Katollšk cerkven list.
Danic« iehaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z» celo leto 4 gld. 20 kr., zh polleta 2 gld. 20 kr.. za »Vtert leta 1 gl«l. U, kr. V tiskarnici s prej eman a na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za retert leta 90 kr., ako zadene na ta dan pran il . izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.
V Ljubljani 25. svečana 1870.

prestola" ali „eac eathedra."
V enem amrikanskih listov smo brali te le besede: „Mi priprosti katoličani smo že taki, da se terdno der-žimo stare vere in zlasti neomadežano stavimo pred omadežano (misli naj se le na neomadežano spočetje) in nezmotljivo pred zmotljivo." V ravno tem listu je čversti odgovor učenega in pobožnega misijonarja Veningerja zoper nezmotljivosti nasprotno brošuro: „Pre-vdarki za škofe vesoljnega zbora", ktera si domišljuje, da je kos škofe vesoljnega sveta, ki so v Rimu zbrani, s svojim modrovanjem razsvitliti. Toda o tem Venin-gerievem zavračevanji ne bomo govorili, temuč pojasniti bi le hotli besedo „ex eathedra" — „s prestola," ki se tolikrat sliši.
Andrejče v novem Jorku je rekel letos sv. Blaža dan (3. sv.) o besedi „s prestola": „To ni prav nič težko. „Cathedra" pomeni stol, prestol. Ako se pa govori o stolu papeževem, se misli s tim njegova služba, veljava, oblast, kakor naslednika sv. Petra, kakor namestnika Kristusovega na zemlji. Kar papež „ex eathedra" — s svojega prestola v svoji službini veljavi kakor poglavar sv. Cerkve (o verskem in nravnem uku) slovesno izreče, to ne more biti zmoti podverženo. Ako pa papež govori osebno, ne kakor namestnik Kristusov, to je vse kaj druzega; takrat se zamore ravno tako zmotiti, kakor kak drugi bogoslovski učenik. Tega razločka protestantje ne znajo delati, pa tudi brez katoličanov ni, kterim to ni jasno. Toliko v kratkem.
Ravno to je nadškof v Melinu tako-le razlagal :
„Vsi učenjaki v bogoslovji so edine misli, da beseda „ex eathedra" (s prestola) je čisto primerno izvoljena, da se reč zaznamnja, ki je ravno tako stara kakor keršanstvo, — to je, od poglavarja sv. Cerkve dan peduk, ako le-ta ne govori osebno, ampak kakor naj višji oblastnik, in ako Cerkvi kako resnico naznani za dogmo (versko resnico), ktera je zapopadena v raz-odetem verskem izročilu. Vse naznanila s prestola (ex eathedra) imajo to-le trojno lastnijo: izbajajo od papeža kakor papeža; obernjene so do vesoljne cerkve, — in odkazujejo ji verovati versko resnico, ki je že obsežena v zalogi sv. vere (depositum fidei) (tedaj nič novega). Resnice božje so namreč očitno ali neočitno (razvito ali nerazvito, explicite ali implicite) v razodenji že zapopadene ali bistveno in nerazvezljivo z razode-njem sklenjene. Jasno je tedaj, da namestnik Kristusov takrat govori s prestola, kadar obsodi uke, ki so zoper vero in nravnost (čednost). Djanja papeževe, ki nimajo omenjene trojne jastnije, niso določila s prestola. Ta reč je bila v resnici vselej jasna, in kadar koli je papež kaj dogmatiško (v verskih resnicah) določil, Cerkev nikoli ni nad tim dvomila." —
To tedaj je pojasnilo besede „eks katedra" ali ,,s prestola;" sicer pa pričakujmo, kaj bode nezmotljivi cerkveni zbor o tem izrekel.
M£af marši liter eya katoličana spravi v mlačno si. vnema most, v pregrehe* ali celo v proslomavtarstvo•
Keršanska vera ne obsega le tolaživnih, ampak tudi mnogo strašivnih resnic. Tu sem nam je šteti sosebno versko resnico, da bode človek prec po smerti sojen, da so večne kazni in pekel, da poželenje oči, poželenje mesa ter napuh življenja, sploh vsak smertni greh, če se ga človek na tem svetu ne skesa in ne spove, veržc v pogubljenje itd. K temu cerkev katoliška od svojih zahteva, da v cerkev hodijo, se postijo in večkrat spo-vejo. To pa mnogim, kterim se na svetu dobro godi, ni nič kaj po volji; oni nočejo hoditi ozke poti božjih zapovedi in lastnega zatajevanja, nočejo si pustiti kaliti miru vesti ter tako v vednem notranjem strahu in ne-pokoju živeti. Zatoraj zadegajo vero proč, kakor opojen rokodelski podruže svojo culico bercne v stran, da lažje teče. Kje je takim lahkoživcem lažje najti miru in tolažila, kakor pri prostomavtarjih? Tu se brez skerbi dobro je in pije, če tudi potlej človek ves gori zagreli; tu so častni možje, ki tudi nc hodijo v cerkev; tu se verste govori o svitlobi, razsvitu, svobodi, človečnosti, pobratimstvu, in če imajo zraven tega v taki loži še učenjaka, kteri jim iz modroslovja izposojene, samo na pol jasne reči kvasi, potem jim je tako dobro pri sercu, da se za trenutek ne boje ne pekla ne hudobe, še naj man j pa greha. Da jih pa v njih nemarnosti in pogreznje-nosti kaj ne moti, ne prikažejo se več v cerkev, ne bero več katoliških bukev , tem pridniše pa prebirajo časnike, v kterih se čednost zasmehuje, obrekuje in sramoti cerkev in duhovni.
V novejših časih možje više omike in časti morebiti ne prestopajo več tako pogosto k prostomavtarjem; burke s predpasnicami ter losenimi redovnimi zvezdami, skrivnostno počenjanje in prazni , na pol brezumni njihovi slovesni govori se jim studijo. Le tedaj bolj se dajo znamenitniše osebe vpisati, če hočejo biti vodniki prostomavtarski čedi. V nekterih krajih taki vodniki z zakletim ter zagrizenim sovraštvom na vso moč hrepene katoliško cerkev spodkopati in razdjati, zato pa v tacih deželah , kjer cerkev ima veljavo , poskušajo napraviti punt in prekucijo. Ti ljudje so pravi antikristi, satanovi aposteljni. Enak je n. pr. roparski poveljnik Garibaldi, kteri je stolni mojster prostomavtarski. Mnogo prosto-mavtarjev pride pred smertjo še k spoznanju, da je vendar le strašno človeku z grehi obloženemu podati se v dolgo večnost, zatoraj bi se mnogi radi dali previditi
s sv. zakramenti. Ali tam, kjer ima družba tacega satanskega vodnika, ostro pazijo družniki na smertno bolnega reveža, in tako zabranijo, da ne more duhoven k umirajočemu, če ga bolnik tudi želi k sebi. Vidite tedaj, v kake kleše pride revež, kteri se je v mavtarstvo podal!
Iz vsega tega se razvidi, da je prostomavtarstvo silo nevarno društvo. To je spodjednica v deržavi; kajti prostoinavtarji počenjajo naj veče krivičnosti v deržavi. To so veči del premožni ljudje, lahkoživci, ki nimajo nič skerbi; ljudje, ki nič ne terpe in torej ne prevda-rijo, kaj bo takrat, ko se bo večna pravica nad njimi razodela; taki si veči del tudi drug drugemu pomagajo k visokim službam , in potem snujejo zapovedi in postave, kiere reveža le še boli potlačijo, premožnega na-pascnca pa še bolj rede. Verske načela skušajo zatreti, cerkvi spodrivajo njeno moč v očitnih napravah, odpravljajo praznike, in skušajo revežu vzeti še vero, zadnji človeški up in tolažbo. Revnih ne jemljo v društvo. Bogati samogoltnež hoče pa ubozega Lazarja pripraviti ob upan je nebes; ker bogatin noče nič vediti o nebesih, naj bi jih še Lazar ne vžival. Slednjič so prostomav-tarji naj gerji prehuljenci. Svoje ime taje in vendar hočejo pred svetom veljati za krepostne, dobrodelne ljudi, češ, da s > vse časti in spoštovanja vredni; nasproti pa nobenega tako ne napadajo in ne čemijo kakor one, kteri se neprestano in nesebično trudijo v šolah, oni vodijo mUijone in duhovne vaje, oznanujejo Božjo besedo, spovedujejo, molijo ter žive v vednem zatajevanju in pokoršini: pfostornavtar nasproti pa služi samogolt-nosti, samopridnosti in prevzetnosti ter si nakopuje enako onim v Katernavmu kletev na glavo, ker o veri Kristusovi noče nič vediti. Zato so vsi prostomavtarji po praviei iz kat. cerkve izobčeni. (Kath. Volksztg.)
