Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve Je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Prošnjam za dopust zaradi bolezni ali za upokojitev se ne sme več prilagati zdravniških izpričeval. Taka izpričevala preskrbujejo odslej uradni okrajni zdravniki sami uradnim potom. Tako se glasi najnovejša odredba, ki jo učiteljstvo gotovo z veseljem pozdravi. Ne bo treba odslej več plačevati dragih zdravniških izpričeval in kolka, ker se bo taka prošnja vložila brez vsake priloge.
Skupno poučno potovanje
slovenskih učiteljev in učiteljic v velikih počitnicah 1911.
O pomenu potovanja za lastno izobrazbo pač ni treba veliko besed trositi. Poleg naših prometnih sredstev nima pravice se šteti med izobražence, kdor ni videl kolikor toliko sveta. Vsa učena šara, ki smo si jo nabavili iz različnih knjig, ne pomaga nič. Življenje, ki ga opazujemo po svetu, šele oživlja mrtve črke.
Kako je s tem živim znanjem med našim učiteljstvom, ne bom preiskavah Da ga ni preveč, smem gotovo trditi, ne da bi s tem koga žalil. Vzroki temu nedostatku so različni. Ne samo pomanjkanje tiste oblasti, ki vlada svet spada sem, ampak čestokrat tudi pomanjkanje podjetnosti in izkušnje. Kako potujemo, tudi tega se je treba učiti. Ni vsaka hoja po svetu poučno potovanje, in stroški tudi uiso odvisni od krajev, ki jih posetiš,,
Da bi zbudili med slovenskim učiteljstvom zanimanje za potovanje, je sklenil odbor Slov. Šolske Matice, da hoče poizkusiti letos uprizoriti v velikih počitnicah skupno potovanje slovenskih učiteljev in učiteljic po tem-le načrtu:
1.	dan : Zidani Most-Ljubljana-Tesenice-Bled (tu se pomudi družba 4 ure) Bohinjska Bistrica, Prenočevanje.
2.	dan: Bohinjsko jezero-Savica-Boh. Bistrica-Gorica. Prenočevanje.
3.	dan: Gorica-Trst. (En dan.)
4.	dan: Trst-Pulj. (Amfiteater, Avgustov tempelj, Sergijev slavolok, Pomorski arzenal, Masljinski otok. Izlet na Brionske otoke.)
5.	dan: Pulj-Mali Lošinj-Zader (kratek odmor) Šibenik (kratek odmor) Spljet. Prenočevanje.
6.	dan: Spljet-Solun (Solunske izkop-nine) Spljet (Diokletianova palača, stolnica, muzej itd.).
7.	dan: Spljet-Gruž (Gravosa). Izlet v Kotorsko boko in nazaj. Izlet v Dubrovnik. (Stradone, Rektorska palača, muzej itd.). Nazaj v Gruž. Prenočevanje.
8.	dan: Gruž-Mostar. Prenočevanje.
9.	in 10. dan: Mostar-Sarajevo.
11. in 12. dan: Sarajevo-Zagreb.
18. dan: Zagreb-Zidani Most. Domov.
Po potrebi se lahko načrt tuintam nekaj izpremeni. Potovanje traja 13—15 dni. časa potovanju še ne moremo natanko določiti, saj še niti ne vemo, kdaj bodo letos počitnice na srednjih in tistih ljudskih šolah, ki se v tem ravnajo po njih. Vsekakor mislimo, da potujemo meseca avgusta. Kdor nima tačas počitnic, naj se o pravem času pobriga za dopust, ki mu ga za take svrhe menda ne odrečejo. Zaradi različnih počitnic ni mogoče časa tako določiti, da bi vsem šolam ugajal.
Glede stroškov se bomo brigali, da dobimo pri vseh prometnih podjetjih, ki pridejo v poštev, kolikor je mogoče olajšav; upamo, da naš trud ne bo brezuspešen. Kar se pa življenja tiče, si pač vsakdo uredi, kakor hoče in more. Sicer pa upamo, da bomo tudi v tem oziru našli prijateljev, ki nam pojdejo na
roko. Vobče pa sodimo, da bo treba imeti kakih 150—200 K na razpolago.
Kdor se torej misli udeležiti nameravanega potovanja, naj se oglasi kmalu, najpozneje pa do 15. marca pismeno pri podpisancu. Kdor se oglasi, se s tem tudi zaveže, da se resnično udeleži nameravanega potovanja.
Natančni načrt potovanja se o pravem času naznani vsem udeležencem. Ce se ne oglasi zadostno število sopotovalcev, da bi se ne izplačal trud potrebnih priprav, opustimo seveda potovanje, kar o pravem času razglasimo.
Torej: Na snidenje na sinjem Jadranskem morju I
Hinko Schreiner, ravnatelj v Mariboru.
Štajerskim slovenskim učiteljem.
Pišejo nam: Slovenski učitelji, prosite principialno za mesta na nemških ljudskih šolah ! Slovenski učitelji na Spod. Štajerju imajo skoro vsi usposobljenost za pouk na nemških in slovenskih ljudskih šolah ter imajo torej pravico do mest na obeh. To je lepo demonstriral tudi okrajni šolski svet ormoški, ki je pri razpisu službe za nadučitelja na ljudski šoli v mestu Ormožu dal v terno na prvo mesto Slovenca.
Hrvati proti „Julijanu".
Znano je, da obstoji v Slavoniji madjarsko društvo „Julijan", ki ima nalogo pomadjariti Hrvate 8 pomočjo madjarskih šol. Madjari so razvili zadnja leta, zlasti za Bakodzajevega, Bauchovega in Tomašičevega režima tako agitacijo z „Julijanom", da se nahaja že v vsaki
vasi, najsi bo število madjarskih otrok še tako majhno, madjarska šola. Privabili pa so v svoje šole tudi mnogo hrvaških otrok, ki jim dajejo različne koncesije.
Proti tej propagandi so razvila razna hrvaška kulturna društva, na čelu jim hrv. akad. klub „Ciril-Metodovskih zidarjev" oster boj. Akcija se vedno bolj razširja. Pridružila so se ji tudi že razna pevska društva, ki prirejajo v korist boja proti madjariziranju hrvaških otrok v Slavoniji po vseh krajih velike veselice.
Regulacija plač štajerskega učiteljstva.
Tudi nemški učitelji sedaj že priznavajo, da je vsa akcija glede znane enkete v korist izboljšanju plač štajerskega učiteljstva samo slepilo. Nemcem je došla slovenska obstrukcija v deželnem zboru kot najpripravnejše sredstvo, da se sedaj izgovarjajo, češ, sama ta obstrukcija je kriva, da ne morejo z regulacijo učiteljskih plač nikamor naprej. Dobro informiran dunajski list „Freie Lehrerstimme" pravi glede tega vprašanja: Učitelji sedaj uvidevajo, da jih imajo za norca. Da, g. O 11 e r je moral celo od krščansko-socialnega poslanca Prischniga slišati, da so s tem predlogom učiteljstvo namenoma sleparili.
Taki so prijatelji učiteljstva: vse polno besed, a dejanj — nikjer!
Rusko šolstvo.
Za ljudsko šolstvo na Ruskem.
Ruska gosudarstvena duma je razpravljala o uvedbi splošne šolske obveznosti. Po daljši, jako živahni debati, so sklenili, da se sprejme v letošnji proračun postavka v znesku
LISTEK.
Slovenska Šolska Matica.
Za leto 1910 dobe člani Slovenske Šolske Matice ta-le knjižni dar:
1.	Pedagoški Letopis. X. zvezek. Uredila H. Schreiner in dr. Josip Tominšek.
2.	Poljudno-znan8tvena knjižnica, 2. zvezka 2. snopič. Uredil Henrik Schreiner.
3.	Didaktika. Obče in posebno uko-slovje. III. del: Posebno ukoslovje računanja v ljudski Soli. 2. snopič. Spisal prof. Luka L a v t a r. Uredil H. Schreiner.
Te tri knjige je natisnila „Učiteljska tiskarna". Priznati moramo, da je dala tiskarna tem knjigam opremo, ki odgovarja resnosti in važnosti vsebine. Preprosto-elegantna zunanjost dela vso čftst našemu zavodu.
4.	K e m i š k i poizkusi s preprostimi sredstvi. Spisal prof. Alfonz V a 1 e s. ¡Uredila H. Schreiner in dr. Franjo Ilešič. Natisnil Dragotin Hribar.
Pridržujoč si pravico, da podrobneje izpregovorimo o tem lepem daru, objavljamo
za danes oceno, ki jo je prvo izmed slovenskega časopisja priobčilo „J u t r o". Pripominjamo samo, da se knjižni dar niti po številu niti po vsebini ne ujema z naznanilom, ki ga objavlja odbor na zadnji strani Pedagoškega Letopisa. Kaj je temu vzrok, nam ni znano. Dolžnost odbora pa je, da to pojasni.
„Jutro" piše:
Ali se nam ne zdi, da je vsa naša glasna govoreča in kričeča javnost le navidezna sila, ki naj nas reprezentira pred svetom? Da so vse besede o narodu, o domovini, napredku brez pomena, ako bi ne imeli kulturnih zavodov, društev, izobraževališč, organizacije?
Kar nas drži v življenju, ni beseda, ampak čin. Toda besedo slišimo, ker je glasna, govoreča, kričeča, Činov pa pogosto ne vidimo, gremo mimo njih in morda niti ne pomislimo nanje. Tiho delo je kakor tiha voda, ki mostove podira. Reka teče naprej in se množi samoobsebi. Ona je sila, ki nosi na sebi brodove, goni mline in vrši svoje delo: šumenje valov na vrhu je le odmev nje sile. Šumenje ni nje sila, nje sila je v neprestanem toku naprej. Tako je tudi z našimi kulturnimi zavodi, z društvi, z organizacijo. Mi smo le preradi javni, glasni, kričeči, pozabimo pa na ono tiho delo, ki je naša tiha sila.
Tako društvo je tudi „Šolska Matica". Veliko premalo vemo ceniti njen pomen. Koliko jih je, ki morda^niti ne vedo, da jo imamo, da izdaja knjige, daje to važna institucija! Koliko jih je, ki so nje člani, ki jo podpirajo? Tudi ona je delo našega učite lj-stva, plod organizacije in discipline. Slovensko učiteljstvo je lahko ponosno na svojo Matico, pa tudi nam vsem bi moralabiti več in bi ji morali posvečati več pozornosti.
Knjige desetega leta leže pred nami. Štiri so: Pedagoški letopis, Poljudno znanstvena knjižnica, Didaktika in Kemični poizkusi.
Podamo kratek pregled: Pedagoški letopis sta uredila Henrik Schreiner in dr. Josip Tominšek. Že deseti letnik je v naših rokah in koliko gradiva leži v desetih Letopisih. Vsi naši pedagogi, profesorji in učitelji najdejo v njih poučnih člankov. Letopis prinaša letos «opet lepe članke: Fr. Fink: Zgodovina. — Dr. Milan Ševič: Dečja književnost srpska. — Henrik Schreiner: O seksualni vzgoji. — H. Druzovič: O glasbeni vzgoji z ozirom na učiteljišča in srednje šole. — Dr. Fr. Ilešič: Narečje in književni jezik v šoli. — Drugi del prinaša poročila: Teme in teze (sestavil
Jakob Dimnik). — Poročilo o IX. občnem zboru „Slovenske Šolske Matice" (Fr. Gabr-šek). — Poročilo o delovanju „Slovenske Šolske Matice" (dr. Ljud. Pivko), Upravni odbor in imenik društvenikov „Slov. Šolske Matice", Zaznamek doidaj izdanih in založenih knjig S. Š. M. Članek o zgodovini je kratek, pa zato jedernat, informativen ter dobro podaja misli o pomenu in načinu zgodovinskega pouka. Dr. Ševičev članek o srbski mladinski književnosti je priobčen v izvirniku, torej srpsko, kar je popolnoma prav, ker bo vkljub temu vsem razumljiv in ohrani bolj svojo vrednost, nego če bi bil prevod. Obsega okolo 50 strani in je naravnost vzoren. Dr. Ševič je znan pedagog srbski in je obdelal srbsko mladinsko književnost tako, da dobimo o nji jasen pojem. O lastni mladinski književnosti še nimamo podobnega članka. H. Schreiner razrešuje v razpravi „O seksualni vzgoji" času primerno važno vprašanje. Držal se je Forsterjeve knjige, ki je ena najboljših v tem oziru. Članek je za vsakega vzgojitelja poučen, ker je ravno v tem vprašanju težko zadeti pravo smer vzgoje. H. Druzovič: O glasbeni vzgoji govori obširno o glasbenem pouku in reformnih smereh naše dobe. Enako je važno vprašanje o narečju in književnem jeziku v šoli, ki ga z znano teme-
10 milijonov rubljev za ljudsko šolstvo. Do-tični zakonski načrt je bil izročen posebnemu odseku, ki ima v najkrajšem času o njem poročati v gosudarstveni dumi.
Boji na ruskih univerzah.
