„t.dt aedeU . men H®"» ^ M "■VS-** T1 ^ «Mpt Satsriafs. ^ Holidays. ^as iivl PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote h UradnlAkl la apramllkl proaterfc >667 8. Lawadale A va. Offiee of Pablteatloni 86*7 SouU» Lawadala A va. TalepSeas, Rackwail 4»04 a. tata. Chicago, PL, pondeljek, 20. marca (March 20), IMS. SubaCvff£ 8TEV.—NUMBER 55 far aaafllag at «padal rata of paataga prorld+d far la aaettoa 1161, Act at Qet », I91T, aathoriaad oa Jasa 14. 1IU KomcnUiji k [fee \ ¿elsvskA 01 i also oi¿ , ibornica je mošnje Je i je pa bila, , davka pojdejo 11Itf,W( in prote-»rgsnizscij v Illi-»magali. Dr-gprejela da-. .opaganda ve-zmagala. Pre-prejemki sklad xa da davka na blago je eno-0d vsakega dolarja v _ na drobno bo treba plati cente. To se pravi: od doUrja, ki ga trgovec ia prodano blago. Ob-, j« vae blago razen ga-ki je ie od prej obdavči hrana. Sploh vae poki jih mora vsakdo vsak dan. bi lahko absorbiral ¡ek; odpisal bi ga od svo-šobička. Toda priailjen ni leri bo to storil. Obir navads je, da se vsi taki pripišejo cenam ns drob-- narod plača. Toaepra^ delavci. Kajti teh je najin pokupijo največ blaga, na blago je davek na dele upno silo. aloji to dobro vedo, je davek na blago popu-med njimi; sato pravijo, ta forma davščine najbolj ifamokratična. Val enako ! Navidezno je to rea, bogataški sloj, ki je v manjšini, plača najmanj. >ni najbolj sovražijo na dohodka. Razumljivo, na dohodke je progresivni več je dohodkov, višji In to ni demokrstič-Vai nsj enako plačujejo 1 da eden driavtfan pobe-IJon 'dolarJeT foWBbv^t mi sleparijami (a la In-, drugi pa strada, ker nima in vsled tega nikakršnih Krtkov — je demokratično. Sepci, ki ao zadnjo jeeen vo-demokrate, ao mislili, da idtj drugače. Saj je! I1H-a zbornica je zdaj po ve-demokratska — in slepci, • jo postavili, «o zdaj dobili »okratta" davek. To ae "lika". I denarjem, ki ga dobe od dtvka, bodo podpirali re-8taro pravilo, da morajo Podpirati reveže, se izva-Pod demokrati kakor pod rezanci. Sistem je isti. Ali »slepci kdsj spregledali? • • a • Well, "new deal" se je začel t», da bo vlada poflikala poll«« privatne banke z notarjem, ¡z namej^wcev vojakov bo pa iztieni-W milijarde dolarjev. Hoo-\hhko smeje v pest. Kajti * « njetov "old dear,, J* * J« «Pet izposodila od «n«v 800 milijonov dolar-¡J" femu posojilu je zvišala UlT' od poldrugega ** * «i* in pol odetot-: «nkirji bodo dobro zaslu- #nJJ?JJnarneWenci' V*; bodo pa morali priape-^>»jst odstotkov svojih d » bo vlada lahko zmago- ¡S* °}!renU «d svojih »Jih »Sil Pnip€Vttl kovico JS nekateri via. /¿'^/»iprej ^kriča- k * 2* PO no- • kr^V ^ "torem, nato pai potST C" «"eam in dajati ban- odr» •Ur ameriiki I*. ' ' ' IT2ÍL!; "i"® «>* 47 tacata»,)*, tor J. Hk t*U pr^Hu, ZaaaMaHa razaiava "al»l-llzaaija Rasstava pokeauje evolucijo me-»ta in — reketlrstvs. Močna eliks kontrastov Chicaga. — (FP) — V chica-škem Arte klubu se je te dal o-tvorils rasstava o evoluciji mesta ln je avoje vrste poeebnoet. V miniaturnih modelih eo neri-asne slike človeških stanovanj od stare Grške do meats bodočnosti. Rasstava bo trajala do kones masses, nsksr bo šla ns gostovanje v New Ybrit in po drugih mestih. Sponsorkrs jo profeeor Robert Morse Lovett in drugi. Pretežni del rasatsve as nanaša na meato eedenjoeti, ki je alike kontrastov. Črto sodobnosti je aeveda teško potegniti, ker je na avoj način tudi stara grška Akropola prav tako sedanja v mnogih osirih kot je as primer Paris, Chicago, New York ali London, Na vsnošju majeetične Akropole atarih A-ten ao brlogi eutnjev, ki So bili ekonomiko težišče stare Grčije; njene moderns paralela pa ao nebotičniki la slata obrežja, v senci katerih eo velemestni slu-mi. kjer životerijo modsrat eužnji. Nazorno js nariaena tudi slika John Dosje in njegove žene, kako el nabavita dom in ga I*-gubita. Prva slika pokasuje Johne in njegovo soprogo, ko gresta k zemljiškemu agentu, kjer John a klobukom v roki podpiše kupno pogodbo ss osek trsk aemljišča, da el s šeno po-s ta vi ta evoje ognjišče. Slika nato preeell k bankirju, kjer Doejeva dobita prvo vknjižbo in ss tem še drugo ln tretjo. Naslednje slika pokasuje Doe-Jevo hišico, ns ksteri čepite dve črns ptiča — prva in druga vknjižba. Pride kriss ia John zgubi delo, neksr se prično čr ni dnevi zs njegovo družino. Drugs silks Js Jsvns drsšbs, ko Doejevi ggube hišico In ao po-atsvljeni ns cesto — bolj siromašni kot v času, ko sta s šeno delsls načrte, kako priti do lastne strehe. Ns drugI strani ps js tudi slika, ki pokasuje mesto bodočnosti ln nove družbe. Meato Je lepo plenireno, a stanovanjskimi, trgovskimi In tovarniškimi predeli. H kliče so lične In, kar je najvažnejše, prebivalci tudi evlkcij ne posnsjo, ker so.ss nsučili delati eden ze vee in vei as enege. To delsjo v okvirju stanovanjakih zadrug in občln-eklh stanovanj. Embrfjl teh fnetitucij le ekslstlrajo v rasnih evropskih meetlh — ns Dunaju in Berlinu. Moeki in Londonu pe tudi v New Yoitu. Te institucije — zadružna In občinske stanovanja — pokasuje-Jo tedenco Socialnega rasvojs. To znamenito rasetavo, ki pokasuje pariške bulevarje in pod njimi v odvodnih kanalih človo-ške brloge, "zlata obrežje" in elume, kjer poganja In cvate kriminalnost — to raastavo bo mogoče videti v vseh večjih meetlh, kot pravijo eponeorji. Ker bazirana ns močnih socialnih kontrastih, je najbrž sani-mlvojše kot pa bo evetovna ras-stave v Chicagu, veaj pa vzgoj-no pomembnejša. Ženeva, U. marca. — Odbor Lige narodov je obeodil republiko Peru f Južni Ameriki la- ■ Risi, 19. marca. — Angleški premier Rameay MacDonald je včeraj dospel a letalom is Ženeve v Rim e avojo partijo in Mussolini ga je prijsteljsko sprejel. in ee rssgovarjala o problemih Evrope, ki ogrožajo mir o statusu Italije napram Franciji in Jugoslaviji, vstajajočem na-cionsllsmu v Nemčiji, novem etstueu mala entente itd. Rss-govori se nadaljujejo danee ln jutri, nakar bo isdsno oficielno poročilo. Vendar Šs danee poročajo, da je Mueeollni "v načelu" eprejel MacDonaldov petletni reaoroši-tveni načrt s neketerimi pridržki. Na podlagi tega načrta bi Anglija, FraacUa, Nemčija in Italija izenačile evoje oborošene sile In ekrbele sa mir v Evropi; toda te štiri veleeile morajo prej doeeči kompromis med seboj glede vseh najvažnejših vprašanj, ki danee vsnemlrjejo Evropo in ogrožajo mir. Mussolini Je eugestiral, da na prihodnji konferenci mora Mac« Donald priti v oeebno dotlko g Hitlerjem, kaeneje pa s francoskim premlerjem Deladierjaai, Govorila sta tudi o položaju na Bslkanu ln v centralni Evropi ter o rsvlslji vereajeke pogodbe. iwyilO. mam. MacDonaldov* patfetnl načrt, ki Je bil predložen na raso roži tveni konferenci Lige narodov pred par dnevi, Je sslo zainteresiral saatopnfke vseh dežel, toda našel Je malo toplih eimpetij. Francija vstraja, da morajo biti prej garancije aa etatue quo. Permanentni odbor male entente Je Isjavll, da načrt lahko elu-žl kot podlaga ss diskusijs, sm-psk odbor Je proti nsčrtu. ZsnsVs, 18. msres.