UREDNIŠTVO TS UPRAVNIfiTVO: LJTJBLJANA, KNj IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglate lx fJL T7UOA. BT. 5. — 51-», 51-25, 51-2*, 51-26 tr 51-2«. — UNION E PUBBLICITA ITALIAlfA 8. A-, MILANO CONC dan opoldne. Mesečna naročnina 14 din, za Inozemstvo 30 olitika predsednika Vargasa zadostno jamstvo za ugodne gospodarske prilike v državi. Brazilska socialna zakonodaja je med vsema ameriškimi državami najbolj napredna. Politika predsednika Vargasa bo tudi na gospodarskem polju premaga- la sedanji težki položaj. Brazilska nevtralnost bo povzroCila, da bo mogla Brazil ja takoj po končani vojni vzpostaviti gospodarske odnose z Evropo. Nedvomno bo evropska celina s svojimi 450 milijoni pTebi- valeev glavni predmet v rekonstrukcij-skem delu svetovnega gospodarstva. Krvavi nemiri v Bombam Bejrut, 3. junija, rs. V Bombayu je prišlo do novih krvavih spopadov med angleškimi četami in demonstranti, ki 90 hiteli na neko protiangleško zborovanje. SKupno JD bilo 3» mrtvih in 142 ranjenih. Potem, ko je ugotovil, da je Italija, ko je prišla v deželo, našla tu le majhne zaloge živeža, je Visoki Komisar orisal delo za zagotovitev oskrbe in za zagotovitev potrebne količine moke Ljubljani ter prebivalstvu pokrajine, in to s sodelovanjem in napon ostalih italijanskih pokrajin. Samo v mesecu maju je bilo prepeljanih lz Italije v novo pokrajino 10.000 stotov moke. Pojasnil je nato načrt, s katerim so določene smernice za zagotovitev dobav moke in kruha prebivalstvu pokrajine tudi v bližnjih mesecih in ki bodo določevale prehrano v bodočih mesecih. Ureditev cen Posebno zanimanje je pokazal za vprašanje cen. Napovedal je. da bo neizprosen proti kršilcem izdanih odredb, katere bodo kontrolirali posebni tehnični organi, ki so že imenovani in ki bodo v kratkem začeli poslovati. V okviru prehranjevalnega vprašanja je Visoki Komisar načel tudi vprašanje mesa in v zvezi s tem vprašanje živinoreje v pokrajini. K prvemu delu Izvajanj se je priglasilo v debati nekaj svetnikov. Cestna dela Visoki Komisar je nadaljeval svoja izvajanja, pojasnjujoč navzočim, katera važna javna in cestna dela se bodo takoj pričela v pokrajini na ukaz Duceja. Reguliranje in sistematiziranje cestne mreže, ki bo zahtevala nad 30 milijonov lir izdatkov, bo dala nove možnosti gospodarskega razmaha in dela. Bolnišnica in univerza Ekscelenca Grazioli je nato pojasnil, kaj se bo postopoma storilo, da bo bolnišnica v Ljubljani v takem stanju, da bo ustrezala sedanjim zdravstvenim zahtevam ter kakršnega kulturni položaj Ljubljane zar hteva. Takoj se bodo pričela reševati tudi ostala javna vprašanja, predvsem pa vprašanje spopomitve univerze. Gradnja stanovanj Proučava se načrt za zgradbo skupine 150 ljudskih hiš. v katerih bodo dobile stanovanja potrebne družine, ki stanujejo sedaj v zelo neprimernih barakah. Govoreč o gradbenih delih, je Eksc. Grazioli načel tudi problem, ki se zdaj proučuje o restavraciji Ljubljanskega gradu, ki lahko postane važno turistično središče. Rektor dr. Slavič in ostali člani Sosveta so govorili o javnih delih in so izrazili Visokemu Komisarju zahvalo prebivalstva za hitro in velikodušno intervencijo Duceja. Gospodarski problemi Veliko zanimanje so med navzočimi vzbudila izvajanja Visokega Komisarja o možnostih razvoja industrije v Ljubljanska, pokrajini in o bodočnosti industrije. V tei zvezi je Visoki Komisar obrazložil tudi položaj bank in zavarovalnic. Izjavil je, da hoče povzdigniti obrt in turizem, ki bosta prišla do svoje polne veljave tudi na ljubljanskem velesejmu, ki bo prirejsn tudi letos. Po kratkem poročilu o delu. ki se opravlja glede gospodarske izmenjave v zvezi z delom italijansko-nemške komisije, ie Eksc. Grazioli zaključil svoja izvajanja. K besedi se je oglasil dr. Marko Natlačen, bivši ban, ki je naslovil na Visokega Komisarja besede globoke zahvale za zanimanje, ki ga je Visoki Komisar ob vsaki priliki pokazal do slovenskega prebivalstva. Ljubljana in pokrajina, je izjavil dr. Natlačen, bosta vedno cenila s popolno hvaležnostjo zanimanje Duceja za Ljubljansko pokrajino. Operacile na Kreti končane Očiščevalno delo na vseh področjih — Letalski napad vanje topništva pri Tobrukn — Ponovno Malto — V Severni Afriki delo* tobrnske luke Glavni stan Italijanskih Oboroženih SO je objavil 3. junija naslednje 363. vojno poročilo: Operacije na otoku Kreti so se končale. Naši ujetniki na otoku so bili osvobojeni. Naši oddelki nadaljujejo na področja, ki jim je bilo dodeljeno, očiščevalno delo. V noči na 3. junija Je skupina naših letal bombardirala letališke naprave M otoku Malti. V Severni Afriki znatno delovanje topništva na fronti pri Tobrukn. Skupine letal so bombardirale ladje v taki, pristaniške naprave In skladišča tega oporišča. Ena transportna ladja je bila potopljena. NaAa lovska letala so sestrelila dve sovražni letali. Eno na svoje oporišče. T Vzhodni Afriki Sega dogodka. Slabo sovražna gibanja Zavzetje Krete revolucionarna stran vojne zgodovine Berlin, 4. Junija, m. Vojaški sotrudnfk agencije DNB beleži v svojem tedenskem poročilu, da je Kreta, ki ji je Churchill obljubil, da jo bo branil do smrti in brez vseh pomislekov na morebitno potreba, da jo zapusti, sedaj že trdno in do kraja v rokah, osi. Kar še ostane opravkov aa tem otoku, se omejuje na očiščevalne in policijske akcije. V gorah je mnogo skritih zatočišč in v gozdovih je fie potno beguncev, ki nočejo na dan. Treba pa je tudi se kaznovati nekaj zločinov, ki so jih zakrivili kretski četnikl po angleškem naročitu nad okupacijskimi oddelki kakor tudi vse zlo postopanja z nemškimi ujetnlld. Borba, ki se je zaključila na Kreti s popolnim za vojevanjem otoka, ni samo dogodek, ki ga označujeta odločnost dejanja in pogum italijanskih in nemških čet, ki so ga zavzele, tako da so se ves svet tn z njim tudi vsi vojaški strokovnjaki vred začudili, marveč je tudi eden izmed glavnih dogodkov, lahko bi se reklo, eden izmed revolucionarnih dogodkov v vojaški zgodovini Nikomur doslej ni uspel tak skok, kakor go ga napravile nemške čete s kontinenta na otok. Tudi dotlej ni uspelo zgolj s kotl_ tirtentalnimi kilami napraviti tako vrzel na področju angleške pomorske oblasti Kdor se je kaj takega upal, je naletel na ogromno premoč angleške pomorske vojne sile. Tako je bilo mogoče tudi opravičiti samozavest, ki jo je Anglija kazala, kar se Uče njene nedotakljivosti To »upanje v samega sebe, v nedotakljivost angleških otočij, je bilo nekoč bistvena osnova angleške politike. Zato je tudi vojna mornarica postala glavni steber angleške vo^m sUe in tudi predmet največjega ponosa, slehernega Angleža. Toda sedaj, ko Je bila ▼ nekaj urah potopljena bojna ladja >Hoodc, Je bil angleški ponos zadet na najbolj raninvi točki m padec otoka Krete Je zraflti % tn, kar Je od tega ponosa ostalo. Jasno je, da skušajo Angleži kriti wvoJ pTM s rm ličnimi Izgovori ki trditvami, ki pa so povsem neutemeljene. Svetovno Javno mnenje se je moralo zavesti da so trditve loo-donrfce propagande neoresnsene m da Je bilo zavzetje Krete v desetih dlieh dejaaako ogromen nemAd uspeh. Svet Je ncomei, da Bo w>jne sOe oel i operacijami na otifei Kreti iijiEsilu iiipim iss— stran fojne zgodovina Nrw Vork, 4. jun. Namestnik novozelandskega ministrskega predsednika Nash je sporočil, da pogrešajo s Krete 2800 novozelandskih vojakov, o katerih ni nobenih vestL Izmed Novozelandcev, ki so bili prepeljani s Krete v Egipt, jih Je 800 ranjenih, gleži pač nameravali braniti otok, kar pa se jim ni posrečilo in so imeli ogromne izgube. Vojaški sotrudnik >Džumhurieta« zatrjuje, da pomeni za velesilo, kakor je Anglija, ki je hotela biti gospodarica Sredozemskega morja, poraz na Kreti ne samo vojaško, temveč tudi moralno izgubo. Nova grška emigrantska vlada to lekcijo« 4. jnnaja, a »DaHj Tetegraptr« piše o porazu na Kreti: Ostra boalaa bo ostala ▼ analih naše vojaške zgodovine. Ne slede na to pa Je ta težak pota« prizadel hud udarec našemu strateškemu položaju v Sredozemlju in našemu prestižu v bližnjem or lentu. Napad na Kreto nI bOo nikako JHtmv Vztrajnost ki tehnika kosile nase pričakovanje. Tinini} letalstvo ni podpiralo naših čet se vprašaje Ust ki odgovarja: dimchin Je reket, da ni bOo letališč in (h ni bilo radosti pripravljeno. Težko smo plačan' to lekcijo, ki nas uči, da morajo lati letališča močno bboro- Venizelosova oporoka Stremljenja starega grikega arnmdfea po vanju i Itafljo m te ada] Atene, 4. Junija. Vemizelosovih prijateljev nasprotnikov Je sedaj litfke. ki Jo Je vodil VenizeJoeava poUUCna Grkom OolZoost pzlJaeteljBtora * njas. z Tt&HJn. Vojna, k± ■» j* zavzetjem Krete, Je donela MDraDJnSa gie&Ki MeotoflKj vpttr to Graja je spoznavati pomen sae. Carigrad, 4. Junija, rs. Zadnji dogodki so zelo omajali zaupanje prebivalstva to turškega tiska do angleške pomorske sUe. Velik vtis Je napravilo zlasti izkrcanje italijanskih čet na Kreti, ki ga Je angleako poveljstvo lz prestižnih raalogov aou CburchlUove tajaw o prlCase nOcog BMHSiee ki •»pasa pri 4. junija sa »AneVJa so noset pada pri fcratut, tako Ja nas** 6aljM» članka o ćogođkSh vid Efkars ki me so Angleži tudi to not m načem. ker so so biM v skrajni dalje, da je general FiejueiR napravil najslabši vtis ne samo v jimijtiiotIvu, tom. ve* tudi Angliji, kar Je pohitel, da reši svojo lastno kožo. Ust »Jeni Sabah* ja ^wuoUn nad ntttuetto g^janalnTunrnu I 4. Jun. a Glede na demisijo grške vlade, ki je zbežala iz Grčije, beleži angleška službena agencija v vesti iz Kaira, da je bila to posledica poslednjih dogodkov in da je kralj Jurij želel porabiti nekaj mmistrov za posebne misije v tujini, ker je prepričan, da je treba v sedanjih okoliščinah omejiti število članov vlade. Zato je demisijo vlade tudi sprejeL V zvezo s to odločitvijo je bil imenovan za predsednika vlade, finančnega in zunanjega ministra Suderos, za podpredsednika vlade in mornariškega ministra pa admiral Sakelarios. Nadaljnji štirje člani vlade so prevzeli ministrstva za letalstvo, za pravosodje, za vojsko, za delo in trgovinsko mornarico. Agencija Reuter pa se ni spomnila, da bi svojemu komunikeju dodala, da bo edini, ki bo imel kdaj opravka, Suderos kot finančni minister, ki bo moral skrbeti za upravo fonda, ki ga bodo londonski gospodarji stavili na razpolago njemu in njegovim begunskim tovarišem. Moskva prekinila odnosa je z grško emigrantsko vlado Moskva, 4. jun. tr. Rusko zunanje ministrstvo je včeraj izročilo grškemu poslaniku v moskvi Diamantopulosu, kateri ga obvešča, da ruska vlada ne more več vzdrževati diplomatskih, stikov z bivšo grško vlado, da je zapustila svojo državo ter je zato izgubila svojo suverenost. Ruska vlada je v tem primeru postopala enako, kakor napram norveški, belgijski ln jugoslovanski emigrantski vladi. Pričakovati je, da bo tudi osebje grškega poslaništva sedaj kmalu zapustilo Rusijo, kakor so to že storila diplomatska zastopstva ostalih omenjenih držav. lerski sestanek Vojna na morju Berlin, 4. Jon. d. Kakor je Javilo včerajšnje nemško vojno poro&lo, je bilo v maju potopljenih 746.000 ton angleških trgovskih ladij, oziroma ladij v angleški stužU. S tem znašajo angleške ladijske <*g*** v dosedanjem poteku vojne do 1. junija ie 11,664.000 ton trgovskih ladij, ali več nego polovico tonaže, 8 katero so Angleži ob izbruhu vojne razpolagali. Od 1_ februarja, dalje je znašal mesečni po-vpreček angleških ladijskih izgub 730.000 ton. Višek ja bil dosežen v aprilu, ko je bHo potopljenih nad 1 milijon ton angle- -sklb ladij. « ^ Bulki. 