Vlada je razpustila vsa dijaška društva na ruskih univerzah. Zaradi udeležbe na nekem zborovanju je imelo biti v Pskovu izključenih z univerze nad 200 študentov. S petrogradske univerze je bilo pregnanih osem študentov, ker so baje vodili zadnje boje na univerzah. To je provzročilo veliko gibanje med študentstvom na vseh univerzah. Ko so zvedeli ukaz vlade na petrograjski univerzi, so napredni študentje takoj protestirali. — Priredili so zborovanje na univerzi, ki je bilo jako burno. Po zborovanju so hoteli prirediti demonstracije in so razvili zastavo z napisom: Doli z absolutizmom! — Reakcionarni študentje so se postavili proti demonstrantom, nakar je nastal hud boj, pri čemer je bilo več dijakov ranjenih. Po vseh univerzah se pripravljajo novi izgredi na izzivanje vlade.
Dijaška svoboda na Ruskem.
375 dijakov tehnologičnega inštituta v Tom«ku je bilo z zavoda izključenih, ker so se udeležili dijakom prepovedanega zborovanja.
Strokovno šolstvo na Ruskem.
Po naročilu gosudarstvene duma je na-učno ministrstvo predložilo izkaz vseh v Rusiji nahajajočih se nižjih in sredniih strokovnih šol (profesionalnih učebnih zovedenij). Srednjih šol je 335, nižjih 2661, s 148.370, oziroma 61426 učenci, torej skupno 213 860 učencev. Največ učencev je na obrtnih šolah, 90.328, na trgovskih 67.474, na poljedelskih 14.351, na tehniških 13.092, na umetno-obrtnih 5813, na muzikalnih 4944, na umetniških in grafi-čeških 4112, na tehniško-železniških 3761, na ladjedelskih (morehodnih) 2380, na montani-stični 716, na gozdarskih 528, na zemlj^mernih 203, na raznih drugih specialnih šolah 1511. Vrednost učil in strojev na vseh teh šolah znaša 6 milijonov rubljev. Vsakoletni stroški za vzdržavanje pa 23 milijonov rubljev. Ker so šole podrejene raznim ministrstvom, je gosu-darstvena duma izrazila mnenje, da bi vse spadale pod naučno ministrstvo.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Šentlenartsko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 2. februarja 1911 pri Sv. Trojici v Slov. gor. Že dolgo se ni vršilo zborovanje, ki bi nai bilo obenem občni zbor, pod ugodnejšimi okolščinami kot takrat, in vendar se je tudi sedaj dve tretjini udov društva odlikovalo s svojo odsotnostjo ter s tem sijajno pokazalo ničevost dozdanjih raznovrstnih izgovorov, kakor: nehodna pot, pusta snov predavanj itd. Kam plovemo? Kje je stanovska zavednost?!
Prihiteli so pa gostjo v častnem številu (17, med temi tovarišice in tovariši od Negove, Sv. Duha, Male Ned^iein Sv Križa na Murskem polju) med nas polni navdušenja, saj je naznanjeni predavatelj eden prvih slovenskih pisateljev umetnikov — Ivan Cankar.
Ijitostjo razrešuje prof Pr. Ilešič na str. 140— 158. Med temami in tezami vidimo pridno delo, ki ga vrše naši učitelji na svojih okrajnih in društvenih skupščinah, in važna vprašanja, ki jih tam razrešujejo.
Iz poročil vidimo stanje in stremljenje „Šolske Matice". Število članov raste L. 1907. jih je bilo 1594, 1908 leta 1561 članov, 1909 leta 1622 članov, 1910 leta 1792 člauov. Torej za 170 več. Naj bi se pomnož'li še više. Računski zaključki kažejo prebitek. Želeti pa bi bilo, da bi imela „Šolska Matica" pri svojem delu še več sredstev na razpolago. Med drugimi knjigami je posebno važna: Zgodovina Slovencev (v Poljudno znanstveni knjižnici), ki jo je spisal dr. Ljud. Pivko. 2. snopič obdeluje dobo od 1276 do 1800. Tožilo se je letos, da smo naenkrat dobili več zgodovin, da je to izguba truda. Toda to iii resnica. Zgodovino kakor je Pivkova vzamemo z veseljem v roke, ker je pisana prijetno in poljudno in nudi v glavnih potezah vse, kar potrebuje vedeti vsak količkaj izobražen človek. Učiteljstvu bo služila ta knjiga kot izboren pripomoček pri podajanju domače zgodovine Dobra učna pomočka bodeta tudi Lavtarjeva „D.daktika" (lil. del: Posebno uko-slovje računan|a v ljudski šoli.) in Valesovi Kemični poizkusi.
Velezanimivo je orisal predavatelj razvoj novejše slovenske književnosti, in sicer poetike, v krasnem tričetrturnem govoru, ki je dosegel višek vznesenosti v pretresljivi deklamaciji iz cikla „Manom Josipa Murna Aleksandrova".
Učiteljsko društvo izreka g. govorniku na tem mestu še enkrat najtoplejo zahvalo z iskreno željo, da blagovoli to izborno predavanje priobčiti v enem učiteljskih listov.
Občni zbor se vrši v kratkem; na veselo snidenje, pa v s i 1
Goriško.
Goriško ačiteljsko društvo irna svoj letni občni zbor dne 2. marca 1.1. v Gorici v „Trgovskem Domu" ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Zapisnik zadnj ega zborovanja. 3. Poročilo a) taj-nikovo, b) Magajnikovo. 4. „O nekaterih točkah našega pravopisja", predava ravnatelj Viktor B e ž e k. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Naš denarni zavod
Geslo: K&r plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovans zadruga s omejenim jamstvom.
Promet do konca januarja K 36.221*30.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od 7,2.—-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Književnost in umetnost.
ScliAventnerjev katalog slovenskih fenjfg 1911. Izdal in založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena 50 h. Strani IV.4-84. — V tem katalogu imamo — kolikor smo mogli presoditi — popolen seznamek vseh slovenskih knjig in časopisov. Schwentnerjev katalog bo vsakomur izborno služil, kdor hoče svojo knjižnico izpolniti, oziroma jo strokovno urediti. Pa tudi sicer je prebiranje kataloga zanimivo, ker nam kaže pravo sliko naše književnosti. Videti je, da ga je uredila spretna roka — Katalog je natisnila Učit. tiskarna. Tudi to delo ji dela čast.	Gl.
Pismo iz Prage.*) Velecenjeni gospod urednik! Postala je moja navada, da pogledam — kakor hitro vzamem v roko „SI N." — v rubriko „Slovensko gledališče". Zdi pa se mi čudno, da še nihče ni prišel na to sumljivo stvar; onega n. pr., ki upre oko nairajši na vremenska poročila, takoj imajo; zakaj bi torej mene ne? Šaj sem v tem docela podoben onim. ki „iščejo vreme", da — jaz sam sem med njimi, le s to razliko, da sem se specializoval na slovensko gledališče. Pa ko bi se rajši ne bil in ostal pri njih! Delil bi z njimi veselje pri točki jjlepo" in kratkočasila bi me že sama izprememba dviganj a in padanja. — Tu vsega tega ni, zakaj barometer slovenskega gledališča kaže vedno le krog ene točke —
* Praški prijatelj našega lista je mnenja, da tudi take stvari zanimajo naše čitatelje, čeprav ne sodijo strogo v okvir našega lista. — Res je! Variatio deleetat! Sicer nas pa veseli, da imamo izven učiteljskih krogov turii še nekaj inteligence, ki prebira naš list z istim (ali š« večjim) zanimanjem kakor drugo slovensko časopisje. Značilno pa je za naše razmere, da je ta inteligenca večinoma izven otkih meja domačih razmer. Svet uči! — Morda pa utegnejo taki in slični dopisi zbuditi tudi v domačem raju zanimanje neučiteljskih krogov do naš°ga lista.	Uredništvo.
Kakor so Cehi lahko ponosni na svoje „Dedictvi Komenskeho" kakor imajo Hrvatje v svojem pedagoškem društvu eno najlepših organizacij, tako imamo Slovenci v „Šolski Matici" važno kulturno društvo, ki ima biti prava vzgojiteljica naših narodnih vzgojiteljev in s svojim delom kaže prava pota vzgoji in vzgojiteljem. Vzgoja pa je, ki pripravlja bodočnost naroda. Zato zasluži „Šolska Matica" vse pozornosti in naklonjeuosti naše javnosti, zakaj prazno je šumenje valov, ako ni globokih vodnih sil, ki jim je smer vedno naprej, članarina za S. Š M znaša 4 K na leto.
Moja miljena Ma-a.
(Alegorična farza.) Piše S a d i n o m i s.
(Dalje.)
Ko sem ji dal v pregled novo sestavljeni red. se mi je ljubko nasmejala; zinila je široko in ga spravila v svoj predal. „Pa da mi boš držal ta red, če ne, gorje til" tako ljubeznivo mi je pripoznala duhomorno delo. Ponižno, brez vidnega upora sem ji pogledal v obraz in zdelo se mi je, da sem s^ ji prodal v sužnost. Trpke sem imel na jeziku, pa molčal sem. —
„slabo". V resnici: „Gledališče je bilo slabo obiskano!" ali nekaj podobnega. In če rečem, da so bile v vsem tem času od vinotoka pa do prosinca tri častne izjeme, bo že skoro preveč. Večkrat sem si mislil: „Prokleto mora biti v Ljubljani slabo vreme !" — Prepričal sem se, da je res slabo, stalno slabo, pa naj-sibo že v tej ali oni okolnosti. Drama, posebno tragedija, že od nekdaj ni vlekla. Ravnatelj Govekar se je potrudil in iskal izhoda : več burk! Pa zmotil se je: tudi burke ne napolnijo gledališča. Opera — hm! — če hočem že slišati „musko", grem rajši k opereti! — Tako smo na koncu, zakaj baleta nimamo, da bi poizkušali še z njim ! Opereta je bila edina, ki je še kazala na dobro, ampak vrag vedi : šlo je navzdol, oziroma ni moglo priti nad navadni nivo. Večje število repriz je že a priori izključeno.
Po vsem tem — da se vrnem zopet k barometru — bi moral človek sklepati, da je instrument, če že ne za nič, pa vsaj pokvarjen. Hipoma mi je šinilo v glavo: v„Najbrže bo premalo živega srebra v njem!" Že sem mislil, da sem zadel, ampak ko sem končal z računanjem sem se prepričal, da to ne odgovarja resnici. Prosim: mesto skoio z 42.000 prebivalci — pa bi ne moglo napolniti gledaiišča? Delal sem statistiko po Pragi in navajam gola dejstva: Praga s predmestij Kraljevi Vinogradi, Žižkov, Smihov, Karlin, Nusle, Vršovice in Bubeneč ima blizu 600.000 prebivalcev. Gledališč je 10 : Narodno dnželno gledališče. Mestno vinogradsko gledališče, Ljudsko gledališke, „Urania", Švandova arena in Intimno gledališče na Smihovu. Pištekovo gledališče na Vinogradih, Ljudsko gledališče v Žižkovu, staro in novo nemško gledališče ter Variété Poleg tega je kakih 10 pevskih gledališč (šantanov), kabaret Lucerna in najmanj 20 diletantskih gled. podjetij, ki prirejajo predstave samo ob nedeljah. Od stalnih gledališč imajo predstave: Nar. divadlo, ki sprejme 2000 gledalcev, vsak dan večerno ob 7. uri, ob nedeljah in praznikih tudi popoldanske, poleg tega popoldanske predstave še vsako sredo in soboto — torej skupaj na teden 11 predstav; Vinogradsko mestno gledališče s 1350 gledalci — ravno tako; „Urania" s 1400 ravno tako; Arena na Smihovu s 1300 vsak dan večerno, ob nedeljah in praznikih tudi popoldansko ; Intimno gledališče z 800 gledalci — ravno tako ; staro novo nemško gledališče in Variété — isto.
V primeri z Ljubljano je torej razmerje isto, da, prej za Prago še veliko slabše, zakaj tu traja gledališka sezona vse leto, izvzemši Variété, ki poleti ne igra, ter Nar. divadlo in gledališče na Žižkovu, ki imata 1 mesec počitnic; slabše, če pomislimo še na razmerje obsega praških gledališč in ljubljanskega. Tu ; 2000, 1800, 1500. 1400 — v Ljubljani? In še nekaj! Kaj nudi Ljubljana poleg gledališča? Nekaj koncertov, zabavnih večerov in plesnih zabav — pa je že vse! Praga nasprotno ne-številno rednih koncertov, vsak večer šantane in kabaret, dalje športue igre in različne razstave. In občinstva v gledališču nikdar ne manjka. Od kje to? Čisto kratko: ne poseda tako doma kot naši Ljubljančani, zakaj ono si je vsvesti, kakega pomena in koristi je gledališče. Zre čisto z drugega stališča na te kulturne zavode, kot gledajo pri nas. Seveda je tudi v Pragi veliko ljudi j, ki iščejo samo zabave — kot dokazujejo polni šantani in dobro obiskane burke — ali pri nas niti tega ni. Skoro bi bil upravičen reči, da vlada pri nas posebne vrste apatija ali pa cinizem do gledališča. Na vsak način pa neopravičena nezaupljivost. Edino tolažljivo pri vsem tem je upanje, da se bo enkrat vendarle obrnilo na bolje kakor se je drugod. Ravno na istem kot je sedaj Ljubljana je bila pred leti Praga v tem odru. Tudi na Češkem je bila doba, ko je bila dramatična Muza še pastorka, Pepelka. Ali minila je, in človek se čudi, ko vidi, kake izpremembe so
Vestno sem čuval zapisnike svojih malih in natančno sem izpolnjeval razdeljeni delovni načrt. Da bi je ne razdražil, sem dodal rajši kaj več kakor manj v svojo urno in dnevno razdelitev. Zdelo se mi je prav, da bi bilo dobro tudi ure razdeliti pa sem storil tudi to. Če sem slučajno naletel na kak objekt, ki bi mi služil pri mojem delu to in to uro, pa sem ga vzel, prilepil v za isnik in ga tako izpopolnil. Ko bi ga videli! čudne objekte imam v tem zapisniku, nekaj in natura, nekaj slikanega, nekaj podobic, izrezanih iz raznih knjig in časopisov. Dogodilo se je celo, ko me je moj mali vprašal, kakšna je bolha, da sem takoj eno poiskal ter jo pokazal paglavcu. V spomin moje natančnosti je ta tudi v dnevnem zapisniku. Ko sem to pripomnil svoji ljubi Ma-i, me je jako pohvalila, rekoč: „Res. priznam ti vestnost in pohvalo, a plača za zasluge ti ne odide".