—Anglsški mlnistrakl predeednlk MacDonald, ki Je aranžiral današnjo konferenco v Rimu s Mueeollni-Jem v svrho miru v Evropi, je predložil odsekom reaorolltvene konference v Ženevi nov načrt aa enakopravno snlžsnjs oboroženih sll. MscDonsId js IsjsvU odkrito, ds njegov nsčrt ns bo nlkogsr ssdovoljll, smpsk kom-promla mors priti, drugsšs Je vojna v Evropi nelsoglbns. MacDonaldov načrt določa, da ae Nemčiji dovoH 200,000 mož stalne armade, še enkrat toliko kot eme danee Imeti po vsreej-ski pogodbi: Francija snlža svojo stalno armado, tako da bo i-mela enako veliko armado s Italijo, sms ps imeti 200,000 mož pomorske stie in Italija 50,000 mož. Poljska ne eme Imeti več ko 200,000 mož, Rumunlja 150,-000, čehoelovaklja ter Jugoela-vlja po 100,000 vojakovi Avstrija naj bi imela 56,000 mož ln Ograka ter Bolgarija po 60,000. Ruelja eme Imeti največ 600,-000 mož. Veliki Britaniji pa nI dal MacDonald—nobene meje. Amerika, ki bo povabljena v U koncert, bi omejila število evojih bojnih letal na 200. Ta omejitev naj velja aa pel let Medtem bi poeebne mednarodne komisije reševale vee spore, ki bi ogrožell mir In po petih letih bi ae vržils druga splošna rasorožttvena konference. tirale BudspešU, 18. marca. «— O-eém madžarskih arletokratov — trije baroni, eden knes, dvs grofa In ena grofica — je včeraj prijavilo konkura. radi njenega bijsko mesto Lotkijo ra iaprasniti to Domač drobiž PROSVETA THE ENLIÍJHTBHIIEHT lia uiTMNA au» v aw mi« NAaooNi rooroaaa W mmà m*"** i« V*M<»lMi a* m» to K*mm4u y*. HM ti M t* M«. IS « for «M UsMM Caratos Itü rara. •aja ra ra». era« ««tora» ra épma< se raid ss ra aarartto«— ^■«lUB ra to P ROS V KT A tSIT-M «s. L*«ntosto Ara^ MEMBEB Of THE »KuMUTKO OHp je kandidat Chicago.—Br. John Ollp, član gospodarskega odseka V gl. od-boru SNW, Je kandidat za zaup-nlka (trustee) v Clarendon Hill-su, mestecu okrog 20 milj zapad-no od CWcaga, kjer Ima svojo rezidenco. Formirala se Je opozicija proti sedanji lokalni upravi In na listi te opozicije je tudi Ollp. Lista je nadstrankarska. Volitve so 16. aprila. Najstarejši elevelaodakl rojak Cleveland.—Josip Zalar, ki se smatra sa najstarejšega Slovenca v clevelandakl naselbini, je 10. marca obhajal svoj devetin-osemdeseti rojstni dan. Mot, ki Je oče gl. tajnika KSKJ, je bil rojen leta 1844 v Dulah pri Borovnici In v Ameriki se nahaja okrog 40 let. živi pri svoji hčeri. Subljev koncert Albany, N. Y.—Mr. Anton Su-bel j, na! baritonlst, Je imel 16. marca koncert v tukajšnjem Institute for History and Art, na katerem je bil angažiran na priporočilo soproge predsednika Roosevelta. ftubelj poroča, da je konoert sijajno izpadel. Morsi je dodajati. Dvorana je bila nabito polna. Umrl v Cleveland u Cleveland. — Umrl Je John Zadnik, star 46 let in doma it Adamov pri Velikih Laščah. V Ameriki Je bil 23 let in zapušča brata. John Tomallč, slovenski trgovec, se je močno pobil na nogi, ko je žagal bruna v i^ojl garati. Moral je iskati zdravniške pomoči. Is Južge Amerike Buenos Aires, Argentina. — Umrl je Mlroia Melihen. — Poročila sta se Dominik Lisjak in Pavla Bizjak, oba iz Rihember-ga. — Društveno življenje se marljivo giblje; zborovanja in veselice z dramskimi prireditvami na dnevnem redu. Odkrivanje volilne korupcije v New Yorku New York. — Pri ponovnem štetju glasovnic zadnjih volitev Glasovi iz naselbbi Zanimive beležke ks ranih krajev 14. Mlhraukea, Wie. — Dne marca smo imeli tukaj ne volitve za sodnike in šolske «Zbornike. Daal so bile te volitve važne, ni ljudstvo poka-zalo pravega zanimanja. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Ljudstvo bi moralo izvoliti v te urade mož, ki bi v reenici delali njemu v prid, kar pa se nI zgodilo. Ljudje se z veliko večino oddali glasove svojim nasprotnikom, ki zastopajo interese privilegiranega sloja. Njihova dolžnost je bila, glasovati za kandidate socialistične stranke. •Sodniki imajo odločilno be- tu. Za njo je tfasovalo 23 senatorjev, šestnajst pa proti in ni dobila potrebne - večine v amislu . državne uetave. Za sprejetje predloge so agitirali unijflki rudarji^ v vzhodnem delu države, dočim so jo neualjski ¿rudarji v zapadnem delu pobijali. Ignotooe Cheligoj. I j Nov grob 1 BrOgevHle, Pa. — Na narodnem pokopališču je svež ,grob, v katerega; smo položili truplo našega brata in pionirja SNPJ, br. Johna Pleterška. Bil je 28 let član in odbornik društva št. 6, Sygan, Pa. Pokojni brat je bil rt)jen v sedo v spornih zadevah. Ker je I Šaleški dolini na Štajerskem, ljudstvo še nezavedno, zato nikjer je preživel svoja mlada le-nič čudnega, da na sodiščih zrna- »ta. Leta 1906 je prišel v Ame-ga t lata stranka, ki ima največ riko. Ustanovil se je v 8yga-denarja, da lahko mate kolo na, kjer je delal ves čas za Napravice, da se vrti njej v prid. tional Mining Co. Tam je vzgo-Pokazalo se je večkrat, da de- j|| vzorno družino, dva aina in lavatvu nenaklonjeni sodniki iz-1 tri hčerke, dajajo injtinkcije proti piketi- v obljubljeni deželi je u-ranju in pošiljajo v zapore de-|tf| k mai0 veselih ur, kajti lavake agitatorje. Tega ne biL^^j, ja m0ral za veliko dru-bUo, ako bi ljudstvo postavilo iino d«, rudarske stavke 1. za «odnike može, ki bi zastopali 1927 jm zmagoval tefiave z dodela vske interese. bro ^jo, toda po polomu stav-fiolskl odborniki imajo v ro- ke> ^ ^ rudarji izgubili unijo, kah vzgojni sistem. Od njih za- Lj h9be] več ^ti pod zemljo, visi vzgoja mladine. Ako ne bo- tistega čaaa so ga morile mo vzgajali naše mladine v na-|lkrbi in kar je naj-p red nem duhu, ne moremo pri-kpfc vzrok njegove prerane smr-čakovati izboljšanja človeške Lj drutbe. Da je bil priljubljen in spo- Soclalietlčna stranka je te- U^an v tej okoHci, je pokazal kom kampanje izdala nekaj' a- njegov veličasten pogreb, kakr-gltacljsklh tiskovin, a zdi kL^ i, ^ ^„i naselbina ml, da veliko premalo. Tega ji\sygm. Pri pogrebu ao bila za-ne moremo zameriti, ker je Ltopana društva SNPJ, društva znano, da so blagajne sociali- SSPSS, samostojno in neko nem-stičnih organizacij v tej depre- 4ko druitvo, katerih član je bil siji prazne. Upam, da se bo pokojni, ljudstvo bolj pripravilo za kon- pogreba se je udeležilo tudi čne volitve, ki se vrše 4. apri-| ^^ dru4tvo Ilirija iz Ca- la. Pojdite na volišče vsi in I oddajte svoje glasov? kandlda-| tom socialistične stranice. Joaeph Ule. Za ohranitev dnevnika * Gllbert, Minn. — Ker paznoj zasledujem razna priporočila, kako ohraniti dnevnik, naj tudi jaz podam nekaj sugestij kot bivši zastopnik slovenskih listov. nonsburga, ki mu je zafpelo ganljive žalostlnke v zadnji po» zdrav. Kot brat pokojnika izrekam veem skupaj najprisrč-nejšo zahvalo za sodelovanje in izraze aožalja. ^ < • Kudolph IMeterftek. Dnevnik je potreben Winnipeg, Man„ Kanad Nisem še dolgo naročnik Pro-svete, vendar sem uverjen, da Iz mojih skušenj lahko po- he to edini ltat za nae slovenske vem, da ljudje radi čitajo poro- delavce v Kanadi, ki nam kaže čila iz svojih naselbin. Tako | pot v boljšo bodočnost. Viem gubili v*ro. Dokler ne bodo po-stali spet verni, ne merejo dri* čakovati boljših časov. Taki listi zavajajo delavce, in če jih bomo poslušali, bomo Še dolgo sužnji kapitalističnega sistema. Bratje Slovenci, naročite ae na dnevnik Proaveto* ker propagira prave ideje in razkriva .krivice. Prepričan Mi, da ga boste z veseljem čitalC ako s! ga naročite. P ros veta prinaša zanesljive vesti o delavskem položaju po vsem svetu in mnogo zanimivih novic iz starega kraja. Ako bomo čitali naš dnevnik, tedaj se ^bomo laglje borili za naše pravice. Vsled tega priporočam vsem članom SNPJ v Kanadi, kakor tudi nečlanom, da si Prosveto, ki jo potrebujemo vsi delavci, naroče. Valentin F. Ručigaj. Odgovor dopisnik« Yukon, Pa. — —Žopet se o* glašam v Prosveti. To je moj drugi dopis, ker je prvi že, pridobil enega poročevalca. Ta bo mprda pridobil dva druga, kar me prav veseH. Saj je dobro, da se kdo od> tu oglasi, d*,iie bode ljadje mislili, dmetno Že vsi pomrli it ti.' Naš France je bil užaljen, ker sem pisala, da jb tukaj slab zasluždk. Pravi, če je tako slabo, pa pustite delo in ostanite doma, kajti na polja Že regrat rase. Jas sem pisala resnico, ker nočem lagati. •Kot se poroča, dela naš novi predsednik s polno paro. Morda se bodo razmere res izboljšale, ker se je dela prijel pri pravem koncu. Najprej je pogledal, kje tiči denar. To je potrebno, da se odkrije, kar je bilo skritega. Brala sem Judničeve dopise in od M. Jamška. Taki dopis zelo koristijo čitateljem, da se he bo še kdo drugi dal zapeljati komuni«tom in ujeti mrežo. Tukaj sta dva prijatelja, ki ata izkusila leto kot Jud-Hič. Oba sta bila navdušena komunista in sta šla v Rusijo. To Je bik) 1. 