4. Janja. za. V višini Hely Islanda so nunska letala ob vzhodni škotski obali potopila neki dva^jsočtonsld narnik, dragega s pettJBoc tonami pa so močno po- 4. jrmija- rs. Otoki okoli Cap Vefdeja SO postali običajno zbirališče v Atlantiku torpediranih angiAžirih ladij. Včeraj se Je izkrcalo 130 brodolomcev z dveh angleških ladij. Večina brodolomcev Je Indijcev. Najsevernejša zračna proga 4. junija, rs. Včeraj zjutraj Je bila otvor j ena najsevernejša zračna linija HeMnfcl — Rameni — Tesame. Letalski tej progi bo Trst, 4. jun. »Piccolo« objavlja pod naslovom >Uvod v nove dogodke« članek svojega berlinskega dopisnika Taulera Zul-bertija, v katerem med drugim takole komentira sestanek med Duce jem in Fuhrer-jem na Brennerju. Berlinski politični krogi z ironično radovednostjo registrirajo navidezno ravnodušnost s katero je angleška propaganda najprej sprejela vest o sestanku na Brennerju. Nevtralni opazovalci v Londonu poročajo, da so se v Londonu odločili najprej e sestanek zamolčati, pozneje pa so le smatrali za umestno, da ga omenijo kot ne važen dogodek. To pa vendarle ni oviralo različnih angleških listov, da ne bi priobčili razne fantastične možnosti in hipoteze. Te hipoteze kažejo silno negotovost, ki vlada v angleški javnosti ter le še povišujejo slutnjo, da je najhujše Se v bodočnosti. Oba voditelja zavezniških narodov sta se sestala tik pred zmagovitim zaključkom borbe za evropski jugovzhod, tik pred zaključkom odločilne faze borbe za Sredozemlje. Sestala sta se ne da ugotovita, kaj je že doseženo marveč, da otvori ta nova podjetja in da skleneta nove odločitve. Iz tega so se porodile v nasprot-niškem taboru nove hipoteze, od katerih je glavna misel, da morata osni sili začeti boj od začetka čeprav sta dosegli važno zmago. Anglosasi si prestavljajo, da morata osni sili vstopiti v igro s sovražnikom, ki se je odločil, da sledi taktiki, zaradi katere je doživel Napoleon svoj konec na ruskih planjavah. ' Nasprotniški uspehi so »zmagovite evakuacije«, od katerih zadnja je stala Angleže najvažnejše oporišče v Sredozemlju, otok Kreto. Toda vrsta še ni zaključena. Vse kaže, da je najhujše za nasprotnike še pred njimi. Naj si še tako prizadevajo ter kažejo svojo brezskrbtiost, tega težkega dejstva ne morejo skriti. Kje bo sledil prihodnji udar, s katerimi sredstvi bo prizadejan in kakšne bodo njega posledice, vse to so vprašanja, ki jih Anglija ne more rešiti. Ako bi italijansko nemške vojske morale začenjati vedno od začetka in ako bi se niz angleških evakuacij zavlekel do skrajnih meja, ki sta jih določila Churchill in Roosevelt, bi osne sile lahko zmagale rudi v naslednjih spopadih, kakor so zmagale v Sredozemlju. Pri takem stanju stvari je veliko vprašanje, ali bo čas še delal za demokracijo in kakšen praktičen pomen bi imela ameriška pomoč in nje morebitna udeležba v vojni. Vsa ta vprašanja si z veliko skrbjo zastavljajo na oni strani Rokavskega preliva, in na ta vprašanja ni težko odgovoriti, toda med gotovostjo in negotovostjo ne bolje životi v neki namišljeni iluziji in samoprevari ter se zanašati celo na kak čudafi, kakor je to nedavno dejal Eden. Ču*9e2 bi pa bil vsekakor, ako bi v Nemčiji nenadno nastopil popoln zlom. Anglosaška* propaganda se je nasprotno zelo pazljivo bavila z dnevnim poveljem, \i ga je mavEal rajha Goring kot vrhovni poveljnik naslovil na zavezniške bojevnike na Kreti. »Dokazali ste, pravi Go-rin?. pred vsem svetom trditev FuhreTje-vo, ki je dejal, da ni otoka, ki bi ne bil osvoji ji v. Komentarji japonskega tiska Tokio, 4. jun. s. Tukajšnji popoldanski lieti prinašajo v veiDd obTTki ln pod veliki naslovi vest o sestanku med E>uoeJem tn FOhrerjem na Brennerju. Usti objavljajo uradna poročila o sestanku lz Rima m Berlina. > Asa hi štnrbum« podčrtava v komentarju k sestanku, da sicer ni mogoče dobiti podrobnosti o vsebini razgovora na Brennerju, da pa je razumljivo, da je bila proučena svetovna politična situacija, kakor tudi bodoči razvoj vojaških operacij. >Yomiuri« in ,vNi6i-NJčic potrjujeta isto mnenje ter pišeta, enako kakor drugi listi, da bo tijdi ta sestanek imel za posledico važne dogodke na političnem kakor tudi na vojaškem polju, onako kakor je bilo to z vsemi dosedanjimi sestanki med Duce-jem in Fuhrerjem. Položaj v Beograda Berlin, 4. jun. s. »Deutsche ADgemeine Zeitung* objavlja zanimive podrobnosti o položaju v Beogradu. Med drugim poroča, da je položaj sedaj že mnogo boljši nego je bil preje. Prve dni nemške okupacije ni bilo v Beogradu niti vode, niti luči. Tud i živil je primanjkovalo, deloma zaradi prekinitve prometnih zvez, deloma pa, ker so bile izropane rezerve. Lakota in epidemije so ogrožale mesta Zaradi energične intervencije nemških vojaških oblasti pa ima sedaj že večji del mesta električno luč ter pitno vodo. Mnoge trgovine so zopet odprte. Večinoma je bila zopetna otvoritev trgovin kompliciran problem, ker so bile trgovine povsem uničene. Izložbena okna so bila razbita, po— hištvo demolirano, blago je izginilo. Očiščevalna dela v mestu ter odstranjevanje ruševin se nadaljuje z mrzlično naglico, pri čemer so za dela uporabljeni vojni ujetniki ter Židje, slednji označeni z ob- veznim žoltim znakom na rokavu. Ugotovljeno je, da ao židje v Beogradu mnogo številnejši, nego je bilo to razvidno iz Trradmfa srbskih statistik. Jih je namreč 18.000 namesto 6.000, kakor je bilo «rad- no povedano. Te dni je bilo otvorjenlh nekaj kinematografov. Predstave so že popoldne, ker po 19. uri civilno prebivalstvo ne sme zapustiti svojih stanovanj- Nakaznice za lepoOcle v Avstraliji RW 3. junija, rs. Tudi v AvstralrJ* bodo prihodnje dni uvedli nakaznice ta %e- potičje, ker morajo ostati denarne Stran 2 >SLOVBKSKI NAROD«, Brada, 4. Junija 1941. Kmet se je spet vrnil na svojo zemljo VtM • poti pm mam lepi Dolenjski in BeB Krajini Japonska bo šla v vojno «e bi Zedinjenc driavc —p—g Italijo ta W—— matrici razgovori v Tokia in Wi Tokio. 4. jun. tr. Iradno glasilo japonskega zunanjega ministrstva »Japan Times« objavlja, da bo Japonska v primeru, če bi se Zedinjcne države zapletle ▼ ▼ojno z Nemčijo in Italijo, v smislu člena 3 trojnega pakta takoj vstopila v vojno. Nemški veleposlanik general von Ott je Imel včeraj popoldne razgovor z japonskim zunanjim ministrom Maruoko. Kaz-??Vof ^e *rajal eno uro. Nemški veleposlanik je imel nato še tudi razgovor s podtajnikom za zunanje zadeve Ohašijem. Zvečer je poselil podtajnika Ohasija tudi italijanski veleposlanik Indelli ter Je imel z njim razgovor, ki Je trajal sad ena ura. Wlnaot pri Hnlln in VVashington. 4. jun. Ameriški veleposlanik pri angleški vladi VVinant Je imel včeraj popoldne razgovor najprej z zunanjim ministrom Ilullom. nato pa Je til predsednika Roosevelta. Nemčija priznava Franciji pravico samoobrambe v primera napada na njene kolonije Berlin. 4. jun. (Bolg. tel. ag.) Tuji novinarji so na merodajnem mestu v Wil-helmstrasse stavili vprašanje, kakšno stališče b i zavzela Nemčija v primeru angleškega napada na francosko Sirijo. Z nemške merodajne strani je bilo odgovorjeno, da bi smatrala Nemčija tak primer za stvar francosko-angleških odnošajev. da pa bi Nemčija pazila, kako bi Francija v tem primeru postopala z ozirom na določila premirja. Kakšno stališče bi zavzela Nemčija potem, bi zaviselo bolj od praktičnega položaja, med tem ko teoretično o tem ni mnzoče v naprej ničesar reči. Obenem pa je bilo opozorjeno na nedavne izjave maršala Petaina in admirala Dar-lana, da namerava Francija braniti svoj imperij. Nemčija je odločena, da pusti Fr - tn pravico samoobrambe. Bern, 4. jun. d. Kakor poročajo iz Vi-chyja. se je general Weygand razen z admiralom Darlanom posvetoval včeraj ponovno tudi z maršalom Petainom. Glede vsebine včerajšnjih posvetovanj francoske vlade ne pove uradno poročilo ničesar. V poučenih krogih smatrajo, da so razgovori veljali mednarodnemu položaju, zlasti z ozirom na stališče, ki ga v zadnjem času zavzema napram Franciji Anglija. AD Vojni na morju FV-rlm. 4. jun. d. Z merodajn^^a mosti označujejo kot povsem neosnovane angle- ške vesti, da je prispela nemška vojska v neko sirijsko luko. Vichv, 4. jun. Guverner Sirije general Pentz je izrecno demantiral poročila, fies da im^rjo Nemci namen zasesti Sirijo. Prav tako je označil Dentz kot povsem izmišljene vesti, da nemške čete že nadomeščajo francosko polke v Siriji. General Dentz je poudaril, da ni niti en kraj v Siriji ali Libanonu zaseden po nemških četah. Rim, 4. junija, rs. Vojaški sotrudnlk Reuterja. general Gough piše, da mora Anglija takoj zasesti Sirijo, če hoče popraviti velike izgube na Kreti. Angleška vlada po generalovem mnenju ne sme Imeti zadevnih ozirov, ker se mora smatrati Francija kot sovražna država. Seja francoske vlade Vichv, 4. jun. d. Francoska vlada se je včeraj dopoldne pod predsedstvom maršala Petaina sestala k izredni seji. Navzoč je bil pri seji tudi glavni delegat za kolonije general Weygand. Admirala Darlana ni bilo pri seji. ker se je o priliki svojega 50. rojstnega dne mudil nekaj dni na oddihu izven Vichvja. Popoldne se je admiral Darlan vrnil v Vichv ter je kmalu nato sprejel generala Weyganda. Zvečer je bila pod predsedstvom admirala Darlana nova seja vlade. Zdravstvene razmere v Angliji Rim. 4. junija, rs. Razne ameriške agencije poročajo, da v Angliji zelo naraščajo nalezljive bolezni, zlasti v prvih petih mesecih tekočega leta. Število obolelih na črnih kozah, davici in skorbutu je preseglo število v enakem razdobju preteklega leta. Delavske stavke v ameriški vojni industriji Berlin. 