Stev. 216.
Patfi&inl franko v dr2avi SHS.
V Liubliani« ¥ torek 23. septembra 1919.
Let®
iU.
Izhaja ravan nmfalj la premikov vsak de« opoiuan.
DredniStvo Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. C/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod« pit uti, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrač«.
(m arati: Enostolpna petifc. n-tiica 75 vin., pogojen prostor l’25v; razglasi ia posiano vrstica po 1*50 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
dlasli® lugosf av. socii&ino - d@mokra!Sin@ stranke.
PosanaiRa Stev. sUtno ——	40 «E»arJetf. ——
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dem /a
celo ieto 72 K, za pol leia 36 K, za celit ie!a 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo ceio ie?o 77 K, za ostalo tujino in Au.ei:uo 84 K.'— Reklam reje za list so poštnine prosto.
Upravniilvo je v L.ubtjani, Frančiškanska ulica St. G L, Učiteljska tiskarna.
Tfeiefonstia it 31.%
Jr. Lotrič:
Misli o šolstvu.
I,
Slovenci 'dobimo univerzo v Ljubljani. Tozadevni zakon je pravomo-čen. Prvi profesorji so že imenovani. Gradimo si trdnjavo naše mlade vede. ognjišče naše kulture. Glavna Pogoja znanstvenega napredka sta: popolna svoboda znanstvenega raz-iskavanja in plemenito tekmovanje na polju vede.
To tekmovanje pa se razvije le tedaj blagodejno, če je na razpolago več znanstvenih središč, ki tvorijo obširnejše polje, kjer se morejo razviti in uveljaviti razni učenjaki. Pomanjkanje znanstvenega tekmovanja in preozki delokrog znanstvenega raziskavanja so posebno občutili Cehi, dokler so imeli le eno vseučilišče. Sedaj bomo imeli tri (Praga, Brno, Bratislava). S tem bo izpolnjena vroča želja češkega znanstvenega sveta, ki je do sedaj tako pogreval obširnejša polja znanstvenega ‘ekniovanja in raziskavama. Sedaj ;io šele dana ugodna prilika češki vedi, da se razmahne. In čez neka! let »omo že videli velikanski napredek peškega znanstva, priče bomo čudežev, ki jih bo delala češka veda. Sa-Jovi češke kulture bodo tudi nam v 3i-id.
Z ustanovitvijo ljubljanskega vse-ličlilča bomo imeli tudi Jugoslovani :^,,verSHSte“ so zaenkrat še ne-
rue čp’ p "e d(7 Z* sedai ne sre
•	V0J *?o izpopolnil vse.
Ifu f. r«10, ?a, ni^110 Ve^ znanstve-iin si ediSc ,ki bodo med seboj tekmovala in se izpopolnjevala v medsebojni tekmi. Na&i znanstveni krogi bodo imeli na ta način lepo priliko, da nam ustvarijo kulturna ognjišča, od koder bodo šli blagodejni žarki vede ha vse strani, od koder se bo širila izobrazba med ljudstvo. Visoke šole nam bodo Sele ustvarile zuastvo, dvignile kulturni niv6 trošenega naroda in mu priborile polagoma upoštevanja vredno mesto v družini kulturnih narodov. To mesto Pa nam bodo priborili naši znanstveniki le tedaj, če jim bo dana prilika razvoja in medsebojnega tekmovanja. Mogoče pa je to le tako, če »mamo več visokih šol, široko polje ta znanstveno delo. S tem Je popolnoma utemeljena potreba več vseučilišč. Vsi tozadevni protiugovori so brezpredmetni.
r Zagrebška univerza je bila dose-dal le tvornica za praktične poklice. Vzgojila ni že niti enega moža, ki bi ti bil pridobil upoštevanja vredno mesto v mednarodnih znanstvenih krogih, čeprav to vseučilišče obstoja že nar desetletij. Kar imajo Hrvatje svetovnih učenjakov, so bili vzgojeni
po tujih visokih šolali, delovali so v tujini, pisali večinoma v tujih jezikih. Predaleč bi nas privedlo natančno razinotrivanje o vzrokih, zakaj se ni mogel dvigniti znanstveni niv6 zagrebške univerze. Hrvatje so vendar od narave tako nadarjeni. Imajo staro upoštevanja vredno kulturo. — Ne smemo pozabiti, da je iz tega naroda izšla v davnem srednjem veku tista velika borba za pravo krščansko kulturo, ki nam je poznana pod imenom »bogomilstvo«. To gibanje je temeliilo na čisti ljubezni do bližnjega. Slo je preko domačih mej. Vplivalo je na italijanske Patarene, francoske Albingenze in Vakienze in druge tem sorodne verske sekte. Nauki teh sekt so vplivali na Wicliffa, ta na Husa. Husu je sledil Luter. Bogomilski duševni pokret je bil zarodek puritanizma, husitstva in protestantizma. To so bila etična in zaeno ekonomska gibanja, kvas modeme Evrcpe. katere civilizacija je dolžna tem Idejam največ hvaležnosti. Več-nolepa dubrovniška kultura je tudi še odsev kulturne veličine bogomil-stva, ki Je imelo svoje najmočnejše korenine v Bosni m Dalmaciji. Morda se bo našel kak hrvatski in kak srbski separatist, ki bo skušal ta velepomembni kulturni pokret* predstavljati kot specifično zaslugo svojega plemena. To bi bila pač le blasfemija bogomilstva, ki je ustvarjalo prvi resni temelj popolne združitve vseh Jugoslovanov. Ta pokret so zadušili rimski papeži s pomočjo križarskih vojsk, v katerih so se proti boRomilom posebno odlikovali Madžari. (Najnovejše podatke o bogomll-stvu je priobčil v letošnji »Jugosla-venski Njivi« dr. D. Prohaska, in sicer v št. 18. in 28. pod naslovom: »Bogomilstvo i boljševizam« ter »Husiti i bogomili«).
Tudi na Slovenskem se dobijo nekateri ljudje, ki nosijo zelo ošabno pokonci glave, ki so zaljubljeni v vsako vrstico, ki so jo katerikrat napisali. To so zopet naši kulturni separatisti. Kar je hrvatskega, prezirajo, kar je srbskega, jfm je vse preveč primitivno. Toda proč z megalomanijo! Hrvatska kultura je vendar precej višja od naše, le poznati jo je treba.
Navedel sem le en slučaj o hrvat-skem kulturnem razvoju, ki je pa tako mogočen in svetoslavnega pomena, da bi *e največji in naibolj civilizirani narodi ponosno trkali na prsa, če bi njihova kulturna in socijalna zgodovina obsegala tak duševni pokret kot je bil bogomilski. In narod, ki Je dal svetu tako gibanje, je go-
tovo sposoben, da si ustvari najvišjo kulturo, ki je sploh dosegljiva.
Zagrebško vseučilišče do sedaj ni obrodilo pomembnih znanstvenih sadov, kot bi človek pričakoval, ki pozna sposobnost hrvatskega plemena tn njegovo kulturno zgodovino. Tozadevni vzroki tičijo v večnih vojskah, ki jih je hrvatski narod navadno bojeval za tuje interese, v razko-sanosti njegovega teritorija na razne države in dežele, v njegovi odvisnosti od Budimpešte in Dunaja, v korupciji in protekciji, ki je vladala v Banovini, kamor se je zavlekla iz sosednje Madžarske. Razvoju zagrebške univerze pa je gotovo tudi zelo škodoval vpliv katoliške cerkve, ki ga je imela na ta zavod. Ne smemo pozabiti, da v Banovini še danes velja konkordat, pogodba, katero Je sklenil leta 1855. Franc Jožef I. s papežem Pijem IX. Ta, takoime-novana slavna pogodba, med sveto stolico in absolutnim vladarjem avstrijskega cesarstva, je zagotovila katoliškim cerkvenim krogom velik vpliv na šolstvo. Člen V.—VIII. konkordata urejuje razmerje katoliške cerkve do šole. Po teh določilih mora biti ves pouk na Javnih in zasebnih šolah v popolnem soglasju z nauki katoliške cerkve. Škofje imajo pravico nadzorovati tozadevno ves pouk v šolah. Višic diecezne šolske nadzornike imenuje sicer cesar, toda na škofov predlog. Učitelji narodnih šol za katoličane so podrejeni cerkvenemu nadzorstvu. Vera vsakega učitelja mora biti nad vsak dvom vzvišena, Kdor se tozadevno le naj-manje odstrani od prave poti, izgubi svoje mesto. Na srednjih šolah, katere obiskujejo katoliški učenci, smejo biti profesorji le katoličani. Profesorje veronauka nastavljajo in odstavljajo škofje sami. Profesor na te-ologični fakulteti more postati le tisti, katerega spozna škof kot za to sposobnega. Profesor kanoničnega prava na juridični fakulteti more postati le tisti, o katerem izda škof dobro mnenje glede njegove vere in poučevanja. Član IX. omeniene pogodbe se tiče cenzure, škof ima pravico označiti katerokoli knjigo kot škodljivo in nevarno. Dolžnost vlade pa je, da z vso svojo močjo prepreči razširjanje take knjige v državi.
Konkordat izroča šolo na milost in nemilost katoliški cerkvi. Istotako svobodo vede in znanstvenega raziskavanja. Vsako znanstveno ali katerokoli knjigo, katero smatra škof za škodljivo, mora vlada prepovedati in preprečiti njeno razširjanje.
(Dalje prih.)
Mii! ii nam miri
Rešitev reškega vprašanja. — Sporazum!