1923, naslednje leto pa tffe ee že vrnila. V Ruaiji se ji-rna ni nič dobrega godilo. Primanjkovalo je živil In stanovanj in tudi za denar ni bilo mogoče dobiti ničesar. Obisk Rusije jima je požrl vse prihranke, obogatila pa sta na izkušnjah. Anna Kafftrle. tukajšnje razmere. Kakor drugje, nae je tudi tukaj udarita depresija. Rudotopilni-cm je zaprla vrata 10. marca. TUdi rudniki povečini počivajo in eo zaliti z vodo. Čeprav »revijo, da smo na vrhu sveta. Ne verjamem* da bi ti rudniki -a obnovili obrat, ter bi delo. da p" 1 t°ntrole spravijo vodo iz jam, stalo mi- ***** *a*OVl"u lijone dolarjev. Zlati rudniki po malem obratujejo, toda v rudniku Clalmax, ki je oddaljen 12 milj od tukaj, se dela bolj živahno, a delo {ežko. Mno- j go delavcev, ki je dobilo v tem j rudniku, ga je moralo pustiti. Rojakom svetujem, da ne pristajajo sem za delom. Omenim naj še, da se je moral Anton sem se prepričal, ko sem bil na agitaciji, in sem sam začel pisati dopise in to je pripomoglo k večjemu uapehu. Seveda, takrat so bili bolj*! čaei kot danes. Ml ne smemo izgubiti poguma, pač pa moramo iti na delo, da ohranimo naš dnevnik. Da se bo naš dnevnik bolj razširil med rojakL priporočam zastopnikom, da pošiljajo kratka poročila Proevetl o vseh važnih dogodkih v naselbini, ker je znano, da vsak rad člta dopise iz avoje naselbine. Da bi "dnevnik postal obliga-ten, ae mi ne vidi priporočljivo. Veliko članov je v stlakah za denar v teh slabih ča|ih. Kadar ee bodo razmere laboljšale, te- Je preiskava odkrila, da eo ta__ __ _ L*"*** prt^kîî? ?" daj bo agitacija zi" naročnike olajšana. članom SNPJ in slovenskim delavcem sploh priporočam, da si naroče Prosveto. V zadnjih letih, dokler ni bi-HO| lo naseljevanje ustavljeno, ee je izselilo v Kanado krog Šest ti soč Slovencev, povečini navad nI delavci. V Kanadi nimamo lista, ki bi pisal nam*v korist. Prepričan sem. da je Prosveta pravi Ust za slovenake delavce v Kanadi. Cltal sem že vae slovenske liste, ki Izhajajo v A-mertkl, a noben ne piše tako kot dnevnik Proeveta, kajti ta list prebujs delavce is apanja. Neki črnofrakarakl list, ki izhaja v Ameriki, piše, dst je kriza prišla, ker so delavci1 iz- mmm , Zahvala in priporočilo Leadville, Colo. — Dolžnos me veže, da se zahvalim vsem sorodnikom; prijateljem in članom društva št. 278 SNPJ, ki so me obiskovali za čaaa moje bolezni na domu in v bolnišnici kjer aem ae moral podvreči težkim operacijam. Clant društva ao mi bili v veliko pomoč. Ker SNIPJ nudi najboljšo pomoč svojim Članom v slučaju bolezni in nesreče, Članstvo krajevnih društev pa pozna pravo bratstvo, priporočam vaem, da postanejo Člani te organizacije ki je velikega pomena za nas delavce. Ker več rojakov povprašuje la prihaja za delom v Leadville, ae mi zdi potrebno, da nekoliko m PONDELJEK, ao KJ* » Frasât Frančiškan Nikc^, „ dvanajatih pridi^h/J mmü na konstatariia eveti, da j. k^ popravila IVojT reč poročala, da oWaati precej »ram kontroli g*™*nje krize in u Je manifestacija 1 determinizma. Ekon mere so močnejše kot raine zapovedi. To sto in. stokrat Frančiškan M Zorič, član št. 278, podvreči o- 'zagovarja eknnnVu peraciji in se aedaj nahaja v nlMin U ___i peraciji in se aedaj nahaja bolnišnici. Želim mu skorajšnjega okrevanja. v * j I Clan SNPJ. Zahvala Detroit, Midi. — To je moj prvi dopis in upam, da ne bo dbeojen na smrt in pokopan uredniškem košu, O delu ne morem poročati* ker ga ni. De-lavci* ki iatajo skušnje, vedo, da je sedanja kriaa ena najhuj-ših v ameriški zgodovini, toda io tem ni vredno plaati, ker ja-mranje prav nié ne pomaga. Omenim naj, da so člani or-" Kansas Jolly Bunch" priredili mojemu ainu ob prili-Mi njegove poroke "surprise party". On je tudi član tega HH orkestra, ki je 6. marca imel ^fke družbe. Človek« koncert z bogatim in krasnim *Jarl kar hoče^odH programom. Pb končanem kon-o«Ptu ao člani orkestra tajno aklenili, da priredijo mojemu sinu iznenadenje, ki je bilo res iznenadenje. Zabavali smdfH imenitno, kajti godba pod vodstvom mr. Brlisga je igrala tako vesele komade, da bi ee vsi vrteli, če bi bilo dovolj prostora. Dolžnost pie veže, da ee na tfcm mestu v imenu svojega sina in sinahe prisrčno zahvalim veem, ki so žrtvovali in pripravili iznenadnje mojemu sinu ob priliki njegove porcfce. WtÈÈÊï AabeL »bgovarja aeterminizem. Prosv. mani pa pravi, nlzem, bi moral zago zla, ki izvirajo It razmer in ki jih mords „ je ekonomskemu d«<«m Proeveta ne zagovirj* ga! Zagovarjanje < ga determinizma bi bŠ tako nesmiselno, kakor kdo zagovarjal ¿tirij v zmernejn pasu g kosi nim dobrim in Rlabim aem. Mi le opozarjana stva, ki so dokaz, da« eki determintzem je, p« je prav ali ne. 3 Bistvo ekonomskega i hizma je, da so gospoda le glavni faktor, ki del Ta (odločuje) eksistess meznika in oblikuje ■ Pilili t^ÊÂ Pravljični k^aH, fimvljično živ-UeaJe Te dni Je predaval švedski raziskovalec dr. 3ten Bergrmadi; p .svojih doživljajih na Kurilskem otočju ali "Kišimatu, deželi ti- - M t , - - , soč otokov", kakor ga imenuje-' le s kavo in prifi jo Japonci, njegovi gospodarji. To otočje leži med pravimi japonskimi otoki in KamČatko. L. 1929. je Bergmann dobil dovoljenje japonske vlade, da ga sme posetitl. Takšna ekspedicija ni niti posebno prijetna niti posebno vai^ na. Kurili so prav aa prav skupina neštetih čeri in samo 31 je pravih otokov, ki so vulkanskega izvora. Dve tretjini leta leži nad to samotno, divjo skupino neprestana, gosta megla, oetalo tretjino leta hrumijo nad njo straini snežni viharji. Med visokimi, divjimi stenami Kuri- mora zadovoljiti svoj | da bodo etaniee v a) možganih normalno fis rale, drugače jih zagrne i •sanjarij je konec. \ Cerkev seveda ie veš da ima posameznik prtu ljoj ki mora voditi njen jaaja, zato pa noč« p ekonomskega determii ko si naj človek radon loži to dogmo, da ne dan v konflikt z zdravia mom, to prepuščamo ro« kom. Človek si lahko S gre po večerji spat ali j na izprehod; ko se pa ol izprehod, ga začne neksi ti v trebuhu ali gz obju varna vročica — in on i posteljo, volja tsks tU Človek gre v restavracijol krepko voljo, da bi jeddl ko, toda v žepu je le de* proti avojl volji se mori kradli 5,26ft glasov. Od Uh je bilo 2.16H socialističnih. Za župana 0'Briena je bilo ukradenih dvakrat več glaaov kot sa Rooee-^ velta. Največ je bilo ukradenih aoriallatom. na drugem mestu ao komunlatl in republikanci na th*tjem. Noben vplivnejši političar nI bil aretiran. Ce bodo pretakali vae prlncHikte v vseh okrajih, bodo ukradeai glasovi lahko preaegll stotlsoč. To je Umanltsko pojmovanje demokracije. Napredni rudarji sa obnovitev Hillsboro, lit. — l^stvlčnl odbor Progresivne rudarske unije se je izrekel za obnovitev mezdne pogodbe z bazično mezdo pet dolarjev dnevno za dve leti z o-peratorji v UllnoUu. Sklep bo predloirn operatorjem v torek Rudarji ae april Uwlea Breese, III—TukajAnji