4. junija, rs. Delavstvo neke druge važne ameriške industrijske družbe je pričelo včeraj stavkati. Gre za American Alluminium Companv v Clevelandu, ki je bila doslej glavni temelj vojne industrije v Zedinjenih državah. Včeraj zjutraj je zapustilo nad pet tisoč delavcev tovarno. Velik požar v židovski koloniji Bejrut, 4. junija, rs. Po vesteh iz Haife ie nastal v židovski koloniji Kefarkina v Palestini ogromen požar, ki je povzročil za 5000 sterlingov škode. Gre za tretji požar v istem kraju v 14 dneh. Ljubljana, 4. junija. Dolenjska kaže zdaj vsak teden novo sliko. Pred tednom in dvema so bile vse ceste polne konj in kmetov ob njih, ki so se vračali domov, zdaj pa se spet trud oma in trum oma poganjajo po njih konji. Toda ne več izgubljeni in spet najdeni. Po vsej Dolenjski in daleč tja v Belo Krajino so se razkropili konjski mešetarji in trgovci, ki ogledujejo lepe živali in jih kupujejo za drag denar. Za par dobrih konj — takole od tretjega ali četrtega do šestega leta — ponujajo po 50.000 do 60.000 din. Kupčije so živahne in kmetje trmasti. Me-šetarji in trgovci popuščajo in dodajajo k že ponuđenim še nove tisočake ali petsto-take. Pri vsaki novi ponuđeni ceni si trgovec in kmet s ploškom segata v roke. Udarci naglo slede drug drugemu. Mešetar neprestano poizkuša dvigniti s svojo roko stisnjeno kmetovo do višine ramen. Cemu? To pomeni, da je kupčija sklenjena in da je ne more ne ta ne oni preklicati. Če kmet s ponuđeno ceno ni zadovoljen, zadrži stisnjeno mešetar j evo roko v navadni legi, čim pa se s ceno zadovolji, jo dvigne. Potem oba potrepljata konja in stopita v gostilno, da zalijeta kupčijo. Zalijeta jo lahko temeljito. Oni dan je neki Metličan prooJfal tri pare konj za 165.000 din ... V gostilni kupec tudi izplača kupnino ali pa vsaj da nekaj tisočakov na račun. Če si ta ali oni pozneje premisli — in to se zgodi zelo. zelo redko — ni vreden, »da nosi brk*. Kaj takšnega bi se spodobilo kvečjemu ciganu, nikakor pa ne pošteni dolenjski ali belokranjski kmečki grči... • Toda o konjskih kupčijah vam nisem hotel pripovedovati. Povedati sem vam hotel le, kako se je na Dolenjskem in v Beli Krajini kmet spet vrnil na svojo zemljo. Plug se je namreč zdaj spustil po Dolenjskem in v Beli Krajini celo v tiste široke kotanje, kjer še nikoli ni rezal zemlje. Zemlja, ki ni bila prej nikoli preorana, je 2daj obdelana. Steljniki in pašniki so se ponekod morali umakniti polju, ki je že ozelenelo in ki tu in tam že tudi cvete, da nam bo v vročem poletju in jeseni dalo plod, ki nas bo rešil pomanjkanja in lakote. Posevki so v rasti sicer nekam zaostali, toda spomniti se moramo, da je v majniku na Dolenjskem in v Beli Krajini celo — snežilo. Pozna se, da polja, ki valove po dolenjskem in belokranjskem gričevju še nikoli niso bila preorana s takšno skrbjo in ljubeznijo, kakor zdaj. Kmet je spoznal pravo vrednost svoje zemlje in rudi svojo lastno pravo vrednoti , . . Res lep je zdaj pogled na dolenjska in belokranjska polja. Žito se vzpenja vsak dan bolj proti soln-cu m tudi fižol se je s svojimi plezalkami že začel oprijemati palic in plezati kvišku. Kmetje hodijo po poljih in z nekakšno po-božnosijo opazujejo, kako njihovi žulji postajajo kruh. Z znojem zalit in s trpljenjem pognojen. Kruh zanje in za Ljubljano, ki se je zdaj vsa naslonila na dolenjsko in belokranjsko stran. Usoda je včasih res hudomušna. Bogatinu rada navr. že beraško palico in narobe. Dolenjska in Bela Krajina sta že od nekdaj nosili v svojih žuljavih rokah, prepletenih samo z žilami, ne z mesom, okorno beraško palico. Kjer sta potrkali in prosili, so ostala vrata zaprta. Nihče ju ni uslišal. Ne pred tremi desetletji, ne pred dvema, ne pred enim. Nikoli. Ljubljančani in vsi drugi so gledali na našo Dolenjsko in Belo Krajino kot na beraško vas. Po Gorenjskem in Štajerskem so iz tal rasla ponekod po sili ustvarjena letovišča, dolenjska in belokraniska stran pa sta zaman pripovedovali o svojih lepotah, zaman sta pričakovali tujcev ki bi jima dali samo skromen zaslužek, čeravno bi bili razkošno pogoščeni z jedjo in dobrim .•inom. Tudi tisti, ki hodijo na gore, se za Dolenjsko in Belo Krajino niso zmenili. Sele Polževo je pred leti zbudilo precej zanimanja in nekaj so ga zbujali tudi Gorjanci s svojo Mirno goro. Sv. Gero in Gospodično. Toda vse to je bilo malo, bore malo. Zdaj — čisto iznenada — pa sta Dolenjska in Bela Krajina postali kakor obljubljena dežela. Nedeljo za nedeljo valovi med njunim gričevjem reka meščanov in videti je, da so se jim odprle oči. Zdaj vedo vsi o Dolenjski, da je lepa. in o Beli Krajini, da je prav tako prikupna. Tn vsi govore, da so bili od nekdaj prijatelji teh dveh skromnih deželic. Pa je kmet rekel gospodu, ki ga je z izsušenim nahrbtnikom oprtan ogovoril. — Še več bi pridelal in več bi lahko dal, pa me niste nikoli poznali. Nimamo vodo- vodov, ne gnojišč, ne tega, ne onega. Gosspodu je bilo nekam nerodno. — Pa ste se vendar vrnili na svojo zemljo in zdaj bomo skrbeli za vas. — Seveda, vrnil sem se, bogu bodi hvala. Toda ta zemlja, če boste zdaj tudi vi skrbeli zanjo, bo morda šele čez desetletje dala toliko, kolikor daje zemlja v drugih slovenskih krajih, ki ste jih zmerom poznali in ki ste jim dajali vse. In tako bo nemara res. Dolenjski in belokranjski kmet sta si že dolgo želela napredka. Vsakega pridigarja, ki jima je govoril o boljših časih, o zadrugah, elektriki, vodovodu, gnojiščih in kdo ve še o čem, so poslušali kakor svetnika in storili vse, da bi beseda meso postala. Toda beseda je zmerom ostala le beseda, prazna, votla. Tako sta ostala dolenjski in belokranjski kmet sama, sama na svoji zemlji in sama za svojo zemljo. Šele zdaj so se ljudje prav za prav spomnili, da tudi ta stran naše zemlie zasluži vsaj naš pogled, če že ne tudi naše ljubezni. Kmet se je zdaj spet vrnil na svojo zemljo. Zdaj menda na Dolenjskem in v Beli Krajini prvič z zavestjo, da bo njegov pridelek imel ceno, ki sta mu jo dala znoj in žulji. Da bo lahko prodal, kar bo pridelal in da si bo prvič po dolgih letih morda snet lahko odtrgal od ust kakšen belič za stare dni in za izboljšanje gospodarstva. Dolenjske in belokranjske kraje h odo letos poleti Ljubljančani preplavili. Včasih so hodili k morju, v pohorske domove, na Gorenjsko. Zdaj bodo iskali solnca in oddiha ob Temenici, Krki in Kolpi. Spoznali bodo deželo, ki je bila doslej skoraj vsem tuja. Spoznali bodo, da je lepa in dobra. Da ni kakor mačeha, čeravno so doslej vsi ravnali z njo prav mačehovsko. Zlo bo vračala z dobrim in prepričana bo. da ji nihče z zlom ne bo plačal dobrote in skrbi. Kmet proti Gorjancem in onstran njih se zaveda, da zdaj prihaja tudi njegov čas, ko ne bo le jadikoval in prosil. Prihaja čas. ko bo žito šlo v klasje. Ko bo klasie llo v mlin in ko se bo iz mlina vsipala rcoka. Ko bo dozorel krompir in vse drugo, kar po valujočih poljih raste okoli njega in z njim. Takrat bomo dolenjskemu in belokranjskemu kmetu prvič priznali njegovo pravo vrednost in prvič mu bomo hvaležni za njegov trud za vse nas. R—y Salomonska ciganska sodba Iz Bukarešte poročajo o saloinonski sodbi, ki jo je izreklo cigansko sodišče, ima-joče svoj sedež med pisanimi ciganskimi šotori. Stari cigan Misciu se je spri pred nekaj dnevi s svojo ženo in zaman so posredovali med njima ugledni člani ciganske družine. Spor med zakoncema je nastal zaradi njune hčere, mlade ciganke, ki si jo služila vsakdanji kruh s plesanjem na vogalih cest ob spremljevanju tamburice. Stari je zahteval, naj si hčerka obleče dolgo krilo, mlada ciganka pa ni bila posebno navdušena za očetove zahteve in je rajši nosila kar najbolj kratka krila, ker je vedela, da je taka mimoidočim bolj všeč. Po izkušnji je tudi vedela, da posebno velikodušno odpro denarnico tisti njeni gledalci in poslušalci, ki se mimogrede zagledajo tudi v njene lepe noge. Zaradi kratkih kril mlade ciganke je torej nastal prepir med očetom in materjo, in treba je bilo, da izreče cigansko sodišče svojo neizpodbitno sodbo in tako pomiri duhove. Predsednik sodišča je razsodil tako, da je strgal polovico kratkoga krila, tako da je bila mlada ciganka oblečena samo na polovico do kolen, drugo polovico pa si je morala pokriti s Krilom, ki ji je segalo do gležnjev. Salomonska razsodba je vzbudila med cigani zadovoljstvo, zadovoljna pa ni bila mlada ciganka, ki je strgala dolgo in kratko krilo in stekla v joku v svoj šotor. Afriška slovnica Afriško ozemlje je označeno z veliko jezikovno pestrostjo. Vendar ima pa afriška slovnica nekaj posebnosti, skupnih vsem jezikom. 2e samoglasniki so v mnogih, primerih drugačni kakor v evropskih jezikih. Pogosto manjka afriškim jezikom sistem končnic, večkrat tudi spol. Zato je pa bogato razpreden sistem glagolov, tako da lahko iz enega glagolnega debla izvajamo mnogo raznih izrazov z različnimi pomeni. Tako pomeni v afriškem jeziku svahili izraz papa, dobiti. Iz tega pa nastanejo izrazi patana, kar pomeni pogoditi se, pataniSa, spojiti ali združiti, patya dobiti kaj za drugega, patyka biti zasačen, patvlia šeći po Čem, patvliza delati komu skrbi, patvlizina mučiti se medsebojno. Osnovna imena se dele v razrede po.pomenu. Glavni razredi »o: imena ljudi v ne-zavisnem položaju, imena ljudi v zavisnem položaju in obenem imena duhov, bolezni, nekaterih živali, rastlin in delov telesa; imena tekočin in predmetov, ki se dajo deliti; imena običajev in orodja; Imena nekaterih živali; imena za nekatere predmete in deminutive. XI razredi se razlikujejo s predzlogi, stoječimi pred odgovarjajočim osnovnim Imenom. Z njimi se izraža razmerje osnovnega imena do ostalih Členov stavka. Predzlog se postavi pred vsako besedo, ki je v stavku v zvezi z osnovnim imenom, recimo: kl-su, kika-li, ki- moja, ki-me potea (izgubil se je oster nož). Razen tega je posebnost nekih afriških jezikov, da se vsak zlog odlikuje z določenim tonem, tako da se besede ne samo izgovarjajo, temveč obenem tudi pojo. Monokel ni priporočilo Društvo optikov v Nevv Vorku poroča o zanimivih posledicah vojne v ameriški optični trgovini. Ugotovili so, da se je prodaja monoklov v zadnjih dvajsetih mesecih skoraj podvojila. Večina kupcev monoklov spada med priSlece lz raznih držav in politične begunce, ki se hočejo uveljaviti v Ameriki s tem, da si nataknejo na oko monokel. Nad 80o'„ kupcev monoklov v optičnih trgovinah je tujcev, ostalih 20% teh kupcev pa pripada lažnim baronom ln milijonarjem, ki jih je v zadnjem času čedalje več v ameriških hotelih, ln katerih kariera se navadno konča pred kazenskim sodiščem. Živilske cene v Ljubljani Življenje na živilskem trgu — Tudi krompir je zelo cenjen Ljubljana. 