TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, indu »tr ?o
i n
r 1.
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto, 6. februarja 1932.
Naročnina	za	Jutroslavilo-	celoletno	180	Din,	za	‘/t	leta	90	Din,	za	V«	leta	45	Din,	mesečno	15	Din;	za	inozemstvo:	210	Din. - Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo	in	upravništvo	je	v	Ljubljani	v	Gregorčičevi	ulici	št.	23.	—	Dopisi	se	ne	vračajo.	—	Račun	pri	pošt, hranilnici	v	Ljubljani št. 11.953. - Telefon št. 30-69.
štev. 16.
ROK ZA VLAGANJE DAVČNIH PRIJAV ZA PRIDOBNINO
je potekel dne 5. t. m. Zamudnike, ki v določenem roku niso vložili prijave, opozarjamo, da jim je dana možnost, da brez kazenskih posledic vlože prijavo še v na-daljnih 15 dneh, morajo pa zakasnitev opravičiti s posebno važnimi razlogi.
Izredni prispevki za vzdrževanje cest
i
Zakon o samoupravnih cestah se postavlja na povsem pravilno stališče, da naj oni, ki prekomerno okorišča ceste in jih s tem kvari, plačuje za nje več nego oni, ki porablja ceste samo za normalne vožnje. To načelo, ki je do cela utemeljeno, pa se v praksi ne izvaja povsem dosledno. V praksi se ne pobirajo izredni prispevki samo za običajne normalne vožnje, temveč se v gotovih primerih zahteva plačilo tega prispevka tudi pri normalni uporabi ceste. Tako morajo plačevati n. pr. industrijska podjetja, kamnolomi, rudniki, prevozniki itd. izredni prispevek za vse vožnje brez razlike, mali trgovci in obrtniki Pa za vse vožnje preko 52 ton letno.
Zakon izrecno naglaša, da se pobira izredni prispevek samo za posebno porabo cest. Praksa torej, ki gre za tem, da nalaga posebne prispevke tudi za one vožnje, ki se morajo po priliki razmer smatrati za vožnje v obsegu normalnega obrata, ni v skladu z zakonom.
Gospodarski krogi do cela uvidevajo potrebo dobrih cest in so v okvirju plačilne zmožnosti bili še vedno pripravljeni, da prispevajo za ceste, kar je za njihovo vzdrževanje nujno potrebno. Iz-polnujoč to svojo dolžnost prispevajo za ceste celo kopico dajatev, ki posegajo globoko v njihove žepe. Zato so jih tembolj presenetili v zadnjem času plačilni nalogi, ki so se razpošiljali za plačilo izrednih prispevkov. Prese-
netili so jih ne v tem pogledu, da bi jih ne pričakovali, pač pa potem, kako se je ugotavljala osnova za njihovo preračunavanje.
Po predpisih bi se moral izredni prispevek določiti v prvi vrsti sporazumnp. Prizadeti so bili za dosego sporazuma res zaslišani in so praviloma tudi utemeljeno navajali svoje ugovore proti podatkom, ki so se zbrali uradnim potom, vendar pa so bili v konkretnih primerih vsi ugovori brez uspeha, ker se pri izdaji plačilnih nalogov na njihove ugovore in dokazovanja ni oziralo.
Ako ugovori niso utemeljeni, se njihovo ignoriranje brez nadaljnega mora prenesti, drugače pa je v primerih, ,v katerih so prizadeti svoje ugovore utemeljevali z dokazili. V teh primerih so smatrali, da nimajo pravice pričakovati, da se njihovi dokazi preizkusijo, čeprav jih sme oblastvo po zakonu o občem upravnem postopku presojati po svobodnem prevdarku. Prizadeti iz tega, da niso bili obveščeni o posledkti dokazovanja in da se jim ni dala prilika, da se o tem izjavijo, sklepajo, da je bilo dokazilno postopanje pomanjkljivo.
Interesenti radi tega žele, da bi se v tem pogledu v bodoče v izdatnejši meri dala možnost sodelovati v postopanju za odmero izrednih prispevkov, ker bi bila potem morebiti marsikatera pritožba nepotrebna.
Podrobnosti iz zakonskega načrta, o katerem sedaj razpravlja skupščinski odbor
0 zakonskem načrtu za osnovanje gospodarskega sveta je začel 5. t. m. razpravljati poseben skupščinski odbor. Ker je bila predlogu priznana nujnost, bo odbor dokončal svojo razpravo v nekaj dneh, tako da bo prišel zakon v razpravo v Narodni skupščini že začetkom prihodnjega tedna.
