osebam, ki vstopajo na postajicah, izvzemši postajico Cliwalkow, izdaja vozovnice vlako-spremno osebje na vlaku. Prtljaga od vseh postajic in od postaje Lovetin odpravlja se potom doplačila.
Z OpČin nam poročajo :
V	„Edinosti", dne 27. dec. pr. 1. bila je naznanjena smrt mladega moža, Iv. Mar. Vida v. Kar je ..Edinost" takrat omenila o tem vrlem možu. je on v resnici tudi zaslužil. — — —
V	soboto dne 29. decembra smo spremili njega ostanke k zadnjemu počitku.
....Ko so zvonovi naznanili, da se bližajo možje z nosilnico, da na-njo polože v cvetoči dobi umrlega moža-poštenjaka, tedaj se je žalost uselila v duša vsacemu, ki je poznal' i ranjkega. Nad vse pretresljive pa so bile bo- i | lestne solze, in srce trgajoči, obupni klici ! mlade vdove in matere pokojnega.
Pevci društva „Zvon", tovariši in prija-!: ' telji ranjcega, zapeli so svojemu priljublje- j i I nemu tajniku pred rojstno hišo „Nad zvez-'] ■ dumi" i ji sprevod, kakoršnih malokedaj vidimo, ! i i se je začel pomikati proti cerkvi, kjer se jej, i darovala sv. maša zadušnica.	t *
Pređno jo začela pad iti grudi na krsto, da zakrije našim očem telesne ostanke ranj cega, približal se je grobu g. F. ter v ganljivih besedah jemal slovo od njega, ki je bil vsem ljub in drag. Turobno, žalostno so donele besede po prostranem kraju „miru in pokoja" in srca so plakala prebritke tuge. Ko je slednjič izustil besede, bodreče k posnemanju mnža-poštenjaka in marljivega delavca na poljih, ki so namenjena blagru in sreči človeka-trpina, tedaj je naustala v naših srcih koprneča želja, da bi izpolnile besede našega biser pevca :
..Spomin postavimo mu tak.
Da vsak mu hoče bit' enak" !
Mi pa vsi kličemo iz globine tužnega srca : Mir in pokoj blagi duši pokojnikovi in Bog nam daj mnogo tako značajno delavnih mož ! Z Bogom, predragi nepozabni Ivane ! — V počeščenje spomina pokojnikovega je darovalo društvo „Zvon" 20 kron za dijaško podp. društvo v Trstu, kateri svoti je dodal g. J. Kanobel še 1 K. In tako smo na najlepši, najdostojnejši način počastili spomin vrlega moža, ki se je malo pred svojo smrtjo tudi sam vpisal kakor podporni ud tega, za Trst in oholico eminentno koristnega društva.
Za narodni kolek! Posnemanja vredno ! Nekateri gg. „šahisti in biljardisti" v kavarni „Balkan" so se domenili, da bodo j odslej igrali vsako partijo za nekaj narodnih j kolekov. Da se kolek več ne rabi, a igralec i pa lahko izkaže, da je dobil, zapiše oni, ki je zgubil kolek, nanj črko R (= rabljen).
Želeti bi bilo, da bi ta način podpiranja naše družbe našel obilo posnemalcev, a drugo slov. časopisje pa prosimo, da to ponatisne in priporoča svojim čitateljem.
Iz sodne službe. Prejeli smo ter pri-občujemo ta-le
Popravek:
Ozirom na tozadevno notico priobčeno v nedeljski številki izjavljam, da ni res, da nameravam odpreti odvetniško pisarno; nasprotno : nameravam po 40-letnem trudapol-nem službovanju mirno počivati.
S spoštovanjem
F. K o d r i č, nadsodni svetnik. 12. januvarja 1907.! Tržaška slovenska inteligenca in ona v bližini Trsta pač dobro ve, kaj pomenja zgornja dnevka. A vedeti mora tudi, da je njena sveta dolžnost, da se odzove onim okoli 1000 razposlanim vabilom.
Vsaka beseda, vsaka agitacija in reklama morala bi biti popolnoma nepotrebna. Kratko! Naše požrtvovalne dame prirede tudi letos svoj ples. Ne štedijo s trudom, ne s časom, ne z denarjem — da le njihov ples vspe kar najlepše, da bo dobiček gotov ! In ravno tega dobička se one vesele, in ravno na ta dobiček upajo, ker ta jim gotovo popolnoma po plača trud in delo. Da ! Na dobiček one računajo, na lep, izdaten dobiček — ki bo ves za naše prepo trebne otroške vrtce družbe sv. Cirila in M e t o d i j a.
Slovenska inteligenca, povabljenci! Vzgle-dujmo se pri svojih sodeželanib, ko gre za njihove šolske družbe ! Mislim, da je s tem vse rečeno !
Imam pa še prošnjo do vseh povabljencev : Vabila, ki jih prejmete v teh dneh, prosim. da jih prav gotovo vrnete z vstopnino vred in sicer da oboje vročite osebno pri blagajni, to je pri vhodu velike dvorane „Narodnega doma" in to pred začetkom plesa v soboto ob 9. uri zvečer dne 12, januvarja 1907 ! !	C ... I.
Iz učiteljskih krogov. Glasilo primorskih Srbov, „Dubrovnik'4, je prineslo v prilogi dne 23. decembra m. 1. odprto pismo na predsednika srbske šole v Trstu.