I.PU. Ttst, 21. Včerajšnja »L’ Eca Nuova« poioča iz Rima z dne 18. t. m.; Sporazum, ki ga je Tittoni dosegel s Ciemer.cearjem in Lloyd Georgem, izraža v g!avnem naslednja formula: »Frarrija in Anglija priznavata ital;iansko suverenost nad mestom Reko ter prepuščata zvezi narodov nalogo, upravljati re-ško pristanišče.« — Kakor se zatrjuje, je ta sporazum delinitiven; vendar se v njem ne govori prav nič o usodi ozemlja, po k.v.erem teče železnica Reka-Trst s svojim križiščem v St. Petru na Krasu. Zadnja formula, o kateri je lilo slišati glede tega ozemlja in o kateri se doztiava potem indiskretposti, da je bila sklenjena pri pogovorih v Clairfontain-su, določa, da se isitnovi svobodna država, ki bi je upravljala nekaka •mešana vlada pod raczorstvom zveze narodov; nastala bi torej vmesna država, po čije oztn-Ijii bi pa mesto Reka, dash avne Je sedaj politično pripojena Italiji, ne h-ielo nobene ne-posreJne teritorijalne zveze z Italijo, razcn ako se hoče smatrati za tako zvezo ozek pas ozerrlja brez železnice, kf se vleče cb cball. Ako bi izbruhnil kak mednarodni konflikt, bi imela Italija pravico, da vojaško zasede to državico. Dejstvo, da so se ameriški delegati, ki so še navzoči v Parizu, načelne izjavili za rešitev, dogovorjeno med Tittonijem, Cle-menceatvitm in Lloyd Georgem, ter ie celo priporečili predsedniku Wil-sonu, upravičuje naziranje, da bo rešitev obstajala ravno v ustanovitvi vmesne države na ozemlju med Volovo hi St. Fetiom.
Ustanovni zbor nemške socijalne demokracije v Čehoslovaški.
(Nadaljevanje.)
V	uvodnem govoru Je sodrug
S	e 11 g e r opozarjal posebno na to, da se sedaj od strani Cehov zahteva, da naj češki Nemci priznajo čehoslo-vaško republiko. Nam gre za to, da ne bo noben narod vladal nad drugim, kakor se Je to godilo v bivši Avstriji. Ko dobimo vse pravice, in ne pobeljene liste in brošure, se bo Cehoslovaška od vseh in do vseh sama priznala. Češke sodruge ozo-zarjam na besede enega naših največjih, ki je padel v začetku vojne, na Jeana Jaurčsa. Rekel je v svoji najslavnejši knjigi: »Najgroznejše v vojski je, da mora vsak posameznik, si izbrati ali svobodo ali domovino.
Ti, ki v vojski podležejo, izgubijo svojo domovino — oni pa, ki zma-gjo izgubijo svojo svobodo«. Ml Nemci sudetskiii dežela smo izgubili domovino. Cehi svobodo. Izgubili so jo zajedno s proletarci Francije. Anglije,'Italije, nad koiimi zmaguje danes imperijalizem. Obvladani so od vojaške sile in videli smo, da veo velja beseda generala Focha, kot na volja Clemenceaujeva in Lloyu Ge-orgeja. Angleški, francoski in italijanski sodrugi že vidijo, da so_ izgubili svobodo, in zalo se združujejo, da si jo zopet pribore. Tudi češki sodrugi naj se pridružijo temu boju za svobodo in kmalu pride ura, po kateri mi nemški proletarci z vsenf svojini srcem hrepenimo, srečna ura, ko bomo mogli v eni vrsti roko >s roki bojevati svoj boj za skupni ciU„
Po pozdravnih govorih ss. dr. r« Adlerja in A. Poppove je bila brez debate sprejeta rezolucija, s katero, se ustanavlja nova stranka. Rezola-cija povdarja, da izjavljajo zaupnik? nemškega proletarijata na Cehosio-vaškem — ne glede na odločite^ brutalne sile onih buržoaznih razredov, ki so zgradile nov absolutistični zistem kot podlago novili državnih razmer v Evropi, — da set čutijo eno z delavskim razredom Nemške Avstrije in da ostanejo vi duhu in čutu za vedno združeni £ njo. Zbor pozdravlja zastopnik* nemškega proletarijata na Slovaškem, ki dvigujejo ne oziraje s$ na vse nasilje, vojaško diktaturo hj izlemno stanje ponosno prapor s«n cijaiizina. Stranka bo vstopila v H« lr.ternacijonalo. Za strankino Časopisje je priznanih. 22 listov, met njimi 9 dnevnikov.
Nato je referlral sodr. Kreibisch C strankinem programu in predlagal tozadevno rezolucijo, ki pravi medi drugim: »Stranka stoji na temelju znanstvenega socijalizma, ustanovljenega od Marxa in Engelsa, in onih' načelnih in taktičnih nazorov ki so. izraženi v hainfeldskem. erfurtskenu in dunajskem (1901) programu. CilS stranke Je odstranitev kapitalističnega gospodarskega reda, in uresničenje sociializma. Sredstvo k temu !e razredni boj«. Rezolucija govori na to o razmerah, nastalih vsled svetovne vojske, o brezposelnosti, draginji in o sredstvih proti temu. Prdk letarijat se mora posluževati izkušanega starega programnega strankinega programa, da uporabi vsa načelna, prirojenemu, pravnemu mišljenju ljudstva, odgovarjajoča sredstva. — Demokratična republika brez vsakih osebnih, političnih in go« spodarskih omejevanj Je ugodna za razredni boj. Neposredna naloga stranke Je pridobiti proletarijat — i manuelne i duševne delavce, in tudi
LISTEK.
GLAD.
Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)	,	,
»Potem Je stvar drugačna,« sem 0eJaJ. »Počakajte tukaj par minut, prinesem vam nekaj denarja, par vinarjev.«
V	največji naglici sem se napotil navzdol, na cesto, kjer je stanoval v drugem nadstropju zastavljalec; sicer pa nisem bil še nikoli pri njem. Ko sem bil v veži, sem slekel urno svoj telovnik, ga zvil in del pod roko; potem sem se napotil po stopnicah in potrkal na budo. Pozdravil sem in vrgel telovnik na pult.
»Poldrugo krono«, je rekel mož.
»Že dobro«, sem odvrnil. »Ako bi mi ne bil nekam preozek, bi ga seveda ne oddal.«
Dal mi je denar in zastavni listek in jaz sem se napotil nazaj. Ta stvar s telovnikom je bila pravzaprav sijajna misel; ostalo mi je še denarja za obilen zajtrk in pred večerom bo moja razprava o zločinih bodočnosti dovršena. Kar takoj se mi je pričelo videti življenje v prijaznejši luči in tako sem pohitel k možu, da se 8a iznebim.	’	' '	'"	'
»Prosim!« sem rekel. »Me veseli, da ste se obrnili do mene prvega.«
Mož je vzel denar in me pričel meriti. Kaj pa je strmel vžme pravzaprav? Zdelo se mi je kot da opazuje zlasti kolena mojih hlač in bilo mi Je dovolj njegove nesramnosti. Ali je mislil, da sem resnično tako reven, kot sem bil videti? Nisem li malone že pričel članka za deset kron? Sicer pa me ni bilo strah bodočnosti;
o,	jaz sem kuhal v mnogih loncih! Kaj Je torej brigalo tega tujega človeka, ako sem mu ob tako krasnem jutru dal majhno napitnino? Pogled tega človeka me je srdil in sklenil sem, da mu podelim ukor, predno grem dalje. Skomiz-gnil sem z rameni in dejal:
»Prijatelj, vi imate to grdo navado, da buljite ljudem na kolena, ako prejmete od njih krono.«
Nagnil je glavo nazaj čisto ob zid in ie odprl usta. Za njegovim beračevim čelom je pričelo nekaj delovati, sigurno Je mislil, da se hočem norčevati iz njega, in je vrnil denar.
Zatepta! sem z nogo in zaklel, naj si obdrži denar. Kaj je mar mislil, da sem hotel ves ta onga. zastonj? Mogoče je, da sem mu celo dolžan to krono; jaz se spominjam starih dolgov; on stoji pred človekom, ki je poštenjak do nohtov. Skratka, ta denar je njegov ... Oh, kaj bi se zahvaljeval! Veselilo me je. Adijo!
Šel sem. Končno sem bil rešen tega na-kaznega mučitelja. Bil sem brez ovir. Spet sem se napotil po cesti navzdol in sem obstal pred irsovino. z živili. K oknu so ležala Jedila- nako-
pičena. Sklenil sem iti notri in si vzeti nekaj za na pot.
»Kos sira in en kruh!« sem rekel in vrgel svoje pol krone na mizo.
»Kruha in sira za vse?« Je ironično vpra-Šala ženska, ne da bi se ozrla vdme.
»Da, za vseh petdeset vinarjev,« sem odgovoril.