Jtiadenee, caslirec JfMar{/e Device, na smertni posteči.
V nekem semenišu v Rimu je živel pobožen mla-deneč, po imenu Dulan, kterega je Marija ob njegovem smertnem boju prečudno poterdovala in oserčevala. Kadar je vidil, da se konec približuje, je prosil za podobo Križanega in rekel pričujočim, da čuti, kako se začenja smertni boj. Serčno jih je torej prosil, da v tem trenutku naj ga nikar ne zapušajo, naj ga z molitvami podpirajo. Potem se je spet v se zamaknil in velikrat klical s premilimi zdihljeji: „verujem, verujem!" Pričujočim se je zdelo, kakor bi se vojskoval z nevidnim sovražnikom. Enkrat je na glas zaklical: „ni res, ti lažea!" in s križem, ki ga je imel v roki, je na stran zažugal, kakor da bi tamkej hudobni sovražnik pred njim stal. Potem se je umiril, in zdelo se je, kakor bi bila vojska dokončana, in da je premagal nevidnega zalezovavca. Nato pa je pohlevno spregovoril zadnje besede: „0 kako dobro je, biti v posebni Marijni brambi in šteti se k njenim posebnim služabnikom!" Med hvaležnimi molitvami k Bogu in k Marii, ki ga je tako prečudno podpirala, je kneali potem mirno zaspal v Gospodu.
Brani in vari tudi nas, o Marija, zoper hudobne napasti ob tisti uri, ko se bo začela naša zadnja vojska za večno zveličanje, ko se bo čas milosti iztekal in bo le se malo minut med božjo dobroto in božjo pravico; ob tisti uri, kadar sc bo duša od telesa ločila v negotovosti, kaj da jo čaka; — ob tisti uri, ki je rečeno: „Ako drevo pade proti jugu ali proti severu, obleži na mestu kamor je padio (Eeclcs. 11, 3); ob tisti uri, ko bo le dvoje nastavljeno, ali zveličanje vekomaj, ali pa pogubljenje vekomaj : takrat uas ne pozabi, o Marija! Ne pozabi, da smo se v življenji tebi zročevali, se pod
tvojo pomoč podajali, da smo te tolikrat na pomoč klicali, se iz ljubezni do tebe zatajali, premagovali, greha in priložnosti se ogibali, in smo želeli biti tvoji pravi otroci in služabniki. Sprejmi nas v svojo brambo, v svojo hladno senco ob smertnem boju, o Marija!
Kam T
K a m, kam — ali na desno ali na levo? Skoraj se nam bo morebiti treba odločiti. Maloktera doba je tako glasno ljudem v spomin klicala pomembne besede Jezusove: „Kdor ni z menoj, tisti je zoper mene, iu kdor z menoj ne zbira, ta raztresa." Duhovi se ločijo. Na to stran „ultramontanci", to je tisti, kteri terdno verujejo, da je „ultra montes" nad pozemeljskimi gorami še drugi svet, še drugo življenje, kjer vlada Gospod in kjer povračuje slehernemu po njegovih delih: na uno stran pa „liberalci", to je tisti, kteri menijo, da nad gorami pozemeljskimi ni nobenega sveta več, da se njihovo življenje tukaj konča, ki bi toraj radi tukaj vse imeli, vse povžili (liberales-liber alles), vse gospodarili in vladali, ker berlavo njih oko ne seže unkraj groba v boljši svet.
Na dvoje se loči človeštvo, in tretjega ali srednjega razdelka (tako imenovanih „poštimavcev") skoraj ne bode. Dvema gospodoma, ki sta si tako nasprot, pač res ne more nihče služiti. Zdaj velja že: a 1 i na desno, ali pa na levo. Kdor ni s Kristusom, tisti je z Antikristom. Oba imata na zemlji — vsakteri svoje kraljestvo in svoje vojake. Morebiti o nobenem času si le ti vojaki niso bili tako nasprot in tako na ostro postavljeni, kakor se kaže v sedanji dobi. Junaško se borijo dobri sa kraljestvo božje, neznansko se natezajo nasprotniki za kraljestvo satanovo.
Hvala bodi Bogu, da nam je dal vidnega vojvoda, v tako hudem času tako pogumnega, prav res svetlega poglavarja! Tudi sovražniki se zedinvajo, pa prave edinosti med njimi biti ne more. Pač so prekanjeni, in učiti se je v mnogih rečeh otrokom luči od otrok teme, kako naj dosegajo svoje namene. — Sama krotkost in ljubezen je Pija IX, pa vendar ga sovražijo in škrip-ljejo zoper njega duhovi hudobnega vojvoda, ali — Gospod ne dopusti, da bi se dotaknili Maziljenca njegovega. Kadar sila do verha pri kipi, se pomoč božja že glasi. Pij IX, to je ime, ktero se glasi po vesoljnem svetu, ktero spoštujejo celo drugoverei, in ni jih da bi mogli se izgovarjati, da o njem niso čuli ter da niso prejeli vabila njegovega v kraljestvo Božje.
In kako vneti, kako vsi apostoljski so pomočniki njegovi, škofje katoliške cerkve, ki zvesto pasejo v družbi z rimskim prestolnikom svoje čede in sedaj v sv. Duhu zbrani se posvetujejo o rečeh, ktere imajo zbeganemu človeštvu biti v rešenje in zveličanje! In kako divja peklenski vojvoda zoper vesoljni zbor v Vatikanu zdaj! „Kaj imaš opraviti z nami, Jezus Naza reški? Vemo, kdo da si, Sin Najvišega, Sin Božji, da si prišel nas pogubit." Tako so hudobni duhovi o Kri stusovem času vpili iz obsedenih. Tako vpijejo sedanji čas po svojih namestnikih in pomagačih zoper Pija IX, zoper Rim, zoper Vatikan. „Vemo, čemu ste tam. Nas hočete pogubiti, iz naših r6k rešiti človeštvo!" — Upati, terdno smemo se nadjati, da kakor takrat bodo tudi sedaj na besedo Gospodovo oraolknili besni duhovi; vendar ne smemo rok križem deržati! Delati, moliti in bojevati se je treba, in čim huje boj pritiska, tira serčnise naj se bori tudi vsakteri na svojem mestu in zedinjeni vsi skupaj. Duhovni in neduhovni podpirajmo stanovitno vladnike svoje v Rimu, in sedaj v svetem letu nikar ne pešajmo, nikar ne pojenjujrao v sveti gorečnosti, ko se godi cerkveni zbor. Ne le o pustu o 40urni pobožnosti, vzlasti v postu naj bi se pojasnovale resnice
in ljudem razkladale dolžnosti, o kterih sedanji svet ali slišati noče ali jih pa vse napak obrača in razteguje.
Da gremo narazen, je očitno in prepad je že tolik, da ga skleniti nihče ne more. Sej je nam to Gospod tudi sam povedal. Ali na desno ali na levo. Lo-čenje se je veršiti jelo hitreje kakor v prejšnjih dobah, in tako pojde do poslednje ločitve sodnji dan, kadar poreče Gospod dobrim na desni svoji: Pridite izvoljeni mojega Očeta, hudobnim na levici pa: Poberite se spred mene prekleti, — in tedaj pojdejo leti v večno terpljenje, pravični pa v večno življenje.
In kam, kam pojdemo takrat mi? Kamor se bo-demo obernili sedaj ob času vojske, in kakor se bomo bojevali tukaj, tako se nam bode tam povračevalo vekomaj. Zvesti toraj bodimo za stavi J ezuso vi, zastavi , ktero nese pred nami namestnik njegov, stari Pij IX. In kaj se vidi na tej zastavi? Marija, brez madeža spočeta, z Jezusom stopa na glavo kači peklenski, ktera svet ovija in ravno sedanji čas z repom hudo hudo opleta, toda — zastonj ! Peklenske vrata nikdar ne bodo premagale cerkve Kristusove; tako tudi duha zmagala ne bode tvarina (materia). Po Mariji Materi se je Sin Božji včlovečil, in po Mariji je človeka ponebesil. Vsa v zvezdah, ima luno pod nogami, in tako amagoslavlja nad vsemi zmotami in krivicami človeškega in satanskega duha. Na to zastavo v sedanjem hudem boju s Pijem IX verno glejmo , pod njo se pogumno borimo, in svesti si smemo biti, da pridemo v dan razsodbe na desno ter z Jezusom po tem v svete nebesa.	J*
Čredo zavetje kristjanu v sedanjih
časih•
(Msgr. Dr. Gaume.)
(Dalje.)