4. junija. Sk'-v-aj "Kolj kp.knr za cene živil same se mnoge gospodinje zanimajo za blago. Ne-katere kupovalke sploh ne priznajo maksimi ranih cen. vendar se številne med njimi rede pritožujejo nad draginjo, ki jo pomagajo delati same. Prav bi bilo, da bi si zapomnile maksimalne cene vsaj nekaterih najpomembnejših živil ali bi pa naj vsaj □rat pogledale na cenike, ki jih je povsod dovolj, oh tej priliki navajamo maksimalne cene, določene uradno, ne moremo pa sevt-da navajati cen, ki veljajo pri kupčijah >pod roko«. Govedina prve vrste je po 20 do 22 din kg (s privago) in II. po 17 do 19 din. Teletina sme biti najdražja po 22 do 25 din. Maksimalne cene prašičjega mesa so določane na 31 din kg I. vrste in 2S din kg druge vrste. Svinjska mast je po 35 do 37 din, loj po 14 do 24 din. Najcenejša je se drobnica, žal pa mesa ni mnogo naprodaj. Ovčje meso je po 14 do 16 din. jag-njetina pO 16 do 20 in kozličevina po 20 din kg. Precej povpraševanja je tudi po konjskem mesu. ki je vselej kmalu razprodano. Maksimalne cene so od 8 do 10 din kg-. Posebno veliko povpraševanje je vedno po perutnini, ki se je zdela prejšnje čase marsikomu predraga. Maksimalna cena za živega piščanca je določena na 20 do 25 din. Zaklana perutnina »kokošje meso) bi smela biti po 40 do 60 din kg. V denar gredo dobro tudi kunci, a jih je malo naprodaj. Veljajo po 26 do 40 din. Mlečnih Izdelkov prihaja malo na trg tn zato je tem večje povpraševanje po njih v mlekarnah. Najvišja cena za mleko je določena na 3.50 din za liter. Surovo maslo bi ne smelo biti dražje kakor po 54 din kg. kuhano pa po 60 din. Od časa do časa pripeljejo na trg sir, ki gre mnogo Dolj v denar kakor prejšnje čase. Bohinjski sir je po 47, navadni domači po 40, pol-em en talec in trapist po 44 din. >JajHolj pogosto preplačujejo kupovalke jajca. Zdaj je na carinarnici več zabojev jajc. namenjenih za prodajo na našem živilskem trgu. Ko bodo končane carinske formalnosti bo jajc dovolj naprodaj po 1.50 do 1.65 din. po predpisanih cenah. Najmanj kupujejo ljudje sadje. Med domačim sadjem so zdaj naprodaj samo jato! k a, češenj še ni. Jabolka so se precej podražila, tako da so zdaj lepša po 18 do 20 din kg. Uvožene češplje so po 22 do 24 din kg. Med zelenjavo in sočivjem se nudi gospodinjam že del j časa dovolj izbire. Uvožena glavna ta solata se je pocenila na znosnejšo ceno, tako, da je zdaj precej lepa po 14 din Kg. Grah se še zdi mnogim kupo-valkam drag po 12 din. Pričakovati je pa treba, da se bo kmalu pocenil, zlasti še, ker ne bo treba več dolgo čakati na domači pridelek. Zdaj smo navezani še na številne uvožene pridelke, n. pr. na čebulo, ki je po 16 din, zeleno kolerabo (14 din), peso (14 do 16), pa tudi r>o uvoženem krompirju, ki se je pocenil na 10 din. je čedalje večje povpraševanje, ker je starega krompirja malo. Stari krompir je zdaj posebno cenjeno blago na trgu, kar je pač razumljivo, kajti nadomestilo je ob brezmesnih dneh za meso. sicer pa tudi dobro nadomešča druge jedi, posebno močnate. Danes se je zvrstilo mnogo gospodinj ob novi tržnici, kjer so kupovale stari krompir, ki ga prodaja mestna aprovizacija. Na kmečkem živilskem trgu je pa imela davi naprodaj .^tari krompir samo ena prodajalka. Cene špecerijskega blaga so še najbolj stalne. Nekaterih vrst tega blaga pa ni več toliko, da bi si kupovalci lahko delali zaloge kakor včasih. Trgovci prodajajo blago svojim stalnim odjemalcem*v manjših količinah. _,. - — Sladkor se ni podražil: kristalni je po 18.5, v kockah pa po 20.5 din kg. CiKonjo prodajajo po 21 do 26 din, jedilno olje po h5.125, cei poper po 160, mlet po 180, testenine prve vrste po 17.5. čaj bi pa moral biti po 300 do 5U0 din k£, kjer ga še imajo. Pogrešana kolesa Ljubljana, 4. junija Policijski upravi so bila prijavljena naslednja pogrešana ko.esa: Moško kolo znamke * VVaffenrad*. rdeče pleskano Z cvid. št. 2-95.876. vredno 1500 din. last Jankota Trampuša. — Crno pleskano mo-£>Kq kolo inamke ^Tournier« s poniklanim krmilom, last Josipa Rupnika. — Rdeče pleskano kol s tov. št. 896.204. s športnim k» milom, vredno 1400 din, last Janeza Jamnika. — Crno pleskano Kolo znamke NAG', opremljeno z dinamo svetilko, vredno 1200 din. last Ludvika Venturinija. — Rumeno pleskano dirkalno kolo znamko »Puch* vredno 1800 din. last Franca Nov-Ijana. — Crno pleskano kolo znamke \Veltflugler« vredno 1000 din. last Ivana Seslja. — Črno pleslcano žensko kolo znamke »VVanderer«. last Olge Vlah. — Zeleno pleskano žensko kolo znamke r-Durkopp«, vredno 150O din, last Ivane Plešnerjeve. — Črno pleskano moško kolo znamke »Wittler~. last Avgusta Slapni-čarja — Crno pleskano kolo znamke Champion« vredno 100Q din, last Bzik Viljema. V vlaku, na poti v Ljubljano ne so bila rsegresena naslednja kolesa: Črno »leskano kolo znamke »Adlerc. last Jerneja Tomca. r Zeleno pleskano kolo znamke »Dur-kor/p« opremljeno z dinamo svetilko, vredno 1200 din. last Franca Žagarja. — Črno pleskano kolo znamke »Mifa«. last Dušana Zsgorjana. — Sivo pleskano kolo wiamke i Torpedo«, vredno 1300 din, last /vlek s a Domicelja. — črno pleskano kolo znamke Tpanzer« last Ivana Pavciča. čevljarja z Unca. Letalski Japonsko in Tokio, 3. jun. d. »Asahi Simbun« poroča, da bo potniSki letalski promet med Japonsko in Siamom razširjen ter da bodo uvedeni trije redni tedenski poleti namestu dosedanjih dveh. Med Tokiom Bangkokom bo uvedena tudi redna m služba z vodnimi letali Drobiž iz Hrvatske _ Italijanski generalni konzul markiz Benzoni zapustil Sarajevo. Iz Sarajeva je odpotoval te dni na novo službeno mesto v zunanjem ministrstvu v Rimu dosedanji generalni konzul markiz Giorgio comm. Benzoni. V Sarajevu je imel mnogo osebnih prijateljev. Bil je velik prijatelj Hrvatov. Na njegovo mesto je prišel Alberto Calisse, ki je v petek že prevzel posle generalnega konzula. — Zbiranje starega železja na Hrvatskem. Ker so se zaradi zastoja prometa z inozemstvom zaloge starega železa na Hrvatskem skrčile, je vojskovodja Slavko Kvaternik zapovedal vsem ustanovam oborožene sile naj takoj začno v svojem območju zbirati staro železo in jeklo. S tem hočejo omogočiti nemoteno obratovanje največjih železarn v Zenici, pa tudi topilnicam itd. Z nabranim starim železom bo razpolagalo ministrstvo za gozdove in rudnike, oddelek za rudarstvo in metalurgijo. S-aro železo je treba prijaviti do 10. junija. Hrvatski listi pozivajo vse Hrvale naj sodelujejo pri tej akciji. — Odbor za normalizacijo. V četrtek popoldne je imel odbor za normalizacijo pr- \-i sestanek, ksteremu je predsedoval šef odseka v oddelku za trgovino, obrt in industrijo v trgovski zbornici dr. Ivan Radič, prisostvovali so mu pa mnogi zastopniki ministrstva narodnega gospodarstva, gospodarskih zbornic, tehnične fakultete in vefc inženjerjev. Govorilo se je o potrebi novega zakona o normalizaciji, ki naj bi bil v kratkem izdan, — Nemško zadružništvo. Pod predsedstvom šefa urada za narodno gospodarstvo nemške narodne skupine na Hrvatskem Ferdinanda Gasteigerja in predsednika Zveze nemških kreditnih in gospodarskih zadrug v bivši Jugoslaviji dr. Jakoba Avvenderja se je vršila te dni seja, na kateri so bile razporejene kreditne in gospodarske zadruge glede na razpad bivše Jugoslavije in ustanovitev nove države Hrvatske. Sklenjeno je bilo ustanoviti glavno zvezo Nemških kmetijskih in obrtnih zadrug na Hrvatskem. Nemško osrednjo kreditno zadrugo in Nemško osrednjo nakupno in prodajno zadrugo, vse tri s? sedežem v Osijeku. Članice glavne zve^e odnosno zadružnih central so v petih zjutraj._ ntcTnovega On: Danes izpolni* svoje 29. leto. Ali ni poseben občutek praznovati rojstni dan tako blizu meje 30. leta? Ona: Ne, tega sem *e vajena.. OČJE n* H« — Zdaj pa odločno 7 iht»*'am. da nosiš čevlje z lesenimi podplati. Slišati hočem, i kdaj se vračaš. Izkazujte čast vojaškim zastavam! Kljub ponovnemu opozorilu se še vedno dogaja, da nekateri ljudje ne izkazujejo vojaškim zastavam časti, in sicer zaradi nevednosti. To se j<* pokazalo tudi na veliki vojaški paradi na binkoštno nedeljo. Opozarjamo ponovno vse prebivalstvo, da je troha. izkazovati vojaškim zastavam časi; če koraka mimo četa vojakov z zastavo, se je treba od kriti. KOLEDAR Danes: Sreda, 4. junija: Frančišek Kar. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezen se vrne. Kino SIcga: Junak iz Pampc. Kino Union: Ettore Fieramosca. Slavistični klub: Murnov večer ob 20 v mali Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Dane8: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1; Bahovec. Kongresni trg 12; Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Pogrešanci se javljajo Fetrovič Barica, Purkat Ivan. Porubiš Marija, Pavlović Zagorka por. Zeljko, Priča Minka, Popov Georgij, Potokar TinCka, Podboj Justi, Paštrovič Fini roj. VVeiss, JPašič Franc in ostaJi, Pangeršič Disgo. Pahor Lenči, Pleterski Nada, Primožič Adolf, dr. Pavlic Franc, PavkoviC Alojzija, PlaninSek Andrej. Pečar Viktorija. Pavli Peter, Prijatelj Francka, Puria Lic-ija, Petrovič Dragotin, Payer roj. Kne-ž:č Sonja, Požlep Anton; RlsUč Ruža, Kepic Anton z družino; Karti k on Sabina, Rebek Tončka. Radojković Jtvrcnima, Rjedkin Aleksander, Rainhofen Hilda. Rndella Drago: Savič Vida, Sever Drago, Sgnccumarro-Luzar Malči, dr. Sagadin Štefan. Skupek Rudolf, Sirnik Marija, Serjanc Julka, Saina Tatjana; Stefanovič P. Dušan. Steklasa Marija in Natalija, Steklasa Anton, Strong Aleksandra; Slefulja Alojzija, Sturm Josip; Skore Franjo, Sclhavs Janko, šlander Htvma. ini. ftmaic Leo, fekuberne Amalija, škafar Fčrdo, Schifrcr Tončka, SchwL'iger Aujrust; inž. Tomofejo A. Greg/orij, TTelc Lojzka, Tršek Ivana, T odoro vi ć Ilija z družino, TrŽkan Mirni: Urbas Amalija. Uvarov N., Ule Marija; Valenac Viktorija, Vidič Vera, Vujahac Zivojon in ostali, Va-silijevič O. Damjan, Valitar Karel ml., Vadnjak Franc, Vujanac životin. Vujič roj. Steindl, Veselic Ivana; Zajc-Bagrof Anica, Zaje Anton. Zaku-štk Marija in Martin, Zaoukovec Franc, Zajec Dragica. Zavodnik Frančiška; zenko Niceta, 2apka Kristina, žlvko Dragica. Žvan Davorin. Žužek Edo, 2ab-kar Milka in Hinko. Pismo za g. dr. Novaka Toneta I. unu-trefnje odelenje glav. voj. bolnice se ni moglo izročiti, zato naj odpožiteljica istega zepet dvigne v r*oizvedovalnem oddelku HR. Miklošičeva 22b-II. Gdcno Bajd Dana, se naproša, da vrne obvestilo za g. Jermakova. katerega je dvignila — v poizvedovalnem oddelku RK, Miklošičeva 22K II- Svoice prosimo, da dvignejo odgovore v pisarni na Miklošičevi cesti štev. 22b,'IL Odgovori so prišli iz krajev; Sarajevo, Kraljevo, Vučitrn, Priština. — Belič Mira. Bavde-k Dušan. Dernač Maks. Horvat Štefan. Ik Štefan, Intihar Rudolf, inž. Kremžar Ludvik. Kreiner Enrin. Kranjec Rudolf. Kuljbakin Helena roj. Zickero, Krulej Pavel. Leban Jožef. Lavrenčič Franjo. Mohorčič Jerica. Medved Mira. Po-klukar Jože, Ručieaj Nada roj Škarica. Soklh Ivan. Sindič Kosa. Theuerschuh Ivan. Zepič (Janez) Anton, Zemva Franc. Ste*. J 26 rSFLtJTlTNSE:! If A ROD c, DNEVNE VESTI l — Srednjeevropska zdraviliška konferenca. Iz Budimpešte poročajo, da se je sestala te dna tam konferenca srednjeevropskih zdraviliških zvez. Na nji so zastopane Nemčija. Italija, Francija, Švica, SlovaSka in Hrvatska. Na dnevnem redu je v prvi vrsti proučevanje gospodarskih in tehničnih razmer v zdraviliščih Srednje Evrope, dalje organizacija medsebojnega sodelovanja in možnosti poživitve tujskega in zdraviliškega prometa v sedanjih razmerami. - 5-1.OOO hr-.:it-kih delavcev v BffepnBHL NemAko ministrstvo dela se je sporazumelo s Hrvatsko glede zaposlitve 54.000 hrvat-skth delavcev v Nemčiji. Gre v pivi vrsti za poljske in gozdne delavce, pa tudi za rudarje ter deloma za industrijske delavce. Nemčija namreava pozneje zaposliti se več hrvatskih delavcev. — Plačilni promet im-d Nemčijo In Hrvatsko, od 26. do 30. maja se je vršilo v Zagrebu prvo zasedanje nemškega ln hrvatskega vladnega odbora pod predsedstvom irunisterialnega dirigenta dr. Berg-manna in hrvatskega mlnisterialnega direktorja prof. dr. Lamerja. Sklenjena je bila pogrodba glede plačilnega prometa med ohema državama, obenem so bila pa temeljito proučena poedma vprašanja hr-vatsko~r. : ::.n gospodarskih stikov. - Postni promet med >"emčljo ter Beo- P^adom in Atenami. Dovoljeno Je zopet pošiljati iz Nemčije pisma in dopisnice z doplačilom za zračni promet in brez njega ter novine tudi z doplačilom ali brez njega v Beograd in v At^n«: medtem ko za druga, mesta Srbije in Grčije to dovoljenje še ni bilo izdano. — Novi sodni tolmač. Za stalnega sodnega tolmača za italijanski, nemški in sr-bohrvatski jezik je imenovan g. Rafael Mahnič. banski svetnik pri Visokem komi-sartatu v Ljubljani, stanujoč v Ljubljani, Gradišče št. 10-111. — Hrvatska, prevzela podjetje »Jugo-ČeSik d. d. Znano Industrijsko podjetje >Jugoeelik. d. d.