Prejel sem, kar sem zahteval, voščil stari, debeli ženski skrajno uljudno dobro jutro in se Jaderno podal naravnost na grič, proti grajskemu parku. Poiskal sem si klop samo zase in sem pričel hlastno zavživati svoj provijant. Kako je to dobro dčlo! Bilo je že dolgo tega, kar sem zadnjič tako obilno zajtrkoval in polagoma me je prevzel isti nasičeni pokoj, ki ga občuti človek po dolgem jokanju. Pogum mi je rastel mogočno: nič več mi ni zadostovalo, napisati članek o kakšni tako enostavni in samo-obsebi umevni stvari kot so »zločini bodočnosti«, ki jih je sploh vsak lahko uganil, da, v svetovni zgodovini kar enostavno prebral; čutil sem se kos večjemu naporu, objelo me je razpoloženje, da bi lahko nadvladal vse težkoče. Odločil sem se za razpravo v treh odstavkih o »filozofskem spoznanju«. Seveda bi se mi ponudila priložnost, da neusmiljeno raztrgam nekaj Kantovih sofizmov... Ko sera izvlekel vse potrebno za pisanje in hotel pričeti s svojim delom, sem odkril, da nisem imel več svojega svinčnika; pozabil sem ga pri zastavljalcu; ostal je v telovniku. • - * ' r'' ’
Bogami, kako je šlo vse narobe! Zaklel sem parkrat, vstal s klopi in se napotil semin-tja po stezah. Povsod je vladala tišina; daleti tam pri letnem dvorcu kraljice je vozilo par pestunj majhne vozičke semintja, sicer ni bilo nikjer videti Človeka. Ves sem bil srdit in sem! kot brezumnež tekal pred svojo klopjo goriin-doli. Kako narobe mi je šlo na vseh koncih Iti krajih! Članek v treh odstavkih je moral propasti iz enostavne okolnosti, ker nisem imel v žepu niti navadnega svinčnika za deset vinarjev! Kako. če bi se zdaj vrnil v zastavMalnico in si dal vrniti svoj svinčnik? Potem ie bilo še vedno dovelj časa, da dovršim dobršen del, predno bi izprehajalci preplavili ves park? Saj je tudi lahko toliko zaviselo od te razprave o »filozofskem spoznanju«; nemara sreča mnogih1 ljudi _ kdo bi to vedel! Dejal sem si. da bi nemara lahko donesla pomoči marsikateremu1 mlademu človeku. Ako sem stvar prav preudaril, ob Kantu se nisem hotel izpodtakniti; temu bi se dalo izogniti, treba mi je napraviti samo neopažen ovinek, ako načnem vprašanje o času in prostoru; za Renana pa pač nisem hotel tega tvegati, za starega župnika Renana ... Bodi kakorkoli, članek tolilrh in tolikih kolon ie bilo treba napisati; neplačana stanarina, dolgi pogled gospodinje, ko sem Jo bil srečal zlutraj na stopnicah, vse to me je mučilo ves dan m se javljalo celo v mojih veselih u^h, ako uh sicer ni težila nobena bridka misel. Temu sem moral napr aviti konec. Urno sem zapustil pavk, hoteč dobiti od zastavljavca svoj svinčnik.
one, Kojih’ proletarsko eksistenco zakriva malo imetje produktivnih sredstev, — in tako s tem pridobiti tudi večino prebivalstva za socljalizem. Nasilno gospodovanje buržoazije bi pa moralo proletarijat prisiliti, da seže v potrebi tudi po nasilju. Diktature manjšine so obsojene k poginu. Gospodovanje proletarijata more biti
—	k?,kor pravi Marx — le gospodovanje velike večine v prospeh velike večine. Stranka je mednarodna in je trdno prepričana, da nastane iz ostankov vsled vojske razbite in z ustanovljen jem tkzv. tretje Internacionale razcepljene Internacionale nov stvor, ki združi »razredno zavedni revolucionarni proletarijat celega sveta v celoto, ki bo zmožna za boj. — Do prihodnjega zbora naj predsedstvo predloži strankini program.
Po daljši, stvarni debati je bila sprejeta predlagana rezolucija. Predlogi, ki priporočajo, da se naj po-služi stranka ruskih metod, so bili proti nekaj glasovom odklonjeni. — Sklenjeno je bilo, da se stranka ostro zavzame »proti sprejemu češke Klo-fačeve stranke (nar. socialisti) v Internacionalo. (Konec prih.)
Kongres francoskih delavskih organizacij.
LDU. Pariz, 21. (DunKU.) Listi poročalo iz L vena: Kongres delavskih organizacij se je včeraj zaključil s sprejetjem prcg.ama, ki ga je predložilo načelstvo, potem ko je večina kongresa tiia očobrila dan po-piej splošno poMtiko vodstva kongresa. Program zahteva popolno iz-premenibo družabnega reda z glav* nun cilicm. da izgine današnja oblika razmerja dtlodaja'Ca do delojemalca. Kongres priznava, da je treba dvigniti produkcijo, toda le s pogojem, da se hkrati popolnoma priznajo pravice, ki inirajo iz dela. Delo s3 mora oprer.titi spon sedanjega sistema. Industrija, železnice, paroplovstvo, rudniki, vodne sile in kreditne organizacije se morajo nacionalizirati. in sicer pod nadzorstvom dveh edino merodajnih čini* teljev, namreč producentov in kon-sumentov, ne pa države. Kot sredstvo v dosego teh ciljev priporoča kongres splošno stavko, priznava samoodločbo narodov. Izraža svoje simpatije rnskt revoluciji ln protestira proti po? tila n la čet In voluega tna-terliala na Rusko (er zahteva dvlg-nlonle blokade. Kongres pooblašča vodstvo, da s pomočjo mednarodnih stavk prepreči akcllo proti ruski revoluciji, in zahteva, nai se Sklene tnlr z revolncljonarno Rusijo. Organizacije kongresa naj se razširjajo z ustanovitvijo gospodarskega delavnega sveta. Ta proaram Je bil sprejet skoraj em glasno, ker se Je stališče opozicije omejilo edinole na pozicijo dHov nega sveta
Glose.
O nalogah začasnega narodnega predstavništva v Beigradu. Kakšna je bila pravzaprav naloga začasnega narodnega predstavništva, ki je bil sestavljen po medsebojnem sporazumu vseh strank cele Jugoslavije?
V kratkih besedah: Začasno narodno predstavništvo bi moralo napraviti zakonsko osnovo, po kateri naj bi se izvršile volitve ter pripraviti potrebno za konstituanto. Ali kaj Je ves čas delalo to narodno nredstav-mStvo? Ukvarjalo se je z brezplodnimi debatami In ni napravilo nlka-kih predpriprav za volitve. Nekatere meščanske stranke so zadnji čas celo sabotirale delo v narodnem predstavništvu, medtem ko si je vlada stavila v program, da izvrši vse predpriprave za volitve v konsti« tuanto in razpiše občinske volitve. Sedaj pa, ko so vse meščanske stranke uvidele, da so ubile vsako delo narodnega predstavništva, sedal kriče vse za volitvami. Ce ie to kričanje iskreno ali ne, to nam naj pokažejo ta sledeča dejstva: klerikalci in radikalci so napenjali vse svoje moči, da so .vrgli' demokrat-sko-soeijaiisiiuK) vlado, ki se je sestavila le na podlagi dogovora, da se izvedejo občinske volitve in volitve v konstituanto. Nadalje so meščanske stranke, predvsem pa srbska radikalna stranka, predlagale, da se enostavno sprejme srbski volitveni zakon, ki je po njih mnenju najmodernejši, najdemokratičneiši in najradikalnejši, pač iskreni!!! Ta srbski volitveni zakon je nanifeč v resnici najbolj reakcionaren.
Nekaj k srbskemu voHtvenenfu zakonu. Radikalci in srbski liberalci veljalo tudi v Srbiji za najbolj reakcionarne ljudi. Zdaj, ko se govori o Volitvah v konstituanto, priporočajo
V to svrho srbski volilni zakon. V tem zakonu so tudi dobre strani; B. pr. tajnost glasa je izvedena do pičice, ali vse drugo je za nič. Volil-
na okrožja po mestih so tako porazdeljena, da se volja naroda stalno falzificira. Okrožna proporcija po podeželskih okrožjih pa je brez vsake zaščite manjšin. Ali kar je najslabše, le to, da temelji ta zakon na cenzusu od 15 dinarjev. Kdor plača 15 dinarjev direktnega davka, ta ima pravico glasovanja. Na ta način so v Srbiji oropani glasovanja vsi delavci in siromašni sloji. Seveda na ta način ona za »demokratsko« razkričana srbska skupščina ni bila nič drugega, kot predstaviteljica srbijan-skih bogatašev. Če bi se v Srbiji volilo po proporcu, bi socialisti imeli 12 poslancev, medtem ko so imeli samo dva. Kaka nevarnost torej preti ljudstvu od strani meščanskih reakcijonarcev? Nevarnost, da ga ogoljufajo pri volitvah, take velikanske važnosti, kot so volitve v konstituanto, če bi se uveljavil srbski volilni zakon za celo državo, o čemur danes meščanske stranke že razpravljajo po nekaterih listih. — Mi smo že ponovno povedali, kaj mi zahtevamo. Ponavljamo še enkrat: Mi zahtevamo, da se izvrše volitve v najkrajšem času in sicer: na podlagi splošne, tajne, proporčne volilne pravice za oba spola, da se onemogoči vsaka volilna korupcija, da se volitve vrše na nedeljo in da se v dneh volitev prepove vsako točenje alkohola. Brez tega ne bo dana Hud-, stvu možnost, da voli svobodno, kakor bi hotelo.
Italijanske socialistične stranke. Notranja polemika v strankinih listih različnih tendenc se vedno močnejše odraža v tem zmislu, da bi se naj pojmi kolikor mogoče temeljito Izkristalizirali na skupnem kongresu, kjer se naf bi izdelal skupen delovni program. — Najmočnejša frakcija je t. zv. maksimalistlčna, ki proglaša diktaturo proletarijata za neizbežni pogoj družabnega preobrata. Vendar se pri vsem tem drže stališča, da se ne sme prezreti nobenega možnega načina boja, tudi ne volilnega boja, ter da za sedaj tudi ni treba opustiti parlamentarne akcije. V tem na-ziranju se loči od makslmalistov skrajni levičar Bordlga, ki pravi, da Je opustiti volilne boje in Je treba delati na to, da se buržoazlji direktno Izstrga oblast iz njenih rok. — Centralni stoje sicer na stališču, da bi diktatura bila dobra, ali se Jo ogibljejo. —- Desničarji, predvsem Tu-rati, niso nikakor protivni revolucionarni akciji, mislijo pa, da razmere za to še niso zrele. — Vse frakcije upajo, da se na skorajšnjem skupnem kongres razlike o taktičnem naziranju strnejo v eno samo.