XVII. Resnična zmaga.
1.	Pokristijanilo se jih je pa toliko ne iz tega namena, da bi tako do časti, do bogastva, do veljave prišli, ne iz lahkomišljenosti in ker je reč ravno nova bila — ker kristjan postati je bilo ravno tisto kot: svoje bo-& istvo popustiti in revščino ljubiti. Kdor je postal kristjan, sije s tem nakopal zaničevanje, jezo, preganjanje... na kratko rečeno: kdor je postal kristjan, je sam sebi podpisal kervavo sodbo. In ker je vsak to vedel, in se jih je vendar toliko in toliko pokristijanilo, se v tem kaže, da je keršanstvo resnično zmagalo in tako svojo božjo moč pokazalo.
2.	Zastonj je bilo vse upiranje zoper keršanstvo; zastonj so cesarji kupoma podpisavali smertne sodbe, zastonj so cele trupe beričev se vlačile po deželah ter sabo vozile naj strašnejši orodje, da so kristjane mučili, zastonj so rabeljni povsod meče brusili, germade zažigali, zastonj so vozili iz gojzdov germanskih in iz vročih ravnin afrikanskih divjih zveri, da bi jih pasli s kristjani — vse zastonj! Kolikor hujše preganjanje, toliko veča gorečnost mučenikov.
3.	Cesarji, ki so svetu ukazovali, veleli so častiti malike — pa se je vse s studom od njih obračalo; Jezus križani kliče k njemu priti — in vse je k njemu vrelo, če so jim tudi z vislicami in s smertjo v ognji žugali. Celo rabeljni se utrudijo, od morenja sfcerhana sekira jim odpade — postanejo kristjani in zgube življenje, kakor so ga drugi pod njih roko. Kolikor se je dalo šteti, jih je v pervih 3 stoletjih enajst milijonov dalo za Jezusa Kristusa kri in življenje; samo mesto Rim šteje nad dva milijona mučencev.
Več ko slep je tisti, ki v vsem tem ne vidi očitne roke Božje!
4.	Ali ne samo, da se jih je silno število kmalo kmalo za kristjane spoznalo, postali so v resnici kristi-jani, postali so popolnoma premenjeni, novi ljudje — tudi serce človeštva si je prisvojilo in ga predrugačilo keršanstvo. Naj bolj razširjene pregrehe so se umaknile krepostim, napuh se je umaknil ponižnosti, neusmiljenje in trinoštvo Ijubeznjivosti in krotkosti. In ko malo p;ej cesar Avgust še šest devic Vestalk v svoji deržavi ni mogel dobiti (ki bi bile pripravljene deviško živeti), je v keršanstvu deviški rod tako rekoč iz zemlje poganjal.
5.	In keršanstvo je tudi popolnoma pregnalo dušno temo, ki je ležala nad človeštvom. Kaka nevednost je bila med pagani zastran Boga in previdnosti njegove, zastran človeka, njegove natore in njegovega namena, zastran sveta, njegovega začetka in namena. In vso to temo je naenkrat pregnala luč božjih resnic, ki jih je osnovalo keršanstvo. Se več: vera Kristusova je popolnoma spremenila vse postave, vse razmere očitne in v družini — vsim je vdihnila svojo nebeško milobo. V prah so razpadli kervoželjni maliki in češčenje Edinega Boga je razsvitijevalo svet. Ptujec ni bil več sovražnik, ampak brat; in zmagovavec v vojski ni imel več na svojih banderih zapisanega pregovora: vae vietis — gorjč premaganim, ampak velikodušno je prizanašal in keršansko ravnal s podverženim nasprotnikom. Namesto sovraštva je povsod jela kraljevati ljubezen, ki iz vseli ljudi dela ude ene družine. —
6.	Keršanstvu se ima zahvaliti sužnji za svojo prostost. Gospodar ga nima več kot orodje, kot stvar, ki jo rabi dokler je potrebuje, potlej pa zaverže; — ne, keršanski gospodar ima tudi sužnjega za Človeka, in ne za stvar, ki bi se smela zaničevati kakor se zdi in mučiti pa umoriti zavoljo vsake naj manjši stvarice. — In kako je keršanstvo premenilo družinsko življenje. Zakon je zopet zadobil svojo svetost in kot zakrament še častitljivši postal kot je bil kdaj. Kar je prej razjedalo človeško družbo, to je, da je smel mož imeti po več žen in pa da se je dala in smela razvozljati zakonska zveza, kar so pripustili vsi ajdovski postavodajavci, to je postalo dvojna pregreha. Edinost in nerazrušljivost postane spet podlaga zakona; oče ni več trinog in ne ravna z ženo več kot s svojo sužnjo in z otroci ne več kot s stvarjo brez cene.
Tolike premembe je storilo keršanstvo, tako moč je imelo v sebi.
Občni cerkveni zbor.
(Konec.)
Nasprotovanje bi ne bilo samo greh, ampak
tudi glede občnega blagra veliko hudo.
To se lahko zapopade. Cerkev je od Boga vsta-novliena, da ljudje srečnejši in boljši postajajo. Ona se bojuje zoper hudobije vsake verste in ima le edino to pred očmi, da se hudobija zatare, kolikor mogoče, dobro pa povsod in pri vsih razširja.
Ta skerb cerkve pa ni enaka tisti, ktero bi morala vsaka poštena vlada in vsak v resnici dober in keršansk vladar imeti, ali vsaj hoteti. V cerkvenem zboru dela cerkev več kakor navadro za blagor človeške družine. Od Boga, od Očeta vsih ljudi in družin razsvitljena cerkev uči dobre vladarje, kaj je hudo, da se ogibajo, in kaj je dobro, da pospešujejo. Kazaje jim hudobijo in slabost daje jim ob enem v svoji čeznaravni modrosti in previdnosti sredstva, da naj hudo odpravljajo. Kadar jim kaj dobrega svetuje, ne pusti jih brez naj boljših sredstev, da se more namen doseči. Cerkveni zbor bo razglasil prave pravice in jih poterdil. Kolika podpora vladam ter oblasti! Pokazal nam bo prave dolžnosti in jih razložil, — kako dobro vodilo prostosti! Odkrito-
serčno bo povedal vladarjem in narodom, bogatim in revnim, kar je pred Bogom resnično, kaj lažnjivo, kaj pravično, kaj krivično, kaj dobro, kaj slabo. Kolika dobrota za družinsko življenje sploh in za vlade posebej.
Tedaj pokorščina zboru, pokorščina vsim njegovim naredbam in sklepom brez izjeme, pokorščina v vsem in pokorščina od vsih , kajti blagor duš in družinskega zi\ijen)a je na to zastavljen.
Kako vsak, tudi priprjsti človek zamore pripomoči, da je cerkv. zbor v občno dobroto.
('erkveni zbor je nam vsim mar brez izjeme. Za me, za te, za zveličanje vsih ljudi so papež Pij IX škofe vesoljnega sveta krog sebe zbrali, da skupaj pretresu-iejo naj boljši sredstva, kako se more p o vod nji brez-boštva v okom priti, da ne potegne Kristusu pridobljenih duš seboj v večni prepad.
Vse to se v navadnem življenji le pregostokrat pozabi. Pozabi se, da papež ni samo zase, ampak za nas vse papež, da škotje niso samo za svoje lastno zveličanje na svetu , ampak da pospešujejo blagor sebi izročenih duš, da duhovni in drugi služabniki cerkve, da vse katoliške naprave in zakramenti, z eno besedo, da je vse, kar nas vera uči, v naš prid, in le zavoljo naše časne in večne sreče vstunovljeno. Mi sami za se skerbimo, ako cerkvi kaj storimo. Ako pa cerkev, vero in pobožnost napadamo, delamo zoper svojo lastno srečo. Skerbimo toraj, da podpiramo, kolikor je mogoče, velikansko delo, ktero so papež Pij IX slavno pričeli; podpirajmo cerkveni zbor, kolikor nam je moč. Samo po sebi se razume, da z delom vsi nc moremo pomožni biti, kakor veliki bogoslovci in duhovni svetovalci, ki so že dolgo časa posvetovali se o naj važnejših praša-njih; ali vsi brez izjeme zatnoremo z molitvijo podpirati papeža in vse zbrane Škote in z njimi vred delati.
Vsaki dan molimo na čast blažci.e Device Marije, sv. Petra in družili svetnikov, da sprosijo višega raz->vitljenja in pa milosti in moči našim duhovnim očetom, da doveršijo tako težavno in važno delo. Molimo tudi za sovražnike, da bi se spreobernili, pa tudi za vladarje, da pospešujejo cerkveni zbor po svoji zmožnosti. Moiiino za jutrovo cerkev, ki je tako žalostno ločena od naj boljši matere katoliške cerkve, da se zopet povernc v naročje edinosti Vernitcv razkolnikov je ena naj gor-kejših želj sv. Očeta, želji serca neomadeževanc Devicc in naj svetejšega serca Jezusovega.