Učiteljica priznava v svojem odprtem pismu, da je, izstopivši tako nenadoma iz službe, ravnala proti vsem šolskim zakonom ; želela je, da jo predsednik pozove k sebi na odgovor, a ta je vzel le njeno odpoved na znanje. Zato mu je učiteljica poslala odprto pismo.
Ce je predsednik srbske šole, ki ni šolnik, tako ravnal, pa niso smele tudi naše šolske oblasti tako ravnati.
One šolske oblasti, ki imajo toliko zahtev, predno se je vsprejela kakšna učna moč. ki mora imeti vsa možna spričevala in vse, kar zahteva šolski zakon, pa se sedaj, ob takem slučaju, s zakonito postavljeno učiteljico niti ne ganejo, niti ne zmenijo, da bi jo poklicali na odgovor. Vprašamo : ali je učiteljica smela zapustiti svoje mesto kar tako sredi šolskega leta ? In, ako je bila primorana v to, kako je mogla šolska uprava in šolska oblast kar vzeti na znanje njeno odpoved, ne da bi jo kdo zaslišal?!
Laško-nemške tiskovine. Omenili smo že, da se sosebno v zadnji čas c. k. oblasti trdovratno poslužujejo tudi za nas Slovence nemško-laškili tiskovin. Osobito se „odlikujejo" v tem razni poštni uradi. Vemo n. pr. za nekega našega trgovca, ki je ne vemo koli-krati vrnil tako tiskovino, a vedno so mu do-pošiljali zopet enako. . . Ah imajo c. k. oblasti toliko uradnikov in časa odveč, da uradnike in čas tratijo v taki trdovratnosti in — nezakonitosti? ! ! Uradniki stanejo denarja. A ta denar morajo zlagati davkoplačevalci se svojimi krvavimi žulji. Menimo torej, da lahko tudi zahtevamo, da nam oblasti dopisujejo v našem jeziku. In za tako uradovanje sposobnih uradnikov je tudi, samo — hoteti je treba. Toda noče se — v tem je vir vsemu zlu.
, | Za nemški jezik, ki tukaj nima pravice. • j k e r n i deželni j e z i k. za ta jezik ne •le da obstoje tiskovine, ampak usiljujejo jih ! tudi nam Slovanom! Ali ni ljuta krivica, ali i j ni to škandal? Mi naj bi podprli nemški !! most se svojo ramo ? ! Ne, niti za trenote! ! ne. Zavračati moramo dosledno vsako neslo-J vensko tiskovino! Ce bodo pa imele c. k. oblasti uradnikov in časa v toliko preveč, d;i bodo uganjale z nami svoje „kaprice'" z neslovenskimi tiskovinami — bomo prisiljeni govoriti drugače, kajti davek je — težak . . !
Izredni občni zbor akad. fer. društva : „Adrije" v Gorici v petek, 21. grudna seje ; obnesel mnogo bolje, nego se je pričakovale Udeležba od strani goriških akademikov ii srednješolcev iz višjih razredov je bila po voljna. Odborov poročevalec, jurist Rado Hrobat je govoril najprej o razvoju na rodno-radikalnega gibanja na Slovenskem, skiciral in utemeljeval nato društveni program, kakoršnega je izdal društveni odbor, ki je bi soglasno sprejet. „A d r i j a" sije nadela tudi o fi c i j a 1 n o n a r o <1 n o - radikalni naslov in akceptirala v celoti na-rodno-radikalni program, prilagojen primorskin razmeram. Resnega odpora ni bilo od nobene strani. Trezen razum je premagal strankarske strasti. ,,Adrija" se je proglasila ko» del vseslovenske dijaške narodno-radikalne ferijalne organizacije. Delokrog je sklenila tudi faktično razširiti na Trst in Istro, kakor je določeno že v društvenih pravilih. Dne 1">. prosinca 1907 se otvorita prvi dve potujoči javni knjižnici na Primorskem : prva v Mirim pri Gorici, druga v Neblem ob italijanski meji. Obe je osnovala „Adrija** meseca grudna t. 1. Kmalu se jima pridružijo še druge, posebno v narodno eksponiranih krajih. Pogub-Ijivemu delovanju zloglasnega društva ,,L»eg;' Nazionale" bode obračala ..Adrija'* vso svojo pozornost in ga skušala omejiti s snovanj en ljudskih knjižnic, prirejanjem veselic in zbujanjem narodne zavesti. Gojila bode vedno tesne stike med primorskimi akademiki in srednješolci, da zagotovi procvit narodno-radikalne struje na Primorskem. ,,Adrija'' je vstala iz letargije k novemu življenju in delovanju.
Dve novi jugoslovanski društvi snujeta v Pragi, namreč : Jugoslovansko dijaško umetniško društvo Vila" in .,.Tugosl(»-vansko pevsko društvo".
Odpirajte okna! V mnogih kmetskih hišah se ne skrbi po zimi dovolj za dob«! zrak. Vsaj enkrat na dan se morajo odpirati okna, če hočete ostati zdravi na pljučih. Najbolji čas za zračenje sobe je zarano, ko pospravlja po hiši.
TBŽ&ŠKA MALA KRONIKA.
Ženska, ki se zna braniti. Predsinot njim je prišel v bolnišnico 24-letni mesar Ju rij R.. stanujoči v ulici della Fontana. Povedal je, da je bil v krčmi Margarete Reiz v ulici deli' Istituto, kjer ga je neka ženska imenom Josipiua Slanič iu stanujoča v ulit; deli' Arcata, brcnila s t:iko silo v dimije, d. ni mogel več stati po koncu. V bolnišnici s'» ga vsprejeli v VII. kirurgični oddelek
Policija, ki je to izvedela, je poizvedovala nadalje, kako da se je izvršil ves dogodek. No, bilo io tako : Jurij se je bil spri / Josipino ter jo je jako hudo razžalil. Josipinn mu je pa vrnila v ravno isti meri, na kar se je on zapodd vanjo, da bi jo udaril. Ona p. — da se ga obrani — ga je brcnila z nogo. Vsled tega je bil Jurij proglašen aretovanim in k njegovi postelji v bolnišnici tje bil postavljen redar.