rudarji ao na sadnjl aeji sklenili, da plačajo Lewlaovl uniji nobe-neffi aeeemeata več. V tens ao aloftni tudi t lati, ki delajo pod pogodbo UMW, aiedtem ko ao priataši progrealvne unija na stavkL Dobro bi bilo, ako bi Imela Proeveta v vsaki naselbini koga, ki bi atalno poročal o društvenih ln drugih akUvnoetih, o j delavskem položaju, smrtih in drugih dogodkih. Na ta način bi ee list bolj priljubil in dobil več naročnikov. Karkoli važnega ae zgodi v naselbini, naj sel objavi v ProevetL Omenim naj še» da smo imeli tukaj zelo hudo simo. Snega Imamo aedaj malo» vendar Je vreme še vedno mrzlo. Pozdrav vsem članom ln Članicam Jedno-1 te. Leala VeaaeL Novice a Cla Khm». Wssk. — Da čiU-telji Proavete s vedo, kaj se godi v legialaturi te drUve. naj povem, da Je bila predloga, ki prepoveduje raba električnih etrejev v t letih proaterih premogovnikov, kjer ae «eš>irajo plini, aprejela v samita. Nižja zbornica jo je odobrila par dni prej e 77 preti 9 glasovom in je bila aedaj podana gavernerju. da jo podpiše aH vettra. Tako ae giaad poročilo v časopisju. Predloga glede uveljavljenja Soaturnika je bila parašena v IHaUeijaàl mit lov ni nobenih pristanov, ladje^ Končne- ff» ksj Jt se Jim morejo približati le ob redkih dneh in ni čudno, da so »i a stotinamf ogrodij ifk n nasedlih brodov. Vendar pa Kurili niso nenase-Ijem. KsUMfti 13,000 oeeb, Ja-poncev In pripadnikov praetairo* ga. Izumirajočega plemena A5-au, Id je nekoč goeipdarilo nad vsemi japonskimi otoki in je po vsej verjetnosti arijskega Izvora, biva atalno v teli odljudnih krajih in sa na preživlja baš slik bo. Otoki ao namreč izredno begata lovišča loeoaov, ki JMt v Ča-,su drstenja lovijo lahko kar i golimi rokami. Spreten domačih jih nalovi tako do 1040 da daa. V zimskem času prihajajo cele črede srebrnih in modrih Uafe ter drugih dragocenih kožuhar-jev do človeških naaelbln, tako da imajo ljudje bogat zaslužek tudi s tem lovom. Pozimi prihajajo tudi ekspediclje japonske vlade, ki lovijo tam neko vreto vidre. Ta vidFs Je po zakonu sa-ščitena In je smejo vzafco leto uloviti samo 115 kosov. Zato pa M nje Ma tudi isrstab draga' ia velja po Zanimivo ja, da tiva ljudje aavvlle morilnemu podnebju v koiah a papirnimi stenami. 6» bi ee dvakrat na daa ae okopull v obligate! vroči kopeli, bi gotovo ne mogli vztrajati. Ainuj-skl možje nosijo mogočne bra-pa M tetovirajo boje- rm» s • delo, ■a lil tgko dalje - tisoč h primerov. Človek hn» S šo voljo za poštenofl dela ne dobi in kaj če se ne motimo, tična "prosta voljs" a tla izbiranje med r* čednostjo, obenem ps i prignava, da je voljs shM ti greha je vedno več m oerttve postavljenih M Kdo pa je odgovoren ■ voljo? Ali si človek as voljo, oziroma sposohi voljo? Ali si pos*m » ^ družin. Iz te kontr* ■ človeška družba bi *** znati to dejstvo in ^ ekonomski dctenw«5 ekonomsai —^ spMno Magoemnje^ monda prevrni ^ febi oàfrn* nsdaljzj*-) materialno mezjHKB. (S* »Olk. krt bolj kričali. Brodar zanika, da bi bil podpihoval ljudi, namestu 20. MABCA. Vesti iz (Iirlrm» fesassr PROSVETA ^Žfh«*«»»"1:.- i-IPJIM Uk»j «bdrU.1 r «. mM««- — D**** STie bil» P"*» drt*vni" I-BrodMj» tov«rtt« *»• J^vVniurjuindru- fStomniilteg» in kranj-K«u Vsi obrnejo krivim in »o ob»- ^posestnikjn ^ivSl narod-K 916, na poldrugo le-KTOfega »pora; , V t Unoik Anton, rojen v Sen-Lgtir 46 let, oženjen PO-& bivšr po8lanec ljubljan- ¡Žitne skupščine, na X me-! itrogega zapora in na od-^ino 1900 Din Josipu Pre- •s JufobUtIJe.) odgovarjanja n» raapravi kaže tudi* da j© Brodar od roeh ob-najbolj I || Ceea jih doüi obtožnica, smo. . ail navodil ia ir eni projinjiA šte- J^^JT* i Predsednik: Zakaj so bili ljudje razburjeni? ^ Brodar; Prvič, ksr ja bü ran- ZA naše famarje Prezerviranje jajec Midway, Pa. — Dve metodi, ki sta se najbolj obnesli aa prezerviranje, sta: v slani vodi in apnu in v "water glasa" raatopl-_____ v ^ __ ni. Vzemimo S funte dobrega varja ava ž U miukom"mirila Tj u* i*ive«f apna, denimo ga v posodo s toliko vode, da se apno raztopi. Zmešaj mo a Štirimi galona-mi čiste vode, dodajmo tej mešanici 2 funta solL Zmeiajmo dobro, da se sol raztopi, pustimo, množici in dajal okrajnemu glavarju dr. Ogriau, kako to, da ukasuje streljati proti ljudem. Glavar se je bled izgovarjal, da on ni dal ukaza streJjuti. Tudi orožnike sem vprašal, kdo jim je ukazal streljati, pa niao od* varili. Tudi podporočnik Ra-kič ni odgovoril. Na prošnja gla- jen Okoren, drogiš sarad* stre. d» »* ™ n» dno posode, da postane voda čiata. Tej množini vode dodajmo okrog kisline (boracic Kapll o- podporotnika. Rakii* in radi reijanja orožnikov. Množica se ""'"J"11 i razburjala tudi, ker je hodil 4 unče **** podporočnik RakiČ z nabitim revolverjem med množico. Predsednik: Vi trdite, da de-monstracije niso bile organizirane. Brodar: Ne, niso bile. Demonstranije so nosili po veČini zelene kravate, ki so jih izbrali klerikalci kot viden znak opozicijonalstva. Brodar izjav no- l gtrein Ivan, rojen v Ki i pri Mengšu, star 48 let, u£ posestnik in bivši narod-JoTunec, ns 900 Din denarne i Voobergsr Jernej, rojen v pitnih Policah, star 39 let, ¡¡¡jen, sobni slikar, na 1 letb m« upora; ^ Grilc Fran, rojen v Gradu, fŠ let, kmečki sin, samski, «no leto strogega zapora; Kot Vinko, rojen v Voklem, 3 let, kmečki sin, samski, 10 mesecev strogega zapora. Loboda Josip, rojen v Pod-atar 20 let, hlapec, neožen-na 8 mesecev strogega L Ogrin Tomaž, rojen v Pri-ii, itar 31 let, čevljar, neože-B.u 8 mesecev strogega s io 600 Din denarne globe; Cerar Peter, rojen v Meng-itar 19 let, zidarski pomoč-umski, na 6 mesecev stro-ispora in 300 Din globe; Iiija Alojz, rojen v Spod-Brniku, star 28 let, bivši ; tedaj slušatelj prava, ne-sjen, na 1 leto strogega sa-i; BL Skrbeč Matija, rojen v fetrkvi, star 47 let, župpik V uju, na 1 leto strogega zapo- t Gregorin Franc, rojen v p, star 32 let, delavec, ne-eien, na 6 mesecev strogega m. se v kazen všteje preiti zapor. Ker so dejanja, *Ji katerih ao obsojeni, poli-k narave, se vsem obsojen-l prizna cuatodia honeata. •H» sodnega postopanja mo-1 Plačati obsojenci solidarna P« bodo prestali v Sremaki vilk. Obtožnico so prebrati na prvi denraaprave 2L februarja Po prečita«!ju obtožnice za začeli zasliševati Janeza Brodarja, ki ao ga zasliševali ven dan pozno v noč in še naslednji d«n Njen* ae aaartlŠevaM temeljito, dočim ao ostale izprašali dokaj hitro. Brodar in & dva 4rug* (Utnnik in bivši- poslanec Str-cin) ae sagovmjajo kot jetniki iz preiskovalnega napora, dočim ao bili dragi izpnššeni še pred nekaj meseci in «obranijo savo-bode. Brodarja ao na razpravo privedli iz belgrajskfti naporov. Ko j« predsednik senata po- ja, je hot* «"^JJ^« Malti zelene kravato, in da ni nih- £ lSm, kakor ta« «dje ■trti L^^ zelene kravate. «fiSlft li JtE ™ laii Brodarja in Umnika, ne IderikaVne polivke, da nftj miritA ljudi iU sžsS: sdva * tak°' ^ -ijudjc ^ Časniki ne smejo pisati o položaju in vežniH politič^ nov^h,.^ w jJh mWl j^vl, da jfh je zato ao bili nam«i ^« H mirU, a da ni pomagalo, na to, kar ao zvedeli od svojih-1 voditeljav »strnemo. Tudi lam maja meaaoa je bil nekega dne v Ljubljani, kjer mu» je povedal dr. Korošec, da ja imela opozicija aego in da ao ae zedinill v nastopanju zoper sedanji režim. 