Preganjanje socialistov v Ameriki. Predsedstvo ameriške socijalno demokratične stranke je poslalo vsem delavskim strankam in strokovnim zvezam ententnih in nevtralnih državah poročilo, v kojem opozarja na žalostno situacijo v Ameriki. V tej največji »demokratični« kapitalistični republiki sveta so biti že od začetka vojske neštevilni državljani radi političnega delovanja; in verskega prepričanja preganjani hi kaznovani, Osodbe so bile grozne::
5 do 25 let Ječe ali prisilnega dela. Sprejeti so bili »zakoni proti upo-: rom«, naperjeni proti delavstvu in njegovim strokovnim organizacijam. Na tisoče delavcev leči danes po kaznilnicah, kjer ravnajo ž njimi kot zločinci. Med njimi so tudi odlični vodje delavskega gibanja. Evsene W. Debs, ki je bil štirikrat socijalno, demokratični kandidat za predsedniško mesto, sedi danes v državni Ječi v Atlanti (Georgija). Osbojen Je bil na 10 let radi govora, v katerem ni napadal vlade, ampak špekulante. Star je 63 let, nekaj let sem je bolan, in ne glede nato mora delati dnevno
6 Vz ure v krojaški delavnici, nakar ca vsak dan zaprejo za nepretrgoma 14 ur v posebno celico. Dalje Je zaprta ga. K. Richard-0’Hareova, ki je bila tajnica mednarodnega soc. urada in mati 4 otrok, v drž. ječi v Jeffersonu (Mlss.), kjer bo presedela 5-Ietno Ječo. Viktor L. Berger, biv. poslanec, ki je bil lansko jesen znova izvoljen, je bil letos v januarju obsojen na 20 let ječe ln sedi v Leaver-worthu (Kansas). Z njim vred so bili
•	obsojeni na isto kazen ss. Tucker, pisatelj, docent in župnik; Engdahl, urednik lista »American Socialist«, Kruse, tajnik združenja soc. mladinske organizacije v Ameriki. Predsedstvo stranke zahteva, da nai se obrnejo delavske stranke in strokovne zveze zavezniških in nevtralnih držav na VVilsona. da nai poskrbi za osvoboditev političnih zločincev v Ameriki. — Ta oklic Je zelo poučen in osvetljuje razmere, ki vladajo v razviti »demokratični« kapitalistični državi trustov, in kaže Jasno, kakšna Je diktatura buržoazije in kai lahko od te »demokratične« buržoazije delavstvo tudi drugod nričakule..
Spomnite se na Tiskovni sklad!
Jugoslavija.
MINISTRSKI SVET.
•	LDU. Belgrad, 21. Pri današnji seji ministrskega sveta, kateri ie predsedoval prestolonaslednik in ki se je pričela ob 10. uri, se je nadaljevalo posvetovanje s člani naše mirovne delegacije. Seja Je trajala do 13. ure. V času, ko se je vršila seja, se je vseučiiiščna mladina, ki se Je ravno vračala s svojega shoda, sklicanega povodom reških dogodkov, ustavilo pred poslopjem ministrstva za zunanje stvari ter s klicanjem manifestirala za jugoslovansko Reko. Ob 17. uri se je ministrski svet pod predsedstvom prestolonaslednika vnovič posvetoval s člani delegacije.
DR. TRUMBIČEVE IZJAVE.
LDU. Belgrad, 21. »Pravda« priobčuje razgovor, ki ga je imel njen poročevalec s člani naše mirovne delegacije v železniškem vozu od Indjije do Zemuna. G. Pašič Je izjavil: »V Beigradu se hočemo posvetovati o našem zunanjem položaju ter se obenem tudi poučiti o stanju notranje krize. Zato mi je sedaj še nemogoče podati kako izjavo.« Dr. Trumbič je odgovoril na stavljena mu vprašanja med drugim naslednje: »V glavnem gre za člen 51. av-strijske mirovne pogodbe, ki se pa sicer tiče vseh malih držav. Govorilo se je, da se glede naše države nanaša ta člen predvsem na Mače-donijo, oziroma na Arnavte in muslimane. Odklonitev podpisa po naši delegaciji Je napravila v Parizu zelo mučen vtis. Naši prijatelji nam svetujejo, naj podpišemo. Delali bomo na to. da se ministrska kriza čim prej in čim povoljnejše reši. Ne morem še reči, bode-li prišla na vlado koncentracijska vlada, povdarjam samo. da ie složno delo vseh strank najnujnejša potreba. Za nas je merodajen samo državni interes, temu Služi vse naše delovanje.«
Zagreb manifestira za Reko.
LDU. Zagreb, 21. Včeraj v nedeljo okoli poldne se ie po skupščini, ki Je bila na vseučilišču, napotila vsa akademska omladina proti Zrimjev-cu. V dolgem sprevodu so peli patriotske pesmi in manifestirali za jugoslovansko Reko, Dalmacijo, Slo-tenijo, Istro in zoper italijanski im-fmperijalizem.
Protestni shod proti nezmožnosti parlamenta v Beigradu.
LDU. Belgrad 21. Na današnjem pjctestnem shodu belgrajskih meščanov so govorniki ostro kritizirali delovanje vlade in parlamenta, tako glede notranje, kakor zunanje politike.. Zahtevali so, da se na vsak način prepreči taka anarhija, kakor diktatura, da se Narodno predstavništvo razpusti, kakor hitro bo volilni zakon izgotovljen, ter da se razpišejo in čimprej izvedejo volitve. Shod Je bil zelo mnogobrojno obiskan ter se bo ponavljal vsako nedeljo, dokler bodo trajale take razmere.
Po svetu.
BLOKADA REKE.
LDU. Lyon, 22. (DunKU. - Brezžično.) Kakor poroča »Messaggero«, so priprave za blokado Reke na kopnem In na morju končane. Reški narodni svet je sporočil, da je mesto za tri mesece preskrbljeno. Gene-ralštabni šef generala Radogtte, polkovnik Sizitianf, je imel dolg pogovor z d’Annunziem.
Nttil obsoja d*A:munzla?
LDU. Pariz, 21. (DunKU. - Brezžično.) V soboto je bila v Rimu važna seja zbornice, ki je razpravljala o dogodkih' na Reki. Ministrski predsednik Nitti je ostro napadal povzročitelje reških dogodkov, ki kompromitirajo Italijo napram zaveznikom in to v trenotku, ko potrebuje Italija tako nujno mir in ko mora Italija vse storiti, da pridobi zaupanje in kredit inozemstva. Težko mi bo, je rekel Nitti, opravičiti se pri zaveznikih. Pozdrav, ki ga pošiljam zaveznikom, je prisrfinejgl kot le kdaj. Nitti je končal z izjavo, da bo uvedel strogo preiskavo in da bo z vso strogostjo nastopil proti vojakom, ki se v 14. dneh ne vrnejo k svojim krdelom. Izjava ministrskega predsednika je naredila na vse politične kroge globok vtis.
PREMOGOVNA KRIZA V AVSTRIJI.
LDU. St. Germain, 21, (DunKU.) Na noto, ki jo je državni kanceiar dr. Renner naslovil na predsednika mirovne konference glede premogovne krize v Avstriji, je predsednik Clemenceau izročil konzulu Mayer-hauserju aoto, da io izroči državne-
ie vesti,
mu kancelarju v kalerl naznanja, da je vrhovni svet razmotrival vprašanje in sprejel poročilo predsednika premogovnega komiteja Loucheurja. Loucheur je naročil komisiji v Moravski Ostrovi, naj stori vse. kar ji je mogoče, da preskrbi Avstriji premog.
Dunajska cestna železnica stoji!
LDU. Dunaj, 22. (DunKU.) Včerajšnja popolna ustavitev prometa na dunajski pocestni železnici je že včeraj kazala katastrofalne posledice te odredbe. Danes bo učinek še večji, posebno vsled močnega vetra in dežja, ki je včeraj začel padati. Doslej se mir in red nista kalila. Listi doznavajo, da bodo oblasti, ako bi ustavitev prometa trajala še nekaj časa, razmišljale o uvedbi zasilnih prometnih sredstev, kar pa gotovo ne bo mnogo pomagalo.
Ministrska kriza na Riimunskent.
LDU. Pariz, 21. (DunKU.) »Ex-celsior« javlja iz Basla. Maniu je dobil nalog, da sestavi novo romunsko vlado.
GENERALNA STAVKA V LOTA-RINGIJI.
LDU. Metz, 21. (DunKU.) Agen-ce Ha vas javlja: Vsi delegatje lota-ringijskih strokovnih organizacij so sklenili, da se bo generalna stavka železničarskih in premogovniških delavcev pričela dne 22. septembra. Kovinski delavci so se izjavili solidarnim z rudarji in naznanili, da bodo v nekoliko dneh pričeli stavkati.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
LDU. Pariz, 21. (DunKU.) Ternps poroča iz Londona: Pod vodstvom, Hendersona stoječa zveza železničarjev, ki šteje 50.000 članov, je začela stavkati. To je po 15 letih prva stavka te zveze, ki zahteva povišanje mezde.
Dolga rudarska stavka.
LDU. Pariz, 21. (DunKU.) »New; Vork Herald« poroča iz Chicaga* Po dveh mesecih se je končala stavka rudarjev, ker so ugodili njihovim zahtevam.	i
Zima ua Angleškem.	j
LDU. Pariz, 21. (DunKU.) »Dailv Mail« poroča iz Londona : V nekaterih krajih na Angleškem je včeraj padesl sneg. Toplota je v dolini reke Thames padla na 3° nad ničlo. Tudi v Parizu se je izpremeniio vreme in toplota je padla na 7 stopinj nad ničlo.
Avstralija ratificirala versafllesko mirovno pogodbo.
LDU.' Lvon, 21. (Brezžično.) Iz Melbournea poročajo da je Avstralija ratificirala versailiesko mirovno pogodbo. Poslanska zbornica v Mel-bourneu je sprejela tako jored-log o ratifikaciji, kakor tudi dogovor glede varstva Francije v primerih. da bi bila le-ta napadena brez lastne krivde.