< s sedežem v Sarajevu se je preosnovalo v »Hrvatsko livarsko ln rudarsko d. d.c. Clanl upravega sveta ln nadzora ^p. odbora >J\i er oče lika d. d.« so Že odložili svoje funkcije. Hrvatski minister za narodno govedarstvo in rudarstvo je pooblaščen Izdati uredbo o reorga- niz ' -užbe. Nova uredba je stopila v veljavo 20. maja. — Na Rure£čku »o Imeli iegnanje. Na hinkoŠtnl ponedeljek se je zbralo mnogo izletnikov na prijaznem Kureščku, kjer so imeli žegnanje. V cerkvi je bila dopoldne maša m se je na vrhu nabralo zlasti veliko ljudstva iz Mižnje okolice; izletniki iz mesta pa so pritisnili bolj h koči in v kočo pod cerkvijo. že dopoldne se je zbralo na korešeku do 1000 ljudi, a mnogi so prihajali tudi še popoldne. V koči na Kureščku je kar kmalu zmanjkalo jedi ln celo s pijačo je šlo na tesno. Pozno popoldne so se vračale skozi želimlje in dalje proti Škofljici sknzl Te rMe procesije izletnikov, nekateri peš, večina pa na kolesih in kmečkih vozovih. — Kirnja se je *e pričela. Po travnikih na ljubljanskem polju so pričeli nekateri gospodarji ze zgodaj s košnjo. S košnjo so p -hiteli najbolj zaradi tega. ker primanj- |e suhe krme za živino. Lani se košnja rej redke trave ni kaj prida obnesla, povrh pa so morali kmetje oddati -ko sena tudi za vojaštvo. Za letos kaže, da bo vsaj prva košnja prav obilna. — Solnce se je zopet skrilo za oblake. Po treh izredno lepih dneh, ko je solnce -ie precej močno pripekalo, se je danes ponoči nebo zopet pooblačilo. Davi je bilo no oblačno, da je že kazalo na Kmalu so se pa jeli oblaki trgati, da e je pokazalo tu pa tam jasno nebo. Dežja menda ne bo, pač pa se je ozračje precej ohladilo. Sodeč po pomladi utegne-biti letos rudi poletje hladno in deževno. — Nesreče. 17 letni posestnikov sin Viktor Praen z Zirovskega vrha je šel včeraj v gozd, kjer je pod drevesom našel staro, zarjavelo vojaško puško. Prosen je vzel puško v roke in jel pritiskati na petelina. Puška se je sprožila, obenem pa se tudi razletela in fantu razmesarila evo roko. — 36 letnega prevoznika Stanka Tobijasa iz Ljubljane je na Masarvkovi cesti podrl avtomobilist in je Tobijas dobil razen zunanjih prask še hujše notranje poškodbe. — 4 leta stara delavčeva Jožefa Reven iz Ljubljane je vtaknila roko pod kolo težkega voza. ki ji je zmečkalo dlan. — V Stepanji vasi je padel s plota 8 letni Šoferjev sin Ludvik Tomažin in si zlomil levo roko. — 13 letna posestni kova hčerka Marija Vidrin iz Zagradca pri Žužemberku je padla z drevesa in dobila hude notranje poškodbe. — V bolnico se je zatekel tudi 26 letni delavec Alojz Obreza lz Dolenje vasi pri Cerknici, ki je po nerodnosti udaril z roko po šipi in si prerezal žile. — Smrtna nesreča v Grazu. V petek popoldne se je pripetila v Grazu smrtna nesreča 77 letna Pavla Kovačič je prišla pod kolesa tovornega avtomobila in zadobila je tako težke poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnico umria. Iz LJubljane —lj Violinist Miran Vihar, absolvent Glasbene akademije v Zagrebu — prof. Humla, bo konce rti ral v petek 6. t. m. ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. Izvajal bo dela naslednjih skladateljev: Corelli. Mozart, Respighl, Skerjanc, Vihar in eno skladno F*aganinijevo v priredbi filmanov-skega. Na klavirju g: a. bo spremljal pianist Marjan Lipovšek. Vstopnice so že v pred-prodaji v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Sadjarska in vrtnarska podružnica LJubljana I priredi v četrtek 5. t. m. popoldne ob 5. uri (17.) na vrtu g. Olupa. Vojvode M š!ča cesta 21. praktični pouk o poletnem Škropljenju in o poletnem delu na sadnem drevju pod vodstvom g. nadzornika Josipa Streklja in z geslom: >Vrt-nčnarji., storite vse, da zagotovite čim obilnejšo sadno letinoc. Udeležba prosta. —lj Violinist Miran Vihar, ki bo kon-ce rti ral v petek 6. t. m. v mali Filharmonični dvorani spada med najboljše dijake zagrebškega violinskega Dedasosa prof Humla. pri katerem je končal violinski studii v preteklem šolskem letu. Letošnjo koncertno sezono se ie praktično udejstvo- vcl v orkestrih v Beogradu in pogostokrat nastopal solistično v beograjskem radiju. Petkov koncert bo niegov drugi koncert v našem mestu. Na ta večer še prav posebno opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v Knjigami Glasbene Matice. —lj Opozorilo lastnikom psov! Zadnje čase vidimo v Ljubljani trope psov. ki so menda brez lastnika ali vsaj brez nadzorstva. Opozarjamo lastnike psov, da ne puščajo svojih psov. da bi se podili prosto po ulicah. Lastniki morajo še posebno upoštevati predpise in voditi pse na vrvicah povsod tam, kjer je to predpisano. Prav posebno morajo lastniki psov v vročih dneh skrbeti za to, da imajo psi vedno dovolj sveže vode na razpolago. V neknterih krajh se je zelo razpasla pasja steklina, ki se vprav v vročih, poletnih mesecih kaj rada pojavlja. Zdaj. ko psi ne morejo biti hranjeni tako, kakor bi morali biti. so še bolj podvrženi obolenjem. V primeru, da se opazijo na psu znaki obolenja ter je lastnik v dvomih, naj poskrbi za primeren strokovni nasvet. Kinolog. —lj O vojaških godbah smo zadnjič objavili, kje in kdaj bodo igrale, sedaj pa je ta razpored spet nekoliko spremenjen. Godba 13. artilerijskega polka bo odslej igrala samo ob nedeljah od 11. do 12.30 na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom Godba poveljstva mesta bo pa igrala vsako nedeljo in vsak četrtek od 18.30 do 20. ure v Tivoliju. Kar se tiče godbe 1. polka Sardinskih grenadirjev, pa ostane vse pri starem in bo igrala še dalje vsako soboto od 18. do 19. ure v Zvezdi, prav tako pa seveda vsak večer ob 20.30 nekaj izbranih komadov pred Prešernovim spomenikom. Poveljstvo pehotne divizije Sardinskih grenadirjev si res prizadeva, da bi odlične vojaške godbe Ljubljani nudile čim več užitkov ter bi Ljubljančani spoznali vse lepote neprekosljive italijanske glasbene umetnosti . Pri vseh koncertih je vedno več hva-lt*znlh poslušalcev, ki svoje občudovanje po pravici izražajo z glasnim aplavzom. Pripomniti moramo tudi, da so tudi naši avtomobilistl ln vozniki električne cestne železnice pričeli upoštevati koncerte ter jih ne motijo več s hrupno vožnjo. —lj Na Linhartovi cesti bodo jutri v četrtek 5. junija pričeli delati kanalizacijo od Tvrševe ceste proti Robbovi ulici ter bo zato morala biti cesta zaprta kakih 6 do 7 tednov. —lj Izgubljena denarnica. Davj je bila izgubljena v Križevniški ulici denarnica, v kateri je bilo poleg raznih dokumentov okrog 300 din v drobižu. Posten najditelj se na proza, naj izroči denarnico v Židovski stezi st. 2/1. —lj Maksimalne cene zelenjave za ta teden je mestna trzni uraa spet aoiočii dogovorno z zastopnicami gospodinj, prodajalk in prodajalcev takole: otrebljena berivka do 12 din, neotrebljena benvka do 8 din, vrtni radič do 12 din, ftpinača s stebli do 7 din, spinača brez stebelc do 8 din. uvožena glavna ta solata do 16 din, domača glavna ta solata do 14 din, grah do 12 din, krompir do 2.50 din in domača če-bula največ do 5 din kilogram. Prepovedano je namakanje solate pred prodajo; prav tako je gospodinjam prepovedano otipavanje živil. Predvsem pa gospodinje opozarjamo, naj ne plačujejo blaga nad maksimalno ceno, ker s tem blago same sebi draže in dajejo potuho verižništvu. —lj Košnjo ©tave bo mestna občina ljubljanska oddala na j-ivni dražbi in sicer na aerodromu v soboto 7. junija ob 9. dopoldne, na Bokalcah pa v nedeljo 8. junija ob 9. dopoldne, obakrat kar na travniku. Na Bokalcah je kakih 3 ha travnika ter bodo travniki pred dražbo razdeljeni fta več manjših kosov, da se bodo lahko dražbe udeležili tudi okoliški rejci malih živali. Najnovejše delo Ivana Mraka Meščanska tragedija „Sinovi starega Rimljana44 Ljubljana, 4. maja Ivan Mrak se je pojavil v javnosti pred 16 leti S svojo »Obločnico, ki se rojeva« je zelo razburil občinstvo. Kljub mladostni neuravnovešenosti, ki je bila značilna za prvenca, je bil v njem vendarle zarodek dramatske narave njegovega avtorja. Nič ni pomagalo, nastal je prepad med Ivanom Mrakom in ljubljanskim občinstvom, posebno še do objavi drame »Slepi prorok*, s katero je Ivan Mrak načel probleme našega družabnega življenja. Razmerje se je spremenilo šele v zadnjem času. odkar Ivan Mrak s svojo igralsko skupino uprizarja lastna deia. Glede tega je med Slovenci pač edinstven! Posrečilo se mu je pa le vzbuditi pozitivno pozornost s svojima predstavami, katere so bile vse doslej zanimivi kulturno družabni dogodki Mrakove predstave imalo svojski značaj in svojo vrednost, katero bo morala priznati tudi slovenska kritika. Mrakovo naturo označuje premočrtni, neizprosni za- eon in brezkomprom isnost do sebe in sveta, kar bi lahko imenovali »z glavo skozi zid«. To pa mora biti značilnost pristnega dramatika, ki oblikuje življenje v najbolj pristni obliki. Najnovejše delo Ivana Mraka so »Sinovi starega Rimljana*, meščanska tragedija, ki tvori drugi del trilogije »Rimlja-novi«. in prikazuje zaton mogočne meščanske hiše. Problem razsula meščanske rodbine ie na ta način prvič obravnavan s tem delom v slovenski dramatski književnosti. Značilna za >Starega Rimljana« je enostavnost in monumentalnost v gradnji, Usodnost, vera v slepo silo, ki uravnava tok vesolj nosti in naših majhnih usod, ta ] usodnost ustvari dobo, v katero posadi mogočnega Rimljana in mu naloži križ njegovih poslednjih dni. V »Sinovih sta-regi. Rimljanac pa čutimo šekspirjevske i elemente drame. Strokovna kritika je priznala, da je Ivan Mrak igralska sila. Zopet vabijo le- ; taki na njegovo predstavo. Prepričani j smo. da se bo naša javnost odzvala vabilu v častnem številu. Hina-matsuri, japonski praznik lutk Kur t Krispien: Govorica Nekega dne je bila tu in nihče ni vedel, odkod je bila prišla. Stala je na vogalih, plazila se je po ozkih ulicah mesteca in brez vsakega truda si je preskrbela dostop v najboljše hiše. Govorica je bila kratkomalo povsod. V začetku se je delala plaho in ponižno, toda sčasoma je nastopala vedno po-sumneje. Kar naenkrat ni hotela več biti govorica, temveč dejstvo. Gospodična Štefani se bo zaročila z gospodom Stockelmannom. Na tisoče drugih deklet se tudi zaroči. Na tem ni nič posebnega. Toda gospodična Štefani je najlepše in najbogatejše dekle sto milj daleč naokrog, om je ponos mesteca. Ce se pelje v svojem srebrno sivem avtomobilu po mestu, stoje vsi pri oknih in prodajajo zijala. Vsaki njeni kretnji slede z največjim zanimanjem. Da, celo če obleče gospodična Lil Štefani kaj novega, imajo ljudje dobrodošl gradivo za po-menke ves večer. Vse drugače je pa z gospodom Stockelmannom! To je povprečen človek srednjih let in srednje postave, skromen inženir, brez vsakega slovesa. Kako neki se je prav njemu posrečilo približati se gospodični Štefani, ki je veljala povrhu še za ponosno in nedostopno do nadutosti? Toda govorica je bila tu in držala se je tako trdovratno, da je prišla celo na jšesa same Lil Štefani. Jeza in radovedno sta se pomešali v nji in ker je bila zelo energično dekle, je kratkomalo sklenila, da si bo tega Stockel-manna končno vendar ogledala od blizu. Ze čez nekaj ur se je zgodilo, da se e nenadoma pojavila pred inženirjem Stockelmannom velika srebrno siva ^enca, ko je šel čez Novi trg. Zavore so na vso moč zaškripale in zveneč glas je zaklical: — Ali ste vi gospod Stockelmann? Če ste. moram takoj govoriti z vami! Bil je pravi pravcati naskok. Stockelmann je presenečeno obstal in zrl je naravnost v dvoje hladnih, sivih oči pod belo avtomobilsko čepico. — No? — je vpra5al, — kaj pa je? — Jaz sem Lil Štefani. Ljudje po mestecu govore, da se nameravava LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Roman o veliki ljubezni, zakonu in materinstvu LJUBEZEN SE VRNE Carole Lom bard — James Steuart KINO MATICA — telefon 22-41 Kino SLOGA, tel. 27-30 i»aii»-' i-rent icra: JUNAK IZ PAMPE Napete dogodivščine na ameriškem divjem zapadu. — Kot dodatek; RAZBOJNIKI IZ EL PASA Pred Scott. Al. St John. Marlon Weldon. .Klice Artieli ln drugi. Ob 16., 19. in 21. un. Kino UNION. tel. 22-21 Predstave ob 16.. 