Vrečo kave je našel še [dne r>. noveu. bra minolega leta gospod Peter de Rosti carinski oficijal, v nekem praznem železniškem vozu. V vreči je kg kave, zaznamovana je M. P. št. 1047. Dosedaj se za vrečo ni še oglasil nihče. Vreča se nahaja na finanču: ekspozituri v prosti Tulci.
Priporočljiv spremljevalec. Natakarica gostilne Bristol, Rozahja Rabuse, ki stanuj' v ulici d»l Monte je prijavila včeraj na poli ciji sledeči dogodek. Predsinočnjim, ko je ila pozno domov, se jej je ponudil neki približne' 40—45 letni človek, da jo spremi. Ona jt ponudbo rada vsprejela. A ko sta prišla t ulico del Monte, kjer stanuje, jej je spremljevalec iztrgal iz rok .torbico, v kateri j ona imela 7 kron denarja, in potem pobegnil.
Mal požar je bil navstal predsincčnjiia popoludue ob 5. uri v hiši, ki jo grade v ulici del Torrente. Gasilci, ki so prišli z enim brizgalniui vozom na lice mesta, so kmal pogasili mali požar.
V pijanosti je predsinočnjim v ulici d: Riborgo pal čevljar Alojzij S., ki prenočuj * na ljudskem prenočišču v ulici Pondares. Dv.j redarja, ki sta ga našla ležečega na tleh, st,i ga skušala vzdigniti, a opazila sta, da j' precej težko ranjen na glavi. Pozvala sta zdravnika s pomožne postaje društva „Igea'\ ki je podelil čevljarju najnujnejo pomoč in ga dal potem prenesti v me-tno bolnišnico.
Kam je Šel ? Helena Mesič, krčmari«a v ulici della Geppa, je prijavila včeraj popo-Iudne na policiji, da je nje <)4-letni mož Matej šel od doma predsinočnjim in da se ni več vrnil. Žena je v skrbeh, da se mu ni pripetilo kaj hudega.
Zopet suknja ukradena. Alojzij stanujoči v ulici dei Conicoli, ]e prijavil včeraj na policijskem komisarijatu v ulici Lui^: Ricci, da mu je neznan uzmovič r nek t krčmi v Koloniji ukral zimsko suknjo, v redno 70 kron.
V Trstu, fin p H. januvarija 1907
»EDINOST« štev. 8
Ilf
Aretovana sta bila včeraj 22 letni dni-1 DrUŠtVenC VeSti Iti Zabave.
ust Leopold N. in :*8 letna Josipi na S., ker -
»tu na suuni, da sta onadva izvršila pred par tedni tatvino na paruiku „Balkan"*, ukradša strojevodjema Ivanu Majcen zlato uro in zlato verižico, vredni 130 kron in preko 30' kron denarja, a Simonu Cadia listnico, v ka-eri je imei 10U K denarja.
Razgrajač in obrekovalec. 42-letm ninar Alojzij Z., je šel predsinočnjim okolu 1. ure po pol u noči se svojo ljubico preko ulice deli' Altana. Lojzek in ljubica njegova >ta vpila na vse grlo. misleča, da prepevata. Prišel je redar in jima velel molčati. Lojzek je bil pripravljen vbogati, a njegova ljubica ne. Zato jo je redar posvaril in jej zagrozil, da jo aretira, če ne molči Ta grožnja je pa razljutila Lojzoka. ki je redarju dal neprimeren odgovor, vsled česar ga je redar are-toval in odvedel na policijo. Na policiji so mu preiskali žepe in so našli pri njem dolg ož. Lojzek je pa začel trditi, da mu je oni nož neznan in da mu ga je gotovo dejal v žep redar mej potjo, ko ga je tiral na polico. Vsled te njegove trditve je bil vzet na zapisnik in pridržan v zaporu radi zločina obrekovanja.
Okraden ? Anton Gregorutti, stanujoči v ulici Fabio Severo, je prijavil predsinočnjim ob 2. uri po polunoči na policiji, da mu je malo pred 1. uro po polunoči lahko-živka Margarita Petz. stanujoča v ulici sv. Filipa, ukradla novčarko, v kateri je imel 46 kron denarja. Ko je to prijavljal, je bil Gregorutti jako pijan in priznal je tudi, da je šel spat pol ure po polunoči, a ko se je uro pozneje izbudil, je še le zapazil, da je h: okraden. na kar se je zopet oblekel in prijavit stvar na policijo. Žepni tat aretovan. Gospa Katarina L>ragoš* vi<5, ki stanuje v hiši št. 3 v ulici Commerciale, je *la predvčerajšnjim okolu 6. ure zvečer preko ulice di Cavana. V roki je imela torbico, a v isti ti kron denarja, svileno ; oto in 3 ključe. Hkratu je pristopil k njej neki človek in jej iztigal iz rok torbico ter potem pobegnil izpinivši v ulici Cavazzeni.
spa Dragošt vic je šla takoj na policijo in ram prijavila dogodek. Opisala je, kolikor je nogla zunanjost tatu. a policija je na podlagi te V podatkov takoj začela iskati predrznega iz:novica. No, na podlagi raznih informacij 'e j olicija še večer ob S. uri v ulici del Pozzo hiarro aretovala 21 letnega krošnjarja Vj'corja C.. ki stanuje v ulici Tor di Cucherna. v«r ima policija fotograiično sliko tega ptička kak<»r vseh onih. ki so nevarni imetju bližnjega e> so že imeli opraviti s policijo, je bila ta -lika pokazana gospej Dragošcvić, a ta je v ihki takoj spoznala tatu. Seveda so krošnja rja takoj djali pod ključ.