Čas beži, staram se jaz in moja ljuba Ma-a Oj, koliko grenkih dni šteje to moje življenje! Mladost uživam v otrocih. Moj Bog, koliko si jih dal! Vsako leto enega ali dva, celo kopo jih imam. Moja stara pa jih sprejema v svoje okrilje kakor koklja piščeta. In jaz?! Da bi ne bilo tega reda in natančnosti! Jaz sem bedna sirota, siromak sam svojega reda. Pišem in pišem, samo da bi ustregel nji.
mogoče v kratkem času. Leta 1868. so položili temeljni kamen za Narodno gledališče.
Gledališče bi moralo biti otvorjerio leta 1881, ali že pred otvoritvijo so igrali ob priliki obiska princa Rudolfa v še negotovem domu dvanajst iger. Dne 12. velikega srpana 1881 pa je zadela češki narod nesreča: požar je uničil svetišče. Muza je bila brez strehe, ali ne dolgo. Češki narod je zbral v najkrajšem času s herojsko požrtvovalnostjo 2 milijona za novo gledališče, ki so ga otvorili že 18. listo-pada 1883. Ali sedaj so prišli dvomi: „Kje vzeti ljudi, ki bi napolnili gledališče pri tako dragi vstopnini?*) Dvomi ob času, ko ni bilo konkurence, ko je bilo tu samo gledališče na Smihovu in Pištekovo gledališče na Vinogradih, pa še to dvoje le s poletno sezono, tako da se v zimi občinstvo ni moglo drugam zatekati ko v Narodno gledališče.
Minilo je 27 let — Praga ima že 10 gledališč, in še ne zadostujejo; zidali bodo novo na Vinogradih, in nihče ne vprašuje, kje vzeti ljudi, ki bi napolnili hišo!
Ljubljana?! Dr-želno gledališče se bori leto za letom s financo in mogoče se bo še, dokler . . . Ampak na Nemcih imamo zgled. Ta mala peščica je šla zidati svoje poslopje no, gotovo bi ga ne, če bi ne vedela, da ga pomagajo napolniti Slovenci! To je v Ljubljani drugo gledališče. S tretjim so mislili priti klerikalci, in človek bi jim hvalo pel, če bi slučajno ne vedel, pri čem je. „Ljudski oder" ali kako se je že imela imenovati nova reduta? Zares — podjetni so ti ljudje; za denar ne vprašajo, za smoter tudi ne; da le imajo nekaj svojega, kar nosi njih ime in slavo — pa zadostuje. Kaj umetnost, kaj veda, kaj kultura? Mi smo stranka, mi imamo več, pa če so vsa naša podjetja, vse naše delo . . .!" Kaka škoda, da nima naša domovina še druge „take, tebi, oj, SLS. enake" ... Šla bi lahko v Latterinannov drevored, postavila tam „Kašperl-theater" kot konkurenco „Dež. gledišču" in pa apelaciji na strankarstvo bi se ji ne bilo treba bati, da bi „kašperl" faliral.	G. D.
„Zvonček" list s podobami za slov-vensko mladino, objavlja v drugi letošnji številki sledečo vsebino: 1. Rado Osvin; Zimska plan. Pesem — 2. R. Gasperin: Komar in muha Vinjeta. — 3. Ivan Legat: Mati Povest. — 4. Marica Gregoričeva: Slab tovanšč. Igra v enem dejanju. — 5. Rado Osvin: Sv. trije kralji Pesem. — 6. M. P : Milki Če-čevi. Spominčica s podobo. — 7. Drag. Hu-mek: Majka priroda pripoveduje. Bajka s šestimi podobami. — 8. F. Palnak: Štorklja. Opis s podobo. — 9. V. G.: Mraz. Podoba. — 10. Milan Dolinar: Gosli, bas in cimbal. Ciganska pravljica. — 11. Pouk in zabava: V. Kiferle: Na ledu. — M. J.: Demant iz zemljepisja. — Rešitev. — Jubilej poštnih znamk in poštnih nabiralnikov. — Kotiček gospoda Doropoljskega.
Srednješolski vestnik.
** Proslava slovenskega profesorja na Ruskem. Nedavno je obhajal slovenski rojak Jeroej Brezovar, gimnazijski profesor v Kursku na Ruskem, 40 letnico svojega službovanja na tamošnji gimnaziji. V znak spoštovanja in hvaležne vdanosti mu je priredilo ob tej priliki mesto Kursk sijajno slavnost. Poklonili so se profesorju v prvi vrsti dijaki kurske gimnazije ter mu izročili zahvalno adreso, vezano v krasnih, umetno izdelanih platnicah, in lepo darilo. Ža dijaki so čestitali slavljencu njegovi stanovski tovariši z ravna-
*) Sedanie cene mest v Narodnem gledališču se sučejo od 24 K do 60 h
Njej ustreči, to je umetnost. Vem, da je mnogo žensk, ki jim ni mogoče ustreči, vendar, no, za hip se jih pomiri, moje Ma-e nikoli. Ko se mi je rodil Janez, sva se pričkala cel teden, kako ga naj zapišem. Jaz sem trdil, da je prav Janez, ona Ivan. Ko ji odobrim Ivana, hoče ona Janka. Pri Vinku se nisva mogla zediniti, ali naj bo Vinko ali Vincenc ali Vincencij i. t. d. Pri vsaki besedi je ravs in kavs. Moj Bos, medel od dela in divje gonje za redom in natančnostjo komaj čutim, da imam še gla\o. Nikoli ničesar prav ne storim; če zapišem tako, hoče ona drugače; če hočem po njenem, se ji dozdeva, da ni prav, pa hajdi k učenjakom ! Povprašuj tu, povprašuj tam, ali je prav Josip ali Jožef ali Jože. In ta pota, ta skrb samo zaradi reda in natančnosti! PrijVa me je jeza, da sem klel, da celo sitnost sem ji očital. A ona: „Red in natančnost, si obljubil; če ne slu$aš, povem to gospodarju ali pa celo dedu!" Ojoj, pogum mi je upadel, milo sem jo pogledal, ugnan sem bil. Obojih se bojim zaradi reda in natančnosti, da, foojim kakor živega ognja. Ponoči se mi samja o redu in nataučnosti in ne baš v prijetnih prikaznih, časih sanjam, da plezam po d ivjih skalah, časih, da sem v globokem vodnjak'u ter plezam, opiraje se z vsemi štirimi in s hrbtom ob
2
i
teljem Da čelu ter mu v priznanje zaslug izročili tudi lepo adreso. Za profesorskim kolegijem se je poklonil slavljencu v imenu meščanstva kurski župan Nikola Golubjejev in mu izročil v spomin dragoceno zlato uro z inicijali „B. A. B." Nadalje so čestitali gospodu profesorju še drugi dostojanstveniki. Profesor Brezovar je bil odlikovan od carja že s petimi redovi.
** 150.000 srednješolcev ima Avstrija. Po poročilu naučnega ministrstva o stanju srednjih šol začetkom leta 1910/11 izvidimo: na Nižjem Avstrijskem je 12.611 gimnazijcev (med njimi 391 učenk), Gorenja Avstrija: 2140 gimnazijcev, Solnograško 554, Štajersko 3154, Koroško 1037, Kranjsko 2343, Primorje 3100, Tirolsko s Predarlskim 3910, Češko: nemških 7487 (77 učenk), čeških 10.746 (607 učenk) Morava: nemških 3430, čeških 4980, Šlezija 2384 (češki, nemški in poljski učni jezik), Galicija 35.639 (1781 učenk), Bukovina 5758, Dalmacija 1370. Skupaj vseh gimnazijcev je 100.652. (97.796 učencev in 2856 učenk.) Realcev je: Na Nižjem Avstrijskem 9933, na Gorenjem Avstrijskem 876, Solnograško 340, Štajersko 1821, Koroško 433, Kranjsko 788, Primorje 2061, Tirolsko s Predarlskim 981, Češko: nemških 5288, čeških 10.687, Morava: nemških 4038, čeških 4738, Šlezija 1495, Galicija 4052, Bukovina 753, Dalmacija 688, skupaj 48.922 realcev.
** Dvoboj med srednješolci. Iz Oden-burga poročajo 6. t. m., da sta imela dva gimnazijca, in sicer Dezider Simko in Mihael Paulini duel na sablje. Fanta sta se pri neki plesni zabavi sprla zaradi nekega dekleta in sta si zaraditega napovedala dvoboj. V neki zastavljalnici sta dobila stare sablje, ki so bile čisto zarjavele. Pri dvoboju je bil Simko ranjen, ker je bila pa sablja nesnažna, si je zastrupil kri, in morali so mu odrezati roko.
** Imenovanje Čeha v naučno ministrstvo. Praški „Narodni Listy" poročajo, da je profesor češkega učiteljišča v Pragi, Anton Slana, pozvan v pedagoško-didaktični oddelek ljudskih šol naučnega ministrstva.
Politiški pregled.
*	Klerikalci In laško vseučilišče.
O stališču naših klerikalcev napram laškem vseučiliščnem vprašanju pišejo „Narodni Listy" : „O klerikalnih Slovencih se zagotavlja, da ostauejo pri svojem odporu proti gladki rešitvi predloge o laški pravni fakulteti v proračunskem odseku. Posluževali se bodo pa taktike, da bodo premagani in da bodo mogli potem svojim volilcem natveziti, da je bil njihov namen onemogočiti rešitev predloge, najboljši, da so pa podlegli premoči večine, pred vsem pa, da jih niso podpirali niti od češke strani, niti od hrvaške strani. Dozdeva se, da je to glavni namen dr. Šusteršičeve akcije."
*	Profesor Masaryk in dreadnoughti. Dne 4. t. m. se je vršila seja vojnega odseka delegacij, v kateri je govoril kot prvi govornik delegat profesor Masaryk ter ironiziral izvajanja svojih predgovornikov, ki so utemeljevali potrebo dreadnoughtov s historičnega stališča, če se opirajo govorniki na historično stališče, bi morali priznati, da je bil prvi dreadnought Noetova barka, ki pa se je gradila na povelje Gospodovo, naši dreadnoughti pa se grade na povelje železninskega kartela. Napačno je tudi nastopanje avstrijske vlade proti iredentizmu, ki se izrazuje v oboroževanju proti Italiji. S takim oboroževanjem zbuja vlada ne le v Italiji, marveč v celi Evropi sum in nemir. Tudi sredstvo, ki ga je priporočal delegat dr. Šuster-šič, je napačno. Proti iredenti v Avstriji se mora nastopati s svobodno in pravično upravo, ne pa z grozilnimi sredstvi. — Gospodarsko in kulturno nazadujemo v naši državi, medtem
kamenje — navzgor — in škripljejo in stokajo moje uboge kosti na postelji samo radi njene sitnosti za red in natančnost. — Nekega dne se ji je zahotelo, da moram tudi za otroke večji red in natančnost sestaviti. Ukazala je, da mora imeti vsak otrok svoje redno določeno delo, ki se mora upisati, da, celo ocenjevati se mora celo najmanjše pojave dela za vsak dan. V ta namen sem ji moral oskrbeti zopet nove tiskovine, v katerih moram zapisovati vsako delo in gibanje svojih otrok. To ona hoče, češ, da je zveličanje njih duš odvisno od tega vpisovanja. In pišem, kajpada pišem, kaj pa hočem, ali naj se upiram!?. . . Saj sem poizkusil ; rekel sem ji: „Ljuba moja, jaz mislim, da bi bilo morebiti dovolj, da napišem za vsak teden zapisnik o delu svoje dece." To bi jo morali videti, to furijo. Oči je zatisnila, na-kremžila obraz, potem pa je pogledala z belino, da me je bilo kar strah in so se mi noge šibile. Mrcina lena, kaj še! Za vsak dan, za vsako uro si mi odgovoren, pa natančno! Veš!" — „Ali ljuba, kje naj vzamem časa, saj moram vendar poleg vsega tudi učiti in vzgajati otroke!" — „Tiho, lenuh, nerednež, za učenje in vzgojo otrok je pisanje tedenskega in dnevnega zapisnika najvažnejše delo. Natančnost in red je prvo, potem je šele učenje in vzgoja."
ko mečemo milijone in milijone za oboroževanje stran. Iz teh ozirov tudi cela zveza čeških poslancev ne more glasovati za ta vojni kredit.