19. m 21. uri! Italijanski velefilm kttokk iieramosca V Klavnih vlogah: G in o Cervi, Elisa Cegani. Clara Calamai in drugi! Film je v celoti opremljen s slovenskimi napisi! —lj Se o tivolskih topolih. V petek smo se dotaknili topolov v tivolskem parku, češ. da so izprehajalcem samo v na pot je in da so grdi. Z mestnega poglavarstva so nam pa poslali na to ugotovitev ogorčen odgovor, ki amo ga včeraj lojalno priobčili. Pise>c utemeljuje svoje ogorčenje s pesniki, ki pa ne opevajo topolov temveč jagnede. a teh mi niti omenili nismo. Po našem skromnem mnenju bi bilo ogorče- n ie upravičeno prej na strani pesnikov, če b: jim podtikali, da se morejo navduševati ob pogledu na topole v tivolskem parku —lj Italijanska vina toči gostilna Lovšin. 968 Pomlad na Japonskem. To pomeni jasno, temnomodro nebo. sveže zelenje dreves in osvežujoč vetrič v prijetno toplem in nekoliko vlažnem ozračju. V marcu odlože japonski kmetje bele nogavice in začno hoditi v slamnatih, sandalah. Sredi marca že cveto na Japonskem češnje. V tem mescu praznujejo Japonci svoj dekliški praznik, tako zvano svečanost lutk. V dobi Tagawa (1603 do 1868) je pripisovala država tej svečanosti velik pomen. Od obnovitve cesarske moči leta 1868. na ne spada tudi več med oficijelne ceremonije, pač se pa še vedno tradicijonalno praznuje v vsaki rodbini, posebno tam, kjer imajo hčere. Igra z lutkami je na Japonskem prastara. Pripoveduje se, da so poznali lutke že v dobi cesarja Suina (97 do 30 pred Kristusom). Toda svečanost ni dobila imena po teh lutkah. Prvotno se je imenoval ta dan dan kač in njegov namen je bil odvračati zle slutnje. Na Japonsko se je zanesel ta običaj iz Kitajske. Tega dne je RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din m PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monpgramov, gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— Din »Jnlijanac, Gosposvetska C. 12 tn Frančiškanska ul. 3. 3. T. kmalu zaročiti. Kaj veste o tem? Stockelmann se je kratko zasmejal. — Ce naj bo to šala, niti kot taka ni dobra. — Kaj se vam zdi tako strašna misel, da bi bili zaročeni z menoj? — je vprašala gospodična Štefani zamerljivo. — No, vsekakor zelo tuja. — Toda vsak otrok tu v mestecu govori o tem po ulicah! — je zakričala srdito. — Praznih čenč ne poslušam, — ji je pojasnil mirno. Nji je zastala sapa. Kakšen neotesanec, kakšen nesramnež je pa to? Nemirno so švignili njeni pogledi preko hiš. Malone iz vsakega drugega okna je zijal radoveden obraz. — Tu ne moreva nadaljevati najinega pogovora, — je dejala razdraženo. — Vstopite, prosim! Od pel j iva se malo iz mesta. To zadevo morava spraviti na čisto. Stockelmann je okleval- — No, pa naj bo, — je dejal končno. — Prav za prav nimam časa, nočem pa, da bi bil v vaših očeh neotesanec. Tako, zdaj pa izvolite presesti na drugo mesto. Ne sedim namreč rad v avtomobilu, te šofirm Naše gledališče DRAMA Začetek ob 19 30 url Sreda. 4. junija: ob 19.30: Komedija zmešnjav. Red Sreda. Shakespeare: Komedija zmešnjav. V tej svoji komediji je pokazal Shakespeare, v kakšne sila neprijetne, a deloma tudi skrajno komične situacije zapadeta dva para dvojčkov, gospodarjev ln slug, ki jim nasprotja v značajih pripravijo marsikatero past. Vedrost in preSernost, ki vejeta iz tega dela. sta očarali občinstvo ter prinesli delu vse pozornosti vreden uspeh. V glavnih vlogah: Kralj, Jerman, Sever, Mil- činski ter M. Danilova in Levarjeva. Režiser: prof. Sest. P. n. občinstvo opozarjamo na ljudsko predstavo, ki bo v petek 6 junija ob 15. uri v Drami. Igrali bodo Li-Hsing-tao-Klabundovo kitajsko igro »Krog s kredo«, ki pokaže zgodbo, katere višek je salomon-ska zgodba mladega kitajskega cesarja, ki pripomore z njo resnici in pravici, da zmaga nad lažjo in krivico. Igra o usodi nesrečne deklice Hai-tang je obenem podoba teptane pravice ln razkriva v teku dejanja socialne krivice, ki jih je trpelo kitajsko ljudstvo pod pritiskom korumpiranih uradnikov ln dostojanstvenikov. OPERA Začetek ob 19 30 url Sreda, 4. -junija: zaprto < generalka). četrtek. 5. junija: ob 19.: Faust. Red Četrtek. OPOROKA BO POKAZALA — AH je bil tvoj stric duševno še zdrav, ko je umrl ? -— No, to se bo pokazalo če odpremo njegovo oporoko. prinesel vsak Japonec od astrologa kos papirja in izstriženo človeško podobo, ki jo je drgnil ob svoje telo in dihal v njo. Tako se je prenašala lastna nesreča na lutko. Lutke so nazivali »nebeški otroci«. V prvih časih so take lutke metali v reko, pozneje so jih na hranili doma, kjer so jim prinašali jedila in pijače. Od tod baje izvira okrasitev lutk. In iz prastare igre z lutkami se je razvila polagoma sedanja svečanost, ki je postala zopet izključna svečanost deklet V proslavo praznika lutk ali devic napravijo v japonskih hišah lesene, rdeče ali črno pobarvane stopnice. Na nje postavijo simbolične, krasno oblečene punčke, ki jih po svečanosti zopet skrbno spravijo. Te dragocene lutke se podedujejo iz kolenja v kolen je in rodbina je zelo ponosna na nje. V skrbni izt>eri dokupujejo japonske rodbine vedno nove lutke. Naravno, da se otroci z njimi ne smejo igrati. Zgoraj na najvišji stopnici sedi cesarski par na krasnih prestolih, potem pridejo :~~iz- i— T-zer— i ~i l i J_t. Ji i i i ■ l ■ dama. Molče je zapustila svoje mesto za volanom in debelo je gledala, kako je vstopu in pognal motor. Potem je molče sedela kraj njega. Ko sta imela mesto za seboj, je jel voziti počasi ob robu ceste. — Tako, zdaj bi pa bila na mestu, — je pripomnil zadovoljno, — in lahko govoriva o zadevi najine zaroke, ki vas menda tako jezi. Ali je pa vredno govoriti o takih neumnostih? In takega dne? — Kar poglejte! — Glavice neštetih rožic, belih, modrih in rumenih, so pokrivale livado. — Pomlad! — je dejal Stockelmann in gospodična Štefani si gt je prvič podrobneje ogledala. Karkoli je že bilo ta trenutek v njenem pogledu: nezadovoljstvo ni bilo. Sledila mu je celo, ko je krenil proti ribniku, kjer so že plavale race v parih. V vrtincu sem in tja švigajočih rac se je lesketala površina ribnika. Ona sploh ni opazila, kako čas hitL — Oh, — je vzkliknil Stockelmann naenkrat ves prestrašen in pogledal na uro, — kako pozno je ie! Nemudoma moram zopet na deiol Toda, te vam Stran 3 princi in dvorne dame, sedemčlanski dvorni orkester z godali, mnogi vojščaki in končno Še pravljične osebnosti. Med njimi je Jimmo Tennu, prvi japonski cesar m ustanovitelj enotne države. Druga zelo priljubljena oseba je Oishi Kutanosoki, ena najznamenitejših oseb japonske zgodovine. S svojimi deli zlasti s svojo požrtvovalnostjo je postal vzor japonske mladine. Nešteto je zanimivih prizorov v zgodovini in pravljicah, ki slave tu v lutkah svoje vstajenje. Lutke pa niso samo razkošno oblečene in narejene v na j pestrejših barvah, temveč imajo še svoj poseben smisel. Japonskim otrokom na i bi vcepile spoštovan ie do tradicii in jim priklicale v spomin slavna dela velikih sinov japonskega naroda. Tako se vsako leto obuja v otrocih spomin na prednike, kajti starši jim pripoveduieio o doživetjih po-edinih lutk. Naravno, da ima ta svečanost tudi svojo otroško in zelo veselo stran. Dekleta se sestajajo s svojimi prijateljicami, jedo pisane riževe kolače in pijo riževo vino. Pogosto hodijo na izlete v gore v svečanih pomladnih oblekah, zvečer pa priždo dekleta pri lutkah lučice. Id lepo razsvetljujejo zlato kronico kraljice lutk. Otroci sede pred svojimi ljubljenimi lutkami. V vazah pa stoje vejice cvetočih breskev. Praznik lutk se imenuje na Japonskem hina-matsuri. Električna energija in radio Dokler je bilo treba vsakih 14 dni polniti baterije, je bilo znano, da je radijski aparat poleg takse združen še z drugimi stroški. Odkar pa lahko priključimo radijski aparat na električno omrežje, je ta izdatek odpadel in radijski naročniki ne mislijo več na to. koliko električne energije se porabi in koliko stane človeka, če hoče navijati doma radio. In vendar je treba računati tudi s tem izdatkom. Težko je točno določiti koliko porabi radijski aparat električnega toka. Ženevska radijska zveza je pa vendarle ugotovila, da se je porabilo v letu 1939. za radijske oddaje na vsem svetu 516.000.000 kwh. To pa seveda še ni odločilno, kajti na vsem svetu je okrog 90.000.000 radijskih aparatov, ki so porabili okrog 4 500 milijonov kwh. Sprejemni in oddajni aparati porabijo torej letno okrog 5.000 mili- jonov kwh električnega toka. Vse pa kaže. da je bila tudi ta koliCina prekoračena, kajti v vseh državah hočejo imeti ljudje boljše sprejemne aparate in močnejše oddajne postaje. Pri tem pa še vedno narašča število radijskih aparatov, čeprav se že zdaj ceni poraba električnega toka za Evropo in Ameriko po 2 miljardi k\vh. Da si ustvarimo približno sliko o tej porabi, zadostuje omeniti, da porabi država z visoko razvito industrijo in tako elektrificirana kakor je Nemčija letno 60.000 milijonov kwh. Iz filmskega življenja Italijanska filmska družba Lux, ki pripravlja kakor smo nedavno poročali originalen film »Zaročencu po znanem Man-zonijevem romanu, da so bile preizkušene kandidatinje za glavno žensko vlogo v tem filmu. Režiesrji so preizkusili fotogenične in interpretativne sposobnosti 14 kandida-tinj za vlogo Lucije Mondella. čeprav je bilo med temi kandidatinjami nekaj prav resnih za vlogo Lucije, vendar se režiserji niso mogli odločiti za nobeno izmed kandi-datlnj te prve skupine. Filmska družba bo razpisala novo tekmovanje za vlogo Lucije. Preizkusil jih bo s posebno skrbnostjo osebno režiser filma Mario Camerini. Med 14 tekmovalkami za vlogo Lucije v »Zaročencih* so bile Tržačanke Aristoda Cerqueni, Edith Smaila, Silvana Novak in Mariucia Gambel. Tekmovanja se je udeležila tudi Alba Wiegele, ki se je že večkrat uveljavila v italijanskem filmu s svojimi umetniškimi sposobnostmi. Glede Trza čank poročajo, da so se prav dobro uveljavile, ln ena izmed njih je vzbudila pozornost režiserjev ter se najbrž ne bo več vrnaila v Trst, ker bo angažirana. MODERNI ROMAN — Ce se pripravlja moja žena na potovanje, se mi vedno zdi, kakor moderen roman. — Kako to? — Napetost do konca. PLINSKO VOJNO rodi prehod iz zime v pomlad. Hripo, influenco in druge bolezni preženete z rednim uživanjem »AMBROZ K V K MEDICE« Pristno dobite le v MEDARNI, Ljubljana. Židovska 6. 