Pozneje je pa policija zvedela, da je aret* lij i krošnjarju pomagal na tatvini že neki <r snjar, in sicer 17 letni Viktor C., ki stanuj- v Kolonji. Obveščene so bile o tem vse redarstvene stražnice in ob 11. uri so redarji ;ri <v. Jakobu aretovali tudi tega krošiijarja r. r» djali pod ključ.
Mestni pometač Karo! Ortis je pa včeraj ntro izročil policiji torbico gospe Drago-ačvit , ki jo je bil našel, ko je pometal. V t: je bila svilena ruta in vsi trije ključi. Izgubila je dedščino. Ana Pakaš, sta-. . ..'ča v ulici del Bosco št. 2, je ovadila na ^oi: iii Jakoba Bertazzi. ki stanuje v ulici \.\azzeni, češ. da je prodal zr.puščino njene Frančiške Pose, ki je dne 3. t. m. . urla v bolnišnici. Teta je bila zapustila njej sn svojo zapuščino v vrednosti kakih 200 -iT. u -. a ko je šla k Jakobu Bertazzi, pri :atcrem je njena teta stanovala, predno je šla v bolnišnico, jej je Bertazzi povedal, e že prodal vse pohištvo njene pok. tete Nepreviden voznik je 27 letni Josip ki stanuje na Vrdeli št. 267. Predvče-jšniim v jutro ob 8. uri je s svojim vozom, katerega je bil vprežen en sam konj, tako neprevidno dirjal po trjru sv. Jakoba, da je odri kuharico Terezijo Steinberger, ki stanuje ulici Domenico Kossetti a služi pri neki r ,/ini na .Josipovem trgu. Terezija se je — parfša na tla — precej pobila na glavi. Po-• p.n ie bil k nicj zdravnik s pomožne postaje Jruštva ..fgea" . ki jej je podelil najnujnejo moč. na kar jc šla kuharica sama domov, "»sip A. jc bil pa aretovan in odveden na olicijo. kjer so ga vzeli na zapisnik in ga n tem izpustili.
Najdene stvari. 17 kini zidar Anton M: kovec, doma iz Gabrovice, je predvčeraj-lini izročil policiji novčarko z malim zne oni denarja, ki jo je našel še pred tremi .jt- i na trgu pred vojalniso.
— V Ločuiku pri Gorici sta minole jebi dva kmeta našla na tamošnji cesti lepo rtpro.Lro. široko 4.80 m. Izročila sta preprogo Kovaču Antonu Perisinu v Korminu. Dosedaj y jm preprogo ni oglasil še nihče.
Snieiaica. Žena je zmerjala moža. ker je
. domov pijan ob 3. uri zjutraj : — Pijanec ti _rdi ! x\li te ni sram? Poglej, ura je že tri po po-DM i! — Presrrna moja ženka — odgovoril je
.o*' — če bi bil sel jaz spat sinoči ob 8. uri. bi u \> <;/*daj vseeno tri po polunoči.
Droglavi baseda
Z leve ca desno pove ti beseda prav marki podobno žival.
Z desne pove pa : kar rejec goveda ti Ijkko bo dobrega dal.
(Rešitev včerajšnje: KOLO- VRAT). Koledar in yreme. Danes: Marcelin, škof; u«'loela v; Liljana. — Jutri: Severiu, opat; Vla-iiir.ir; Niko.-ava. — Temperatura včeraj: ob — popolndnp --- ,r»8 Ctlzias. — Vreme včeraj :
Predavanje v „Trgovsko-izobraževalnem društvu" ne bo danes, v torek, ker se vrši odborova peja, ampak bo prihodnji torek, dne 15. t. m. ob 9. uri zvečer.
Koncert na čast velezaslužnemu bivšemu društvenemu kapelniku g. Srečku Bartel-u priredi ^Slovansko pevsko društvo" prihodnjo nedeljo, dne 13. januvarja 1907. ob 8. uri zvečer v koncertni dvorani „Narodnega doma4*. Veliko je zanimanje za ta koncert v naših slovanskih krogih, kajti skladbe, ki se bodo izvajale, so umetniške vrednosti. Na vsporedu so zastopani glasbeni umotvori vseh slovanskih narodov. Velika privlačna sila je tudi okolnost, da se koncert vrši na čast najstarejemu pevovodji v našem mestu.
Blagohoten opomin. Odbor „Tržaškega Sfkola" si šteje že zdaj v prijetno dolžnost, da opozori vse slavno občinstvo na velikansko svojo prireditev, na — Sokolovo m a s k a r a d o v veliki dvorani ..Narodnega doma". Na tej maskaradi razvije Pust vso svojo omamljivo moč in se pokaže v vsem svojem bojnem razkošju. Ta blagohotni opomin daje „Sokol" na znanje onim. ki nameravajo ustanavljati skupine in sploh vsem, ki se hočejo otresti prozaičnega prahu dolgočasnega vsakdanjega življenja in vživati radost in veselje v kraljestvu Pustovem. Priglašenih je že mnogo krasnih slikovitih sku pin. Skupine, ki bi še rade nastopile, naj se prijavijo odboru ustmeno ali pismeno.