'Tamkaj aem zvedel tudi, da ae bo v moji rodni vasi vriUl ehod poslanca iBartetai režimovca, in sicer odo v dvorani Društvenega doma, kjer smo gospodarji Brodarjev zagovornik dr. A dlešič in Ljubljene je hotel sta^ WU več obrambnih predlogov, ki jih pa predsednik ni dovolil S tem je bilo zasliševanja glav^ nega obtoženca konec. Drugi obtoženec, posestnik U mnik ja bil laališan drugi dan razprava Obtožen je sodelovanja pri demonstracijah v Šenčurju, kjer je doma. Obtoženec pra- acid) in dobro premešajmo. Ta množina vode je za prezerviranje okrog 30 ducatov jajec. , ; Prezerviranje z "watter glaskom". Raztopimo in zmešajmo eden in pol kvarta komercialnega "watter glassa" z 8 kvarti čl ste prevrete, shlajene vode. Vse skupaj dobro zmešajmo. Dva pr stena lonca zadostujeta za prezerviranje 30 ducatov jajec, in omenjena raztopina. Ako pa potrebujemo več vode, da aalljemo jajca, moramo pa napraviti moč nejšo raztopino. Vzemimo t kvartov prevrete vode na eden ln pol kvarta "water glasea" Jajca položimo navpično, da stojijo na tankih koncih in da vedno stoji voda čez. Jajca morajo biti čista, kadar jih aalijemo. Kadar rabimo jajca, jih lahko pobiramo is vode in jih dodajamo. Ne smemo jih pa odliti in tako pustiti.-Tako preaervirana jajca obstojljo nad šeat mesecev, ne da bi se pokvarila. Paziti moramo, da preserviramo samo sveža jajca. Niti eno ne sme biti pokvarjeno med njimi. Beljak in rumenjak sa nekoliko izpremenita, ali zato so jajca vseeno dobra. Dodamo jih lahko v vodo kadar al bodi. ^i^ki nSL^Tßvi, da se še dolgo časa za politi-mhm I^K W mmamo »B*ne-| ko n[ in ^ u g tem ~ zavrniti vae očitke krtvde. mo piščance proti kurjim kozam (chioken-pox). 23. Varujmo jih perutninskih glist, trakulj, uši itd. ^ 24. Pripravimo iisWzemljo aa izlet ln pašo po sledečih sakonlh: Sveža zemlja. Predvojlmo hJet, da imamo na eni strani piščance, drugo stran pa obdelano in zasejano ga prihodnjo premestitev. AH pg: Kjer raste selena krma, jo premrežimo s mrežo e* no in6o visoko, da piščanci trga* jo travo nad mrežo, da ne morejo uničiti korenin paše. Pri-pravimo pravilno krmo, drobne polževe lupine, potrebne minerala Varčujmo, da ne uničujejo krme ali jo onesnažijo. Sanitar» nost. čistoča je najpoglavitnej-ša. Čistimo tfojilnike vsaj vsaka dva tedna. 1K alnfekcivajmo, brizgaj mo gojilnike proti ušem in pršicam. Vedno pregleduj mo piščance sa uši in druge parazite. Selimo gojilnike večkrat na leto na Čiato, neokuženo semljo. Postavimo gavarovane posode proti slabemu vremenu s krmo in vodo v senco, proč od gojilnU ka, da se krma ne okuži. Pripravimo zadosti prostorne vod ne in krmne posode ia rastoča piščeta; 2 irvče prostornine u krmo na vsakega rilčanca in i inčf gredi na vsakb rastoče pi ŠČe, ki je staro od 8 tednov do mesecev. Ventilacija breg prepiha posebno ponoči. Pazimo na razne živali, posebno podgane ln na slaba vremena, posebno ponoči. Pripravimo senco sa piščance ln rastočo perutnino. 95. Selimo jarlce v kokošnjake u nešenje. LegHorne ln druge jaj čarlce čez okrog 180 dni, težka ln srednja plemena čet okrog 200 dni. Frank Lukanclch. (Dsljs prihodnji«.) Einstein priznava moI asanjšine New York. — Zadnje dni ao protivojnl krogi v New Yorku priredili veder nemškemu učenjaku Einsteinu. Gostje so bi-Roaika Sobwimmer, Norman Thomas, OZwald Garrison Vil-ard, Hey wood Broun, Blmer Rioe, P. H. La Guard ia, Fannie Hurat In drugi. Einstein je rekel v svojem govoru, da večina prebivalstva vsake dežele je bres volje ln navadno jo rine »rod seboj energična manjšina, ki ve kaj hoše. Ako ae organizira močna paoiflčna manjšina, lahko doeeie vae, kar hoče. nnjci. tom ga opravtoaT Sel sem bri na vlak in domov. VaHani eo bili zelo| razburjeni» ker jo hotel imeti tBarla shod med njimi, čeprav je vedel, da so vsi prdtt njemo." In potom je popisoval Brodar, kako je prišel Barie, kako v dvo-j rani ni mogel imeti shoda, kako so ga fantje takoj pozdravi-1 11 s klici "Dol z Barletom!", ka- množico je zašel le zato, ker je pač tam doma in ker Je bil špek-takerl takšen, da ga je izvabilo iz hiše, pred katero se je dogajalo. Ko je gledal demonstracijo, je prišel k njemu žandar in mu nastavil bajonet na prsi. On pa je rekel, da stoji na svojem in da se nikamor ne bo umaknil. Potem je videl tudi podporočni- JCE8 PROTI BIVŠEMU PO-■¿NCU BRODARJU IN tovarišem Beograd, 26. febr. 1988. «no poročali, da se je *»es proti bivšemu po-Uerikalne stranke, -po-Jsnezu Brodarju m nje-•oobtoiencem, ki ao ob-organiziranja ln vodenja demonstracij v kranj-^e ob priliki prepeva-ProsUv 604etnice dr. Ko-* Ukratnega kra-pofrtanca, fajmoštra demonstracij ae je u-Po več tisoč km^ Jentov, žensk, deklet, dvoma, da gre za teh demonstracij, b'»o mogoče, da ao ae demonstraciji ^ « vozovi, kota ^ * m,*,jonarJi i« Gro-n 40 Pripeljali na de-* avtomobilom, bil orgaaijator. v «eigradu tr- 01 » demonstra^ obtflžeaei (lt obtoženci ^ ^Ajvež krivde so ^^¿rikalnega U Njegovo tem napadali orožnike od zadaf ko je potem Barle odšel na dvo- k kilko je mahal g sabljo in rišče nekega svojega sorodnika, kako je ^^ or, prvi ^Mil hotel imeti Umkaj shod, kako proU njegovemu dvorišču, odko-je nastal med riMMMt "Jlder jeprUetelo poleno. Nagla-smela na dvprišče, nemir in ka- vw.jevo prošnjo je ljudi miril, ko so začeli orožniki naetopatll ^ pa ^ ^ pomagalo. Zato je proti drnnonztrzntom, ki ae jihK^j gUlVAriu^ ^ j« najbolje, je nbrala polna vas. Nekdo je v ^ BaHe ¡¿Me. Ko je stopil Bar-zvoniku zvonil z vsemi »VonovM1]^ ^ p|aDO| ^ pianili demonsko da Barie ni mogel govoriti. ^ nJimu in kričali Ljudje eo vihrali a prepovedani- ^ Mno41ca je opevala celo nimi slovenskimi «astavami, kri- ^^ gkrbca, ko je raaglasil, čali in akušali prodreti kordonl ^ ^ m ^^ Speljal in'naj orožnikov, da bi prišli isiiko naj^ po^jo. Križali ao vanj, da dvorišče, kjer jo zaetoažen injel|.jt ^^ da, farji skupaj dr-ehod Barie s svojimi 1« poslu- u ^ nmožiea vridikaU pro- ^ Mt ti kralju, državi in za republiko, Predsednik: Kako al zamišlja- Ug% Unmik ^ illUL 0 priiaht te notranjo preureditev države? w ^ obremenjujejo, pravi, da Brodar: Legalnim potom. ( lM «ami njegovi nasprotniki. Predsednik ( pokaže ^M Predsednik ga je tudi vprašal, poleno in precejšen kameni? To- ni ^ 1Vojega dvorišča, le menda nI mirno in legalno y kj|ier€gA M M stokali de- «redatvo. monstrantje in od koder ao po- Brodar: V Hraatju sem videl samo eno poleno leteti po ara» ku. Take stvari pa eo se Isiiko dogajale, ker je l|udstvo v Sloveniji zelo raeborjeno ln ker je eilna kriza in pomanjkanje Potem ga zaslftujejo gkede dogodkov v Šenčurju. Brodar j šel tja, ker aa pač zanima sa vse shode in ker se čuti kot bivši poslanec tega okraja dolžbega, dA zasleduje dogodke. Zato je šel v ftenčor. * u Kako ao potekale demonstracije v Šenčurju, je opi*ai Brodar takole: "Na Gašperttnovem dvorišču je imel Barle 4wd. Zunaj je stalo vee polno 1ji*i. Več tisoč jttt je bilo. Vhod da dvorišče pa je bil zastražen in so o-rožniki puščali le nekatere na dvorišče. Ljudje so priMcali. V prvih vrstah so bile ženske. (V rožniki so jUr odrivali iS tolkli • kolbami. % nekega dvertKa je priletele polena Vodja nomno žene orožniške čete, podporočnik RakIč ja potegnil revolver in ustrolU v cmeri, odkoder je priletelo poleno. Kmalu nato so ttM! strrilati tudi oroftrfki v Zaradi tega ae» stopil k 26 pravil o umetnem gojenju piščancev 1. Zberimo si pleme in barvo, katera nam najbolj ugaja. 2. Dobri kokošnjak ali gojllnlk sa u met no gojenje je absolutno potreben. 8. Uredimo gojllno poslopje pravilno. 4. Temi j i to očistimo in desinfektlrajmo gojllnlk. S. »Gojimo na čisti zemlji, kadar iz-puščamo piščance na proato. 6. Rabimo dobro in pravilno gojllno peč. Premogove (trd ali mehak premog) ao najboljše. 