Molimo pa tudi za popolno spreobernjenje prote-stanške angleške dežele. Ako nas znamenja ne motijo, kaže se očitno, da Angleško želi poverniti se v naročje edino prave cerkve, od ktere je ločeno že nad tristo lčt.
Molimo tudi za protestante na Nemškem in kjer koli še bivajo. Brez dvombe je veliko takih med njimi, ki po resnici hrepene, pa je ne najdejo. Resnica pa je le v katoliški cerkvi: „Zveličar je nauk resnice na sedež edinosti posadil, pravi sv. Avguštin." Ta sedež, na kterem je edina resnica in življenje, je sedež sv. Petra v Rimu, je sedež sv. Očeta, naslednika sv. Petra, namestnika Kristusovega, ncpretresljivcga učenika cerkve vesoljnega človečanstva.
Darujmo toraj Bogu molitve za dober vspeh cerkvenega zbora, prav posebno sv. obhajila, ker to je naj veličastnejši in Bogu naj prijetnimi dar, kterega mu za-moremo darovati. Z darovanjem sv. obhajila sklenemo svoje molitve z molitvijo Jezusovo in z njegovim naj svetejšim scrcem, in gotovo bo taka molitev uslišana.
Branimo pa tudi cerkveni zbor pred napadom takih, ki se nad njim hudujejo, ne vedoč, kaj je in kaj namerava, in glejmo pridobiti zboru prav iskrenih prijatlov.
Tako zamore in mora vsak vernik, ludi otrok, tudi
priprosti delavec in kmetovavec pripomoči k oblinišemu sadu velikanskega cerkvenega zbora. Posl. Fr. Vidic.
iPgieti po Slovenskem in dopisi*
Iz Ljubljane. Poslavljenje. Politične občine na Dolenskem: Stariterg pri Pol janah, Radenice , Dol in Dolenja podgora so izvolile gosp. dr. J. Sterbenca za svojega častnega občinca za volj zaslug, ktere si je pridobil za ondotno šolsko bukvarnico; zapisal jo je že pred več leti za dosmertnega uda v družbo sv. Mohora in ji podaril raznoterih bukev slovenske literature. Imenovana knjižnica šteje že do 200 knjig. To lepo priznanje in poslavljenje od strani dolenskih občin nas toliko bolj veseli, ker je g. Sterbeneova vsestranska neutrud-ljiva delavnost in postrežnost sploh znana in gotovo vse hvale vredna. Torej mnogim mnogim iz serca povzamemo klic: Slava gosp. častnemu občincu in občinam!
Pre*ta\e naj lepših eerkvenih pesem gosp. J. Bilca so bile od mnozih strani m >čno hvaljene, in res so kaj pripravne in koristne. Prestavljene so v izvirni meri, da se lahko pojejo s tistimi napevi kakor so v latinskem. 111 ki so že močno znani, n. pr.: Veni Sancte Spiritus, Pange lingua, Gloria laus, Jesu dulcis memo-ria, in druge skoz celo leto. Pesmi so se posebej natisnile, da jih ima vsak vse lahko precej v bukvicah pri rokah, vtaknilo se je v posebni natis veliko denara: zdaj pa leže brez koristi! Bliža se postni čas, ko se tako dobro podajo cerkvene pesmi od Jezusovega terpljenja, kterih je 11 (vsih skupaj pa 00) v tej knjižici: naj bodo torej še enkrat priporočene veruim Slovencem. Dobivajo se pri g. Gerbcrji (po 25 kr.) Pisavec dobrih izdelkov je treba z gorečim vdeleževanjem k daljnemu delu spodbudovati.
Razatele Hlovanšti. Slovanskih pridigarjev g. Mužika v Pragi je prišel na svitlo tudi že tretji sošitek pervega zvezka, ki obsega pridige do praznika žalostne Matere Božje v velikem tednu.
V ljubljanski skolii je po letošnjem imeniku 17 kanonikatov, 194 farsi, SI lokalij, 3 vikarij , 11 starih kaplanij , 10 ekspozitur, 230 kooperatur , 6 manemisa-rij, 42 beneticijev, 3<JS duhovnijskih cerkev, 1008 po družnic, 7 samostanskih cerkev, 101 kapel, 498 duhovnih pastirjev, 27 pri druzih opravilih, 52 v pokoju, 21 v druzih škofijah, 17 duhovnov iz druzih škofij, 55 redovnikov, 68 redovnic uršul. družbe, in 28 usmilj. sester, ter 52«5.870 duš. Avgustanci in Ilelvecijani 304, neze-dinjenih grekov 235, 1 Izraelec. Prazni kanonikati so 4, fare 4, kaplanij 20, stara kapi. 1, ekspoziture 3, kooperatur 52, manemis. 4, beneticijev 12.
Iz Toiiiinskega, 11. sveč. (Cerkveno petje.) Zdelo se mi je, kakor bi bile moje lastne želje razodete, ko sem v 3. listu „Zg. Dan." t. 1. bral, da se je našel pri-jatel cerkvenega petja, ki je važno misel sprožil, da naj se nabirajo lepe cerkvene pesmi z napevi, in se na svitlo spravljajo. Kdo bi tega početja z veseljem ne pozdravljal, kteri vč, kako prečudno moč da ima ravno cerkveno petje za povzdigo človeškega serca k Bogu, za navdihovanje svetih občutljejev. Pa ne petje, ktero si bodi, ima že ta vpliv, temuč petje v resničnem pomenu cerkveno. V tem pa, žalibog! pogrešamo marsikaj po naših cerkvah. Dve napaki ste pri cerkvenem petji, kterima v okom priti bi bila velika zasluga oziroma dolžnost. Kakor povsod namreč, tako tudi pri cerkvenem petji je srednja steza zlata steza ; pa ravno ta se pogostoma zapušča, ter zdaj na desno, zdaj na levo zahaja. Slišal boš, postavim, v eni cerkvi napeve tako reči brez nog in glave, brez duha in življenja, vsednje in smešne, ter bi skorej mislil, da si v kerčmi, in ne v hiši Božji. Gorje pa ušesom, ki imajo količkaj
občutka za vbraaost glasov o taki priliki! Nasproti je slišati v marsikteri cerkvi sicer lepo vbrauo , tudi umetno petje, ki pa le preveč spominja na opero, in bi do3tojniše mesto našlo v gledišču ali na plesišču. Vsakdo lahko razvidi, da ne pervo ne drugo ni vredno imena cerkvenega petja, ker ne eno ne drugo ni primerno pobožne misli buditi, kar je ravno parva naloga cerkvenega petja. Kako močno je torej želeti, da bi hvale vredni namen gosp. Kunšiča se vresničil, in da bi ga v tem krepko podpirali vsi, kterim je pri sercu povzdiga cerkvenega petja in njegovo vpeljanje po vsih slovenskih pokrajinah. Da se bo pa to doseglo, kdo bo tajil, da je treba pri nabiri gledati na to, da bodo napevi cerkvenega, in zraven tega slovenskega duha, da bodo pripravni ne samo za izurjene pevce, ampak tudi za priprosto ljudstvo?
Po moji misli cerkveno petje svoj cilj toliko bolj dosega, kolikor bolj se ga cela zbrana množica vdele-žujc. Zatorej potrebujemo posebno lahkih napevov, ki se dajo brez težave naučiti: težki in zviti naj bi bili le bolj izjema za posebne praznike. Tukaj si ne morem kaj, da bi ne povedal svoje misli, da namreč med veliko druzimi se mi zdijo tudi napevi Dolinarjevih cerkvenih pesem, dasiravno priprosti, večidel prav primerni za naše ljudstvo, ker iz njih veje ob enem duh žive vere in mili duh sloveuski. Ti napevi so slovenskemu ljudstvu iz serca vzeti, so kost od njegove kosti, iz njega izrašeni in zato močno priljubljeni in razširjeni. Dolinar je dobro poznal občutljivo stran slovenskega katoliškega ljudstva, za ktero je pesmi skladal, zato mu je podal domačo, tečno hrano, in se je ptujih oblik varno ogibal, s kterimi se slovenske ušesa nikdar ne bojo sprijaznile.*) Zato menim, da bi ne bilo nespametno, ako bi se pri napravi toliko zaželenih novih napevov ne preziral popolnoma duh, v kterem so bile zložene stare sicer, pa ginljive pesmi Dolinarjeve.