D a r o v i.
„Dijaškemu podpornemu društvu" v Trstu
je darovalo „Obrtnijsko društvo" pri sv. M. M. spodnji 40 kron. — Ta rodoljubni čin društva, ki se spominja že več let dijaškega
podpornega društva, priporočamo v posnemanje drugim narodnim diuštvom.
Za Gregorčičev spomenik. Gospod Drago Komac, postajski načelnik na Prošeku, je nabral na Silvestrovem večeru pevskega društva „Hajdrih" in „Godbenega društva" na Prošeku 30 K. ^^^^^^
lfesti iz Kranjske.
Elektrarna na Duplici. Na Duplici pri Kamniku so zgradili lani elektrarno, ki naj bi tudi kamniško mesto preskrbovala z električno lučjo. Podjetje pa je prišlo na boben, še predno se je izročilo svojemu namenu. Pri predvčerajšnji javni dražbi kupil je elektrarno ljubljanski trgovec in posestnik j Ivan B a h o v e c, ki bode skušal projekt čim j prej faktično izvršiti.
Nov slovenski časopis. V založbi učiteljskega tiskovnega društva je ravnokar za- j gledala beli dan prva številka novega sloven- ! skega časopisa „Domače ognjišče", ki bode I v prvi vrsti gojil dobre razmere med šolo in ; domom. List bo za sedaj izhajal po enkrat mesečno.
Dalje n: v 4. strani.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. ]. Čerrnak in J. Tuscher
TRST
ulica deiia Ca^erma štev. 13, II. nadst.
8 o o
o
o
TOVARNA
za obuvala
v
i •
iODLIIO-u
TRST. Ccrso št. 27.
Vrh n i če vlji iz ^ome loše J
ameriške za moške . . K 7 50 ameriške za ženske . . „ 6 00
ruske za moške...... 5 50
ruske za ženske...... 4'40
Podplati patentirani higijenični iz navadnega asbe^ta .K I 20 iz dvojnega ashesta . . ,, 2"40 iz navadne kožuhovine ,, —*40 iz najfiueje kožuhovine .. I.—
Gamaše angležke za lov. za avtomobile, šport crne z gumbami ... K 10.— črne oziroma rumene najfiueje ..........., 15.—
Kop ta ameriška, da se vzdrži čevlje v redu in prvotni
obliki.........K 5 —
(Za pošiljat ve treba je poslali dolgost čevlja od pete do podplatov).
Gritfin je najbolja ameriška krema, da se ohrani usnje najfine-jih čevljev vsake barve mehko in svetlo........K I.—
Rritania je izvrstna pomada za čiščenje in voščen je obuval« črnega in rnmenegi . . K —.50
Zavarovalnica goveje žmne v šsecliijn
vabi na
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnlca
Trsi, nii-ji Torrdii c št. 34 <i no? kig) „jIHa nudva citla M Srics?2".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke
===== vsake vrste. =====
Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo dne 20. t. m ob 2. uri pop.
DNEVNI RED: 1. Pozdrav prclssdnika-H. Poročilo tv-juita. 3. Poročilo blagajnika. 4 Eventualno?-ti. 5. Vo itev predsednika. Na obilno udeležbo vabi
ODBOR.
Slo? delavsio in obrtniško kohsumo in gospolarslra flmstfo „JADRAN"
vknjižena zadruga z omejenim poroštvom, uf. S. larco 17
bo imelo
il. redni občni zbor
dne 21. januvarja 1906
ob S. uri zvečer v društvenih proitorih.
šl. U. Dr. Ani 2ahorsky
zdravnik za ženske bolečine ==	Torre Hlanea štev. S
Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Tciefoii štv. 1384.
D N E V NI REI»:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tiijnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Določitev nagrade odbornikom.
5.	Raznoterosti.
NAĆELSTVO.
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAM m
specialist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih.
Ordinira na svojem stanovanju
ulica Glalla itd v. 3
od 11V. do 1 Vi — Telefon 1268
flnfonio Alberti
3zddovanje in barvanje kožuhovine
Trst, ulica Ponzinna 656
Prevzema naročbe in vsako povpravljanje
Cisti ii Dere vsalo vrst loMonie.
Na zahtevo prihaja tudi na dom.
Tovarna pohištva
MeisiiLfiiiMii
ulica detla Sesa šf. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. J
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO, "^g

Denarna posojna i^Z
stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti seje na OSIifA ZI'JABlo ulica del,a Caserina št. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.
1 sprejemaj« M Tuko vrstna del« tm po «	—- poseb&ih uirtth. m ■■■■■■ —
S v Ynmm aut ircicMio ii frulo
llovaroa pohištva = RAFAEL ITALIA =
Velikansko «kladli6e In razstava
pohištva in tapetari]
TRST
ulica Malcanton štev. 7
po meim tUmMih emamk.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitifne in kožne bolezni itd. v Trstu ima
svoj ambulaiorij
v slici S. Kicolo st. 9 (lad Isdra:?io m:
Sprejema o! 12. do l. in 5-Vt do C.1 t to;ol.

i- -r-.
O O
O
<r>

Zlata kolajna : SUKAJ -TUBIN PALEEMJ
I
a;
rini ^igiio
Zlata koiajne : Z>U2f AJ - T U KUT PALEH'đ »
TRST, ulica S. Glovanni št- 2 (Palača Salem) Telef. 1354
ODLIKOVANA TOVARNA ,rN ZALOGA
m GLASOVIH.! EV sm !
Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. - Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frlodrloh Etirfcar na Dnaaju.
Koncsrai Uafirji EhrDarso na r^^olazo u iomstoT. - HARMONIJI, ELEKTR. AU 0MATIČNI PIANINI,	?
Doja v najem, v zameno, na obroka. Popravlja, eAordira. Ceno zrnoma.	^
0
DOBIVA
V VSEH LEKARNAH.
Najv&pedneje sredstvo proii
DOBIVA	V V.^Eii i.hK.\K.\AH
!

TEKOČINA G0D1NR

prirejena v Trstu Rafaela go&ina, lekarna „tfita j,ta5onna Odh Salate" pri
_ od lekarnarjev : SV. Mobil in Josipa fotm, UuVM 9fiiV	famctO j
Steklenica stane K 140. Iz Trsta ne odroma manje od 4 8teklcnic proti poŠt, povzetju ali proti ancicipatni p^iljatvi zneaka 7 K franko poitnine in ^ojj j
Ste n IV
s EDINOST« štev. 8
V Trstu, dne X. januvarini 1 1 ' <
Čitalnica v Trnovem. V Trnovem na Notranjskem se je osnovala te dni „narodna čitalnica '. Društvena pravila so že zadobila oblastveno odobrenje.
— Petnajstletnica „Ljubljane-. Ob splošnem zanimanju narodnih iu zlasti pevskih krogov se je slavila včeraj petnajstletnica pevskega društva „Ljubljana"4. Ob desetih dopoludne je bila v „Narodnem domu14 slavnostna seja, kateri sta prisostvovala tudi kamica društvene zastave županja Milica Hribarjeva iu častni člen župnik Vrhovnik, razven teh pa mnogoštevilne d«putacije raznih narodnih društev. Z največjim navdušenjem pa so bili sprejeti hrvatski gostje, katere je mnogobrojno občinstvo z društveno godbo na čelu pričakovalo na kolodvoru ter jih spremilo v „Narodni dom". Narodne dame poklonile so „Ljubljani" krasen trak, katerega je gospodična Lekan pripela na zastavo, dočim so pevci navdušeno zapeli Grbičevo ..Zastava naša". Ob eni je bil banket v „Narodnem domu" ; udeležilo se ga je čez sto gostov, med drugimi deputacije hrvatskih društev „Kolo", „Merkur", „Sloboda"' in »Ćirilo metodskih zidarjev«. Govorile t,o se navdušene napitnice ; zlasti se je naglašala potreba, da se vsa pozornost slovenskih društev posveti koroškim Slovencem, ki bijejo obupen boj za svojo narodno eksistenco ; pogosti izleti med koroške brate bi brez dvojbe okrepili narodno zavednost koroških domoljubov. Z istimi gorkimi čuvstvi pozdravljala se je tudi hrvatsko-slovenska vzajemnost, ki je s tem slavjem zadobila novo oporo. S koncertom in plesom v hotelu »Union« se je končala lepa slavnost, ki je z nova pokazala simpatije, katere uživa 'Ljubljana« v vseh narodnih krogih.
Slovenka na dunajski univerzi. Na Danajski univerzi vpisana je letos prva Slovenka, ki na filozofski fakulteti študira umetniško zgodovino in narodopisje. Ta Slovenka je gospa Antonija G a b e r, rojena J e s e nko bivša učiteljica na Primskovem pri Kranju.
Razširjenje ljubljanskega kolodvora. „Premdenblatt" poroča, da so med južno železnico in vlado že dovršena vsa pogajanja glede razširjenja kolodvorov v Beljaku. Bol-canu, Gradcu, Inomostu in Ljubljani.
Vesti iz Istre.
Ravnateljstvo družbe sv. Cirila in Metodija za Istro je prejelo od gospoda dr.a Frtna Ilešića K IG, ki jih je ta gospod uabrai v Ljubljani v krogu svojih prijateljev. Srčna hvala veleučenemu nabiralcu in plemenitim darovateljem.
Občinske volitve v Kopru. V petek in soboto so se vršile občinske volitve v Kopru za tretji razred. Oba dni je bilo oddanih 737 glasovnic ; od teh jih je bilo 487 za italijanske liberalno narodne k^niidate. 250 pa one za krščansko demokratično stranko.
Sodnija v Kopru. Skoraj vsi slovenski listi so ponatisnili dopis v „Edinosti", nanašajoč se na slovensko uradovanje na okr. sodnji v Kopru. Torej prva slovenska kazenska razprava na tej sodniji, akoravno je večina strank slovenske narodnosti! To so zabeležili vsi listi kakor pravi čudež, ali pa za senzacijonalno novost. — No, saj je res nekaj čudnega. Po tolikih letih tiranstva je na to uplivala prisotnost slovenskega odvet- j liika dr a Rvbar-a. To bi bilo zanimivo vedeti, dali se razpravlja tudi slovenski, kedar stranke niso zastopane po odvetnikih ? ! O tem se pa ni še čitalo nikdar v časnikih. Le I tem slučaju, ako bi se tudi s samimi strankami razpravljalo ? njih jeziku, bi mogli govoriti o stalnem napredku, a tako pa nam « še bore malo pomagamo.
Sicer pa se nadejamo da iiavstane na sod i i kmalu vtlik preobrat, ker dobimo v Kopru, kakor se govori, v mesecu febru-var u t. 1. slovenskega odvetnika.