SPLOŠNA STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV V ITALIJL
LDU. Trst, 19. »Lavoratore« poroča iz Genove z dne 18. t m.: Narodna zveza pristaniških delavcev je v svoji seji sklenila proglasiti splošno stavko v pristaniščih severnega Tirenskega morja kot znak solidarnosti z razkladale!, ki že več časa stavkajo. Stavka se je že začela v pristaniščih Vado, Savona, Siiezia. Livorno in Civitaveccliia.
Mirovna pogodba z Bolgarijo.
LDU. I.yon, 21. (Brezžično.) Mirovna pogodba z Bolgarijo obsega v glavnem naslednje določbe: Severne meje Bolgarije ostanejo neizpre-menjene. Na zapadu odstopi Bolgarija mal kos ozemlja kraljestvu SHS; to velja zlasti za lok reke St minice. Južno mejo tvori črta, ki se pričue pri točki, iežeči približno 8 milj jugozapadno od kraja Bask-makli, gre preko Ardabaski in Dari-dere, ki ostaneta bolgarska, ter se konča pri Kilkiku. (Op. LDU: Navedena krajevna imena so v brezžični brzojavki najbrže popačena ter se nfih pravilnost ne da kontrolirati, oziroma jih je mogoče najti le na specialni karti). Dalje gre meja po slemenu gorovja KaitaJ Dagh in To-kapik Dagh v smeri proti jugovzhodu. — Med določbami političnega značaja se nahaja v prvi vrsti ona. po kateri mora Bolgarija priznati kraljestvo SHS. Zavezne in pridružene velesile jamčijo Bolgariji za to, 'da bo dobila gospodarski dostop k Egejskemu morju. Glede varstva narodnostnih manjšin ve-Uaio. skoro enaks odredbe, kakor v.
saintgermainski pogodbi. — Vo-jaške klavzule določajo, da bolgarska armada z častniki vred ne sme presegati 20.000 mož ter se sine porabiti izključno le za vzdrževanje notranjega miru ter za varnostno službo na mejah. Novačenje se vrši same potom nabiranja prostovoljcev. Službena doba za častnike znaša dvajset let, za podčastnike in moštvo pa dvanajst lei. Bolgarija bo smela imeti največ 10.000 mož finančne straže, take da v nobenem primeru ne br imela pod orožjem več kakor 30.000 mož. Posebna klavzula določa razmerje med številom častnikov in podčastnikov tet številom moštva. Po preteku 3 mesecev po podpisu pogodbe bo morala Bolgarija izročiti na posebnili določenih krajih vse orožje in vso; municijo, kolikor je ni upravičena pridržatt za oborožitev goriomenje-nih kontingentov. Omejuje se zlasti število in kaliber topov, ki jih bo smela Bolgarija imeti; da, še celo: dotacija topov z municijo je natančno določena in zelo omejena; Topovi, katerih kaliber ne presega 105 mm, smejo imeti največ 1500 izstrelkov, topovi težjih kalibrov pa samo 500 izstrelov. Zgraditi se ne sme nobena nova utrdba. Uvoa dušlivih plinov, metalcev plamena’ in tankov je prepovedan. V vsej Bolgariji bo smela samo ena tovarna izdelovati^ vojni materijal, in še ta edinole v izmeri, ki jo določa mirovna pogodba. Bolgarija mora izročiti tudi vse svoje vojne ladje, ki bodo demolirane, ter ne bo smela graditi nobenih novih vojnih ladij. Dalje ne bo smela imeti nikakega vojaškega ali mornariškega letalstva. — Vsota, ki je bo morala Bolgarija^ plačati za obnovo, povračilo in odškodnino, se bo pričela plačevati dne 1. julija 1920, in sicer v šestmesečnih obrokih, ter bo morala biti izplačana do 1. juli;a 1958. prav tako, kakor določa tudi Versailles5-a pogodba za Nemčijo. (Op. LDU.: Številka, ki označuje te vsote, ie v brezžični brzojavki popačena.) Bolgarija mora državam, v katere je tekom vojne vdrla, povrniti vse vpie-njene arhive in muzejske zbirke. Pa* zen tega se mora zavezati, da bo dobavila Romuniji in kraljestvi SHS določen kontingent živine. Kraljestvu SHS mora povrhu še tokom pet let pošiljati letno 50.000 ton premoga. — Ako bi Bolečarija ne izpolnila teh svojih obveznosti, inm posebna medzavezniška komisija, ki jo predvideva mirovna pogodba, pravico, da prevzame nadzorstvo nad državne uprave in da predoiše davke. - - Gospodarske klavzule sr, enake nnim v saintgermainski mirovni pogodbi
Stavka cestnih železničarjev.
Naši cestni električni železnici \ današnjem obsegu ln sedanji organizaciji ne polagamo posebne gospodarske važnosti. Objel je to železnico neki odij vieinalmh železnic in drdrajočega zla, hudomušnost in humor spremlja vsak' razgovor o tem transportnem sredstvu. Treba pa je le dva dneva stavke in ves ta humor in hudomušnost se izpreme-nita v jezo in resno uvaževatrje. Uverjen sem, da je danes večina ljubljanskega prebivalstva radi njenega mirovanja v tistem razpoloženju, kjer poneha potrpežljivost in stopi na njeno mesto jeza in nestrpnost. To je tudi v redu! Razumljivo in upravičeno za vsakega, ki ve, da cestna železnica ne vozi. ker se bore njeni uslužbenci za boljši kos kruha, ker ve danes vsakdo, da so ravno ti uslužbenci za njih naporno delo zelo slabo plačani.
Ni potrebno, da bi o tem dejstvu govoril, katero je vsakemu poštenemu in pravičnemu opazovalcu popolnoma jasno. Govoriti hočem o dveh drugih momentih, ki sta za to stavko značilna, in je potrebno, da Jih vsa javnost spozna in pravično obsodi.
Vodstvo cestne železnice je žc pred enim mesecem prejelo od uslužbenstva sporočilo, da ne more z dosedanjimi zaslužki več izhajati in da zahteva 40-odstolno povišanje dosedanjih prejemkov. Nato je vodstvo cestne železnice predložno na obč. svet prošnje, da se ji dovoli z ozirom ua zahtevano povišanje uslužbensklH prejemkov, povišati vožnje tarife pa približne 55 odstotkov in sicer od 20, 26 in 30 vinarjev na 30, 40 in 50 vinarjev za različne pasove. V odseku kakor tudi v plenarni seji obč. sveta ie bil tozadevni predlog sprejet, a z določnim pristavkom, da se dovoli to povirna tarifov le za slučaj, da se porabi to povišanje za povišanje prejemkov uslužbencev. Sedaj, ko je dob>.o .vodstvo cestne železnice to pnvo-
Slov. 216.
NAPREJ.
Ijenje, se brani zahtevam uslužbencev ugoditi in namerava porabiti to dovoljeno povišanje v čisto druge namene. V tem trenotku moramo povedati jasno in odločno, da se ima .vodstvo električne železnice držati sklepa obč. sveta in da ne sme samovoljno porabljati dovoljenega povišanja.
Vodstvo cestne železnice bi naj-brze tudi ne našlo te smelosti, da bi tako samolastno preziralo odloke obč. sveta, akc bi ne imelo zaslombe v sedanjem sekvestru podjetja, in to je drugi prečudni moment pri tej zadevi.
C -Sekvester tega podjetja je gosp. inž. Ciuha, ravnatelj mestne elektrarne, nastavljenec mestne občine. Kot zadnje imenovani funkcijonar, *i se je udeležil tozadevne odsc-kove seje, bi moral paziti na to, da se izvrši sklep obč. sveta. A on, ne Samo da tega ne dela, nego zavira izvršitev sklepa obč. sveta, iz enostavnega razloga, da drži službene Prejemke cestnih železničarjev kar mogoče nizko, ker računa, da bo v najkrajšem času prešla železnica v občinsko last in bode torej uslužbenci njegovi delavci. Gosp. inž. kjmha, kot sekvester podjetja, mora Skrbeti, da se izvede sklep obč. sveta v tistem smislu, kakor je bi! podan od zastopnikov ljubljanskega prebivalstva. V tem primeru nima on nobenega drugega izhoda in mi zahtevamo, da se točno ravna po omenjenem sklepu.
Končno hočemo pa še povedati, da jo vlada pri izbiranju sekvestra bodila — milo povedano — zelo čudno pot. Voljeni sekvester mora p'ti v vsakem primeru popolnoma nepristranska oseba, ne pa zastopnik tistega, ki se pogaja, da kupi Podjetje. Kaj bi rekli, ako bi n. pr. Postavila vlada ze sekvestra trgovine X gospoda J, o katerem vemo,
se hoče polastiti trgovine X. Vsakemu bi bilo jasno, da bo gospod J. netal le v svojem in nepristranskem mteresu.
Toliko v pojasnilo našemu občin s*vu, katero si bo tz predležečega napravilo jasno sodbo in vedelo oceniti pretveze obratnega vodstva testne železnice in njenega sekve-hndn zastopniki v obč. svetti
Dbč svptjfrt^ Lzat0’ da se sWep nak^dnl? v P člce izvede’ takoj ali S1'0: ,Ne ^spod Toman In ne , a mmata v tem primera
KS? ^ ,ieg0 *zvržltl mor Ata “lepe obč. sveta.
(Op. ured. Dasiravno se je med-; teni stavka cestnih železničarjev! zaključila, smatramo, da so opazke v tem Članku opravičene in da se mora stvar še vse drugače urediti. KAko se je gibanje končalo in s kakšnim uspehom za stavku joče po-■Točamo v drugem praju.)
Novice.
, — Lepo izpričevalo! Zagrebški listi so pretekli teden bili v nevarnosti, da spioh ne izidejo. Zakaj? Ker |® papir za zagrebške dnevnike le-*al več kot dva meseca na progi od Maribora do Zagreba.