*	Nemška nenasitnost. Češki deželni šolski svet je sklenil ustanoviti tri češke manjšinske šole. Ta predlog je podpiral tudi namestnik grof Thun. Nemci so hudo „razburjeni" zaradi najnovejše „krivice", ki da se jim je zgodila, in „Neue Freie Presse" pravi, da bi se kaj takega pod namestnikovanjem grofa Coudenhove ne bilo nikdar zgodilo. Nemci so pač nepoboljšljivi! S takimi ljudmi se morajo Cehi pogajati! Ni čuda, da doslej češko-nemška pogajanja niso uspela.
*	Dr. Frank, „največji" Hrvat, ima čudne pojme o hrvaško-slovenski kulturni vzajemnosti. Kakor znano, izdajata hrvaška in slovenska „Matica" vsako leto tudi po eno hrvaško, oziroma slovensko knjigo. A to dr. Franku ni prav; zato hujska v svojem glasilu proti „Hrvatski Matici". Tako umeva hrvaško-slovensko vzajemnost dr. Frank, Čigar politiško rovanje proslavljajo v svojem strankarskem egoizmu tudi v vrstah S. L. S.
*	Paul Slnger, ravnokar umrli voditelj nemške socialne demokracije, je bil eden najstrožjih marksistov in oboževatelj Bebla. Po svojem poklicu je bil bogat trgovec, a je svoje imetje uporabljal izključno v dobrodelne namene. Financiral je razne dobrodelne zavode in zlasti moško prenočišče, ustanovljeno od berlinske občine. Posebno radodaren je bil napram siromakom. Kakor izboren parlamentarec je užival velik ugled tudi pri nasprotnikih. Njegov pogreb je bil sijajen, udeležilo se ga je vse berlinsko delavstvo, ki bo Singerja gotovo težko pogrešalo, čast takemu možu!
*	Nora portugalska zastava. Po dolgih pogajanjih in prepirih je končno določeno, kaka bo zastava portugalske republike. Narodna portugalska zastava je rdeče-zelena. V sredi se nahaja portugalski grb, toda brez krone. Doslej je bila portugalska zastava bele-modra.
*	„Slovanska Enota" oživljena. Kakor trdijo poročila z Dunaja, je prišlo do sporazuma med Čehi in Jugoslovani glede programa, smotrov in postopanja „Slov. Enote". V novem statutu „Enote" so jasno začrtane vse določbe in obveznosti. — Predsedstvo je reprezentanca in izvrševalni organ „Slov. Enote". Predsedstvo ne more delati nikakih sklepov, obveznih za „Slov. Enoto", razen ako je bila v kakem konkretnem slučaju po obveznih sklepih parlamentarične komisije izrečno pooblaščena v to. — Parlamentarična komisija sestoji iz 21 članov, od katerih odpošljejo: 13 enotni češki klub, 4 Slovenski klub, 3 Zveza južnih Slovanov, 1 rusko-narodni klub. Parlamentarična komisija je sklepčna, če je navzoča absolutna večina članov. Sklepa se z enostavno večino glasov. — Sklepi, ki so bili storjeni s tričetr-tinsko večino, so brez drugega obvezni za vse v „Slovanski Enoti" zastopane klube. Izjemo je možno le na nujno prošnjo katerega klubov dovoliti s tričetrtinsko večino.
*	Politišfce pravice žensk t Av-striji. V Avstriji nimajo ženske nič politiških pravic. Zlasti jim je bilo doslej zabranjeno, biti članice politiških društev, ker so jih stavili v isto vrsto z otroki. To se sedaj izpremeni. Današnje socialne razmere silijo ženske ven v življenje. Zapuščati morajo domača ognjišča, da si služijo vsakdanji kruh. Število samostojnih žensk raste vedno bolj. Easte pa tudi med ženskami zanimanje za javna vprašanja in torej tudi za — politiko. Saj so ženske večkrat politiško in narodno bolj zavedne, nego moški. Zato odgovarja samo čutu pravičnosti, ako hočejo zastareli § 30. zakon o združevanju odpraviti in tako dati ženskam pravico, biti članice politiških društev.
*	Tolstoj — pisatelj brez pomena! Tolstoj je pisatelj brez pomena po mnenju — dunajskega krščansko-socialnega mestnega sveta!
Bila sva nekoč dobre volje ali, bolje rečeno, zdelo se mi je, da je ona dobre volje, pa ji rečem: Glej, kako me mučiš, koliko zlatega časa izgubim za nepotrebne stvari, koliko koristnega bi v času nepotrebnega pisanja lahko otrokom storil. Bil sem v župnišču. Tam sem videl „Matico", ki imajo pred Djo spoštovanj». vsi uradi, in glej, niti tako ni spisana kakor moj dnevni zapisnik in vendar je to knjiga, ki ima tako veljavo, če nisi v nji zapisana, da ti oblasti niti ne pripoznajo, da si bila rojena . . . Nehal sem, prestrašil sem se njenega pogleda, kar sikala je in ni mogla k besedi: „Ti suha dlaka, ti hlapec vseh hlapcev, kaj se ti je zahotelo! Ti se primerjaš z gospodi?! V moji navzočnosti še kaj takega misliti ne smeš! Oj, mene nesrečnice! Mislila sem že, da sem ti pregnala liberalnega duha; sedaj vem, da je še Belcebuh v tebi. Takoj jutri k sv. izpovedi! „Dolgo" boš delal. Grešna grdoba! — Pa na gospode misli! O, moj sveti Bog! S kom se primerja! Napuhenost napuhjena! .. ." i In ni bilo miru. Kesal sem se, da sem jo tako razjaril. Molčal sem, pa dihati se nisem upal, jaz ubogi grešnik . . .
(Dalje).
— Liberalna stranka v dunajskem mestnem svetu je namreč predlagala, naj bi imenovali eno ulico z imenom Tolstega ter s tem počastili spomin velikega ruskega pisatelja. Predlog pa je bil odklonjen na podlagi mnenja komisije občinske knjižnice, ki je izjavila, da bi bil Tolstoj pisatelj brez pomena. — To so krščanski socialci!
* Novi odloki papeža. Kakor poročajo „Münchener Neueste Nachrichten", izda papež vkratkem nove odloke. Pri vseh uredništvih klerikalnih listov bodo duhovniški svetovalci, ki bodo nadzorovali urejevanje in zabranjevali pristop modernim idejam v liste. Prepoved vodstva in sodelovanja duhovnikov pri gospodarskih podjetjih se ima strogo izvršiti tudi pri Eaiffeisenovkah in zadrugah. Duhovniki ne bodo smeli nositi druge obleke kakor sutano in cingulum. V restavracije in v gledališče bodo smeli hoditi le s škofovim dovoljenjem.
Kulturno delo.
+ Upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev" je sklenil v svoji zadnji seji med drugim, da dobivajo „Zvezini" člani še nadalje brezplačno „Zvezino" glasilo „Pjevačni Vjesnik" ; stori se vse potrebno, da se aktivirajo „pevske župe", pred vsem Ijutljanska, tržaška, goriška in štajerska, da se pospeši intenzivno delo. V dosego kar najožjega stika s pevovodji pevskih društev se bo korespondiralo o „Zvezinih" vprašanjih naravnost s pevovodji ter se jim bo iz-posloval prost vstop k vzornim ljubljanskim koncertom ; obenem se jim povrne del potnih stroškov; pred koncerti naj bi se vršili sestanki pevovodij s predavanji. „Zveza" pojde nadalje društvom na roke pri sestavi vzporedov ter jim na željo preskrbovala soliste za njihove koncerte. — V Ljubljani se ima ustanoviti arhiv za muzikalije, iz katerega se bodo poso-jevale društvom proti neznatni odškodnini note. — Vsako leto se izdajo poročila o glasbeni literaturi; „Zveza" posreduje skupno naročanje „Novih akordov". — Preskrbeli se bodo sodelavci pri jugoslovanski enciklopediji, v kolik or se tiče slovenske glasbe. — Društva se pozovejo potom okrožnice na poset „Hla-holove" slavnosti v Pragi in na sodelovanje v „Zvezi". — Izmed važnejših internih zadev je omeniti, da je odbor izvolil iz svoje srede ožji odbor, ki upravlja tekoče posle, dalje artistični in organizacijski odsek. Učitelj Pavel Gor up je odložil odbor ..ištvo, kar se je vzelo na znanje. Glasbeno društvo „Ljubljana" je naznanilo, da se ne smatra „Zvezinim" članom. — Blagaj-nikovo poročilo izkazuje o „Zvezinem" koncertu dne 4. decembra 1910 prebitek v znesku 246 K 25 v.
Uciteljiščni vestnik.
Učiteljska izobrazba. Slnžbena in stanovska vzgoja.
(Dalje.)
Naša stanovska vzgoja.
1.
Glede stanovske vzgoje imamo sledečo zahtevo:
„Dovoli naj se, da se učiteljski naraščaj svobodno vzgojuje tudi stanovsko in se mu v to svrho svobodno prireja predavanja o upravi in temeljih posameznih kulturnih, gospodarskih in narodnih institucij ter se ga seznanja z aktualnimi narodnimi vprašanji in aktualnimi vprašanji onih slojev, v katerih delokrogu bo on vbodoče deloval poleg v stanovskih institucijah in stanovskih aktualnih vprašanjih."
Ta zahteva je plod dejstva, da je naša vzgoja, t. j. vzgoja učiteljskega naraščaja, nepopolna, da je nenarodna — ne mislimo tega z ozirom na učni jezik, ker ne smatramo one vzgoje, ki budi samo narodni čut, za pravo narodno vzgojo, ampak z ozirom na žalostne posledice, ki izvirajo iz te nenarodne vzgoje, da prihaj» učiteljski naraščaj iz naših učiteljišč brez smisla za pravo narodno vzgojo; brez smisla za narodno skupnost; brez smisla za organizovanje in praktično vzgojo ljudstva; brez pojma narodnega gospodarstva; brez jasne slike o narodnem položaju in narodnih razmerah; brez smisla in pojma o jugoslovanstvu, o stanovski skupnosti, stanovski politiki, stanovski ekonomiji, brez vpogleda v stanovsko življenje.
Praktično stanovsko slovanstvo mu je tuje; o življeuskih in narodnih vprašanjih je nejrientovan; v politiških vprašanjih je neuk; v gospodarskih vprašanjih — nič. Za pisateljevanje, predavanja itd., kar zahteva gotovo njegov položaj, je nesposoben — če se ni sam vzgojil; v stanovskih vprašanjih nekoliko vegitira: Na tako ozki temelj nas postavlja pod današnjimi pogoji vzgoja naših vzgojevališč, na temelj, ki je absolutno nezadovoljiv za pogoj uspešne eksistence.
In zavrnili nas bodo z glasom absolutizma in terorizma kategorično naši zakonodajci, naši takozvani privilegovani „gospodje", naši vzgojitelji in še celo nsši idealni in posebno oni, z materializmom prepojeni tovariši: Saj učitelju vsega tega ni potreba, on naj se ne briga za narod in njega vprašanja, naj se ne briga za
stanovsko skupnost, naj se ne peha za moderna stremljenja; on naj živi lepo vdano zase in naj čepi lepo pri otrocih med štirimi stenami.
O, bridka ironija, blaženi idealizem, ki vidiš krasno sliko in veruješ v nje resničnost!
Diesterweg pravi: „Nihče ni res in v resnici učitelj, čigar zanimanja ne obvladajo razmere in delovanje na politiškem in socialnem polju. Torej zahtevamo od učitelja živo in živahno zanimanje za te stvari, toda z omejitvijo, da ne trpi njegovo pedagoško delovanje ... Sramota učitelju, ki se ne udeležuje na velikih zadevah svojega naroda in na važnih zadevah svoje domovine!"
Vprašamo se le, ali pospešuje udeleževanje učiteljstva pri narodnem delu njega pedagoško delovanje? Odgovor je obširen, a ne težak!
Po našem mnenju to delovanje pospešuje pedagoško delo učitelja, ker si s stiki onih slojev, katerih otroke poučuje, svoje pedagoško delovanje napravi tem plodoviteje in tem uspešneje. — Seveda, ob današnjih razmerah postane pod temi pogoji učitelj žrtev dobrot, ki jih je namenjen storiti.. .
Pa poglejmo si, kaka bi morala biti naša stanovska vzgoja in kaj nam bi morala nuditi ?
2.
Stanovska vzgoja bi nas morala v prvi vrsti postaviti na enoten svetovni nazor, na katerem bi temeljila naša pedagogika in na katerega podlagi bi bilo urejeno vse naše stanovsko in narodno delovanje.
3.