7. Pripravimo zadosti velike krmilne in vodne posode, da se vsi piščanci lahko krmijo naenkrat. 8. Nadomestimo navadna stekla v oknih z umetnimi, da prepuščajo solnčne žarke ali vitamin O. 9. Rabimo grobo nastlljo za piščance, pod katero smo potrosil eno inčo na debelo debelega pre-sejanega peska. 10. Žični podi (wire floors) preprečujejo bolezni. 11. Pripravimo gojllnlk, da je topel. 12. Naročimo piščance zadosti zgodaj spomladi. 18. Ba-terijnl gojllniki prihranijo delo in preprečujejo rasne bolezni. 14. Bodimo priprzvljenl, kadar piščanci dospejo. 15. Preskrbimo dobro in nepokvarjeno krmo za pittance. 16. Upoštevajmo priporočeni sistem, da jih ne pričnemo krmiti prezgodaj. 17. Rabimo način, ki nam prikrajša delo. 18. Bodimo pripravljeni, če se piščanci pričnejo med geboj jesti, da ne jedo nastllje. 19. Po-sebno pazimo, da preprečimo najhujšo bolezen "coccldioais". 20. Odstranimo zgodaj peteline od rastočih jaric. 21. Pripravimo piščancem senčne provtbre na paši in čisto zemljo. 22. Cepf- SIlovH bo) v kotgnn Demokrat je raaoepljeal valed intereeov Waahington, D. C.—Kongres je torišče srditih bojev. Boj sa pivo še ni končan. Senat snižal količino alkohola v pivu in vinu na 8.06, Nižja zbornica ee a tem ne strinja in v petek je izročila naredbo konferenci obeh zbornic. Rooseveltova "farmska od- pomoč" je tudi sunila v sršenovo gnezdo. Pojavila se je oela vrsta opozicij in demokrata* element v obeh zbornicah je razdeljen na več taborov. Prsd« sodnik bi rad forsiral cene farmakih produktov navzgor vladno kontrolo farmeke produkcije, katero bodo omejili Rooaevelt sam priznava, da to eksperiment, o katerem ne ve, kako se bo obneaal, am pak "nekaj je treba storiti." Rooseveltov načrt sa u poslovanje brezposelnih še nI predložen. Predsednik je povedal, da izredno zasedanje kongresa bo trajalo toliko časa, dokler ne ¿prejme vaega njegovega programa za pobijanje krise. Pivo v Chksagn bo lOe vrček ' Chicago. — Kakor poročajo, i maj o čikaške pivovarne pivo že pripravljeno. Pivo bodo prodajali v salunih po lOc mali vrček v restavracijah po 16c in na dom ga bodo dostavljali v zabojih po 10C steklenico. Mesto Že prodaja licence sa prodajanje piva. Licenca stane $800 za leto dn RAZNI vem fermak je aapzatH $250,000 Chicago,—Oporoka pokojnega župana Cermaka, ki je bUa v soboto predložena zapuščinskemu sodišču, je raskrila, da je Cer-mak sapuatil okrog |260,000 premoienja. Kot poročajo, je i-mel Cermak bllsu milijon dolar-ev, toda v sadnjih treh letih je agubil ved ko pol milijona v propadlih delnicah in bondih. I-metje je apustU svojim trem tičeram ln njihovim otrokom, nekaj pa dobrodelnim aavodom. —Mestni svet je pred nekaj dnevi sklenil, da ae bo 22. ulica d vodi skosl češko in slovensko kolonijo—poslej imenovala Cermak road. Pllandakl udaril pa aoclalnl aa-kenodajl Varšava. — Poljska vlada je ped krinko "unlflknalje" pričela akcijo sa demollranje vae sik clalne sakonodaje, katero al je priborilo delavstvo v povojnih letih. Proti ae bore levičarske skupine v parlamentu, kjer ao v manjšini. Na saaedanju parlamentarnega odseka sa socialno blaginjo so soeiaiističnl poslanci raskrinkall namen vlade, nakar so se vse manjšinske stranke kot snak protesta vsdršala glasovanja o vladni predlogi. Unije ae vrgle v politično akcijo Superlor, Wla. — Vee organizirano delavstvo, med kateri-mi so tudi breapoeelnl, se Je vrglo v politično kampanjo sa isvolitov mestnih uradnikov. Svoje kandidate so postavUl na vsa mesta. Pri sadnjih volitvah v mestne urade so delavci (svollti tri konoilmane ln šest okrajnih nadzornikov. V kampanjskem odboru ae zastopane vze delavske organizacije. Program zafhteva municipalni socializem, Ohljakl radarji organizirajo no. vo unija Bellaire, O.—Med ohijsklml rudarji in rudarji v Panhandls distriktu Zapadne Vlrginlje ss js pričelo gibanje sa ustanovitev nove unije proti redukciji plač ln sa Isboljšanje razmer. V teku so priprava sa konferenco. Voditelji novega gibanja pravijo, da bo do nove unije prišlo v bližnji bodočnosti; upajo tudi, da bo dobila saslombo pri veeh rudarjih na centralnem konkurenčnem polju. 12400 bank odprtih, «000 pa sa-prtih Washington. D. c, — Okrog 12,000 bank v Združenih državah je obnovilo poelovanje v zadnjem tednu. Od teh Je 6000 sistema in 7000 državnih denarnih zavodov. Ob sačetku leta 1080 je poelovaio okrog 24,000 bank v Ameriki. V teku krise Je <000 bank zaprlo vrata In zdaj Je vlada zaprla ostalih 6000. Aeai krav sa IUI Reidavllle, Ga.—Nekemu tukajšnjemu farmarju je bOo radi zaostalih davkov prodanih na javni dražbi šeat krav sa |8.2i in prav toliko je prineela mula. Dvesto farmarjev je skušalo Boriti šerifa, naj odgodi ampak niso uspeli. Nato so priredili "Scars-Boobucbovo" afero, kupili llvino sa omenjene vsoto In jo vrnili Ženi gospodarja. Cleveland, O. — ^ v petek svočer saradl spara med filmskimi operatorji In Inetnlkl Zgodba idealista Marka Spissl Zvonimir Košem "Mislim, ds moj fovor ne bo ostal brez učinka/' je rekel Marko; "pa tudi Uko bi se «ganili mrliči v mrtvašnici, ki sega od prve do zadnje barske ..." Senčar ga je prijateljsko potrepljal po rami "Zdi se mi, da si se skrbno pripravljal in da bo* lepo dovršil svojo nalogo. Vsi, kolikor nas Je trpinov, smo lepo složni . . . nobenega izdajalca ni med nami. Naša ura se bliža, brate t" "NaAa doba!" je pomahal majhni mož ob mizi z rokami. "Krivica vlada zdaj na svetu, potem pa bo vladala pravica!" "In solnce te dobe ne sme nikdar zaiti, Vav-ken!" se je razvnel Senčar. "Bratje! Cim temnejša je bila do sedaj naša suženjska noč, tem svetlejši bo dan, ki mu že zremo v svetlo, jutranjo zarjo! . . Vavken je vstaL "Pozno je, bratje—čas, ki nam preostaja, je pa dragocen za nas vse in moramo ga znati uporabiti. Kar je bilo treba skleniti, Je sklenjeno. Na jasnem smo si pri vseh točkah, ki smo jih obrsvnavali; vsak posameznik izmed nas ve. kaj mu Je storiti, kje je njegovo mesto. Vendar na* čaka še mnogo dela, kl moramo biti nanj pripravljeni z vso resnostjo. Zato se lepo v miru razidimo in—kvišku srca, bra- tj*r Ko sta se &trt ure nato vračala Marko in kovač Krejči po samotni temni cesti proti barakam, sta bila obadva zamišljena in redkobesedna. Silhuete kostanjev so kakor črne pošasti kipele v noč; gozdovi v daljavi so biii pogreznjeni v molk, nobenega vetra ni bilo od nikoder, obrisi gora za gozdovi so bili popolnoma zatemneli—povsod sama črnina noči, mrka in vlažna, kakor mora na prsi segajoča. "Hitro je prišlo vse to . . . hitreje nego sem si mislil..je rekel Marko. "Glej, Dreja, in hitreje nego si misliva ti in jaz in vsi trpini, bo prišlo tudi, kar še mora priti.. Kovač je zamahnil s roko. "Naša doba se bliža — tako je rekel Um pri 8enčarju tisti majhni mož in lepo je povedal! Da, naša doba!" V baraki je bilo vse temno. Samo hropenje spečih je glodalo mrtvaško tišino, razpreženo od vrat do nsjbolj oddaljene slamnice v kotu; Uko gloda črv v zavrženem, smrti zapisanem deblu odsekanega drevesa. Kovač Je šel takoj spat, Marko pa si je poiskal knjigo in pričel čiUti ob svoji slabo brleči sveči... V mraku so zašumeli tihi koraki. Marko J« naglo dvignil svečo in pogledal — bila Je Elza, kakor bel angel plavajoča med slamnicamL med spečimi, proti luči. - "Bala sem se te. da so te razbojniki napadli in ubili, ker U toliko časa ni domov ... V dre-mavici se mi Je zableščalo skozi trepalnice, zbudila sem se in videla, da svetiš ti. Marko . .. Mslo prej pa se mi je sanjalo o tebi. . . . bile so to