26. T IVANI Prosim, da urediš v Križanski ulici 9. Zdaj je čas. 30. IV. 1041_ Jaz sam ne morem priti. — Franci. 963 te čenče še vedno ne dajo miru, se lahko jutri ali pojutrišnjem v ta namen še enkrat sestaneva. Tega pa nista storila samo enkrat, temveč še več kot dvanajstkrat. Na sestankih sta govorila o tem in onem, samo govorice o zaroki nista nikoli omenila. In ko je jel slednjič sam govoriti o tem, je prišla gospodična Štefani nekoliko v zadrego in naglo mu je posegla v besedo: Ah, pustite no to neumnost! Prav pravite, človek takih čenč ne sme poslušati. — Kako to, Čenč? — je vprašal in jo prijel za roko, ki se mu je le rahlo upirala. — Po mojem mnenju so ljudje v tem mestecu čudovit poznavalci ljudi... Za hip je obmolknil in porog-ljivost v njegovem glasu se je umaknila topli prisrčnosti, ko je nadaljeval: ... in še to naj vam povem, da vam dolgujem neizrečeno mnogo. Ali pa se motim? Kako mislite vi o tem? Kaj če bi krenila doli k ribniku, kakor oni dan, ko sva se sestala prvič? Morda imajo race Že mlade. Poleg tega bi pa naju ljudje tam ne videli tako... Gospodična Štefani proti temu nI imela nobenega pomisleka... IZGUBIL SEM v bližini kopališča Ilirije tem-nomoder pulover znamke Zach-sport. Najditelj naj ga odda proti nagradi din 100.— pri blagajni v kopališču Dirije. 964 POZOR! Veliko zalogo puh-perja zamenjam za rabljene čevlje in obleko. — Klavžer, Vošnjakova ulica 4. 969 Otomane imamo »opet ▼ veliki izbiri na zalogi po selo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E.ZAKRAJ6EK Miklošičeva 34 Siren ? no Nekaj novic iz Trebnjega cert vojaSke godbe petih obfiti — Sanitetna avtokolona v Trebnjem — Kon- O Stnđaco đl Trebaj« rt* Boe Bobottl, Ro- Trebojem domaće Trebnje, 3. junija Dolenjci so se kmalu znašli v novih razmerah. Nered, ki je zavladal po razpadu države tudi na Dolenjskem, je bdi po ita*-Ujarreki Vojski kmalu odstranjen. Italijansko vojaštvo, ki je zasedlo nase kraje, je prevzelo vso oblast v svoje roae in med Dolenjce se je pri Cel polagoma vračati mir, zlasti Se, ko so spoznali, da so italijanski 'vojaki prišli k nam kot prijatelji. Hitra intervencija italijanske Oborožene Sile po nadih krajih je imela ugodne posledice za nade ljudstvo. Vzpostavljena je bila zopet zakona tost. F^rivatno imetje je bilo za- seiteno. Orožje, ki je ležalo vse povprek; je bile prepeljano na varna mesta. Varnost posameznika in imetja je bila za-k«H.oVijena. ti. Ni naš namen, obešati nadih razmer na veliki zvon, vendar pa naj nam g. okrajni Zupan oprosti, če njegovo delo, ki je usmerjeno zlasrti na to, da. priskrbi za področje svojih občin potrebna živila za preiivijšv- nje, stavimo za zgled vsem tistim, ki jim je poverjena skrb za prebivalstvo. Pametni gospodarski ukrepi, ki jih je izdal g;. Bazi v dnevih največjega, nereda, so dosegli svoj namen. Pokrajina, ki ji g. Ban načeluje, je obvarovana pomanjkanja! Nase dolenjsko ljudstvo je obubožano. Vojna, četudi kratkotrajna, je pobrala skoraj vse: živila in živino! Mnogi nimajo potrebne hrane, drugi so ostali zopet brez vprežne živine. Vse te dostikrat nepremostljive težave odstranjuje g. okrajni župan sam in posrečilo se Zdaj pa nekaj novic iz Trebnjega,. Trebnje je že od nekdaj veljalo ssa važno gospodarsko križišče prostrane Mlreneka, Tenjenižke, Dobrnldlce ki Svetokrižke do-Bne, Sloves Trebnjega je prišel zdaj morda borj kakor kadar koti. do veljave in je Trebn }e zaradi svojega uovgga položaja, ki j» t*"**"* po razdelitvi b* vse nase banovine. Izstavljeno de pred posebno važne naloge, ki bodo zlasti v gospodarskih pogledih zahtevale ljudi na pravem mestu. Zato je tod imenovanje tukajtajega domaAirui to-vM-Tiarj«. g. Iva Bana za okrajnega Zupana petih doienjskjh občin za Dolenjce velike VSinostt Vesetrmo se tega imenovanja m iroo prejprtCacni, da bo okrajni župaa oa odgovernem juufltu pos^retil vso poBor- m «krh našemu kraju. Nafia dolžnost js pa. g. Bana pri njegovem deta podplra- Vautotreno aanita-rio a Trebnje. — [talijanska sanitetna kolona v Trebnjem. nw je zagotoviti najpotrebnejšim moko in kruh. Prijetno presenečenje so doživeli Dolenjci pred dnevi, ko ae je v Trebnje pripeljala Italijanska sanitetna kolona. Mogočna, moderno opremljena avtobusa sta obstala pred cerkvijo, kjer so zdravniki in sanitetno osebje pregledali Šolsko mladino In odrasle. Četudi je bilo vreme deževno, 00 mladina m odrasli vztrajali in so požrtvovalni zdravniki pregledali samo v Trebnjem 436 oseb. Zanimanje, Id. ga je kolona vzbudila med Dolenjci, je bilo Izredno. Se preden Je kolona prispela v Trebnje, se je zbrala pred cerkvijo Šolska mladina, z učiteljevom, uradništvom, mnogo domačinov in okoličanov z okrajnim županom g. Banom na čeln. ki je zdravniškemu In sanitetnemu osebju ob prihodu na Dolenjsko OonsoJe Franee-Borglo tra 1 icolari dl Trebnje al qnall so no statt difttribulti del doni. — Konzul France-»se Berglo med trebanjsko šolsko mladino po obdaro- prlsrčno dobrodošlico. Potem se je pričel pregled ta. se je g. Ban zahvalil direktorju g. dr. Ca v. Aldu Duceju. Odposlani sta bili vdanostni brzojavki, ena Duceju v Rim, druga pa Visokemu Komisarju g. Grazioliju. Direktor kolone g. dr. Ca v. Aldo Duce je za lepi sprejem, ki ga je bila kolona deležna v Trebnjem, te dni poslal okrajnemu županu pismeno zahvalo, v kateri naglasa, da je sprejem, ki ga je bila deležna kolona v Trebnjem, prekosil vsa njegova pričakovanja In da le želi, da bi imel čimprej zopet priliko pose tiri gostoljubno dolenjsko ljudstvo. Nedavno se je vršila v Trebnjem tudi revija Fašističnih čet Reviji so med drugimi prisostvovali Eksc. Armijski General sef s ^*wjttT»jp» uradov okrakti topen %. Ivo Ban, ki jim je zagotovil vso lojalnost prebivalstva podrejenega mu področja. V petek zvečer je priredfla Fašistična mttca na trgu gseasseadsl koncert godbe na pihala Koncertu, ki je privabil mnogo občinstva, je med drugimi prisostvoval tudi komandant okrožja g. Console Francesco Burgio s svojo soprogo. Koncert je v vsakem pogledu uspel ter je zagotovljeno, da se bo ponovil. Pred kratkim je g. Console Francesco Burgio obdaroval iz lastnih sredstev tukajšnjo šolsko mladino. Miadina se je obdarovanja zelo razveselila in danes ni več malčka v Trebnjem, ki bi ne poznal svojega dobrotnika in velikega prijatelja otrok, zlasti revnih. Priljubljenemu častniku se v imenu naših najmlajših za izkazano pozornost slovenski decj zahvaljujemo tudi mi. Trahom je ozdravljiv Učinkovito sredstvo proti tej nevarni očesni bolezni so Odkrili v Nemčiji Nemška znanost je bila vedno v prvih vrstah borbe proti raznim nalezljivim boleznim. O tem pričajo imena Robert Koch, Emi! Behring, Peter Muhlens, P. K Kleine. Domagk itd. V Nemčiji so bila odkrita zanesljiva sredstva proti tropičnima boleznima malariji in spalni bolezni. Nedavno so pa dosegli nemški učenjaki Se eno zmago nad nevarno boleznijo. Strokovno glasilo >Deutscher MiUtararzt« je poročalo, da ae je posrečilo najti sredstvo proti tako zvani egiptskl očesni bolezni ali traiiomu. Ta bolezen je sicer v Nemčiji zelo redka, vendar pa pomeni odkritje sredstva proti nji novo veliko zmago znanosti. Bolezen je zelo nevarna, ker lahko povzroči popolno oslepitev. Razširjena je zlasti v vzhodni In jugovzhodni Evropi. Za Nemčijo je postal trahom problem, ko so jeli prihajati nemški izseljenci iz Voll-nije, Besarabije in južne Dobrudze. Vse izseljence, ki so bili sumljivi, da jih je napadla nevarna očesna bolezen, so poslali V posebna taborišča. Tam so jih lečiii pod nadzorstvom prof. Hankea, ki je uporabljal za lečenje albucid. To sredstvo se uporablja sicer pri nekaterih drugih boleznih. Izkazalo se je, da je mogoče z albuci-dom trahom povsem izlečiti. Znaki nevarne očesne bolezni izginejo in bolniku se vid v polni meri povrne. Enake presenetljive uspehe so dosegli tudi, ko so lečill vojne ujetnike. Bolnik dobi skozi teden dni dnevno po nekaj tablet albucida. Po presledku 8 do 10 dni se to ponovi. Lečenje z albucidom je brez vsake nevarnosti. Trahom torej ni več nevarna bolezen. Učenjaki navadno niso praktični Nemški učenjak Hertz se ni zavedal praktičnega pomena svojega odkritja — elektromagnetičnili valov Ob marsikateri vesti o novem znanstvenem odkritju se vpraša človek, ali ima to kak praktičen pomen. Ni in ne bo mogoče priključiti znanstvenim odkritjem listkov z napisom, dali m kakšno praktično vrednost Imajo. O tem vedno odloča bodočnost. Zgodi se, da učenjak niti ne sluti, kakšno praktično vrednost bo imelo nekoč njegovo odkritje m sicer zato ne, ker je mislil na svoje znanstveno delo, kar je živel v svojem laboratoriju, zatopljen v svoje irasfl m načrte. Proti konca preteklega stoletja je mladi nemški učenjak Heinrlcb Hertz odkril elektrarn agneilčne valove. Začelo se je prav za prav že s Faradvem in Maxwel-lom_ Toda Hertz je doprinesel prepričevalen, viden dokaz o tem, da električni valovi nastajajo, da prihajajo do Izraza m da se ravnajo po gotovih zakonih. Med dvema kroglicama na konca žice so preskakovale drobne iskre, toda le če je delovalo lskrišče na bližnjem Ruhmkorff o-vem Indnktorju. Hertz je proučil električne valove, kako se širijo, odbijajo, lomijo v prizmah in osredotocajo v lečah, DvomD je pa o praktičnem pomena teh valov in izrazil se je zelo skeptično, ko je dobil nekega dne pismo, v katerem ga nekdo vprašuje aH bi se ne dah električni valovi uporabiti za pošiljanje brzojavnih vesti na daljavo in brez žice, žal je Hertz umri se premlad, da bi se bil mogel prepričati o praktičnem pomenu električnih valov, o radiotelegrafiji in radiu, Oe bi bD videl kdo Hertza v njegovem kabinetu, bi bil težko trdimo odgovoril na vprašanje, aH ima njegovo odkritje kak praktičen pomen. Vse je bilo preveč znanstveno, preveč nepraktično. V začetku ra-diotelegrafije je bil velikega pomena tako zvani koherer. To je bila dobra cevka z žico na koncu. V nji je bilo pa nekaj medeninastih m srebrnih opilkov. Ta cevka je imela čudovito lastnost: čutna je, če so padli na njo električni valovi. Ko so padli na njo električni valovi so se kovi- nasti optiki tako razvrstili, da je njihov električni odpor padel, kakor da je posta- vil med nje nekdo neviden most za nevidne električne valove. Na ta koherer je prišel Edvard Branly v svojem več kot skromno opremljenem pariškem laboratoriju. Toda on je videl pred seboj samo novo znanstveno dognanje, za njegov praktični pomen, ki je bil izredno velik, se pa sploh nI zmenil. Branlv je dočakal visoko starost, ni pa rad slišal, če mu je govoril kdo o njegovih zaslugah za radlotelegrafijo. Sloveči učenjak namreč ni imel smisla za praktično stran svojega znanstvenega dela. Mnogo je na svetu znanstvenikov, ki so žlveh za svojo znanost tako, da niso mislih niti na to, da bi svoje ideje, odkritja m Izume zavarovan tako, kakor jim omogoča to patentna zakonodaja, Ce so odkrili ali izumili kaj novega, so pač mislili, naj služi tistim, ki znajo njihove izume In odkritja izkoriščati. Tako bi lahko Imenovali Rontgena, gospo Curie, Faradava ta še več drugih, Nasprotno pa, če se imenuje tako pogosto v zgodovini brezžičnega brzojava in radia Marconijevo ime, se imenuje tudi za to, ker je imel zelo dobro razvit, trezen, praktičen smisel za to, kako se dajo elektromagneticnl valovi porabiti za pošiljanje vesti na velike daljave in brez žice. Mnogo je odkritij ln znanstvenih del, ki počivajo dolga leta v publikacijah znanstvenih društev, kakor da so zakleta. Ne moremo reči kakšnega praktičnega pomena bodo te čez več let. Ne vemo namreč kdaj bo dognanje >nepraktične vede« obrodilo svoje praktične sadove. 