Zdaj pa naj še pristavim: Bog daj srečo blagemu početju; mi pa z druženimi močmi k temu pomagajmo!
iz nemškega Gradca. Kaj vam hočem o tukajšuem cerkvenem življenji novega pisati? Menim, da je vam iz tukajšnih in dunajskih časnikov znano.**) Tudi tukaj je veliko zvestih katoličanov, kipa, kakor je že navadno, ne delajo toliko šuma, kakor njih nasprotniki. Tudi Gradec, kakor veste, ima svoje kat. ali konservativno društvo in svojo besednico (ressource), ki se imenuje „Harmonie." Tukaj se udje katol. društva po večkrat zbirajo, od novega leta je bil že dvakrat občni zbor in sicer je govoril enkrat vseučeliški prof. Tewes, kako naj bi se za novo tiskarno društvo, ki ima tudi že lastno društveno tiskarnico (Vereinsdruckerei; poljudne pod-učne knjige in brošure spisovale. Govor ta, kakor tudi drugi enaki, je bil ves priobčen v znanem tukajšnem časniku „Grazer Volksblatt" in priporoča vodila, ki jih na Slovenskem že vidimo vresničene v knjigah, ki jih na svitlo daje društvo sv. Mohora. Drugič pa je dr. Maassen, tudi profesor prava, primerjal obe spomenici prejšnega ministerstva z ozirom na namene konservativnega društva. Spodobi se, da opomnim tu še enega vseuči-lišnega prof., dr. \Veiss-a, čigar delo „vesoljna zgodovina" (Lehrbuch der \Veltgeschichte, \Vien, Braumiiller) slovi v znanstvenem obziru, pa je tudi v kat. duhu pisano, ***)
*) Ta misel tukaj sprožena nas toliko bolj vedeli, ker čisto dobro pomnimo, da nam je pred ver leti Dolinar sam pisal v ravno tem pomenu.	Vr.
**) Dopisi so občinstvu vselej ljubši in sploh koristnimi, kakor pa novice posnete iz časnikov, ki se ne dajo tako lahko povzeti takemu, ki ni sam pričujoč; torej si bodite svesti, da z dopisi prav veliko koristite in prosimo torej, da bi nadaljevali. Vr.
***) Za pokušnjo nektere stavke iz predgovora 3. zvez. tu zapišem: 101)6—1492, es ist die Zeit eines erhabeueu Seelenschvvunges...
ki je v kratkem prišel na svitlo 4. zvezek v dveh oddelkih in obsega zgodovino od najdenja Amerike do „vesttal-skega pomirjenja." Le škoda, da bi cena, ki je pri Brau-mullerjevih bukvah sploh precej visoka, utegnila marsikoga prestrašiti, da si ne kupi po pravici slovečega dela. — Z že imenovanim „Gratzer-Yolksblatt-om" ko doklada pa tudi posebej (za 2 gl. na leto po pošti) izhaja vsako saboto „Sonntagsboteki prav umevno zedinja tiste namene, ki jih imata v Ljubljani Novice in Danica. Tu se v kratkem berejo imenitniši politične novice, gospodarske skušnje, dopisi o društvenem in cerkvenem gibanji itd. Ima menda že okoli 4<.K>> naročnikov.
,,Volksblatt" pa izhaja vsaki dan v velikosti in z doklado vred v obsegu „Zg. Danice" in velja po pošti na leto Di gld. V ravno toliki obliki in ravno tako na celi poli izhaja vsako sredo „Kath. \Vahrheitsfreund," kterega čisti znesek se obrača za sirotišnico, ki jo vzder-žuje tukajšno ,,društvo sv. Pavla," kterega udje razun majhne molitve nimajo druge dolžnosti, kakor da ima vsaki omenjeni list. Peddeset sirot je tako menda z vsim preskerbljenih. — Ne bom veliko govoril o Vogtovem opičevanji, ki pravijo, da je	gld. v Gradcu za-
služil , ne o čenčali , ki jih kvasijo ljudje in časniki o nagli smerti prot. in ,,hofrata" L nger a, ki je že davno znajdel bedarijo, da se zeliše prenaredi v žival itd., in je menda tudi bil med tistimi, ki so Vogta priklicali. Dosti je, če opomnim, da v ,,\Viener Kirchenzeitungi" je \Yiesinger dobro pretresel tistih »i obligatnih govorov, ki jih Vogt vedno na novo gode, naj se še toliko učenjakov, naturoznancev iu bogoslovcev zoper njegove znajdbe in derzne sklepe oglasi. Bolj znanstveni iu vam že gotovo znani ste knjižici: „Vogt und sein Auditorium von Vinz. Knauer (30 kr.) in pa „Balter Antangc der Organismen und die Urgeschichte des Menschen.4' V obeli knjižicah se najde še več drugih učen.h mož in časnikov tudi protestanških in naturoznanskih, ki spod-
die Zeit. in der eiu h. Berukard blos durch die Kraft ■»••iner Rede und die Reinhcit des Charakters eine \Velt iu B< tteguug setzte. Es i*t di-- Zeit des Glaubeus. Die R-ligioii hat die er-^e Stelle in den Gedauken der Men<chen, sie durclidringt das h tus lii he wie das .".ffViitiiche Leb« n, Kunst- und \Vissenschaft. Det Glaube gibt der gauzen Z»it den Ton und e« ist nichf oht><-Grund, wenn eiu gr«>sser Naturiorseher (lluiuphrey Darv) sagt: Die Religion iil»t immer aut" den Geist einen wohlthu<'uden Kin-
tluss aus..... Die Kirrhe war die £To*se St*dt der Artneii...
Das Klost-r Clugnv alleiu z. H. ernahrte zu Zeiten 17.000 Anu«-taglirh. Die Kiri he war reieh, aber sie galt uur als Venval-terin der Schatze zu Gunst«n der Arnien. l in Gottes\viilen ge beu, maeh' »len Menschen nieht arm, v ar Sprichwort ienei Zeit... Aber auch der Unter-chkd der Stiiude *var gemildert durch den Gei^t der Religion... Man achtete des Furateu liei-ligen Berut, ab«-r man giug frei uud autreeht einher.... Kud<dl von llabsburg gebrauchte in Aachen das Crucitii statt des S/epter* uud gab aut' dem Scblaehttelde au der March dirs Losung „< hri ,tus" — es war dies mehr als Svmbol. Der Geist der Regie-rung nar christlich; datur kam das Volk dem K<">uigo mit ein«*r rtihretiden Liebe entgegen. Man lese die span. Chronisten... aus jedem Wort> zittert die Liebe eiues treucn Herzeus. Di«-Niiuzen, die «ir aus der Zeit Ludwig IX (des hciligen) norh besitzen, -iu«l al le durchl-.chert, denn das Volk trug sie al« Kriuneruug au den heil. K.nig um deu llals.... Eiueu macb-tigeu Autheil au der Kraftigkeit und Friscbe jeuer Zeit hat dei Geist, in welchein di- Jugend erzog«-n uurde. Man hielt di« Jugend m'.gliehst lan£ von der Beriihrung der grosseu WeU znriick. man folgte dem Grundsatz, die Sede des Kindes soli-ein Tempel Gottes sein uud uur Gott«-s - Furcht driu »ohneu. Der Eugl. Digbv venveist aut die sehouen Eu<relsk«'»pt'e aut deu Bilderu der alten Mahi r , um einen Begritf zu gel-en vou der Reinkeit, Frommigkeit, uud dem tiefen S«-ehnleben der Jugemi jeuer Zeit. In ahnli-her NV.-ise sagt Plato: \Venn die Akropoli« iu <ler Seele der Jugend leer ist au reineu und edleu Ideen , so wird sie iu deu Besiz der Entgegengesetsten k o m men. Ist sie nieht unablassig geschatzt durch die glanzendeu Bil ler sob »u«-r Dinge. so wird der Irrthum und der sittlicbc To l driu slu-sch«arze Falme aufpflauzen u. s. v*.
bijajo Vogtovo lahkomišljeno in poverhno sklepanje. Posebno temelito in obširno, pa tudi v mikavni obliki pretresa vae take vprašanja, ktere vediti je vsakemu omikanemu katoličanu v današnjih časih tako potrebno. ,,Reuseh, Bibel und Natur, Freiburg, Herder, 2. A. 496 str. — 2' 2 gld. srebr. (sicer z nadavkom sr. malo več.)