hude sanje, ljubček moj ..." Oklenila se ga Je s svojimi belimi rokami, pri vila se k njemu s svojim vročim, polnim telesom. "Ne bodo mi te vzeli, ne smejo te ml vieti, ne, ne... nikdar ne... Umrla bi od žalosti..." Ljubeče Jo Je objel. "KaJ se Je zgodilo, Elza, dušica — kaj se ti Je sanjalo? Vsa si prestrašena . . ." "Prišli so razbojniki v barako, U vklenlll in odvedli s seboj; nič niso vprašali, sakaj— ugrabili so te kar na lepem. In veš, vsi so Imeli zmršene, črne brade in hudobne zelenkaste oči ... groza me je biio. /. To se mi je sanjalo... Zasmejal se je. "To ss ti je sanjalo ... in drugega nič? Puhle sanje ... samo puhle sanje, Elza ... Ne bojim se razbojnikov, če bi tudi v resnici prišli pome, zato se tudi ti nikar ne boj, da bi me u grabili... Rajši poslušaj mene—pa se ne zmeni za prazne sanje! Elzica! Odrešenje se nam bliža . . . veseli se! Odrešil pa nas ne bo nobeden bog, temveč odrešili se bomo sami... vsta li bomo trpini, barake se bodo dvignile, mrtveci bodo oživeli v tej veliki mrtvsšnici ... napočil bo naš veliki dan ... In ko bo raztrgala sovražne okove še tvoja solnčna domovina ob morju, tedaj, Elzica ... na jug, na Jug . . .r "Da, na jug... kakor dvoje golobov čez hrib in plan . . . naravnost proti morju!" je ssvz-dihnila ob njem, v njegovem naročju. "Da bi se tvoje upanje kmalu izpolnilo, da bi ne bilo zaman to naše hrepenenje ... In še pozneje, v spanju, v sanjah, so ji ustnice šepeUle: "Na jug, na jug .. III. PovodenJ, poplavljajoča polja—kdo naj te zajezi, vihar, hrumeč čez ravan—kdo bi te u sUvil, bliski ognjeni, sikajoči iz neba—kje si, ki bi jih pogasil, gromovi bobneči, oblake stresajoči—kaj naj ti dam, ki bi jim zamašil hro-peče žrelo, da bi utihnili? Temna so bila okna tvornic, iz viaokih dimnikov se ni kadilo, stroji so molčali. Po ©esUh razliU pa je valoviU množica mračnih posUv, pesti skrčene, v očeh sovraštvo in upornost; kakor morje nemirno in pljuskajoče—semin tja so se zaganjali vslovL buUli zdaj na levo, zdaj na desno. Zašumelo je v gneči, daleč preko nizkih streh barak se je razlegal krik: "SUvka! SUvka!" Tri dni je že trajala. Škropil je dež, enakomerno, brez prestanka. Ceste so bile blatne, vse v lužah. S črnih ko-sUnJev je curljalo venomer; hiše, na samem stoječe, so bUe do praga pogreznjene v mla-kužje. Množica pa se je zibala naprej med barakami, hrumela neustrašeno, iz vseh oči je sijalo upanje. "SUvka! SUvka!" Tam, kjer so se ceste križale, so govorili govorniki. In vse je vrelo tja, da sliši glaa pravi ce, kl bo odrešila trpine. Pod pepelnatosivim, nizko k barakom, nizko k zemlji sklonjenim nebom se je dvigal visok oder, na odru pa je sUl Marko in je govoril. Oči so se mu bliskale; v njegovem glasu je bila odločnost, samozavest, pogum, zraven tega pa tudi nekoliko toplega vonja ljubezni in blagoeti, da Je kakor blagodejen balzam vplivala na množice že samo beseda o "novi dobi," beseda, ki je biU zagotovilo boljše bodočnosti. "Bratje moji, predragi trpini . . . sestre mi-le... Misli, dolgo časa v srcu žareče, so se nepi». neboma prelivale v besede in padale sedaj— kakor dozorel sad z bogato obloženega drevesa —Iz ust med množico. V mrak potopljeno mesto barak zadaj za odrom Je bilo kakor črn__ stor, kl zakriva pod seboj nekaj, kar bo vsak čas bruhnilo na dan, pretrgalo vae vezi in se redkoma razlilo čez plan; vzdramil se bo kralj Matjaž s svojo vojsko, hiUl bo v boj za pravi-co, sa osvobojenje zatiranih in tlačenih, v golih rokah vojščakov se bodo zabliskali meči... (OsUs prfbodajtš.) Pantclcjmon Romanov: TAJNOST On Je skočil ns peron, ona pa mu Jo še enkrat zamahnila z roko In z občutkom lahke, nejan-ne boli, kl jI jo jo povzročilo slo. vo od tega neznanega mladeniča, stopila nazaj v vagon. Nekaj čaaa Je stala na hodniku. Tako nekam neprijetno jI je bilo iti v kupe, hkratu pa je hotela biti sama t občutkom tega braUkega srečanja, ki jo jo tako čudno ganilo. In prav nič ni vedela, kako bo vstopila: ali ga bo pogledala in so spet srečala s njegovimi neprijetnimi, molčečimi očmi ali ne bo tte enega ne drugegs. Drugi kupeji ao bili »aprtl, ttv ds ljudje so bUl notri In so jI »torej nI bilo treba ničesar batí. de malo Je poatala na hodniku, potem je pa stopils v kupe. e NI pogledala na Mico. 8top|. la je k oknu In gledala v svetli somrsk zimske noč L Zdaj pa adaj so se kakor Čudovite zvezdice v šole mimo okna Iskre, sdaj pa »daj so se zasvetili kupi sve-šega snega, adaj ps zdaj Je vse skupaj »stri oblak lokomotivi-nega dima, kakor da se je vse •kupaj izgubilo v praznino, slišati Je bilo Ia še gluh ropot koles ia žvenket vagonskega še-katja. — No, ste spremili svojega znanca? — je vprsšal mož na po. mi — Saj ni moj znanec, — je odvrnilo dekla, ne da bi se obrnilo od okna. — Kako da ne? —- Je mar potrebno, ds je vsak s komur govoriU, vaš znanec? — Tako je. Prav gU dejali. Do Moskve je še daleč. Pojdite sem gor k monl. Dekle je ostrmelo. Tako je bilo zmedeno, da niti nI vedelo, kaj naj prav za prav odgovori, kar Uko Je vprašalo, čeprav Je bilo slišalo: — Kaj? — Sem gori k meni pridite, ležala bova ki kramljala — Ali ste zraorell ? — Kaj bi norel? temo prepričati sem se hotel, če ste v resnici Uki, kakor je sklepati po vaših besedah. Kakor vidim, vss je treba samo malce počesati. pe postaneta tisto stara po. deŽeUka gospodična, ki se je sicer bela greha ia očeta i mamo vred, toda v tem je bila tudi njena logika; pri takih, kakršna ate vi, pe niti no veš, če-•a m prav za prav boje? Taka kaše, da se nikdar ni noči znaj-ti ■ Molčati bi morala prav za prav ia oditi it kupeja. Tedaj pe je mladi mož sam skočil s police. Srce jI Je zaata-lo ob misli, kako m ji bo vsak ¿as približal, toda on tega ni sto- ril. iNe da bi izpregovoril besedico, je odšel U kupeja. H Dekle je bilo užaljeno kakor otrok, ki so ga okregali in __ potem niti ne zmenijo več tanj. Ta človek jI Je posUl še bolj zopem. Očividno Je to navadna žival, kakršnih je dosti In ki gledajo na žensko samo s živalskega stališča. Vseeno mu je, kak-*na Je ženska: zdaj ta, čez eno uro druga. Potem, ko se je se-znanila s študentom, ki J« bU pravkar odšel. Je apoznala obe strani moške duše. Ena Je biU poosebljena v tem. aubjekt* Dva moška sU bila pravkar i*>l<'g nje, toda med njima je zijalo brezdno. Eden Je imel pravo človeško dušo, preprost je bil, čist in sanj so bile seveda gfev-no njena človeška svojatva, to, čemur so prej dejali duša. Jn kaj je mogla čutiti napram temu človeku, če ne najneftnejše simpatije? DrugI Pa je bil predrzna, ail-na žival. Prva beseda, ki je Je bil i spregovori I z njo, ni bilo nič drugega, nego najbolj žaljiva nesramnost In nekaj reUtivne-ga ia morda je zanj to povsem naravno. Toda biat/a to kor ne (spremeni. Enega sa bo spominjala s — *no*Jo ln toplino, drugega pa s studom. VraU so sa odprla, on je vstopil, in dekle ja a neprijetnim občutkom nemira ia »trahu /aelišalo. kako je obrnil kljuko b »spri vrata. M Takoj nato pa je pomisliU, da prav za prav ai Uko ubogo bitje, naj ji le poskusi kaj storiti, mu že pokaže. On pa ji ni dejal niti besedice, lahno kakor mačka je skočil na svoj prostor in legel na hrbet, s roko pa si je zasenčil lice. Zoperno ji je bUo, da Ji je takole predi tal lekcijo ki da je zdaj očividno zadovoljen a svojo pametjo in z vsem, kar ga postavlja nad njo. Mimo tega jo je silno jezilo, da ji je pokvaril čudovit vtis, ki ga je povzročilo srečanje s tem ljubeznivim mladeničem, kaj vsako sekundo je z neprijetnim čuvstvom v srcu čutila