— Pozdrave iz zdravilišča za bolne na pljučih Golnik pri Kranju pošiljajo vsem svojim znancem Ant. Brankovič, Djodjevič Živ., Čumič Mirko, Vukasavljevič Vit., Knez Iv., Maloprov Mili., Ladova Iv., Pome Ant., Kižnar Ant. in Brecigar Zorin.
— Dr Ante Makaie je imenovan ta podpredsednika pokrajinske vlade za Dalmacijo.
— »Velik problem« je rešil Reis-ul-ulema, ko je ob priliki spora med bosanskimi hodži in fevdalci ter naprednejšimi muslimani izjavil, da po Predpisih Islama ni prepovedano nositi klobuke, oziroma ni nikjer zapovedano, da se smejo nositi samo *esi »brez strehe«. Tudi velika zasluga v današnjem časn, če se je rešil tak velik problem!
Dnevne vesti.
K stavki cestnih železničarjev v Ljubljani.
Stavka cestnih železničarjev je bila predvčerajšnjem končana ob Peti uri popoldne. S tem pa gibanje cestnih železničarjev nikakor še ni končano. Plače sc se Jim zvišale samo za 25 % in cestni železničarji so zelo vznevoljeni, ker so se morali zo-Pet enkrat prepričati o izkoriščanju, pa najsibo od hemško-židov-skih ali pa domačih mogotcev. Železničarji so se vrnili na delo, ko km je deželna vlada sporočila po gosp. sekvestru, da ne sme nikakor Pristati na večje kot 25%no povišuje plač. Cestni železničarji vedo, c® bi stali nemško-židovskim akcijo-Parjem direktno nasproti, da bi imeli drugačen uspeh, Oovori se o poga-
janjih, ki se baje vrše, 'da prevzame občina cestno železnico v last. To je potrebno ali res je, da bi občina veliko cenejše prevzela, če bi doka zala, da rentabiliteta podjetja ni v soglasju z zahtevami prodajalcev, lu da pri rentabiliteti igrajo tudi plače veliko ulogo, ne bo nikdo oporekal. Kaj ko bi se v tem slučaju pripravljala kaka zakulisna igra, ki končuje v raznih provizijah? Občinski svetniki naj bodo oprezni. Oni so dovolili podjetju povišanje voznih tarifov za 67%, vlada je pa dovolila sekvestru, da sme plače in mezde zvišati samo za 25%! Kaj to rej z diferenco? Kdor ni slep, vidi, kam pes taco moli. Železničarji bodo že dolgo vršečo se igro zasledovali. Dolžnost občinstva pa je tudi, da se zanima, komu v prilog občinski svet podražuje vozne tarife!
Ljudstvo samo —!
V	štev. 214. „Napreja“ berem: »Katastrofa za narodno zdravje pomeni naredba srbske lekarniške takse za Slovenijo in Istro“. Po primernem osvetljevanju te narodne nesreče kaže poročevalec na rešitev potom podržavljenja lekarništva ter zaključi: „0 tem naj razmišljajo oni, ki so poklicani skrbeti za blagor ljudstva11. Sodrug poročevalec je — brez zamere! — velik optimist! Kdo si beli glavo radi stvari, ki ga ne peče in ne zanima? Ljudstvo samo mora več razmišljati! Razmišljati, kako mora samo skrbeti za svoj blagor s tem. da se vsi prizadeti sloji združijo ter tako ustvarijo mogočno socijalno-demo-kratsko organizacijo!
Kako se »poklicani" trudijo za narodov blagor, kaže prav drastično ravno omenlcna i;». edba! Res katastrofalno! Ta minister za narodno zdravje nam je pravzaprav tipičen dokaz narodne bolezni! Ljudstvo naj razmišlja, kdo je te .;poklicane“ poklical; — ali morda ono samo? Šele močna socialnodemokratska organizacija bo delavskim in srednjim slojem priborila to pravico, da pokliče iz svojih vrst svoje resnične zastopnike, ki bodo zastopali težnje in želje sploš-nošti, ne pa voljo peščice izkoriščevalcev. Zato: možje in žene vseh stanov, ki s trudom delate — bodisi ročno ali duševno — vzdramite se! Nobenemu, ki z vnemo čita „Napreja“, naj ne zadostuje, da ga sam čita! Vsak naj spozna svojo dolžnost in naj zainteresira vse mlačne okoli sebe za Stvar, ki je stvar vseh izkoriščanih, brezpravnih!
Kaj bi bili dunajski sodrugi Adler, Rentier, Seitz in Bauer dosegli, če ne bi imeli močno organizacijo za seboj? Nič. Le ker obstoji ta trdna, disciplinirana, močna organizacija, so dosegii volitve v narodno skupščino na najbolj demokratični podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice vseh moških in ženskih državljanov, ki so dopolnili 20. leto svoje starosti; — dosegli so, da je danes tako luido tepena Nemška Avstrija najbolj demokratsko urejena država izmed vseh ostalih, ker ima’ resnično ljudsko samovlado. Del ljudstva — zapeljan in goljufan — seve še za nekaj časa tava v temi, a politične pravice ga dramijo.	in	ženske delavskih
in srednjih slojev so začeli živahno politično delo in -ažati je resno stremljenje po politični izobrazbi.
Po vsej zemlji koraka zmagovito demokracija — »poklicani" pa še vedno mislijo, da bodo solnce s svojimi žepnimi robci zastrli... Ljudstvo vzdrami se! Zahtevaj svojo Sveto pravico, potem a glej, da bo volilni dan plačilni dan, ki pomede tistimi, ki škodujejo ...rodu in ki jih ni klicalo ljudstvo samo.
A. K-*nova.
Sodrugi, posnemajte!
Krajevna politična organizacija za Koče /je in okolico je 7. t. m. priredila veselico, ki le izborno uspela. Od čistega dobička je odbor enoglasne votiral 500 K za tiskovni sklad »Napreja« z željo, da se še bolj razširi. Sodrugom v Kočevju kličemo: Le tako naprej!
*
—	Državni proračun za upravno leto 1919./20. Kakor je bilo že svojčas objavljeno, je delegacija ministrstva financ v Ljubljani oskrbela slovenski prevod kompletne državne proračunske predloge za leto 1919./20., obsegajoč finančni zakon s projektiranimi užitninskimi in carinskimi tarifi ter pregleda državnih dohodkov in izdatkov. Tisk prevoda se je iz tehničnih razlogov zakasnil, Je pa sedaj gotov. Naročnikom se donošlje publikacija bližnje dni. Delegacija ma še nekaj eksemplarov na razpolago In Jih oddaja po 5 K. Opozarjamo vnovič, da zasluži deio vso pozornost, ne samo, ker nudi sliko na-
šega državno-fnancijelnega položaja, marveč v prvi vrsti tudi glede projektiranih davčnih in tarifaričnih določb, ki so za vse naše gospodarstvo največjega pomena.
— Na slovenski trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko 1. 1919./20. dne 29, t. m. z otvoritveno sv. mašo, ki se bo služila ob 8. uri v kapeli oo. jezuitov. Po sv. maši se podajo učenci in učenke v svoje šolske prostore. Ponavljalni izpiti se vrše 23. in 24. t. m., sprejemni izpiti za prvi deški in drugi dekliški letnik se vrše 25. in 26. t. m. Pričetek izpitov je vsakokrat ob 8. uri zjutraj. Dne 27. t. m. je vpisovanje v drugi deški in drugi dekliški letnik. Vpisovanje v prvi deški in prvi dekliški letnik ter v pripravljalni razred je izključeno. Vse natančnejše je razvidno iz oglasov pred ravnateljsko pisarno.
— Opozorilo! Kuratorij za oskrbo slepcev opozarja občinstvo na razglas v Uradem listu št. 149 z dne 19. t. m. o otvoritvi zavoda za slepce. — Na ta razglas opozarjamo prav posebej vsa županstva in župnijske urade.
— Glasbena Matica opozarja, da so vstopnice za nameravani koncert dne 12. t. m. veljavne za današnji koncert akademičnega društva »To mislava« iz Varaždina. Kdor se ne more udeležiti, se mu denar vrne, Za Ličarjev koncert dne 3. oktobra se bodo izdale nove vstopnice.
— Člani opernega orkestra narodnega gledališča so na svojem sestanku zbrali vsoto 195 K ter jo na klonili »Jugoslovanskemu konserva. toriju« v Ljubljani z namenom, da se porabi za šolnino revnih gojencev. Za požrtvovalnost se vsem članom najtopleje zahvaljujemo ter njihov čin stavimo vsem ljubiteljem »Jugo-slov. konservatorija« v vzgled!
Prireditve.
I.	Jugoslovanski novinarski kongres. Hrvatsk o novinarsko društvo je sklenilo, da skliče v Zagreb prvi kongres vseh jugoslovanskih novinarjev, in sicer v drugi polovici oktobra. Priprave za kongres so v polnem teku in je hrvatsko novinarsko društvo že stopilo v dogovore z novinarskimi društvi v Belgradu, Sarajevu in Ljubljani. V časnikarskih krogih vlada za kongres veliko zanimanje, ker se bodo ob tej priliki sestali jugoslovanski časnikarji prvič v svoji svobodni državi. Zagrebški novinarji se pripravljajo, da sprejmejo svoje tovariše iz vseh jugoslovanskih dežel na svečan način. >Kon-gies bo položil temelje skupnemu delu vseh Jugoslovanskih časnikarjev v močni organizaciji zveze Jugoslovanskih novinarskih društev.
Električna zadruga v Sp. Šiški. Odbor vabi vse člane ra sestanek, kateri sc vrši v soboto, dne 27. t. m. ob pol S. uri zvečer v telovadnici ljudske šole. Ker se ima odbor z člani o važnih stvareh pogovoriti in jim poročati njegovo dosedanje delovanje. zatorej naj se sigurno vsak sleherni član tega sestanka udeleži.