Da se kat. zavest tudi po deželi vedno bolj razširja, so priča mnoge kat. politične društva, ki jih je skuro vsak teden več in bodo kmalo po vseh večih fa-rah. Njih namen je , da ljudstvo vedno bolj spoznava in po svoji vesti tudi spolnuje vstavne dolžnosti in pravice. To je pač kaj imenitna reč v današnjih časih. Zakaj cesar hočejo zvediti resnično misel in resnične
{»otrebe ljudstva, in če katoličani molče, glasili se bodo e tisti, ki liberalstvo le za se hočejo. „Volksfreund" 20. febr. več govori o teh dolžnostih in kaže na Bavarsko, koliko zamorejo katoličani, če si prav v prid obračajo pravice, ki jih vstava daje po prostosti tiska in zborovanja. „Cuječim so pravice pisane!" Da pa pri zunanji delavnosti „znotranji človek" ne opeša, temuč se od dne do dne vedno bolj prestvarja po Božji podobi, se v ti škotii obhajajo po več krajih ljudski milijoni, ki jih vodijo oo. ligorjani, lazaristi in karme-liti. Ze od novega leta do danes je bil misijon na več krajih in ljudje so kazali veliko gorečnost, tako da so nekteri celo čez noč v cerkvi ostajali, drugi še le proti večeru obhajani bili. V malo dneh bo tudi v Gradcu misijon in sicer naj pervo pri čast. oo. frančiškanih od 23. ieb. do pepelnične srede. Vodili ga bodo oo. ligorjani, ki imajo v Mautern-u veliko hišo svojega reda in domače učilišče. — Sploh je v ti škofii veliko samostanov , kterih delavnost v dušni in tudi telesni prid človeštva je obilna in očitna. V „Gr. Volksblattu" (okoli 12. in 13 febr.) je nek imeniten dr. zdravilstva s številkami našteval dobrote, ki jih reveži in študentje gra-škega mesta vživajo po samostanih.
Od sv. Petra Slovenov na Beneškem, 18. sveč. 1870. — Od kar se je pričelo sv. leto, se po naši Vi-demski nadškotiji vedno še zdaj verstijo ljudske duhovne vaje po duhovnijah. Tako se pripravljajo ljudstva, da se vdeležujejo odpustkov sv. leta povsod zares z velikim duhovnim pridom. „Liberalci" zobe grizejo, ter ne morejo umeti, kako ljudstva vendar v procesijah hitijo poslušat misijonarje , ko se vender vedno prizadevajo jih izobraziti po novi dobi. Tresejo se o prihodu misijonarja kakor pred viharjem in nevihto, ki vse polomi, poruje, in pokonča, kar so iskali oni z velikim prizadevanjem uatrositi in nasejati. Čudno se jim zdi, da vkljub vsemu upiranju vera le živi, in da ljudstva, site poslušati njih čenčanja, vedno bolj goreče hitijo poslušat govore katoliških duhovnikov, ki govorijo od smerti, od pekla, od plačila in kazni po smerti, od nebes. Posebna dobrota za sedanje sveto leto je došla duhovstvu naše nadškotije. Potem ko so bili žalostno razkropljeni redovniki, seje zdel<», da bode veliko pomanjkanje za oznanjevanje Božje besede in torej nemogoče vstreči potrebam vernikov. Previdnost Božja pa je v prid sv. cerkve zdramila zbrano versto pogumnih vojakov med svetovnim duhovstvom, ktera se je pripravila in čudovito izveršuje cerkveno poslanstvo, ki je bilo sicer izročeno duhovstvu mnogoterih redov. Le ti hrabri du-hovski versti je pripisovati, da se je po mnogih duhovnijah bolj poživila vera, lepo življenje in rast v čednostih. Vredni so torej ene besede pohvale ti skerbni duhovniki, ki so se spomnili svojega visokega poklica in so s tako skerbjo in čudovitim zatajevanjem se podali v tako težavno opravilo v vinogradu Jezusa Kristusa.
Tudi med Slovenci na Beneškem se verstijo misijoni in kakor je že oznanila vaša Danica meseca mal. serp. 1. 1.: pervi misijon je bil pri sv. Petru, kterega sta vo-
dila čč. oo. Anton Bankič in Janez Starč iz Jezusove družbe, in potem pri farni cerkvi sv. Leonarda v Po-dutani. Dalje je č. o. Bankič sam vodil drugi misijon v duhovniji Prapotski, in v kaplaniji Kodermaski. Potem v novič pa so jih vodili domači duhovniki v duhovniji sv. Petra pri kaplanijah Laze, Tarčmon, Arbeč, dolenji Barnas , Lander in gorenji Barnas. Nadaljevali so duhovniki od sv. Petra v duhovniji Kampejski, v kaplaniji Podcirkvijo, in v Mažarolih v duhovniji Preštinski. Pri vsih misijonih so gg. spovedniki z velikim zatajevanjem spovedovali po dnevi in po noči, da ravno je vse zmer-zovalo. Pri nekterih misijonih G—9 spovednikov ni bilo kos posireči vsim spokornikom; še po misijonu so morali domači gospodje spovedovati. — Zadnji dan misi-jona so prišli srenjski pervaki povsod se poklonit in zahvalit častite misijonarje za dobroto. Po nekterih kaplanijah so jih pri njih odhodu poslavljali z veselim zvonilom in streljanjem.
Nekteri naših slovenskih misijonarjev so vodili duhovne vaje tudi po Furlaniji v furlanskem in laškem narečju, in povsod z veliko pohvalo. Tudi po teh krajih so jih častili z glasbami in s streljanjem. — Dozdaj razun Č. o. Antona Bankič-a iz Jezusove družbe opravlja 5 duhovnikov iz duhovnije sv. Petra to častito poslanstvo.
Iz Adrijanopoljna (Drinopolja na Bulgarskem ali Turškem) piše naš rojak čast. Br. Fr. Cerar nektere reči o ondotnih zadevah. Dolgo časa je že, kar nisem nič pisal, pravi g. dopisatelj, vzrok je slabo zdravje in preobilne opravila. ,;Zg. Danica," me vsak teden obiše in razveseli ter razvedri otožne misli tukaj v daljni deželi. S poslanimi podobicami sem veliko Bulgarčkov in tudi Ermencev razveselil, in še zmiraj me kdo za nje poprosi. Serčna zahvala za nje ! Morebiti bodo g. K—1 in J—a C. spet Kaj pripomogli; pa prosim — ne čer-nib, ampak malanih.
Ljuba Danica, naznaruješ mi vseskozi darove za misijone; prosim te, da bi tudi za naš misijon kaj sere omečila, ker smo tukaj v veliki potrebi. Bulgarskih otrok že 13 ima pri nas stanovanje, živež in obleko; tudi Ermencev in Grekov že precej hodi v našo šolo, tako da nam je naša hiša premajhna in smo bili pri-nudeni še drugo dokupiti; pa plačati je ne moremo, ker denara nimamo, torej se je potreba na vse strani oberniti za pomoč. V naj večem mrazu so nam pošle derva in denar; mraz je pa tako čez dan, če malo vode
f>rinesem v stanico, da mi skorej zamerzne. *) Hvala epa vam dobrotnikom, kteri ste kaj pomagali našemu misijonu, Bog vam plačuj stotero na tem in na unem svetu.
Peiinorec.
Pij IX usmiljeni pa pravični do vradnikov.
Neki vradnik se pritoži pri papežu, da ne more dobiti službe, na ktero se je že dvajset let zanašal, češ, da ni sposoben zanjo. Pij mu ne odgovorijo precej, temuč zastavijo mu tri težke, to službo zadevajoče vprašanja. Ker jili povoljno odgovori, pokličejo sv. oče predsednika, ki je vradnika nazaj deval, in mu reko: „Pomislite, da mož, ki je tacemu delu kos, je tudi vreden službe, ktero mu kratite; hočem, da jo v dveh dneh nastopi in da se mi kaj enacega ne pripeti več." — Tako skerbijo, da se zasluge poplačajo in pravica vsikdar godi. To tudi tale primerljej uči. Neko jutro pridejo Pij IX v policijsko vradnijo. Ko pogledajo skoz okno, vidijo mnogo ljudi, ki so že celo uro čakali potnih listov (posov), ker vradnik še ni bil odzajutrikoval. Papež ga pokličejo
*) Blage roke: P. in U., A. in W.! nekaj Vaših darov smo pre cej poslali tem prezebajočim in lačnim revežem.	Vr.
pred se, ga zelo okregajo in pristavijo: „Zdaj dajte tem ljudem še 50 paolov (krog 7 zlatov) za odškodovanje časa, kterega ste jim ukradli." — „Toliko denarja nimam pri sebi," jecljd vradaik ,,Tu imate", odgovorijo Pij, pa utergalo se vam bo pri plači." —
Razgled po »vetu.