V to svrho bi nam pa morala nuditi vpogled v splošni položaj šolstva in učiteljstva v Avstriji, in to presojevano s stališča svetovnega nazora. Seznaniti bi nas ne imela le s šolskimi zakoni in njega presojo, kakor tudi z našimi zahtevami v tem vprašanju, ampak bi nas morala seznaniti tudi z vsemi naprednimi učiteljskimi organizacijami v Avstriji, presojajoč, kako bi se dalo vse te organizacije strniti v eno mogočno celoto kulturnih delavcev, ki bi se ne organizovali v svrho narodnega zbližauja, temveč v svrho pospeševanja napredne misli v šolstvu in učiteljstvu. Potreba si bi bilo postaviti tozadeven program, katerega točke, čeprav ne obile, bi bile vsem skupne in bi temeljile na napredni misli. Menim, da bi nam že stremljenja z ozirom na zahteve pri preosnovi državnega zakona, nadalje pri reorganizaciji učiteljišč, službena pragmatika in zahteve našega gmotnega stališča dale štiri močne točke skupnega programa, pri katerih bi se vsaj z ozirom na udejstvovanje napredne misli lahko zedinili in skupno nastopali. Stremiti bi morali za tem, da se povsod v šoli in pri stanu uveljavljajo napredna načela.
Skratka povedano: Naša stanovska vzgoja bi nas morala seznaniti s splošnimi stremljenji in zahtevami naprednega učiteljstva v Avstriji.
4.
Drugi člen, s katerim bi nas morala naša stanovska vzgoja seznaniti, je zveza vseh slovanskih naprednih učiteljskih društev v Avstriji, t. j. zveza vsega slovanskega naprednega učiteljstva v Avstriji. Ne samo s programom te zveze, ne samo s stremljenji in delom te zveze, seznaniti bi nas morala tudi naša vzgoja s podrobno organizacijo te zveze in z vsemi organizacijami te zveze, ki so kot članice v njej zastopane, ter s tehničnim ustrojem in vodstvom te zveze.
Kakšen je program slovanskega učiteljstva za bodočnost v Avstriji? To vprašanje bi nam morala napraviti naša stanovska vzgoja jasno.
Da je tej zvezi čuvati v šoli, stanu in javnosti slovanski interes, tega nam menda ni potreba poudarjati. Naloga te zveze bi ne bila čuvati le naprednega interesa v zakonodaji pri stanovskih vprašanjih, reformnih vprašanjih učiteljišč in vseh drugih šolo in stan zadevajočih vprašanjih, temveč čuvati tudi slovansko-narodni interes. V takih in pri takih točkah bi korakali sami ali bi se pa kompromisno združevali. Da je velika naloga te organizacije zediniti vse slovansko napredno uči-teljstvo za en skupni občevalni jezik, katerega priučitev bi morale z jezikovnimi tečaji pospeševati vse podrejene organizacije tega niti ne poudarjamo. Saj bi bil ta občevalni jezik predpogoj in temelj vsemu uspešnemu nadaljnemu delovanju in napredovanju te organizacije.
Govoriti o nadaljnih smotrih te organizacije ni naš namen, ker ni časa danes določati program iu bodoče delo slovanske učiteljske organizacije, temveč nam bi morala to nuditi naša nadaljna stanovska vzgoja.
5.
Še bolj natančno bi nas pa morala naša stanovska vzgoja seznanjati s stremljenji splošno jugoslovanskega učiteljstva.
V ta namen bi nas morala natančno seznaniti s položajem vsega jugoslovanskega učiteljstva, t. j. s položajem, organizacijo, šolstvom itd. jugoslovanskega učiteljstva posameznih jugoslovanskih narodov. Proučavati bi morali položaj in potom tega se vzgajati in študirati, kako bi prišli do skupne organizacije jugoslovanskega naprednega učiteljstva na
enotoem programu v okviru splošno slovanske organizacij.
Ta program bi bil pa dokaj obširen, zakaj tu nimamo le skupnosti v šolskih in stanovskih vprašanjih, temveč nam skupne točke nudi tudi naš narodno-prosvetni program, na katerega podlagi bi se tudi lahko obenem organizovali.
Propad, ki nas loči danes v tem oziru, je žalostna slika za našo bodočnost in nam predočuje ogromno de'o, ki nas čaka v bližji bodočnosti.
6.
Tako prehajamo končno k onemu delu, s katerim bi nas morala naša stanovska vzgoja najnatančneje seznaniti, to je s programom celokupnega naprednega slovenskega učiteljstva. Najnatančneje bi moral vsak napredni slovenski učitelj poznati program, na katerega temelju je orga-nizovano slovensko napredno uČiteljstvo.
Vsak učitelj bi moral biti svest si vsake posamezne točke tega programa, za to ne bi zadoščalo, da se te točke le splošno poudarja, temveč bi bilo potreba te točke vsestransko obravnavati in jih končno fiksirati. Program bi moral biti jasen in bi se razširjal in izpre-minjal s časom in razvojem organizacije.
Natančno bi se moralo proučiti našo taktiko o stanovski politiki v narodu in izven njega. Stanovska politika je ona pastorka naše stanovske vzgoje danes, zaradi katere se nahaja danes slovensko učiteljstvo v tako miser-nem stanju; zatorej nam je potreba v stanovski politiki jasnih pojmov in smotrov.
In ta naša stanovska politika bi temeljila na našem narodno-prosvetnem delu in čim močneje bi bilo to, tem uspešneja bi bila naša stanovska politika po načelu: „Politika mora temeljiti na kulturi!"*
Torej ni dovolj, da nas naša vzgoja seznanja samo z odlomki našega prosvetno-narodnega dela, temveč nas mora natanko se-znati z našim narodnim programom in z našimi narodno-prosvetnimi smotri.
Pravo podlago vsem tem načelom bi pa dal naš stanovski program, ki mora biti prikrojen vsem tem zahtevam in katerega uresničuje in izvršuje naša stanovska organizacija.
__(Dalje.)
Kranjske vesti.
—r— Zakon o šolskem nadzorstvu, kakor ga je sprejel dež. zbor s klerikalnimi glasovi ni dobil najvišje sankcije. Klerikalci torej vendar še niso vsega-mogočni.
—r— Y Litiji začno prihodnjo pomlad gradili noro šolsko poslopje.
—r— Odlikovanje. Tov. Janko Skrbi n e c , nadučitelj v Višnji Gori, je odlikovan z zlatim križcem za zasluge.
—r—- Na meščanski šoli t Postojni se je vršil dne 5. februarja t. 1. roditeljski sestanek, pri katerem je predaval ravnatelj J. B r i n a r o vprašanju „Katere ugodnosti za praktično življenje daje jmeščanska šola?" — Primerjajoč učni načrt nižjih razredov srednjih šol z učnim načrtom meščanske šole, je dokazoval predavatelj, da daje meščanska šola za praktično življenje potrebno znanje, ki je povsem zaključeno in za uporabo zaokroženo. Osobito obrtni in trgovski stan dobivata v meščanski šoli vse vednosti, ki se v današnjih časih zahtevajo od rokodelca in trgovca. Absolventom meščanske šole pa je odprta pot tudi v razne višje strokovne, obrtne in trgovske šole. Govornik je tudi poudarjal, kolike vzgojne vrednosti je dejstvo, ako ostanejo sinovi do 14. ali 15. leta svoje starosti v domači hiši, kjer ni tolike nevarnosti, da zaidejo na napačna pota. Ker se zadnji čas splošno opazuje, kako rapidno narašča število učencev na srednjih šolah, bi bilo pač najresneje premišljevati, ali bi ne kazalo gimnazij in realk razbremeniti z meščanskimi šolami, ki bi vrhutega še skrbele za naraščaj inteligentnega srednjega stanu, ki je za vsak narod največjega socialnega pomena. — Za tem aktualnim predavanjem se je navzočim roditeljem s skioptiškimi slikami razkazovalo, kako se prirejajo iz raznih sirovin človeška oblačila. Posebno poučne so bile slike o pridobivanju tkaninskih vlaken iz bombaževca, lanu, konoplje, jute, banane, kokosove palme ter o prirejanju tkanin iz volne raznih pasmin ovac, koz, velblodov in svilnega prelca. — Z razgovorom o napredku in vedenju posameznih učencev se je zaključil ta lepo uspeli roditeljski sestanek.
—r— Iz Preserja nam poročajo: Dne 29. januarja 1911 smo imeli tu drugi roditeljski sestanek. Otvoril ga je tov. A. Korbar s primernim pozdravom in nagovorom na zbrane žene in dekleta. Šolska soba I. razreda je bila nabito polna poslušalk. Nato Je predavala tov. Dragica Medičeva o temi: „Žena gospodinja".
—	Lastnosti dobre žene gospodinje so: 1. da je pridna, 2. redoljubna, 3. snažna, 4. varčna, 5. miroljubna, 6. gostoljubna in 7. rodoljubna.
—	Poudarjala je zlasti snago pri šol. otrocih ter izvajala, da naj matere in starejše hčere skrbe za snago v hiši in snago pri šoloobisku-jočih otrocih. Vse poslušalke so z napeto po-
zornostjo poslušale temeljito razpravo tov. Me-dičeve in se ji koncem govora najsrčnejše zahvaljevale za podane nauke z željo, da bi kmalu zopet priredili sličon sestanek. Po končanem sestanku je povabila tov. Medičeva žene in dekleta v svoje čedno urejeno stanovanje ter jim razkazala vzorce žen. roč. del.
—r— Podpora železniškega ministrstva šnlferajnskim šolam na Kranjskem. Vest „Slov. Naroda", da je nakazalo železniško ministrstvo šulferajnski šoli v Spodnji Šiški 500 K, šulferajnski šoli na Jesenicah pa 1500 K podpore, je v vseh slovanskih krogih zbudila veliko senzacijo. Praški „Narodni Listy" poudarjajo, da je nujno potrebno, da železniški minister dr. Glombinski pojasni, ali datira podpora, nakazana šulferajnskim šolam še iz za časa ministrovanja gospoda Wrbe, ali pada še v čas, ko je že bil on — dr. Glombinski — železniški minister. — Dotični odlok je datiran z dne 17. januarja 1.1. in nosi štev. 183/II/2, torej pada v čas ministrovanja dr. Glombinskega. „Narodni Listy" pravijo, da se gmotna sredstva železniškega ministrstva pod nobenim pogojem ne smejo uporabljati za podporo nemškim, najmanj pa šulferajnskim šolam.
Štajerske vesti.
—š— Osebna vest. Učitelj Ivan Kramar na Vranskem je imenovan za nadučitelja in šol. voditelja istotam.
—š— Društvo „Selbstliilfe der Leh-rerschaft Steiermarks". Od odbora smo prejeli: Ko smo „U. T." odposlali naznanilo o 87. smrtnem slučaju (Ana Eigenbauerjeva), smo prejeli poročilo, da je v 1. 1910. umrl še en član. To je Ivan S p r i t z e i, nadučitelj pri Sv. Margareti (umrl dfie 13. decembra 1910). — Letos imamo zaznamovati ta dva smrtna slučaja: Herman Bichter, umrl dne 26. januarja, Matija S t u r m , umrl 7. februarja. — Za 80.—90. smrtni slučaj je plačati znesek po 6 kron. ki ga je vposlati najpozneje do konca aprila 1911.
—š— Nemška štaj. učiteljska zveza izjavlja v zadnji številki svojega glasila, da ni niti vodstvo niti kateri član vodstva spisal onih žaljivih psovk na slovenske mladeniče. Zatrjuje, da ji je prišlo gradivo iz politiške strani. Mi smo prepričani, da so kaj takega zmožni spisati le spodnještajerski vsenemški renegati. Vodstvo „Zveze" je pa vsaj sokrivo toliko, da ni preprečilo razpošiljanja.
—š— Učiteljstvo za šmarski okraj ima svojo uradno okrajno konferenco dne 28. junija 1911 v Šmarju pri Jelšah. Na razgovoru so sledeča vprašanja: 1. Kako naj se vrše domače učiteljske konference, da ustrezajo svojemu namenu ; glavni refer. Josip D o b n i k. 2. Šolarska knjižnica in nje praktična uporaba; glavni refer. Pavel F 1 e r e. 3. Katere liniature iz normalne zbirke šolskih zvezkov je uvesti za posamezna šolska leta; glavni refer. Josip Purkhart.
—š— Okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj bo letos 24. junija. Na dnevuem redu so vprašanja: 1. Gojitev časti-željnosti pri otrocih; glavni refer. E. Slane. 2. Navajanje otrok k varčnosti; glavni refer. K. K v e d e r. 3. Določitev zvezkov, oziroma liniatur za posamezna šolska leta; glavni refer. E. E k o 1. Stavil se bo tudi samostojni predlog, da naj zakonodajna oblast pri event. preosnovi ljudskošolskega zakona zasliši tudi mnenje učiteljstva. Želeti je, da stavijo ta predlog tudi drugt» učiteljske konference.