Iz stranke.
Politične organizacije, ki žele prirediti shode, naj to naznanijo vsaj 14 dni pied vršitvijo shoda tajništvu stranke, kamor naj se naslove tudi vsa naročila glede tiskovin. Natančni naslov: Tajništvo Jugoslov. soc.-dem. stranke v Liubljant, Krekov trg 10. (Mabrova šola).
Seja kovinarjev, podružnica Liiihhana. se vrši v sredo takoj po dela v strokovnem tajništvu. Šelen-Imrgova ulica 6. Tajništvo.
Seja odbora krajevne politične organizacije za Ljubljano se vrš! danes ob 7. uri zvečer.
Kraj. po!, org. za Krakovo - Trnovo odborova seja in seja zaupnikov bo v srede, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu Krakovski nasip Št. 14. Pridite vsi!
—	Predsednik.
Občni zbor krajevne skupine splošne železničarske organizacije na Jesenicah sc vrši danes ob 7. uri zvečer v gostilni Paar na Jesen icah. Dnevni red:	L	Poročilo predsed-
nika; 2. poročilo blagajnika; 3. poročilo računskih preglednikov; 4. nagovor sodrtiga Petriča; 5. volitev zaupnikov; 6. razno.
V	sredo dne 24. t. m. se vrši seja centralnega odbora »Svobode« ob 8. uri zvečer v Šelenburgovi ulici št 6
II.	nadstropje.
Stenografski tečai v Zagorju. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Zagorju ustanovi v kratkem kurz za poučevanje stenografije. Kateri bi imeli veselje do tega, naj se javijo najkasneje do 12. oktobra pri ss. Medvedšek Pepci in Ma-gorš Nežki v pisarni Unije slovenskih rudarjev.
!ta*ka natakarjev v Sarajevu, Png '49, t. m. so yj;i natakarji stopiU
v stavko in zahtevajo povišanje plač. Opozarja sj vse natakarje in natakarice, da ne potujejo v Sarajevo doMer ni stavka končauP-Stavka knjigovezmških delavcev in sorodnih strok je izbruhnila v Belgradu. Naj nikdo od te stroke ne potuje v Belgrad, dokler ni gibanje pri J,,.ru.
Kultura.
P pertoir Nar vlnega gledališča v LiiiHjani. Drama: V torek, 23. stt. »Dnevi našega živlienia«. Abo-nencKt A. — V srede, 24. septembra »Favn«. Abonement C. — V četrtek. 25. sept. popoldne ob 3. url »Snegulčica in škratje«. Izven abo-nementa. — V četrtek, 25. sept. zvečer zaprto. — V petek, 26. sept. »Dnevi našega življenja«. Abonement E. — V soboto, 27. sept. »Striček Vanja«. Abonement B. — V nedeljo, 28. sept. »Striček Vanja«. Izven abonementa (zvečer). Popoldne ob 3. uri »Snegulčica in škratje«. Iz-
ven abonementa. — Opera: V torek. 23. sept. »Pikova dama«. Abonement D. — V sredo, 24. sept. »Ma-darne Butterfly«. Abonement B. —«
V	četrtek, 25. sept. »Postiljon iz Lon-jumeau«. Abonement E. — V petek', 26. sept. »Pikova dama«. Abonement A. — V soboto, 27. sept. »Madaute Butterfly«. Abonement C. — V nedeljo, 28. sept. »Pikova dama«. Izven abonementa.
Koncert g. Ličarja in gdč. Thiery, ki bi se moral vršiti 20. t. m. se vrši 3. oktobra.
Zdravstvo.
Službe okrožnih zdravnikov je razpisala komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprav« na Grosupljem, v Kostanjevici, v, Krškem, v Litiji, na Raki v Krškem; okraju ,v Trebnjem, v Višnji gori in v Žužemberku. Prošnje je vlagati do 10. oktobra t. I. Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu«.
Ilslrtovejla poročile.
(Vesti LDU.)
Ministrska kriza.
Belgrad, 22. »Politika11 javlja o političnem položaju: Včeraj ob 10. dopoldne se je nadaljevalo posvetovanje v ministrstvu za zunanje stvari in je trajalo do 13. popoldne. Temu kronskemu svetu je predsedoval prestolonaslednik Aleksander. Popoldne so mimo ministrstva korakali dijaki s svojega shoda in klicali: »Živela jugoslovanska Reka! Živelo edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev! Dol z lenuhi in štrankarji! Na volitve pred narod!“ Ob 5. popoldne se je posvetovanje nadaljevalo in je trajalo do 8. zvečer. V parlamentarnih krogih smatrajo, da je tako veliko posvetovanje za časa krize nepotrebno, kakor tudi ni bilo potrebno, da so vsi delegati zapustili Pariz. Vlada g. Da-vidoviča da je bila dovolj obveščena o členu 51. mirovne pogodbe in je zato podala ostavko. V Parizu Je sedaj na dnevnem redu pogodba z Bolgarijo in zato so taka posvetovanja samo izguba časa. Danes bodo delegati obvestili načelnike strank o zunanje-političnem položaju.
Isti list poroča: Minister za zunanje stvari dr. Trumbič Je bil včeraj ob 5. popoldne pozvan na dvor. Tekom današnjega dne bodo načelniki strank obveščeni o zunanje- političnem položaju. Včeraj zvečer je bila prirejena na Čast delegatom na dvoru večerja. Povabljeni so bili člani vlade in predsednik tjarodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič. Danes so s. 'osvetovanja nadaljevala v ministrstvu za zunanje stvari pod predsedstvom regenta. Dr. Trumbič je poroča! o stanju jadranskega vprašanja. —- V parlamentar-
nih krogih se je danes zjutraj trdilo; da se bodo danes pričela iznova pogajanja za rešitev krize. Dr. Pavlovič se bo posvetoval tekom današnjega dne z načelniki strank. V radikalnih krogih sl opazuje po prihodu Pašiča veliko večja pomirlji-vost in pravijo, da ni izključeno, da! bo omogočeno delo vladi Davido-, viča, kateri bi bilo dovoljeno samo; nekoliko rekonstruiranja.
RAZDELITEV NEMŠKEGA PET* ROLEJSKEGA BRODOVJA,
Lyon, 22. (DunKU-Brezžično.)' Vrhovni gospodarski svet alilrancevi je v svoji sobotni seji provizomo razdelil nemško petrolejsko brodovjeij Francija dobi 30.000, Belgija 12.000, Italija 6.000 ton, Anglija 3 četrtine int Amerika 1 Četrtino preostanka.
ODDAJA PREMOŽENJA NA ANGLEŠKEM.
Bazel, 21. (ČTU.) Londonski »Manchester Guardian« poroča, d« pripravlja angleški ministrski sve| načrt za enkratno oddajo premoženja.
STAVKA ŽHLEZNINARSKIH DELAVCEV V NEVV YORKU.
Pariz, 22. (DunKU.) »New Vorfij Herald« javite iz New Yorka: V kraj Jih, ker pr mn o danes železnlnarski delavci stavkati, ne bo prišlo, kakoi so izjavila Uradna mesta, do nemlrovJ Obenem priprvljajo delavci vse po« trebno za obrambo ivornic za jeklom
STAVKA STAVBNIH DELAVCE!*
V	CHICAGU KONČANA.
Pariz, 22. (DunKU.) »Daily MalM javlja iz Chicago, da je stavka, kate4 re se je udeležilo 100.000 stavbnil| delavcev, končana.
mmrnm■	■■■	..	 I	»	IHIlMm
Iz Slovenije.
Iz Maribora. — Zvezarska veličina.
V album g. Škerjancu! V ponde-Ijek ob po! 10. uri zvečer sta prišla dva slovenska sprevodnika v kavarno »Balkan«. Tam je sedelo že par železničarjev, med njimi prožni mojster Škerjanc in žel. ključavničar Pust. Došleca sta pozdravila ter sedeta. Kar naenkrat skočijo državotvorni Zvezarji pokoncu, češ, kdo pa so tl in Jim začno kape trgati z glav, rekoč: »Poglejte, to so pa od Kopa-ve, t. J. socialistične stranke. 5«. vedno nosijo rozete na kapah! Uboge rozete!« — Gosp. Škerjanc, znani nasilnik, je iztrgal enemu kapo in kričal: »Kaj imate tukaj iskati v naši (!) narodni kavarni, vi nem-Čurji, glejte da se hitro izgubite!« Seveda sta se omenjena došleca kot dostojna človeka umaknila takemu pobalinsko - narodnjaškemu terorju in sta šla. To je nepobitno dejstvo. Jaz pisec teh vrst že poznam gosp. Škerjanca izza nekega nočnega pomenka in mu naj prav ob tej priliki izrekam svoj stud!
Kot socijaliSti hočemo biti najpr-vo ljudje, potem pa šele štrankarji. Kavarne sicer menda sploh niso za politiko in najmanj pa za tak imper-tinenten teror, proti kateremu bomo preje ali sleje našli primerna sredstva.
Za vsako zverino se najde krotilec, pa makar da bi nas kdo napadal z noži!
Karakter je prvo, g. Škerjanc, potem šele pride Zvezarstvo. Če pa vi mislite, da se morate kot naroden gocijalist ali kaj podobnega tako obnašati fai če mislite, da ima kdo pred takimi narodnimi socijal{sti (!) kak rešpekt, se zelo motite. Menda razumete!
Socijalist, naroden ali mednaroden, mora biti najprvo dostojen čl cm vek, v kavarni pa ne boste izvrši«
revolucije!
tv. F. j
Gospodarstvo.
Poročilo privilegirane trgovinska agencije kraljestva SHS v Londonu o naši trgovini z Anglijo ter uredbi
trgovskih kreditov J« interesentom v pisarni trgovske ir. obrtniške zbt»M Jiice v Ljubljani na \ pogled.