V	Parizu je bilo pred nekterimi dnevi dosti budo rogovilstvo; govori se, da zakletev je veljala Napoleonu in njegovi cesarski deržini. Našli so orožja in druzih znamenj hudodelstva. Gotovo je, da satan in njegovi beriči so strašno nevošljivi, da se očetje keršanstva tako mirno v Rimu dogovarjajo za to, kar je Človeštvu v korist. Rad bi toraj vnel kako rogovilstvo, da bi mogli mavtarji v Rim ter bi vesoljni zbor razgnali. Sej tudi v Milanu so bili te dni klici za vesoljno ljudovlado (republiko) nabiti po zideh. K temu je na svitlem neka ruska brošura, ki je menda pisana po navdihu carovem in hoče dokazovati, da Francija je to dobo osamotena. Ne more se zanašati na nobeno zvezo, na Laško se naj manj, dasiravno je Francii dolžno hvaležnost. Ne na Anglijo, ker vč se, kako je Francii gorka; ne na Avstrijo, ki se ima še zmiraj zmaševati za Solferino in Sadovo, kteri po pravici Francii pripisuje. S Prusijo že celo ni zaveze misliti. Rusija bi francii podala roko, ako le-ta misel na Polonijo opusti, ako se odpove zavetovanju ali varstvu kristjanov na Jutrovem (!), pa da naj se ne boji strašila panslavizma. Toda car in njegova brošura naj govori, kar drago, gotovo je, če Napoleon zapusti in izda katoličane na Jutrovem, da tisti trenutek mu tudi odklenka na Francoskem. Od-jenjuje Napoleon že tako razkolništvu na Jutrovem, kar se vidi n. pr. iz tega, da francoski poročniki dopuste svetiša v sveti deželi čedalje bolj izdajati; ako popolnoma odjenja, bode kmalo skusil, koliko je vredna zaupnost fracoskega katoliškega naroda.
Kolonjski vikši škof Melchcrs je v razpisu za-vergel priterjevalne adrese do Dollingerja. Pravi, da Dollinger jevo pisanje obsega terditve, s kterimi se noben škof ne more zlagati. S takim mekinjenjem, pravi nadškof, se ravno priklicuje potreba, da naj se dogmatiško določi, kar po mislih škofov do zdaj ni bilo potreba. To ae pravi: Ravno počenjanje zoper papeževo nezmotljivost dokazuje, da je potreba to nezmotljivost za versko resnico razglasiti.
V	Lincu so 3. tega mesca pri konferencii vsi gg. učitelji enoglasno naznanili c. kr. šolskemu inšpektorju, da nove šolske bukve le takrat sprejmejo, ako bodo od kneza škofa poterjene ter ako bodo dušni pastirji in srenja z njimi zadovoljni.
Zoper brezverske sole oporekajo na Pruskem ne le katoličani, ampak tudi protestantje, kakor v Bonu, Koblencu, St. Goaru, Duisbergu in drugod.
V	parski zbornici je domoljubna in katoliška stranka popolnoma zmagala; sprejeto je namreč pismo večine do kralja ali adresa z 78 zoper 62 glasov. Hohen-lohetovo ministerstvo bi moralo tedaj s prusoljubi vred na stran iti; kralj pa je tako zaverovan vanj, da se je bil skorej z vsimi kraljevimi princi zato sperl. Kdo si ve, ali se boji Bizmarka, ali kaj mu je?
Petnajst senatorjev ali starašin je na novo dobilo laško kraljestvo. „Unita" pravi, da samo se še pogrešata Macini in Garibaldi v senatu, da pa tudi ta dva bi bila že pristopila, ako bi bila hotla. Med temi novimi očeti starašini je tudi zloglasni Bixio, ki se je n. pr. 1. 1864 bahal v derž. zboru : „Ko sem bil jaz pun-tarski general, kadar koli sem zasačil tujcev z orožjem v roki, sem jih dal pokončati." Ali niso med tujci, kakoršne je Bixio tako rad pobijal, tudi Avstrijanci? In Avstrija zdaj blezo ni v jezi z Italijo, ki take senatorje dobiva !
Mogunški škof baron Kelteler je 8. sveč. 18T0 iz Rima naznanil: da je le s tistim Dollingerjem enih misel, ki je nekdaj svoje učence napolnoval z ljubeznijo in navdušenjem do cerkve in apostoljskega sedeža, da pa nima nič opraviti s tistim Dollingerjem, kterega zdaj sovražniki sv7. Cerkve in apostoljskega sedeža preslav-ljujejo. Ketteler je te besede izrekel potem, ko je omenil, da Dollinger je očitno zaznamnjan ko tovars v mislih s pisavci spisa „Janus-a," ki Cerkev psuje, in on dozdaj še ni za potrebno spoznal naznaniti, da on ko zvest sin katoliške Cerkve ni tistih misel, ki Janus-a navdajajo. Janus pa ne meri le samo zoper nezmotljivost papeževo, ampak tudi zoper pervenstvo (primat) samo, zoper to veliko vstanovo sv. Cerkve. Zraven tega ]e Janus zmedenija neštevilnih popačenj zgodovinskih djanj. Verh tega je Dollinger brezimeni sostavljavec spisa: „Prevdarki za škofe na cerkvenem zboru zastran prašanja papeževe nezmotljivosti," ki je sicer veliko zmerniši od Janus-a, pa se z izpeljavami Janusovimi tako zlaga, da je sumiti, da saj tudi Janusove misli poterjuje.
Razne novice. „Unita" piše, da je Beust pisal av-strijansko-ogerskemu poslancu v Rim pismo, da naj sv. Očetu pred oči stavi hude nasledke, ktere bi seboj pripeljalo določilo papeževe nezmotljivosti ,,za vzajemno razmero med deržavo in cerkvijo." Tega samo je bilo še treba, da se protestant Beust v katoliške verske reči vtika. „Unita" pristavlja k temu : ,,Avstrija ima odveč grehov izmivati, torej je treba, da stopa iz nespremišlje-nosti v nespremišljenost" — Odbor za prešteve svetuje, naj se izdaj ki za vseučiliše v Insbruku izbrišejo, to je, naj se zbriše vseučiliše samo. Ali to je „naprejstvo" nove ere, učene naprave podirati ? — Na Tirolskem je je zdaj 43 katoliških družb in nektere se še zbirajo. Tu je druga serčnost kakor pa na Slovenskem. — V Rimu so sv. Oče 17. t. m. naznanili pričetje razstave, za katoliško umetnost. — Tirolski poslanci, ki so deržavni zbor zapustili, dobivajo od srenj vsih strani naj krepkejši priterjevanje k temu početju. — Ministerstvo je dr. Riegerja in dr. Sladkovskega na Dunaj poklicalo na dogovor za pomirjenje s Čehi. Pa se je malo zanašati. „Politik" meni, ako je ministerstvo pripravljeno Polcera le malo dopustiti, bode tisto pod nič, kar bi hotlo Čehom dovoliti. — Govori se spet, da na Parskem bode odstopil Hohenlohe z vsim ministerstvom. Kaddj že je bilo čas! — Na Pruskem so zbornice sklenjene, in pričel se je severo-nem&ki zbor, ki ima ter-p*eti do velike noči; nato se zopet prične „colparlament." Pruski mlin zmiraj melje, naj berže za Nemčijo bolj zadetno žito, kakor pa so pri nas ženitve in mešanje v cerkvene reči. — Več Škofov mora za veliko noč is Rima domu iti, zlasti kjer deleč okrog ni nobenega, da bi posvetil ss. olja. Tudi to služi liberalnim listom, da svoje radovčrne bravce z novim lažmi pitajo. Strašno rijejo ti kerti po lepem polji katol. cerkve. — „Varite se volkov v ovčjih kožah!"
Iz Ljubljane Dollinger zoper Ddllingerja. Človek nikoli ne ve, kaj se mu še utegne primeriti na zemlji, zlasti ako dolgo živi in ga aačenjajo duhovne moči zapušati Med mnogimi spisi, ki cerkveni zbor tičejo, je tudi knjižura „Erwagungen fiir die Bischbfe drs Conciliums iiber die Frage der papstlichen Unfehlbar-keit." (Prevdarki za škofe na cerkv. zboru o prašanji papeževe nezmotljivosti). Tem prevdarkom nasproti, ki pogrevajo stare galikanske in iebronijanske zmote , je prišla pri Pustet-u v Regensburgu na svitlo druga brošura : „Neue Erwiigungen iiber die Frage der papstlichen Unfehlbarkeit." (Novi prevdarki o praš in ji papeževe nezmotljivosti.) Perva brošura je menda toliko kako*
gotovo, da je Dollingerjeva. Druga brošura pa dokazuje ra vno iz Dollingerjevih učenih bukev, da nekdanji Dol-iinger je ravno nasproti temu pisal in učil, kar zdaj no vi Dollinger v omenjeni brošuri hoče učiti in terditi.