—š— „Slovensko štajersko učiteljstvo" je naslov članku, ki ga objavlja v „Šlogi" župnik F. S. Š egula. Svoja izvajanja zaključuje: 1. Državnopravno stališče učiteljstva določujejo veljavne postave. O tem torej nisem hotel govoriti. — Ali kot ud narodnega telesa se mora naše štajersko učiteljstvo smatrati kot za duhovništvom najvažnejši kulturni faktor. — 2. Zato ljudskemu učiteljstvu pri-stoji po vspj pravici vedno eden naših mandatov v deželnem zboru. — 3. Naše učiteljstvo se navzlic svojemu vzvišenemu poklicu ne sme javno zasmehovati, prestopki ali zločini po-edincev se ne smejo prilepljati na celi stan in hudobije učiteljev drugih dežel (Ferrer itd.) se ne smejo naložiti našim, tudi — a samim namigavanjem ne! — 4. Se jim mora privoščiti toliko plače in dohodkov, da bodo mogli sami sebe in svoje rodbine dostojno preživeti. Saj tudi oni verujejo besedam Odrešenikovim, ki je rekel: „Delavec je svojega plačila vreden!" (Evangel. Lukež. 10, 7.)
—š— Deželni zdravstveni svet. Za predsednika c. kr. zdravstvenega sveta je izvoljen za poslovno dobo 1911—1913 vseuči-liščni prof. dr. Julij Kratter, podpredsednikom pa predsednik štajerske zdravniške zbornice dr. Albin Schlomicher.
—š— Največji trg na Štajerskem je Mtirzuschlag, ki ima po zadnjem ljudskem štetju 6184 prebivalcev.
Groriške vesti.
—g— Z Goriškega nam pišejo: Nekateri so razširili vest, da se je vršil v Zgornji Branici prepir in celo pretep ter da je bil pri tem ranjen neki učitelj. — V resnici ni bilo ne prepira, tem manj pretepa. — Dotičnemu
učitelju je izpodrsnilo na olupku jabolka, ko je hotel vstati in je zadel po nesreči ob rob bližnje mize ter se je pri tem nekoliko poškodoval. Navzoči so bili Tržačani, in sicer nekaj uradnikov ter trije učitelji, ki so se zabavali i v popolnem prijateljskem soglasju.
—g— V nemškem jeziku pisana izpričevala so dobili učenci slovenske in laške para-lelke (I. razred) goriške gimnazije, čudno pač ! Pričakujemo, da dobijo prihodnjič izpričevala v materinem jeziku. Za vsak košček pravice se moramo posebe Slovenci boriti.
—g— „Novi Čas" mora dobro poznati člane kat. izobraževalnih društev. V svoji peti številki z dne 3. februarja t. 1. piše pod naslovom „Skioptična predavanja": „Iz prakse še ta-le nauk. Skioptične slike se delajo v temni sobi. Dobro pazite, da ima ženski spol svojo stran, moški svojo. Nekje so se dogodile neljube stvari." Lepo izpričevalo je dalo glasilo Slovenske krščanske socialne zveze članom izobraževalnih, orlovskih, Marijinih društev. Jih že mora dobro poznati !
—g— Glasbeno-zabavni večer slovenskih učiteijisčnihov v Gorici. Odkar so v Gorici, se gibljejo slovenski učiteljiščniki, da jih je veselje videti. V „Trgovskem domu" so priredili glasbeno-zabavni večer, ki je uspel v vsakem oziru jako dobro. Na vzporedu je bilo 6. točk, med njimi Auber: Fra Diavolo, ouvertura za orkester, Aljažev moški zbor „Na dan" z baritonskim solom, Schubertovi „Moments Musicals", Ipavčev moški zbor „Na Prešernovem domu" in druge, kar so izvedli učiteljiščniki precizno ob splošnem odobrava-vanju mnogoštevilnega navzočega občinstva. Po vzporedu je bila prosta zabava in ples. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Ves čisti dobiček dobi potrebna „Dijaška kuhinja". Prireditev je bila res lepa. Vsa čast učiteljiški mladini !
—g— Grof Attems pride v Trst ž
O dvornem svetniku grofu Attemsu, voditelju okrajnega glavarstva v Gorici, govore, da bo imenovan za namestništvenega podpreJsednika v Trstu. Njegov naslednik bi bil sedanji okrajni glavar, namestništveni svetnik B e b e k.
Istrske vesti.
—i— Otvoritev Družbine šole v Milj-skem hribu. Od Sv. Barbare pišejo: Bil je res slavnosten dau — pravi praznik! Bil je krasen zimski dan predminole nedelje. Že ob 6. uri zjutraj so streli iz topičev naznanjali nam in sosedom iz bližnje vasi, da se pripravlja važen dogodek, kakoršnega še nismo doživeli v Miljskem hribu. Otvorili smo prvo slovensko šolo po zaslugi narodne požrtvovalnosti. Ob 8. uri in pol zjutraj so se zbrali vaščani v bližini šolskega poslopja in postavili visok drog v narodnih barvah, ki naj stoji v spomin na blagoslovljenje slovenske šole. Na drogu so razvesili trobojnico ob streljanju iz topičev. — Došlo je tudi mnogo naših sosedov. Prišla sta deželna poslanca Pangerc in Valentic in ž njima učitelj iz Sp. Škofije, tov. Bertok. Ob 10. uri se je zbrala šolska mladina pod vodstvom učitelja Kerkoča, ki je z godbo na Č'lu odšla v cerkev. Po maši smo šli v izprevodu do šolskega poslopja, kjer je g. Mar-telanc izvršil blagoslovljenje. Ob tem činu so starim in mladim rosile oči od presrčne radosti. Po blagoslovljenju je deželni poslanec Valentic izustil krasen govor, v katerem je označal pomen današnjega slavja. Po govoru je zasvirala godba, ob katere zvokih smo se podali v gostilno Koroščevo, kjer se je slav-nost nadaljevala. Popoldne sta stopila na oder posl. Pangerc in Valentič, kjer sta proslavljala delovanje družbe Cirila in Metoda in vzpodbujala k ustanovitvi podružnice. Vpisalo se je takoj 64 članov. Slavili smo ta dan z željo, da bi vstanovljena šola dobila skoro vrstnico v našem Hribu, da tudi tu zašije luč narodne omike in zavednosti — luč, ki naj, nas dovede do boljše narodne bodočnosti! Česar nismo uživali mi, naj uživajo naši nasledniki, da se tem laglje otresejo tujinskega jarma, v katerem smo trpeli mi do danes.
Tržaške vesti.
—t— Slovenski občevalni jezik v Trstu je prijavilo nad sedemdesettisoč oseb. Seveda so na tržaškem magistratu zaradi tega vsi iz sebe. Magistratovi organi hodijo sedaj okolo Slovencev, rekoč, da nimajo njihovih popisovalnih pol, da morajo torej napraviti pole, ki jih naj podpišejo. Tako bi radi ujeli kolikor le mogoče Slovencev, ki bi jim napisali v pole seveda laški občevalni jezik. Gotovo pa je, da izkažejo mnogo tisoč manj Slovencev v Trstu kot jih je v resnici, če ostane v veljavi od magistratovih organov izvedena „revizija" ter če ne poseže vmes vlada, da pomaga pravici in resnici do veljave.
—t— Tržaški Srbi si otvorijo svoj srbski otroški vrtec.
—t— Slovenski pouk na državnih šolah na Lipskem trgu. V „Edinosti" či-tamo, da je s 1. januarjem prevzel ta pouk za to imenovani redni učitelj. A še danes se niso vsi otroci, obiskujoči te zavode, priglasili k temu pouku. Nekateri pa še nadaljujejo z
obiskovanjem italijanskega pouka. Sicer je dano rod teljem na svobodo, da se odločijo za ta ali oni deželni jezik. Ker se pa ni še nikdar pripetilo, da bi se bil otrok italijanskih staršev prijavil k obisku slovenskega pouka, zakaj pa mora ravno slovenski otrok delati to izjemo? Pa vendar bi našim staršem svetovali, naj bi se njihovi otroci izpopolnili v materinem jeziku in naj bi se ne zadoljevali, češ, saj govorimo slovenski doma! To je vse hvale in časti vredno, a istotako potrebno je, da se otrok že v spodnjih razredih utrdi v slovni-ških pravilih, se nauči govoriti v pravilnem jeziku ter se tako ugotovi v materinščini. To je tem laglje, ker Slovencu ni težko priučiti se tudi drugemu deželnemu jeziku, ki si ga otroci že po občevanju z drugimi prisvajajo toliko, kolikor je potrebno za posredovanje, in se potem, ko so odrastli, še izpopolnijo v njem. če pa slovenski jezik zanemarjajo v prvi mladosti in se ne vpisujejo v spodnji oddelek, jih potem ni možno sprejemati v višjih razredih, ker se ta pouk deli po posameznih razredih in ne po oddelkih. Tedaj mora deček (deklica) imeti izobrazbe, primerne razredu, ki ga obiskuje — če ne, zaostaja. In ta otrok je često v oviro vsemu pouku, pa tudi on sam izgublja veselje, ker ne more napredovati enako drugim in tekmovati z njimi. Kaj je posledica temu? Da tak otrok, ko zapušča šolo, ne zna prav ne enega ne drugega jezika, kar mu je potem v praktičnem življenju neizmerno v škodo. — Zategadelj še enkrat opozarjamo slovenske starše in njihove otroke — če so jih tudi vpisali kakor nemške — naj jih vpišejo k slovenskemu pouku! Sami se morate pobrigati, ker sedaj ni več razrednih učiteljev slovenskih, kakor so bili nekdaj, ki so slovenske otroke opozarjali na ta pouk. Če se starši ne bodo sami brigali za slovenski pouk, se gotovo tudi učitelj — tujec ne bo ogreval zanj. Otroci pa tudi ne, ker tem je navadno ljubše, ako jim ni treba k pouku, Ko torej vidimo nenaklonjenost in nerazpoloženje za ta pouk, se morate starši pobrigati, da ne bo vaša deca nečastna izjema spričo otrok italijanske narodnosti, ki vsi obiskujejo pouk v materinem jeziku in z njimi tudi veliko Nemcev, sposobnih za ta pouk. Iz tega razvidite, da je pouk v slovenščini našim otrokom potreben in da jim bo pozneje veliko koristil. Pride gotovo čas, ko vam bodo otroci hvaležni, če ste jih vzgojili njim v prid in domovini na korist.
—t— Slovenska trgovska šola v Trstu, ki so jo otvorili brez hrupa in posebnih slovesnosti oktobra minulega leta, je ravnokar zaključila svoj prvi tečaj z dobrim uspehom. Zavod je osnovan na podlagi nižjih ali dvorazrednih trgovskih šol. Sicer so razmere v prvem obmorskem tržišču take, da bi bilo za narodno gospodarstvo ter trgovstvo Slovencev in sploh Jugoslovanov velike važnosti, če bi imeli v Trstu višjo trgovsko šolo ali akademijo ; vendar moramo zidati s sredstvi, ki so nam na razpolago, zato pa sigurno in s stalnim ozirom na omenjeni višji smoter. Da se je imenovani zavod sploh mogel ustanoviti, gre zasluga Tržaški posojilnici in hranilnici, Trgovsko-obrtni zadrugi v Trstu in pa Jadranski banki. Šola ima letos pripravljalni tečaj in prvi letnik; za prihodnje leto pa se izpopolni z drugim letnikom in otvori večerne tečaje za trgovske in obrtne vajence ter ob potrebi primerne tečaje za že praktično delujoče trgovce. Ker je zavod tako osnovan, da odgovarja trgovskim in obrniškim potrebam tržaškim in s tem jugoslovanskim sploh, zlasti kar se tiče učenja jezikov, in nudijo pristanišče ter velika trgovska in obrtniška podjetja gojencem priliko, da si pridobi poleg teorije tudi praktično znanje o najrazličnejših strokah, ni dvoma da je mlademu zavodu zasigurana najlepša bodočnost. Saj so ravno tu dani najugodnejši pogoji slovenskemu, jugoslovanskemu trgovskemu naraščaju, da si izpopolni in razširi znanje, ki si ga je že nabral na drugih šolah.
Koroške vesti.
—o— Imenovanja učiteljev. V svoji seji dne 27. januarja je imenoval deželni šolski svet za učitelja v Irše Franca Schwarzlerja, premeščeni pa so bili učitelji Franc Klingar iz Brda v Brnco, Ivan Huss iz Pustrice v Sv. Marjeto v Božni dolini in Ivan Matschi-ling iz Karnburga v Brdo.
—o— Za kačje glave. Koroški deželni odbor bo plačal letos za vsako glavo strupene kače 1 K nagrade. Glave je treba poslati še sveže na občinski urad, ki jih pošlje potem deželnemu odboru v Celovec. Nagrade se izplačajo potem v mesecu deceml ru.
—o— Deželna kmetijska šola. Na posestvu grofa Kristalnika v Srednjih Trušnjah v občini Važenberg bodo napravili, kakor govore, deželno kmetijsko šolo za Spodnje Koroško, ki bi se morala začeti že v jeseni. Vse priprave za ureditev bodo stale okroglo sto in trideset tisoč kron.'
Naznanilo.
^Poverjenikom in članom „Slovenske Šolske Matice" naznanjamo, da dobi vsak društvenik za 1. 1910. čvetero knjig, in sicer: I. Letopis, X. zv. 2. L. Lavtar: Posebno ukoslovje računanja v ljudski šoli. 3. Vales Alfonz: Ke-
mični poizkusi g preprostimi sredstvi.