Tovoren sladkorja n« MadžatV skem je štirinajst/katerih produkcij« pa je v tem letu vsied prevratov bili minimalna.
1.	Tiskovni sklad.
Najmlajša politična organizaciji v Kočevju: 300 K; sodrug Feliks Po« gačnik nabral na zaupnem sestanku v Krakovem-Trnovem 70 K 56 vin.j sodrug Franc Cvelbar, premikač V! Ljubljani 5 K: sodrug Franc Iglič 5 K; sodrug Josip Tomc daruje 20%' provizijo 24 K; neimenovan iz Celja 100 K; sodrug Franc Gnezda iz Loža 3 K; na sestanku v Krakovemf 3 K 40 vin. Skupaj 510 K 96 vin. —' Vsem darovalcem naša zahvala! — Sodrugi, zbirajte za svoj list!
LISTNICA UPRAVNiŠTVA.
Sodrug L. K., Trbovlje; UkrentU
smo, da se bo odslej Ust rednejše PO-šilia! tjakaj.
Invalidom. Kateri invalid bi bil pripravljen učiti se za pilarja, katerih v Jugoslaviji zelo primanjkuje. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo.
naše
Aprovizaciia.
Prodajalci Sladkoria (Ljubljanski) sc vabijo, da se zglase takoj v
si od k oi ni centrali r.ii k. ravnatelju Lileku radi -lakazila sladkorja. Sladkor se prodaja na odrezek štev. 4 sladkorne izkaznice.
Cena sladkorj i. Do preklica se dolotno za nadrnbno prodajo sledeče cene sladkorju: Za kristalni sladkor ir? sladkor v grudih po 12 K. — Za I. sladkor v koci ah po 12 K 30 v. kiJcgram. Pričakovati pa je, da se bodo cene sladkorja za november vsled ugodne letine surovin na Če-hoslnvaškem znižale. Stvar_ merodajnih oblasti pa je, da se čimpreje skierejo s Četionovaško ugodne po-gcdbe za dobavo sladkorja. — Opozarja se še, da je uvoz sladkorja prost v: omejitvijo, da določa cene s:a- Votju in ra nadzira razdelitev .vsega uvoženog* sladkorja še vedno urad za prehrano. — Nekontrolirane trgovine s sladkorjem, osobito po vitjih cenah, pa se bode najstrožie kaznovalo.
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
ttiii lorana v MM 43.
pobiram vsako soboto v Ljubljani, Sv. Jakoba }rg, stare klobučevinaste (file as to) klobuko v popravilo in tiste tudi vračam. Večjo množino tudi sprejemam po pošti. 579 8-1
ijj (Goiseier) St. 41, močni, trpežni, skoro novi, se ceno prodado. Kje? pove upravništvo ,NapvejaB.
in
kuhinjske oprave, i, postelje, ipodnje tii vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole rt Irdega in mehkega lesa, piiporočata brata Saver, zaloga po* bistva in tapetniika delavnica, Ljubljana, Kolizej.	577 10—2
Ispsli Dragotin POC, dvorska ulica št. 18,
prej v Trstu, se priporoča za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela. 568 8-2
PostffliB lasiaieh.
ue osebe (tudi otroci nad 14 let) b prodajanjem „Napreja‘. Oni, ki se javijo osebno prej, nastavljeni bodo vrhutega že na dobra mesta. Zglasiti bo je od '/»11. do 11. ure dopoldne v upravi „Napioja'', Frančiškanska ulica 6/1.
in SO plof č, še v dobrem stanu, se proda. Kje? pove upravništvo ,Napreja“‘
jf okrog treh metrov, pripraven za otroško obleko, sc odda. Naslov pove uprav-ništvo »Napreja*.
za dečka, starega od 8 do 10 let, dobro ohranjena, se ceno proda. Pozve se naslov pri upravnišlvu jNapreja*.
M
.*•
ILiulbltesia
priporoča "
Vse potrebščine za šolo in urade. Največja zaloga «m&tfsašlsih razglednic in
pisemskega papirja
na drobno in debelo.
hrnMn sn in med vožnjo od Rajhenburga UljlUllfl Sc |S5 do Zidanmostarujava usnjata listnica, katera je vsebovala važne dokumente glaseče se na ta ime: Bruno Jalioda, Dunaj. Pošten najditelj naj odda listnico proti nagradi rudniškemu ravnateljstvu v Trbovljah.	580
islamu
starejši, izvežban v autogenižnem rezanju in varjenju se išče 585 3-1
Elektrarna FALA ob Dravi.
Poslovalnica bolniške blagajne ljubljanske v Kočevja
opozarja njene člane, da se izplačuje bolniščin a vsako soboto tedensko za nazaj.
Obenem se opozarjajo VBi delodajalci, da točno plačujejo vse poslane jim račune, da se izognejo vsem neprilikam.	582	2—2
Poslovalnica MMz Magajne Iju&ljsMesMtvIe.
Krasna zibira 104—i
galanterijskega blaga
primernega za god in
p®r©ii%a dariSa-
Anton Černe
✓ . jr. GRAVEUR
Dvo^J
starejše, dobro, izvež-bane za žele-zokonstrukcije in izvežbanega strugarja r.a orodje išče	584 3—1
Elektrarna FALA ob Dravi.
Prvovrstna
vozna kolesa
tor
St. 2432*
Razpis.
Ves Inventar jugoslovanske milarne v Sp. Šiški (za poslopjem ljudske šole) je naprodaj bodisi v celoti, bodisi v posameznih delih (stroji i. t. d). Reflektantje si morejo ogledati milarno vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Ponudbe z navedbo cene je vložiti najkasneje	m	3-1
do 15. oktobra 1919
pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.
(iospotta Mm za srt« fliolzatijo.
 —   1  —      -------------------------------
Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani oddaja razne
čevljarske stroje in stroie za izdelovanje lesne volne,
ki se nahajajo v tovarni Pirich v Ptuju.
Interesenti naj predlože do 10. oktobra svoje ponudbe Gospodarski komisiji, kjer dobe tudi potrebna pojasnila.	686
Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani naznanja, da se nahaja državna milarna v Šiški ▼ likvidaciji in nima nobenega mila več naprodaj. — Vsled tega se opozarjajo vse stranke, da ne naročajo več mila v državni milarni, ker bodo ostali vsi dopisi nerešeni.
plašče in cevi
in vsa zraven upadajoča dela priporoča 583 3—1
IGN. VOK
specijalna trgovina s šivalnimi stroji in kolesi
Ljubljana, Sodna ulica 7. |
se rabi takoj
za sečnjo smrekovega lesa.
Stanovanje v gozdni baraki. Živež se dostavi iz rudniškega konzuma po cenah, kakor drugim rudniškim delavcem. Reflektanti naj se zglasijo pri
ravutilistva .Trboveljske jmokepne MW
v Zagorja ob Savi. 560 2-2
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela
>•■	M	•	•	■	((
M1
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro In točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobrplen obisk.
Ivan in Ana čeme
z Goriškega.	638 15—7
GARJE
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po posti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6ciy v Ljubljani, zraven io-7	rotovža.	ssi
Kolporterja «a Celje
ittemo.
Kdor želi prevzeti ta posel, naj se zglasi pri sodrugu Josipu Marnu, Celje, boln. blag., Vodnikova ul.-8.
Agitirajte za naše časopisje 1
ODVETNIK v
D* VIKTOR SUSNIK
naznanja, da je
otvoril svojo pisarno v Pliberku,
Gušianjska cesta št. 7.	561	3—2
Prva jugoslovanska prometna pisarna
==—===== v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3/1.
prevzame izvrševanje vseh vrst reklamacij, revizijo tovornih listov, daje informacije v vseh strokah železniškega prometa.
Gospodarski promet.	567	3—8
, , , ^ Banatsko moko !
prodaja v komisiji, samo na cele vreče, dokler traja zaloga. BALKAN, trg. šped. in kom. del. dr., Ljubljana, Dimajska cesta 33.
Strojnik, višji kurjač, strojni ključavničar in spreten tovariš niški mizar (mojster) =
se iife xa tovarno V B&snl. — Ponudba pod ,A. B. 1S1* na uprav*
575 4-1
ništvo „NAPREJA\
Priporočamo edino tovarniško zalogo
za rodbino In obrt ter njih
šivalnih strojev
posameznih delov.
j POTREBŠČINE sa Šivilj«, krojate In Čevljarje tar galanterijsko in manlifakturno BLAGO za OBLEKE.
j Jos. Peteline, Ljobljana. k Mia m : ________________________________________________________________
DRVA
mehka in trc&a, vsako množino, pripelje na dom družba
„IMPEX“
Mahrova hiša, Krekov trg St. 10, I. nadstr. ™ im
F. POTOČNIK
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 6 modni salon za dame in gospode
naznanja, da so iz Francije došli modni zvezki za september in oktober (jesenska sezija). Prosim vpogleda in naročil. Precizno krojaško delo. Naročila z dežele se izvršujejo brez poizkušnje. Delo izvršujejo krojaški pomočniki, izvežbani v prvih inozemskih ateljejih. Naročila na željo v osmih dneh. — Slavno občinstvo opozarjam, da se moja delavnica nahaja v prvem nadstropju in ne v pritličju.
605 3-2
HI»IMmiHIUHiniiniHUIUHHIHUM»mHIIUi»»IIU»inU>m»»HHU
— gtelnlika glavnica —
K 20,»00.006.
Sprejema vloge na knjižice in tekofei račun proti ugodnemu obrestovanju.
Ljubljanska kreditna banka
===== v Lfubljani. =====
Podružnice: v Sp*'<tu, Celovtu, Trstu, Sarajevu, Gorki, €elju In Mariboru.
Rezervni fondi okroglo K 8,000.000.
________________»e	vr	»te
vrednostnih papirjev, financira eran2ne_jio^
— aprovizacijske kredite —
m				mmmmm	m	J	SL