10 zapovedi za turiste Tudi turisti se morajo ravnati po gotovih pravilih. Nekdo jim je sestavil 10 pravil, ki naj bi jih upoštevali. Evo jih: 1. Ce hočeš v polni meri oceniti lepoto neznanega kraja, ne govori o njem, temveč molči. 2. Ce hodiš poleti na Izlete, odkrivaj smuške terene, če pa pozimi smučaš, išči primernih taborišč za prihodnje poletje, 3. Železo ne zarjavl, če ga brusiš. Ena velika tura mesečno te ohrani svežega, ja v gostilni, to aa pravi, da pozdraviti ob vstopu. 5. Dobre partije aa ravnajo najslabšega turista. 6. Poleti vzemi na toro kunamfk na *pe* rit, pozimi pa termo steklenico, 7. Nobena utrujenost ne more kljubovati koračnici. 8. Ljudje na kmetih so vredni pozdrava, ki pa itak nič ne stane. 9. Človek se ne prehladi, če se preveč mudi v prosti naravi, temveč če preveč sedi doma. 10. V gorah je kakor v pravljici: nikoli niso izključena presenečenja. Velika števila Ljudje si večinoma niti misliti ne morejo velikih števil ln pogosto jim je deveta briga, če se govori o milijonih aH miUjardah. Ce vidijo velika Števila napisana, vidijo navadno samo številke, za vse drugo se pa navadno niti ne zmenijo. Otroci pa Še posebno radi prebirajo velika števila, ne da bi pri tem kaj mislili. Namesto milijon reče otrok bilijon, pa se niti ne zaveda, kako ogromno število je to. Toda pomislite kaj pomeni tako število recimo v človeškem življenju. Vzemimo za primer milijon sekund. Sekunda se nam Zdi zelo majhen drobec časa ln vendar je milijon sekund dobrih 11 dni ln pol. Kaj pa milijarda sekund? To niso več dnevi, tedni ali meseci, to je skoraj 32 let. A kaj šele bilijon? Bilijon je milijon milijonov in milijon sekund je 31.309 let. To je pa zopet tako dolga doba, da si jo niti prav misliti ne moremo. Saj traja vsa Človeška zgodovina komaj okrog 8.000 let. Manj milijonarjev v Ameriki Iz Washingtona poročajo, da je po statistiki finančnega ministrstva število oseb, ki imajo na leto več kot en milijon dolarjev dohodkov, padlo v letu 1940 od 50 na 42. Teh 42 Američanov z milijonskimi dohodki je plačalo državi 46,037.000 dolarjev davkov in taks. Listi pripominjajo k tej statistiki, da je bilo leta 1929 513 milijonarjev. Radijski spored Petek, 6. junija. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. 8: Napoved časa iz Rima. nato slovenska glasba, 8.15: Poročila iz Rima, 12.30: Poročila v Slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13: Napoved časa in poročila iz Rima. 13.15: Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Pe-tralia. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Slovenska glasba, 14.25: Nadaljevanje orkestralnega koncerta pod vodstvom Mo Pe-tralia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15; Klavirski koncert: Maurizia Perrina. 17-45: Pevski koncert: Angelo Parigi, tenore, 18: Prekinitev oddaje. 19: Govorimo italijanski! Poučuje g. prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pevski spored (plošče znamke Cetra)^. 20.00: Napoved časa ln poročila iz Rima, 20.15: Slovenska glasba. 20.40: Pisana glasba pod vodstvom Mo Fragne, 21.15: Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Sobota, 7. junija. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operetne fantazije. & Napoved časa iz Rima, nato nadaljevanje koncerta operetnih fantazij (glej zgoraj), 8.15: Poročila iz Rima. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Slovenska glasba, 13: Napoved časa in poročila te Rima, 13.15: Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Galuna. 14: Poročilo iz Rima. 14.15: Operna glasba, 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Plošče znamke Cetra, 18: Prekinitev oddaje. 19.30: Poročila v slovenščini. 29: Napoved časa in poročila iz Rima. 20.15: Simfonična glasba: Pizzlnl: Pesem Dolomitov. 20.40: Orkester pod vodstvom Mo Stra pinija, 21.15: Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. O teži let Navadno govorimo o teži let, kar pa ni pravilno, kajti čim starejši smo, tem lažji smo tudi. Zdravniki so ugotovili, kakor poročajo iz Bukarešte, da vsi naši organi z leti izgubijo na teži. Jetra na primer, ki tehtajo pri odraslem človeku poldrugi kilogram, tehtajo pri starcu samo 800 ali 900 gramov. Možgani izgubijo na teži v visoki starosti do 150 gramov. Njih povprečna teža je pri odraslem človeku 1 kg 165 gramov, pri starcih pa znaša njih teža samo okrog 900 gramov. Teža ledvic se zmanjša od 170 na 100 gramov. Teža vranice pa se zmanjša povprečno od 200 na 100 gramov. Samo srce ne neha nikoli rasti s tekom let, ki tvorijo tako zvane križe človeka Srce je edini organ človeškega telesa, ki tehta pri starcu več kot pri mladostniku ah odraslem človeku. A. Spagnofc IZDAJALSKA PUNČKA Roman Potem je stric Poldo opustil svojo profesuro in se preselil v Formenigo pri Vittoriu Venetu, kjer je imel hišo in malo posestvo. Rodbina mojega strica in moje matere je doma iz tega kraja. Seveda sem potem še redkeje videl strica. — Zadnjič sem ga videl kot rečeno, ko mi je leto dni pred mojo promocijo umrla moja mati. Misel, da bi preživel nekaj časa v Formenigi, me je zelo mikala. Bil sem prepričan, da bo moj stric zelo vesel, če pridem k njemu in v njegovi hiiš bi se mi godilo gotovo bolje, kakor kjerkoli drugod. Seveda je bilo malo daleč, toda vožnja bi me gotovo ne utrudila preveč in tako sem mu brez posebnih ovinkov brzojavno sporočil, da sem namenjen k njemu in da čakam na njegov odgovor, da mu potem sporočim dan in uro svojega prihoda. Čez dva dni sem prejel njegovo pismo, ki nri je ▼ njem sporočal, da se izredno veseli nepričakovanega čudeža moje odločitve — za mojo bolezen namreč — sploh ni vedeL Tako sem pripravil kovčega in se z večernim vlakom odpeljal. Okrog enajstih dopoldne sem bil v Vittoriu Venetu, manj utrujen kakor sem pričakoval. Stric Poldo me je čakal na kolodvoru in Ae preden ae je vlak ustavil, sem zaslišal njegov pozdrav. — Vidim, da nisi nič kaj pri močeh, vendar se mi pa zdi, da prihajaš z dobrimi nameni, — mi je dejal potem, ko me je bil objel in osinil s pogledom oba velika kovčega, ki se ju je bil ta čas polastil edini kolodvorski postrešček. Upam torej, da ostaneš dolgo pri menL Toda kaj je bilo s teboj, fant moj? Med odhodom s kolodvora sem mu pripovedoval o svoji bolezni. — Aha, aha! No, zdaj si boi kmalu opomogel. Ali čutiš zrak? Tu človek lahko diha, ne tako kakor v Rimu! — je vzkliknil stric, me prijel pod roko in od vedel k ograji na koncu malega kolodvorskega trga. — Glej, kako lepo je tu! Pod nama so se razprostirali krasni vrtovi in harmonično urejen trg. Vse naokrog so se dvigali zeleni griči, v ozadja pa sinje gore, puste* z golimi pobočji — Zares čudovito, — sem odgovoril poln občudovanja. — To sloveče mesto rasturi, da bi ga ljudje bolje poznah. Pred vojno, ko planine med snobi Se niso bile tako t modi, so prihajali ljudje sem celo iz Egipta na počitnice in na zdravljenje. Kot zdravnika te bo »»»rfwi«v* da frnrwnrw tu izborne zdravilne vrelce, Opazil sem, da je bila stricu Poldu njegova domovina zelo pri srce. Tako mu nisem hotel ga ti v besedo in le opazoval sem ga. Od najinega zadnjega rrečanja se m bil prav nič izprememl, le oblečen je bfl drugače. V Rimu je hodil vedno v rdeče obrobljenem habitu karionika, zdaj je bil pa oblečen kakor kmet iz gorskih krajev, kajti na sebi je imel dolg črn jopič, kratke hlače in visoke, rdeče obrobljene gamaše, zapete do kolen. Bil je nizke, koščene, nekoliko upognjene postave in visoko nagubano čelo mu je obrobljal venec sivih las. Imel je nekoliko prevelik orlovski nos in nežna usta, ki pa njihove gube niso izdajale nobene zagrenjenosti. Oči strica Polda so bile edino, kar je spominjalo na mojo mater — sive, velike, zasanjane oči nežnega, toda odločnega izraza. Ta čas je bil postavil postrešček moja kovčega zadaj na voz. Tako sva se lahko odpeljala. — Bravo, Nerina! — je zaklical stric in prijel za vajeti. Vrla kobila je potegnila. V pičli uri sva doma. Nerina ima vse dobre lastnosti, samo naglice ne pozna. Do Formenige je bilo sedem kilometrov. Cesta vodi za mestom ob vznožju griča, potem se pa polagoma dviga med drevoredi kostanjev in akacij po ozki dolini, pokriti z orehovimi gozdiči in travniki. Griči niso visoki, pač pa strmi in med potjo je imel stric Poldo posebno veselje s tem, da mi je imenoval razne vasi, mirno katerih sva se peljala. Slednjič mi je pokazal z bičem na zvonik in na cerkvico, stoječo na griču, rekoč: — To je Formeniga! V administrativnem pogledu spada Formeniga k Vittoriu Venetu, čeprav je precej oddaljena od mesta. Tam ni ne zdravnika, ne babice, ne lekarnarja. Ljudje morajo hoditi v mesto, če jim je po- trebna zdravniška pomoč. Pač pa ima Formeniga šole in cerkev, ki je njen župnik stric Poldo. Štiri h i Se in gostilna, ki je obenem trgovina in prodajalna tobačnega monopola, tvorijo središče kraja, čigar ostale hiše so raztresene po polju naokrog. Ta čas, ko je vlekla Nerina, zaradi bližine staje Se manj navdušena za naglico počasnih korakov, voz po zadnjem klancu, mi je dejal stric Poldo, kakor da je uganil moje misli: — Tu sva res na kmetih. Ne smeš pa misliti, da so ljudje v Formenigu povsem ločeni od sveta. Nasprotno, v tem letnem času je tu prav mondeno, in če želiš, imaš dovolj prilike za razvedrilo. — Mondeno? Tu? — sem vprašal nekoliko presenečeno. Prav v tem trenutku swa zaslišala za seboj topot konjskih kopit. Ozrl sem se. Po stranski poti sta se bližala cesti dva jezdeca z damo. Dohiteli so nas in ko so jahali mimo, so prisrčno pozdravili strica Polda. — Kdo pa so tt ljudje? — sem vprašal presenečeno. — To so Da Camino. Prav o njih sem malo prej govoril. 2ive tu. To se pravi, prav za prav ne oni, temveč njihova stara mati grofica Da Camino. Drugi pridejo sem samo poleti in jeseni. Grad se od tu ne vidi Ce bi ga hotela videti, bi morala biti že onstran cerkve, ker stoji na drugem pobočju hriba. Sicer to prav za prav ni noben grad, toda ljudje mu pravijo tako. V starih časih je bil to grad, fevd Caminesov, grofov Cenedov, ki enega izmed njih omenja celo Dante: dobri Gh erar do. m-J-r- KmmVf H. trn. Ihnto Uiao Fan Jena // U. vvo ki inezatni dd Usta. Vlad. Btgife A M X I*Wjanl