S tem bo vendar enkrat ustreženo našim strankam, ki so prisiljene davati se zastopati po italijanskih odvetnikih.
Našincem pa toplo priporočamo, da podpirajo v prvi vrsti našega odvetnika, kajti edino ta bo znal vestno in vspešno zastopati intere se svojih k ij> ntov, ker jih bo umel.
Sodmja pa bo nolens volens morala slovensko uradovati in potem porečemo lahko «fa napredujemo.
Vesti iz Goriško.
To bi bilo potrebno! Pišejo nam : Peljal sem se prvikrat s poštnim vlakom državne železnice v Gorico Stopi*ši iz vlaka, oziroma "'apustivši goriški kolodvor in do-,-ptTši na cesto, sem se ogledoval gori in doli, ra desno in levo. kako bi mogel priti >.a najLitreji način v Goriško mesto. Ali nikjer nisem opazil nikakega znamenja, ki bi opozarjalo na pot v Gorico. Vrhu tega je bila tudi slučajno gosta megla. In tako sem ree zašel na neko ozko pot, ki pa ni bila prava. Kajti kar naenkrat nisem mogel dalje, k:ijti na levi mi je branila neka ograja z bodočo žico, na desni pa je bila hiša. Tu je slučajno došel olizo neki mož, ki mi je pojas-»il pot v Gorico.
Vprašam : ali ne bi moglo načelstvo državnega kolodvora v Gorici prirediti potreb-mih napisov, ki >»i op( zarjali na poti v Gorico, Solkan itd? To bi bilo zares nujno potrebno.	_
književnost in umetnost.
Poljaki in jugoslovanska literatura. Po-
Jjaki se interesiraju v zadnjem č;.su zeio za
_ nas Jugoslovane. Različni njihovi li^ti prina-I šajo redna poročila o našem kulturnem živ-! ljenju. Na univerzi v Krakovem imajo stolico j za hrvatski jezik, k er predava profesor Sta-; liislav Grabovski. Ta je napisal med drugim I tudi studijo o našem pesniku Aškercu.
Razne vesti.
Zadnje ljudsko štetje na Francoskem Francosko ministerstvo za trgovino je v nedeljo razglasili« rezultat zadnjega ljudskega štetja od 4. marca 1906. Glasom tega štetja je Francija imela 39,252.267 duš. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1901 je prebivalstvo narastlo za 290.322 duš. V mnogih departementih se te število prebivalstva zelo zmanjšalo, radi dejstva, da kmetsko prebivalstvo odhaja v mesto. V departementu Sene je prebivalstvo narastlo od 3,669.930, kakor gaje bilo leta 1901. na 3,843.618, od teh šteje Pariz 2,763.393. V zadjem petietju se je v Parizu pomnožilo prebivalstvo za 49.325 duš.
Štrajk tramvajskih uslužbencev v Kočanju, ki je trajal od 2. t. m., je včeraj končal. Strajkovci so vsprejeli posredovanje mestnega župana. Povišala se jim je plača ter znižal urnik.
Izseljevanje preko Bremena Iz
Bremena poročajo, da so je v minolem letu preko Bremena izselilo v Ameriko 208.343 oseb, nasproti 186.856 leta 1905. Letošnje število izseljencev je največe, kar jih je sploh j bilo do sedaj.
Uradno poročilo o ruskih izgubah v zadnji vojni. Ruska vlada je priobčila te dni prvo obsežno poročilo o rusko-japonski; vojni in podala v njem tudi izgube Rusov, i Vojna je trajala 23 mesecev in povprečna j sila ruske armade je znašala 12.793 častnikov j in 697.000 mož. Največjih izgub je imela i infanterija, za njo kavalerija in najmanje je trpela artilerija. Po številkah so izgube sledeče : mrtvili 678 častnikov in 19.068 vojakov, ranjenih 3840 častnikov in 118.850 vojakov, pogreša se 422 častnikov in 39.193 vojakov. Slučaji bolezni v mandžurski armadi so bili naravno med vojno veliko bolj pogosti nego v mirnih časih : pri tem je bilo j število samomorov med častniki trikrat toliko j nego druga ponesrečenja; pri moštvu pa1 ravno narobe. Največ žrtev pri častnikih kakor pri moštvu so zahtevale najrazličnejše nalezljive bolezni in pa intluenca. Umrlo je na teh boleznih 234 častnikov in 7637 vojakov. Potemtakem znašajo izgube Rusov na ubitih in umrlih v tej vojni vsega skupaj 1000 častnikov in 27.000 mož.
Učitelji na Ogrskem V uradnem listu zveze učiteljev za Nagvtapolcsanv in okolic je čitati nastopno : Na Ogrskem vladajo taki odnošaji, kakor tam kje v divjih krajih Azije. V rimokatoliškili šolah v Ne-mecskeru in Podragviju sta kakor učitelja nastavljena čevljarja. V obeh šolah opravlja prav za prav kneftra službo učitelja. Seveda ni o kakem sistematičnem pouku niti govora. Na spomlad, po leti in na jesen popravljata oba moža čevlje, dočim sta po zimi nastavljena kakor učitelja !
Prihod električnega tramvaja v Budimpešti je iznašal v minolem 1. 4.631.439 kron nasproti 3.961.439 kron leta 1905.
jS'vA.