- Omenimo naj samo, da Dollinger v svoji cerkveni zgodovini od I. 1*43 ima poseben oddelek z napisom: „Der l'apst als oberster Lehrer u. Beschiitzer des Glaubens." (Papež kakor naj višji učenik in varh ven*.) Ondi je rečeno: „£e 'papež) Bonifacij je pisal jutrodeželskiiii škofom, da sodba a p o s t o 1 j s k e ga sede ž a j e n e d o t i k 1 j i v a, in kdor se ji ustavlja, se sam iz cerkve izloči." In tako tečejo dokazi dalje, da nekdanji Dollinger sedanjega ovrača. Knjižica ima 4S strani in je zanimiva in podučljiva.
Druga knjižica, Še 1. 181,9 izdana pri Pustet u, je: ,,I)as (»utachten derMunchener Facultat iiber die Katechismushrage beleuchtet von Jos. Deharbe S. J." Med prašanji, ki jih je parska vlada dala prevdariti bogoslovskima učilišema v Monakovem in Vircburgu, jc tudi to, kaki vpliv binove dogme imele do ljudskega poduka, do katekizma itd. Kako so se monakovski gospodje o presoji Deharbovega katekizma osmolili, rekši, da Deharbov katekizem namerja: nezmotljivost edino in izločljivo na papeža prestaviti, — to kaže ta močno podučljiva knjižica.
,,Das (»kumcniscLe Conci 1 v. J. 1869." Period. Blatter itd. pri Pustet-u v Regenburgu. Ti listi obsegajo prav koristne spise, ki zadevajo vesoljni zbor. Na svitlem je že pet sošitkov. Sploh pri Frid. Pustet-u prav dobre knjige izhajajo.
I.i tno sporočilo katoliške družbe je natisnjeno. Domači družniki ljubljanske dekanije ga dobivajo v družbini pisarnici (dopoldne od 10—12, popoldne od 3 — 5) zastonj po skazanji vstopnice. Zunanji dobe te sporočila po svojih dekanijah. Družniki, ki so lani mesca sušca ali nekoliko poprej plačali za celo leto, se opomnijo, da to leto se dokonča s koncem tekočega mesca.
Prihodnjo nedeljo se podasta v Rim iz naše ško-tije čč. gg. .lan. Potočnik, fajm. na Brezovici, in T«>ir. Kajdiž, kaplan na Dobrovi. Vzela bosta seboj denar, kar so ga dobri verniki po Danici zložili za sv. Očeta. Pač marsikteri bi šel rad z njima, ko bi mu okolisine dopustile.
Izverstne uršulinske šole v znotranjem in vna-njem oddelku so imele to polletje 1154 šolaric. Ravno doveršene spraševanja so kazale , koliko koristnega se otroci nauČe v teh učilnicah.
Mlin za liberaluhe „Tagblatt" hoče iz nedolžnega telegrama Strosmajera Škota do Kastovcev po vsaki ceni vstrojiti Strosmajera za liberaluha! Rekel je Stros-majer, da mu bo vselej sveta dolžnost ostati zvestemu svoji vesti in svojemu prepričanju. In Danici je ravno zadnjič njen zanesljivi dopisnik naznanil, da ,,je bil govor St ros maje rov poln katoliškega duha." Ne mara je „Tagbl." bral: poln liberaluhovskega duha, kaj li?! Kdor zna tako kovati, ni čuda, da lažnjivi in umazani „Tagblatt" piše.
Z l)olenskei;a. Sv. misijon. In vstal je naglema šum, kakor prihajočega silnega piša, in je napolnil vso hišo. (Dj. ap. 2, 2.)
Nasledek binkoštnega silnega piša je bil pri apo-steljnih, da so bili napolnjeni s sv. Duhom, ter so začeli govoriti in oznanovati prečudne dela Božjih rok. Pri poslušavcih pa je bil nasledek , da so vsi ostermeli ter popraševali: Kaj hoče to biti? Med temi stermečemi so bili pa prav različni. Ene je beseda aposteljnov v serce zbodla, ter so rekli: Možje, bratje, kaj nam je storiti? Po nasvetu Petrovem so storili in dalo se jih je tisti dan 3<K)0 kerstiti. Drugi pa so sterme se po-
smehovati, ter zaničevaje rekli: Sladkega vina so pijani. (Beri Dj. ap. II. pogl.) Ta odlomek sv. pisma se mi je potrebno zdelo tu postaviti, preden kaj več rečem od sv. misijona, kterega ne vem ničemur bolje in lepše priličiti kakor silnemu pišu sv. Duha pervi binkoštni praznik v Jeruzalemu.
Misij on! čudna reč in beseda. Nekteri ga spoštujejo in si ga želijo ; drugi ga nič ne cenijo. Nektere že ušesa bolijo , če od njega le slišijo , drugi ga cehS zaničevaje zasmehujejo. Veči del imajo pa le malokteri pravi zaumen od sv. misijona. Naj tedaj smem besedico več od tega reči; znabiti kdaj komu to ali uno služi.
Kaj je tedaj sv. misijon? Pervotni pomen, se ve, da je in pomeni poslanje — poslanstvo. V tem pomenu bi se misijon znal imenovati posebno, nenavadno poslanstvo božje. (Redni ali navadni poslanci božji so vsi duhovniki, zlasti duhovni pastirji.) Jaz bi pa sv. misijon rajši imenoval: Siln piš sv. Duha. (Dj. ap. 2.), ognjen govor Božji (Psi. 118); trombo sklicajočo: Vstani, kteri spiš, in razsvetlil te bo Kristus: Sonus spiritus vehe-mentis. — Ignitum eloquim tuum. — Tuba sonans: Surge, qui dormis. Zakaj, re3 kakor piš in nevihta vse preplaši, kedar pa odneha, vse lepo zeleni in raste ; tako dela v duhovnem pomenu sv. misijon. Kakor ogenj požiga ognjeni misijonski govor grešno sternišče. Kakor bo tromba angelska enkrat klicala mertve iz groba, tako kliče zdaj tromba misijonska: Vstani, kteri spiš — v grehu. In res vstane ne le deklica mlada, ne le mlade-neč, ampak tudi marsikteri Lazar, ki je ne le dnove, ampak tudi leta in leta v grobu pregrehe trohnel, ter bil mertev za Boga. Misijon, mi je enkrat rekel duhovnik, je kaj posebnega, — navadne resnice obudijo jok in stok po celi cerkvi. Pa res znabiti nikjer tako, kakor pri misijonu, grešnik spoznd in iz dna serca kliče: Domine, si vis, potes me mundore; — Gospod, če hočeš, me lahko očistiš (Mat. 8.)	(Dalje nasl.)
Z Dolinskega, 22. sveč. (Iz prijatelskega pisma.) Novice so pri nas take kakor veči del povsod : zima dolga in huda, da eden drugemu tožujemo, kdaj je že konec bo. .Še celo enega farmana (na Prežganjskem) nam je hud mraz umoril. 2(>. pros. iz Litije nazaj domu grede je zmerznil, drugi dan so mertvega dobili. Pa tudi pripovedujejo, da več tantov iz naše fare je na Hrovaškem potonilo unikrat, ko je bila tako velika voda, da je bila cela Posavina pod vodo, kakor se je bralo; vendar do zdaj Še prav nič gotovega ne vemo. Šli so na zimo tje doli žagat in druge dervarske dela opravljat. Stariši pa so doma vedno v velikem strahu in žalosti, če se bo to govorjenje poterdilo. Veči del pa tudi denar, ki so ga taki fantje iz Hrovaškega prinesli, ni imel nič teka, ali bi rekel, je hitro potekel, pa malo odvernil.
Duhov h ke spremembe.
V ljubljanski »Lolii. Č. g. Jan. P ris tov, dekan v pokoju, je umeri 19. sveč. v Ljubljani; g. Mih. Mladič, iajm. v pokoju, pa 14. sveč. v Kranju. R. I. P. — G. II en r. Dejak, duhovni pom. v Polhovem gradcu, je prestavljen v Soro. — Šentjurska fara poleg Kranja je 19. sveč. razpisana, ker č.. g. Juri Košmerl pojde v pokoj.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. G. A. Hočevar 2 gl. Po preč. g. kan. P. Urhu 1 ces. zlat. - Neka oseba 1 gl. 40 kr. Neimenovana 1 terdnjak za 2 gld. st. den. — Nekdo 1 gld. sr. — Drugi neimenovan 1 gl. sr. — Neimenovana oseba 2 gld. sr. — Neim. 10 kr. — S Sentjošta 5 gl. __ G. F. L. 5 gl. — Duhoven 1 gl.
Za mil. škofa Mraka. Duhoven 1 gl. sr. — G. F. L. 1 gl. G. tajm. Ant. Jakič 2 gl. (za 1 podobo.)
Odgovorni vrednik: Luka Jerao. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.