njegovo prisotnost in v misliti zbirala izraze, ki bi jih bilo treba reč temu neumnemu, ošabnemu živinčetu in ki bi se ga tako prijeli, da niti jezika ne bi več iztegnil. ■Stekle je odšlo od okna, si na spodnji klopi postlalo s pie-tom, za podzglavje je izvleklo blazino In leglo. Komaj je bila zaprla oči, že jfli je spet strahoma odprla, zakaj začula je, da je oni zgoral spet skočil doli. Pred njo je sUl mož v vojaški uniformi. — Nu, kaj bo, ali bo med nama mir ali vojna? Le kar ležite, saj se vas še doUknil bom, visoka gospodična. Dekle je zares hotelo posko-' čiti in tsko bi bilo morslo prav za prav storiti: vsUti in oditi na hodnik, toda po njegovih be-seddh o visoki gospodični je že nekako iz samoljubja osUlo — Kaj imate tu opraviti visoka gospodična? Cemu ste tako neprijazni z menoj ? — je dejal mož v vojaški uniformi, sedel poleg nje na klop in si gladil kolena v tesnih ovoj kali. — Zato, ker je vaše vedenje nasproti ženskam živalsko, žaljivo. — Vi potemtakem cenite osebnost po njenem vedenju nasproti ženskam, ne pa po tem, kar prav za prav v resnici je. — Ni mi čisto jaano, kaj hočete s tem reči, — je dejalo dekle ironično. — Kaj vam ni Jasno? Tale študentek, šlevica, ki ni mogla braniti vaših pravic do prostora v kupe ju, je bil deležen vaših simpatij zaradi svojega lepega" vedenja nasproti ženskam Jaz pa nisem tak. Jas ne morem potovati t takim dekletom, ka krilno ste vi, ne ds bi pri tem kaj čutil. Dekle ga je poslušalo in občutilo nevšečnost svojega položaja: on je govoril Uke reči, ona pa je ležala pred njim na hrbtu. Da bi vsU1a, ko je bil zamujen pravi trenutek, je bilo malce nerodno, poleg tega pa je preglasno fejaviU, da primera z visoko gospodično ni prišla na pravi naslov; pokazati mu hrbet, •e spet ni spodobilo in bi si to Ishko po svoje rszlagal. Ce pa leže na bok z licem proti nJemu, bo to kajpak še najbolj nespodobna poza. S — 6«n mar jas kriv, če me Je prirods ustvsriia kot pripre-sto, normalno iival, občutljivo za vse življenjske dražljsje? — Vsi podleži govore Uko, — je dejslo dekle, — nič si ni-ksr ne domišljujte, morda bi Imeli uspeh pri kaki visoki gospodični, me smo pa iz drugačnega testa narejene. Kdo vam Pa verjame! Dekle vidite pred seboj, samo se pelje s vami, čemu se ne bi make zabaval? Sami pravite, da ste žival in sa takega vas tudi imam Morda so na sveto ženske, ki imajo rada Šivali, Jas pa s gnusom ln studom mislim na to, kako u a-11 oni moški prvikrat vidi žensko ni* ne ve o njej, o njeni... duši, kakor so prej pravili, pa is... sili vsnjo. Kako nizkotno ja te! -7 Kako pa, da sU s tem itn-dentem takoj postsla taka prijatelja, saj ga tudi nisi pozne-la? ~ Kako si upate tako govoriti s menoj, — je dejslo dekle jjjjj1**? As «les, ko JI je bil ~ p»*tl, pusti, resno In is-kreno govorim s teboj, ti se pe puliš za obliko, - In to rekši jo Js krepko prijel sa roko ter Jo Prisilil, da je legla. — To je nekaj povsem druge-** — je odgovorilo dekle In es kar nekako mehanično pokorilo sili — U človek je 'ist In po«. Hkratu pa je pomisliU, ds vobče ne ve, kako se mora držati in da mu vobče ne bi bilo treba niti odgovoriti Njen srditi glas ustvarja nezaželjen ton odnošajev, kakršni so med dobro znanimi ljudmi z različnimi značaji. Mimo tega ji je tako naravno in brez vsakega posebnega pomena dejsl "ti", a se ji je bolj zdelo, da mora biti užaljena, kar kor pa je biU užaljena v resnici. M» Pusti to, prosim te — kaj pomeni prav za prav, čfct in pošten? Ce bi se spečala z njim, se to ne bi nič lepše končalo, dino U razlika bi bila, da bi čez mesec dni čutila do njsga prezir in mržnjo, sakaj sama bi morala iskati prostor po vagonih, povsod bi moraU biti nasmeški njegs, on bi pa mežikal in si mel roke. Iznova ga je hoteU ustaviti, ko ji je rekel "ti", toda on je temu očividno pripisoval tako malo važnosti in tako zanimivo je govoril, da ga tudi tokrat ni ustavila, Poleg toga se ji je tudi zdelo, da je na vsem vendarle nekaj* resnice. — Ce hočeš biti sodoben človek, glej življenje »globoko v o-či, globoko in realno, sakaj takšno je življenje. Dosti več boš pridobila. Nič več ne boš lažnivo in prevzetno užaljena, ljudi ne boš več ubirala iz svojih nebeških višav. Tisto tvoje mar-meladno devištvo, ki ti je navzlic tvoji rdeči ruti osUlo od babice, sedi v tebi in <čaka na pripravno priliko, da bo lahko užaljeno ali pa da bo vsaj videti, kakor da je užaljeno. — Saj ti prav sa prav nisem tako zopem, kakor bi ti to rada na zunaj pokazala. Deklica je na mah videla, da še zmerom drži njeno roko svoji, sdrznila se je in mu jo iztrgala. Vojak se je nasmehnil. — Po nepotrebnem se me bojiš. Naravno se mi zdi, ds sedim ti» pri tebi kot moški, t. j., da govorim tako enostavno in odkrito, kakor se spodobi. In nič več. Od mojega razgovora ti bo ostslo mnogo več resnice in izkušnje, kakor od sentimentol-fl«gs, prijateljskega pomenkovanj* s tem študentom. Dekle je molčsJo. Vsa oUjšana je pomislila, da si ns bo dovolil nasproti njej nobene nesramnosti in da ji ne bo treba klicati na pomoč. — Zelo sem vesel, da sva se srečala. Vedel sem, da te ukrotim. Zakaj vse, ksr govorim, vss to js resnic* in ti čutiš, da je resnica. —- .Resnico je moči govoriti tudi brez nesramnih besed, — Je odvrnilo dekle. — Saj nisem dejal nič nesramnega, to si le U tsko razume-Is, ker ne moreš gledati na vse enostavno in realno, temveč 1 nekakega krepostnega stališča. Pusti besede "nravno in nenra-vno", pusti svojo "žival", pa boš videl* koliko prijetnejši bodo tvoji odnošaji do moških in koliko več boš imela od toga. Evo, smo že v Moskvi. Vstal js in stopil ns hodnik. I Dekle je tskisto vstalo, vzelo Plet in s police loovčeg. Potem je stopila k oknu, se ustavil® in To js izpregovorila s srditim ¡g ^omaihS delavnic, po tako doli? tem boij svetle, u ' S*** /krnila da je paglavec in neon, MahiH^ neuinneK* otr Menenično je potegnil« PO ustnicah, dolgo aedtk tof^la s slepil **«eče hiše, vogale J, graje. Kaj se je zgodilo z „k <*rzen moški jo je rs* pa ni mogla brsniti svoj SaJ ni, da bi o tem le premišljevala. Toda, sil ga res nikoli več ne bo • (Prijaznega študenta « ni spomnila, mehanično *nila is ižepa listek t ni naslovom in «a vrgla v 1 (ZOUSO.) 23,000 praznik hotd Gospodarska blaginj« mest zavisi v obHni m« od tujskega prometa. 1 prav dobro zavedajo n stolnice, ki se trudijo, k vabile čimveč tujcev k m Je tujski promet tisti ¿in Poživljs ritem velemest, naša tudi svežih silvdena tok in delo množice. Psris, ki je tujsko-pn mesto v najboljšem pome sede, beleži v zadnjem ¿1 lostne skušnje v tem pra 'Parizu imajo 28,000 hofc v njih 700,000 sob, ki m skoro popolnoma prana, deni so le najboljši hote« di ti Uko pičlo, ds spbh «oče govoriti o kaldiML skem prometu, ker prasi tudi v njih prekašajo štev danih apartmentov. Pari v teh časih gospodarski aije tdsžijo samo z mial ss v pogledu tujskega p tudi drugim mestom na skem kontinentu ne godi V JUGO SLAV PNIM Hmn Na Hitrem SupraiM h PARIS I 24. MAR.—18. APft—11. CHAMPLAI 1. APRILA—22. 1LEDE 29. APRILA—27, ZsBsm ssss v «as kraji cfreneh 806 N. MICHIGAN AVI, ISS 8. Thlvd 8U Mil ■ Ali ste «Pmvsls'? PodpirajU TISKARNA S.N.P SPREJEMA V8A t fokarsko obrt »padajoča Tiska vabila sa vssslics In shods, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, kr slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jesika ia< VODSTVO TISKARNI APELIRA NA & N. P. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojasnila 1 ** utfjrto M. pm mu .P.J. PRINTER SN74I Sa.