4. Dr. Lj. Pivko: Zgodovina Slovencev,
2. snopič. (Glej Letopis f-tr 237! Knjige, ki so navedene v „naznanilu" na zadnji strani Letopisa, ie tiskarski'škrat zamemal; te niso prave in število knjig je napačno.)
Splošni vestnik.
Cirkovce n» Dr. p. Okrajni šolski svet v Ptuju je izrekel načelniku tukajšnjega kraj. šol. sveta g. Jakobu B iklanu priznanje in pohvalo i a njegovo šoli prijazno delovanje in za njegove posebne zasluge povodom raz-ži-jatve tukajšnje šole v 6 razrednico in okusne prenovitve celega šolskega poslopja.
Slavje priredi akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu povodom svoje petintrideset-ietuice dne 19. f. bruarja 1911 v Ljubljani.
Za drugo češfco vseučilišče. Dne 12. t. m. so se vršile v Brnu in drugih mestih Moravskega velike manifestacije za ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu.
Čehi na Gorenjem Avstrijskem. Na včerajšnjem občnem zboru nemškega „Volks-bunda" v Liucu je deželni poslanec Langoth govoril o narodnostnih razmerah na Gorenjem Avstrijskem. Rekei je da so v zadnjih letih nakupili Cehi nad sto kmetij za skupno vsoto 2 milijonov kron. V Lineu je hotela družba Komenskega ustanoviti češko šolo, kar da so pa Nemci preprečili.
Dunajski učitelji proti dr. Kramaru. Dunajski učitelji so imeli shod, na katerem so protestirali proti napadom od strani dr. Kra-mafa, ki je v državnem zboru rekel, da so dunajski učitelji kakor revizorji pri ljudskem štetju vršili nasilja napram Čehom. Sklenili so na shodu sledečo resoluciio : „Zbrani dunaiski učitelji odklanjajo z ogorčenjem žaljenja, ki jih je izrekel dr. Kramar v državnem zboru na račun učiteljstva. Shod izjavlja, da stojita previsoko stanovska čast in zavest izpolnjene dolžnosti, da (si mogli biti ponižani po ravno t*ko neopravičenih, kakor zlobnih izjavah češkega ljudskega zastopnika. Dunaj je nemško mesto in najsvetejša dolžuost dunajskega učitelja je, da je nemški in da vzgaja dunajsko mladino v nemško-narodnem smislu "
Občni zbor „Slovenskega osrednjega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko je bil na Sveenico v „Mestnem Domu". Vkljub hudemu mrazu je prišlo na občni zbor nad 60 članov iz raznih krajev Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je društvo štelo 718 rednih in 2 častna člana. Odbor je imel 12 sej. Predavanj je odbor priredil 25, poleg tega pa še dvaduevni tečaj za začetnike v Ilirski Bistrici in enodnevni tečaj v Kamniku. Podružnic je na Kranjskem 18, na Koroškem 2 in na Primorskem 1. Opazovalnih postaj je bilo 8. Društvo je podpiralo podružnice ter razdelilo 98 eksportnih panjev med svoje člane. Po posredovanju odbora dobi društvo 28 stotov brez-davčnega sladkorja za čebelno pitanje. Iz blagajniškega poročila posnamemo, da je društvo imelo 5S05 K 83 v dohodkov in 5557 K 78 v stroškov. V poštni hranilnici pa je bilo 1787 K 48 v dohodkov in 1608 K 29 v stroškov. Skupno imetje zuaša 1732 K 56 v. — Predsednikom je bil zopet izvoljen tov. Fran Cr-nagoj; podpredsednikom Anton Žnidaršič; odbornikom pa: Anton Verbič, tov. Petrič Ivan, tov. Li kožar Anton, Sallath Nikolaj, Zirkelbach Hiuko. Odbornikom namestnika Strgar Ivan in Marki Anton Revizorjem pa sta bila izvoljena I. N. Babnik in tov. Avgust Korbar. Po volitvi odbora je predaval urednik „Slov. Čebelarja* tov. Fran Roj i na o kakovosti in razpošiljanju matic tov. To man o reklami za kranjsko čebelo v Ameriki, profesor Verbič o sladkorju. Občni zbor sklene, da se priredi enodnevni čebelarski tečaj letos v Bitujah pri Bohiniski Bistrici. Na predlog g. Strgarja so bili sprejeti trije predlogi: 1. Prosi se železniško ministrstvo za znižanje osebnih vožujih cen pri prepeljavi čebel v pašo, in ako je v vlaku čez 50 panjev, tudi za pomočnika. 2. Osrednje društvo razdeli brezplačno vsaki podružnici po 1 originalni kranjski panj za vzorec po katerem bi se ravnali čebelarji pri izrlelovanm panjev ter pri prodaji in nakupu čebel 3. Diuštvo naj preskrbi etikete za med, ki naj bi nosile društveno ime. Občni zbor sklene, da se da denarno podporo „Slovenskemu spodnještajf-r-skemu čebelarskemu društvu" za piireditev razstave leta 1912., ko praznuje desetletnico svojega obstanka. — Ob 12. uri zaključi predsednik občni zbor. Kakor je videti, opravljajo v tem društvu zopet učitelji glavno delo.
Slovenske stoiice na češkem vseučilišču v Pragi. Pri rektorju češkega vseučilišča je bila deputacija slovenskih visokošolcev, da sliši njegovo mnenje glede evetualnu ustanovitve slovenskih stolic na češkem vseučilišču. Rekel je, da je on naklonjen taki ustanovitvi, senat pa se bo bavil s tem vprašanjem vkratkem, in na to jim naznani sklepe.
Število Čehov v Budimpešti. V ogrski prestolnici živi okolu 100.000 Cehov, ki imaio štiri društva. Cehi so si šele v zadnjih letih začeli snovati društva, in po teh društvih so prišli v stik z drugimi Slovani, tako v prvi Vr4i s Slovaki, ki so jim najbižji. Slovaki imajo tudi več društev v Budimpešti.
Pametni nakup blaga iz tkanin. Ni
vsakomu znano, da se modno blago volnenega, posebno plesnega blaga, modnega barhenta iu flauel za krila, Zrfira za srajce, damast, brisače, robci, platnenih in bombaževih najbolje dobi pri nas. Posebno imamo krasno izbiro za neveste. Kadar potrebujete kaj takega, obrnite se naravnost na izvozni dom V. J Havliček in brat, kopališče Podebrady (Kr Češka), ki Vam pri sklicevanju na naš list pošlje franko in gratis zbirko vzorcev za plesne in zimske toalete. Opozarjamo, da je ta tvrdka solidno češko podjetje in jo najtopleje priporočamo.
(2)
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Iz slovanskih pokrajin.
o Analfabetski tečaji t Ječi. Predsednik okrož lega sodišča v Mostam je dosegel, da v tamošuji ječi prirejajo za kaznjence an-alfabetske tečaje. V prvem tečaju se je 12 kaznjencev naučilo brati in pisati. Za tiste, ki so le nekoliko pismeni, prirejajo posebne tečaje. Poučujejo prostovoljno učitelji in učiteljice.
O Hrvaški umetniki in mednarodna umetniška razstava v Rimu. Oddelni predstojnik za uk in bogočastje dr. Milan Amruš je lansko leto v hrvaškem saooru obljubil, da bo Hrvaška dobila na mednarodni umetniški razstavi v R:mu svoj poseben paviljon. Ta obljuba pa je bila zgolj obljuba, zakaj Hrvaška ne dobi na razstavi svojega paviljona, da, ogrska vlada je celo odbila zahtevo, da bi se hrvaškim umetnikom odkazala v madžarskem paviljouu posebna soba za razstavo njihovih umotvorov. Z ozirom na to je del hrvaških umetnikov sklenil, da se mednarodne razstave v Rimu sploh ne udeleže, ostali hrvaški umetniki na čelu jim kipar Meštrovic pa so se odločili, da bodo razstavili svoje umotvore v paviljonu kraljevine Srbije.
O Mestno knjižnico in čitalnico je otvorila mestna občina Karlovec. Uporaba je za vse sloje popolnoma prosta in brezplačna. Svoj čas je bil Karlovec poleg Zagreba glavno torišče hrvaških književnosti, kjer so tiskali mnogo knjig in spisov. Občina bo v svoji kujiž-nici izkušala zbrati zlasti te in jih ohraniti kulturni zgodovini Hrvaške.
O Bosansko^hercegovska mesta štejejo brez vojaštva: Sarajevo 51 949 duš, in sicer 18.462 mohamedancev, 17 994 katolikov, 8355 pravoslavnih, 6436 Židov in 703 drugih veroizpovedanj. Hiš je 6874. — Mostar 16.869, Banialuka 14.900, Tuzla 12 368, Travnik 6681 in Bihač 6209 civilnih oseb.
Razgled po šolskem svetn.
—	Mednarodna zveza dijakov. V
Belgradu se mudi Angleškinja g Rut Roose, tajnica krščanske federacije vseučiliških dijakov, in dela na to, da bi tudi srbski dijaki stopili v to mednarodno zvezo, ki ni politiška. V to zvezo so stopili do sedaj dijaki iz Amerike, Kanade, Avstralije, Belgije, Holandije, Švicarske, Kitajske, Koreje, Francoske, Italije, Nemčije, Indije, Cejlona, Japonske, Skandinavije in Afrike. Srbija je 36. dežela, v katero je prišla gospica na svojem agitacijskem potu.
Visoka šola na Kavkazu. Ze dlje časa govore v ruskih merodajnih krogih in v ruskih časopisih o potrebi ustanovitve visoke šole na Kavkazu. Ta velika dežela z 9 mil. prebivalstva iu obenem bogata z neizčrpnim mineralnim bogastvom, bi potrebovala za svoj normalni kulturni razvoj predvsem visoke šole, kake ni bilo dosedaj na Kavkazu. Brez uspeha so poživljali rusko vlado, da tozadevno kaj stori, vlada se je pa vedno izgovarjala, da r i denarja. Zato so se že leta 1906 vršili javni ljudski shodi za ustanovitev vseučilišča na Kavkazu. Omenjeni shodi so dosegli vsaj to, da se danes že resno pripravljajo na ustanovitev vseučilišča v Tiflisu. To vseučilišče bo imelo začasno samo juridično, filozofično in matematično fakulteto. Izvršitev vsega načrta je prevzel mestni svet v Tiflisu.
—	Italijanska fakulteta. Na svojem shodu so laški študentje na Dunaju sprejeli resolucijo : „Italijanski študentje stoje še vedno na stališču, da je le usianovitev cele univerze v Trstu popolna rešitev italiianskega v-eučiliškega vprašanja. Zato bomo neutrudljivo nadaljevali svoj boj, dokler ne dosež-mo svojega smatra Piovizorična ustanovitev italijanske fakultete na Dunaju je samo restituciia one posesti, ki jo imamo v Inomostu." Italijanski študentje opozarjajo, da je parlamentna večina že bila za Trst in da morajo poslanci pri drugem in tretjem čitanju stati na tem, da dosežejo, še preden bo sprejem, univerzo v Trstu.
—	Nemška akademija umetnosti v Rimu. Iz Berlina poročajo, da je tajni svetnik Aruhold poklonil berlinski akademiji pol milijona mark za nakup velikega zemljišča v Rimu, kjer zgradijo nemško akad-mijo umetnosti.
—	Srbske šole na Turškem. Mlado-turške oblasti so zaprle vse srbske šole v Stari Srbiji in Macedoniji. Turška vlada namreč zahteva, da morajo vsi učitelji in profesorji dati potrditi svoje diplome pri posameznih dtžavnih oblastih, kjer se šole nahajajo in je na ta način poteptala vse privilegije srbskega naroda. Tamkajšnje srbske šole so namreč popolnoma avtonomne in izključno pod nadzorstvom me-tropolitov, ki so glede narodnih zahtev popolnoma solidarni. Ker okrajne turške oblasti še vedno nočejo odnehati od svojih zahtev, sta dva srbska poslanca v parlamentu vložila na vlado in carigrajsko patriarhijo peticijo, v kateri so navedene vse krivice zaradi zapirauja šol in zahteva, naj se šole čimprej odpro. Na-učni minister je odgovoril, da bo ukrenil vse potrebno, da se bo ugodilo opravičenim srbskim zahtevam.
—	250-letnica levovskega vseučilišča. Dne 20. t. m. je minulo 250 let, odkar je dne 20. januarja 1661 poljski kralj Jan Kazimir izdal diplomo, s katero je ustanovil levovsko vseučilišče.
Raznoterosti.
X Učenjak se je obesil. VWeimarju na Nemškem se je obesil 66 letni tajni svetnik prof. Suphau, vodja Goethe-Schillerjevega arhiva in znan literarni historik. Vzrok samomora je iskati v njegovih bolnih živcih.