1 KiALi OGLASI.
I5Ia!i oglasi računajo -p po 3 štor. boaedo; I mestso&kane besede h» račun a o enkrat j već. Saj mnnj pristojbina 40 stotin t. ®
C	---Pinčs rakui.-------r v.
fef- ~—————————-——
Kdor Uver Trsia plfirero rarcčl kak , »ALI 0QLAS'.., je i-je donar v niprtj, ker drugr.čc no b j njegov oclas cbjavlifti* :e nI oseba poznana Upravi lista.
Tarifa Je n.ittanjena na cslu „ŠALIH OGLASOV" in vsatđo »•ko preračuni, koliko mu Je pačati s tens, da prošteje fcosbde Oglase tre ta naslovit' na „ifiSCRATNt ODDELEK" „Edinosti". »a vprašanja potom p<tem b? dajal ..IMSERA1HI ODDELEK" i«'r.riraoije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor
M BOGOMIL RIM
' bivši urar v Sežan
javlja svojim cenjcnim • Ijemn E5£ij>> 'la je odpri svojo novo
prodaj alnico ur
7 T :STQ, ulica Viocenzo Belini šši 13
nasproti cerkve sv. An® na novega.
proOaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
if^vjr. - V
—	'đmjr	"'v*-*
G-uerino Marec, <
ulica fivarnella štev 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najbo!^im kranjskim blagom. Prodaja na debelo i. drobno.	Pošiljanje na dom. '
Telefon štev. 1664.
Slovenci! Podpirajmo
Dijaško podporno društvo" v irst«
Maie in velike parceie
zemljišča, brez hiš in
a hišami ob cesti v bližini mesta, so na prodaj po ugodnih cenah. Naslov pjve ,,In;eratDi oddelek Edinosti".	14
lin RnriČifPm kupim cd zdravih ljudi, ne lla «UI loncill samotno, snažno, suho, nežno, ob javni cesti ležečo hišico obdano s par orali najboljšega sveta in obilno izvrstno (prednost tekućo) vodo nedaleč od kakega trga. Podrobnosti cene pod .Posestvo" poštno ležeče Barkovlje. ()f>
sage!© ijizza
slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir e Trst — ulica Paduina št. 9
(voral uliea CMozza).
Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo, kakor sobe izveske in lakiranj«-).
PRVA ZALOGA VIHA
IMlElfO 1UCOO
TRST — ulica Tisiano Vecellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
Istrski refoSk po 72 stot. liter; Dalmatinsko vino po 80 st liter ; Opolo iz Omišlja po 80 st. liter ; razun tega
Izbora finih likerjev v buteljkah.
SP£CJJ ■ LITi-TA RefiMMel (il lastnih rnnm zajamčeno pristen 31 Mteljfca.
Pošilja tudi na dom. — lamči za pristnost lastnih pridelkov. Za gostilničarje ^	^^ cene po dogovoru
Zaloga obavala
Ji. jVSadr ig
TRST — ulica S. Caterina štev. 6 — TRST
Zadnje novosti moških in ženskih čevljev
Prevzamejo se naročila po mori. Specijaliteta čevljev za poivarjeas noje Jfajnoveji dohod amerikanskih, francoskih in italijanskih vzorcev. - pete iz gomija. - Velika izbera angi. „Grems". f
Kinematograf Fathe Farearis
ki posluje v FOMM) BANELLI
|e absoltd}3%o priznan ka kor edin!
kar se tiče netresijivosti in tehniške popoinosti (ni smeti za menjati z drugimi Kinematografi, ki se jih je doslej videlo)
Četrti velikanski program.
Nizke cene.
Vseslivssfco hvalo h priznanje je dosegel letenji
l(oi@đar
za
kmetovalca 1907
Uredil dež. nadz. .T. L e g v a r t. II. zelo popolnejši letnik z vsebino :
Kratek opis umne živinoreje ; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine
in prašičev. Piaiičjereja. mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna v in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja. priprava dobrega vina. Kmetov, zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kilog., orale in hektaije. Koledar, sejmi in še mnogo druzega. Veran je leu>s * pcseLno moOno platno. Cena s pošto K 1 8C. in *e earob pri Ivana Bouao v Ljubljani. Vsl«i prihranitve .iragega povzetja so naj e«; znesek napr j ttopt-Šlje.
Noben vesten gospodar naj ne bo Vrez tega potrebnega koiedarja.
Z malim kapitalom
se zasluži obilo denarja, ako se z • mojimi izvlečki (Eks-
I trakti) izde- j luje žganje in likere na mrzli poti. Kdor z mojimi izvlečki (Ekstrakti) manipulira, mu jamčim za najboljši vspeh. Kdor se te izvrstne tvrdke hoče udeležiti naj pošlje svoj natančni naslov pod imenom: „PRVA SX*OVENSKii TVRDKA 80400" na anorično ekspedicijo EDVARD BRAUN, = fe	: DUNAJ I., Hctenturmatrasfle 9---
I Kdor želi pristna, jamcena vina 1
naj se obrne na dobro znano ZALO«in \ 1NA	j
| ulica Hioolo MaccMavelU štev. 32. Telef. 1729 I kjer najde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški t jrai
S	kakor tudi stara vina po nizkih cenah.
h Pošilja tudi na dom. — Zu krćmarie in gostilničarje cene po dogovoru.
SBiia mm mizarnlze ii oflloMie tovarne Dlcsc ia flnin mk sto? i i cementa ^m
% S v ■USCOLi
^rnšmm (červinjan)
se nahaja v Crstu, Riva Grumula štev.
kjer je tudi permanentna zaloga okvirjev (gole). BESI les prirejen za stavbe. Podi iz tankih in debelih desk. — Plošče iz cementa itd,
Proračuni in tekoče cene zastonj.