X Baron Albert Iiotšiid umrl. V soboto je umrl na Dunaju baron Albert Rotšild. Zadela ga je kap. Baron Albert Rotšild je bil načelnik dunajske hiše Rotšildov. Rojen je bil leta 1844. v Frankobrodu na Meni. Poročen je bil s svojo sestrično Betino, hčerko pariškega Rotšilda, ki je umrla leta 1892. Imel je pet sinov in dve hčeri. — En sin je padel s konja, pri tem zblaznel in umrl Drugi sin se je minulo leto ustrelil zaradi nesrečne ljubezni. Sicer je storil veliko za dobrodelnost. V spomin svoje žene je ustanovil bolniščnico za nervozne. — Za gradnjo avstrijskih dreadnaughtov je dal na razpolago potreben denar, da so mogli začeti z gradnjo, še preden so dovolile delegacije potrebne kredite. — Zapuščinski davek in pristojbine od imetja pok. barona Rotšilda bodo znašale okolo 28'/» milijona kron. Imetje pokojnika cenijo na 600 do 700 milijouov kron V dobrodelne namene je zapustil 20 milijo nov kron.
X Živalski park na Brionskih otokih. Kakor poroča dunajski list, namerava znani posestnik zoologičnega vrta v Stellingenu pri Hamburgu, Karel Hagenbeck, prirediti živalski park v velikih dimenzijah. Dela pričnejo baje že meseca maja t. 1.
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ?
Listnica uredništva.
A. L. v K.: Danes ni bilo mogoče. Torej prihodnjič — potem pa „navajalne vojne' konec I
Izjava uredništva.
Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" izjavlja, da je prišel članek tov. M. K o s e a, nadučitelja v Draga-tušu, priobčen v 41. štev. r Učiteljskega Tovariša" leta 1910, proti njegovi v o 1 j i v j a v n o s t. Bil je naslovljen, ozirom» namenjen v svrho pridobitve informacij obrambnemu odseku Iz te naše izjave je razvidno, da ni imel pisec namena žaliti šolske o b 1 a s t i.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št- 255	Kranjsko.	1-1
Na dvorazredni ljudski šoli v Strekljevcu se razpisuje nadučiteljsko mesto, na enorazrednicah v Petrovi vasi in čepljah se razpisujeta učiteljski in voditelj ski mesti v stalno, oziroma začasno namešcenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potoni semkaj vlagati do 28. februarja 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 30. januarja 1911.
Naznanilo.
Slavno učiteljstvo.
Naznanjam, da sem izstopil iz učiteljskega stanu ter prevzel mesto višjega nadzornika „Prve češke", splošne delniške družbe za zavarovanje na življenje" v Pragi, in sicer bo moj delokrog Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško s sedežem v Ljubljani. Odločil sem se za ta velevažui korak iz sledečih razlogov:
1.	Kot višji nadzornik „Prve češke" sem gmotno mnogo na boljšem, kakor pa sem bil iu bi bil pri učiteljskem stanu.
2.	Imam kot višji nadzornik „Prve češke" lepo poprišče: organizirati mi je y zgoraj omenjenih dtž-lah krajevna zastopstva „Prve češke" in jih navajati k uspešnemu delovauju. Imel bom pa tudi pri raznih druš-
tvih i dr. predavanja ter tako na eni strani širil in poglabljal smisel za življenjsko zavarovanje, na drugi strani pa tudi sodeloval, da se povspne naš narod na višjo stopnjo izobrazbe.
3.	Ker bom prost, neodvisen in danes tukaj, jutri lahko tam, bom odslej lahko še bolj odločno in uspešno branil pravice naroda iu zastopal koristi šole in učiteljstva. Kakor dosedaj tako mi bo tudi odslej najvišje načelo: procvit šolstva in napredek prosvete naroda.
4.	Je življensko zavarovanje velevažna narodno-gospodarska panoga, ki je pri Slovencih, žal, še premah uvaž^vana. Baš za to so Francozi, Angleži, pa tudi Cehi i. dr. tako napredovali in tako gospodarski močni, ker je pri njih smisel za življensko zavarovanje že v masi naroda večji, kakor pa pri nas šele med razumništvom Pri onih ne pride rodbina v stiske, če ji kruta smrt prezgodaj iztrga roditelja, pri nas pride z nesrečo revščina in beda. Pri nas ljudje delajo od zore do mraka in ko se upehajo, nimajo na stare dni kotička, kam bi položili trudno svojo glavo ter so v nadlego mladini iu dogajajo se cesto neljube scene. Pri drugih' narodih pa dobe na starost ljudje izplačane od zavarovalnice znatne glavnice, s katerimi zagotovijo sebi prijeten počitek na stare dni, svojim otrokom pa s primernimi dotami pripomorejo, da se lotijo podjetij, ki jim pripomorejo do blaginje. Pri nas pa, ker smo revni, se šopiri oholi tujec in so malone vsa boljša dobičkonosna podjetja v tujih rokah.
Franklin je dejal, da je dobrotnik svojega naroda vsak, ki ga navaja k štedljivosti, ker štedljivost je edina potk blaginji. — In ker je življenjsko zavarovanje najboljši in najsi-gurnejši način štedenja, je vzbujanje smisla za življenjsko zavarovanje velevažen čin narodnega gospodarstva.
5.	Ponujajo se nam sicer od vseh strani življenske zavarovalnice, a čemu bi podpirali tuji kapital ?! — Prva češka je skoz in skoz slovanski zavod, kar je potrdil celo češki narodni svet v Pragi, ki je v takih zadevah gotovo kompetenten. Podpirajmo torej ta slovanski zavod ter mu dajajmo prednost pred vsemi drugimi tujimi. Svoji k svojimi.
6.	„Prva češka" podpira z znatnimi prispevki slovenske narodne institucije, C. M. D. i. dr. in bo, oziroma že podpira tudi učiteljsko organizacijo (Učiteljsko gospodarsko zadrugo v Celju in Učiteljski konvikt v Ljubljani). S prvo ima posebno pogodbo, s slednjim jo ravnokar sklepa.
7.	Moja naloga, kot višji nadzornik „Prve češke" je organizirati krajevna zastopstva v zgoraj omenjenih deželah in vabim s tem slavno učiteljstvo k sodelovanju. Delovanje za „Prvo češko" ni nič nečastnega, temveč je kakor sem že zgoraj omenil, velevažen čin narodnega gospodarstva in sodelovanje učiteljstva pri tej nalogi je delo za napredek naroda, ker mu pomaga ustvarjati trdno gmotno podlago za bodočnost. In le trdna gmotna podlaga je jamstvo za krepek razvoj naroda, sploh za boljšo bedočnost naroda.
Imamo že lepo število odličnih učiteljev in tudi nekoliko agilnih učiteljic že, ki so zastopniki „Prve češke". Zakaj bi jih drugi ne posnemali?
S sodelovanjem za „Prvo češko" pa učiteljica oziroma učitelj ne koristi samo narodu, temveč ustvarja sebi lep vir postranskih dohodkov, ker daje „Prva češka" lepe provizije svojim zastopnikom. In razentega bo „Prva češka" v razmerju, kakor bo učiteljstvo delovalo za njo, podpirala ona učiteljstvo in njegovo organizacijo s prispevki, štipendijami in podporami.
Naj še omenim, da si je že češko-mo-ravsko učiteljstvo s pomočjo „Prve češke" celo ustvarilo na otoku Rabu zdravilišče. Zakaj bi si slovensko učiteljstvo ne ustvarilo kaj takega ali sličnega?.
8.	Naj nihče ne misli, pri nas v našem kotu ali gnezdu pač ni mogoče pridobiti koga, da bi se življensko zavaroval. Moja naloga je pomagati in sodelovati krajevnim zastopnikom. Imel bora p^davanja pri društvenih roditeljskih i dr. sestankih in tudi drugače bom šel krajevnim zastopnikom v vsake B oziru na roko. — Delovati, da se vzbudi misel za življensko

zavarovanje v najširših slojih naroda, je vele-važno naroduo-gospodarsko delo in z vstraj-nim delom bomo dosegli, da bo baš tako sa-moobsebi umljivo, da bo vsak zavaroval najdražje, kar ima to je svoje življenje, kakor je dandanes samoobsebi umljivo, da zavaruje posestnik svoja poslopja zoper požar. Koliko je bilo treba ti uda, da se je ljudstvo prepričalo o koristi zavarovanja zoper požar; koliko je bilo dela, da se je ljudstvo poprijelo amerikaniziranja goric itd. 1 Vsaka reč potrebuje svoj čas, da se ukorenini in treba je truda, da se udomači.
Ce zmore za davek in sto drugih izdatkov, ki mnogi niso neobhodno potrebni, zmogel bo ob primerni delavnosti in štedljivosti tudi tistih par kron letno za premije življen-skega zavarovanja. In tako se bo ljudstvo navadilo štediti, kar je velika moralna dobra stran življenskega zavarovanja, in naš narodni kapital se bo množil od leta do leta za milijone, ki si jih bo ljudstvo zavarovalo, in lahko bomo tekmovali v borbi za obstanek in napredek z našimi številnejšimi sosedi Nemci in Lahi.
Najboljši zgled so nam v tem oziru Finci. Ustanovili so si domačo finsko zavarovalnico za življenje in vsi inteligentni si štejejo v narodno dolžnost, da vzbujajo v ljudstvu smisel za življenjsko zavarovanje. Posle krajevnih zastopnikov opravljajo dostojanstveniki, poslanci, učitelji, profesorji, akademiki duhovniki itd., ker so uvideli, da je to res ve-levažno narodno gospodarsko delo iu da jih še tako hud ruski terorizem ne stre, če bo finski narod gmotno na trdnem kakor na Finskem najodločnejši rodoljubi,, delujejo, da vzbujajo v ljudstvu smisel za življenjsko zavarovanje, tako bi tudi naj slovenski rodoljubi, ki res ljubijo svoj narod, ga navajali, da se popularizira življensko zavarovanje.
Vsaka in vsak, ki želi sodelovati pri tej veliki nalogi ter bi prevzel krajevno zastopstvo „Prve češke", naj se mi javi, da ga ob-iščem in inštruiram. Pa tudi glede življenskih zavarovanj samih, dajem radovoljno vsakršna pojasnila in nasvete.
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi!
Anton Pesek,
višji nadzornik „Prve češke" v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 11.
111111111111 n 1111111111 m i...........i.......................»TiT 111111 iTiTi 11111111111111111111111 n
!
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
gj^- Pišite po vzorce!	|
V. J. Havliček a bratr
v Podëbradech na Češkem
izvozna trgovina modnega blaga ln roko-delnih izdelkov
priporoča v preizkušenih in vrlo znanih kakovostih
plesno blago, opreme za neveste /.
damasti, kanafas, Havličkovo tkanino, žepne robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno.	26—4
Modno blago. Sukno. Ceflri.
1 kos Havličkove tkanine „Kvčtuše" 23 m za 16 K. 1 kos Havličkove tkanine 15 m za K 10 50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za 18 K franko po povzetju.
Od teh ne pošiljamo vzorcev. Vzorci franko!
Vzemite najbolje! Samo pri nas pristno.
»
Ne zabite Učiteljskega konvikta" !
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
! <
Službo menjati \
želi učiteljica na šestrazred-nici v okraju Ptuj. Naslov: Helios, Ormož, poste restante.
3E
3BBE
Našim rodbinam
priporočamo 52—40
Kolinsko cikorijo
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-4 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Kavarna PREŠEREN
V Ljubljana.
^Hiiil
tiia
Knjigoveznica
Anton Janežič
Lj-u-Toljaj^-a,
morij anska -ulica, 1/3=
se priporoča slav. šolskim vodstvom ln gg. učiteljem za Izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočih
i ii n m ■ lin nun n m ■■■
del......
■imuni iiniiiiiiii
24—9
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
J. Jsx
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46-4
Naš denarni zavod.
(15) 12—2
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoè le sebi podarim.
in
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 2.—>/,3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—1/,7. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali c. kr. postne hranilnice (čekovni račun št. 866.812). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B n	18 „	n	» n	17	n n	6	n	-	n	18.	rt	3	rt	56	n
C n	24 .	„	n n	23	n n	4	n	50	„	24.	n	4	n	—	n
D „	38 „	n	n n	37	n n	3	n	—	n	38.	n	—	n	66	rt
E „	46 „	n	n n	45	n n	2	n	50	n	46.	n	1	n	81	n
F „	60 „		n n	59	n r»	2	n	—	n	60.	n	—	n	70	rt
G „	70 „	n	n n	69	n n	1	n	75	rt	70.	n	1	rt	42	rt
3 „	85 „	n	« n	84	rt n	1	n	50	n	85.	n	1	n	26	n
Zadružni lokal je v Ljubljani, Franii%TÄ8Ä8Kki l^r10"*
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52-43
Najboljše
epge^j- harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseb velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko.
t
Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
f
obuvalo
deške t/rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—42
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . '. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležuo blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-........................... skrbneje.
iiiMiiiiminii
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
Al
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—51
oooooooooooooooooooooo kot tovarniško znamko
priporocujemo	f pridafek i
za kavo!
'r ujcf/iu yfjfflf
kot priznano liUßL
y/g<H 1-mi
3/ žagan Y>65i, /■ 101
Za šolsko mladino
že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- All«*l<VSkO SklSttliŠČe ©blck
lerine za dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija. Pošilja so tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke.
O. BERNATOVIC
ZCij-u/toljarLa, Umestni trg- šte-v.
52—46