Po predloženem zakonskem načrtu je gospodarski svet samostojen posvetovalni organ s sedežem v Beogradu. Na Poziv vlade mora dati gospodarski svet svoje mnenje o zakonskih predlogih, s katerimi se urejajo gospodarski in socialni odnošaji in o zakonskih predlogih, ki obsegajo vprašanja prometa, javnih financ, davkov, trošarine, carine
slično. Na predlog pristojnega mini-s*ra lahko ministrski svet sklene, da Predloži v proučevanje gospodarskemu •svetu tudi načrte uredb in pravilnikov, ki se nanašajo na uveljavljenje in izvajanje zakonov, o katerih daje gospodarski svet svoje mnenje. Prav tako •ahko ministrski svet odstopi gospodarskemu svetu v proučevanje konkretna vprašanja splošne gospodarske in so-cialne politike. Narodna skupščina in senat lahko dostavita gospodarskemu svetu tudi vse zakonske predloge, ki izvirajo iz njihove inicijative, in to še pred razpravo v Narodni skupščini ali senatu. Gospodarski svet ima tudi pravico iniciativnosti v gospodarskih in Xi*!nih vprašanjih, ki se nanašajo ni Ir tudi na vprašanja prometa, jav-... hnanc, davkov, trošarine, carine in . U n°; S pristankom vlade lahko gospo-I 'V. i svet stavi na dnevni red in pred-v°Z| vla°K primerne ukrepe iz vseh najdenih področij. Gospodarski svet da-•t' svoje strokovno mnenje v roku me--vp dni. Vlada, odnosno Narodna skup-]CJaa ali senat lahko ta rok podaljšajo, jhko pa tudi zahtevajo, da poda gospodarski svet svoje mnenje v skrajšanem coku, ki pa ne more biti krajši kakor *4 dni.
Gospodarski svet sestavljajo pred-
stavniki gospodarskih krogov ter strokovnjaki v gospodarskih in socialnih
vprašanjih. — Za člane gospodarskega sveta se lahko postavljajo osebe, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so poučeni o gospodarskih in socialnih vprašanjih. Stari morajo biti najmanj 35 let ter morajo uživati vse častne državljanske pravice. Vsak član ima svojega namestnika.
Mandat članov gospodarskega sveta traja tri leta in preneha s smrtjo, z izgubo državljanstva, z izgubo častnih državljanskih pravic, z ostavko ali z raz-rešenjem zaradi nezmožnosti za izvrševanje dolžnosti člana gospodarskega sveta. Na izpraznjeno mesto pride namestnik. Če pa se izprazni tudi mesto namestnika, se imenuje nov član. Članstvo v gospodarskem svetu je častna dolžnost. Člani, ki stanujejo izven Beograda, imajo pravico do brezplačne vožnje na državnih železnicah in parnikih ter dobivajo za dobo potovanja in za dobo trajanja sej posebno dnevnico, katere višino bo določil ministrski svet. Člani gospodarskega sveta se zaradi dajanja svojega mnenja ne morejo pozivati na odgovornost niti sodnim, niti disciplinskim potom. Dolžni so čuvati uradno tajnost glede vseh dejstev in informacij zaupnega značaja, za katere izvejo pri izvrševanju svojih dolžnosti. Člane gospodarskega sveta postavlja predsednik ministrskega sveta po predhodnem zaslišanju ministrskega sveta.
Gospodarski svet šteje 60 članov in ravno toliko namestnikov, in sicer: 24 zastopnikov kmetijstva in gozdarstva, 16 zastopnikov trgovine in industrije, obrti, pomorstva, bankarstva in rudarstva, 5 zastopnikov delavcev in zaseb nih nameščencev in 15 zastopnikov javnih gospodarskih delavcev in strokovnjakov (pravnikov, inženjerjev, zdrav nikov, novinarjev). Zastopniki kmetijstva, gozdarstva, trgovine, industrije, obrti, pomorstva, bankarstva, rudarstva,
delavstva in nameščencev se postavljajo iz vrst njihovih strokovnih in stanovskih ogranizacij.
Organi gospodarskega sveta so: 1. plenum, 2. predsedstvo, 3. izvršilni odbor in 4. strokovni odbor. Predsedni-štvo tvorijo predsednik, dva podpredsednika in dva tajnika. Izvršni odbor tvori predsedništvo in sedem članov, ki jih izvoli plenum. Razen posvetovalnega dela je gospodarski svet pristojen za izvolitev predsedništva, članov izvršnega odbora in ostalih odborov ter za določitev poslovnega reda.
Gospodarski svet se bo sestajal k rednemu zasedanju vsako leto 1. oktobra. Izredne seje se lahko skličejo na zahtevo .vlade ali izvršnega odbora. — Plenarne seje lahko polnoveljavno sklepajo, če je navzoča najmanj ena tretjina članov. Sklepi se sprejemajo z absolutno večino navzočih članov. Oddvojena mišljenja se zabeležijo v zapisniku in poročilu ter se skupno s sklepom veči ne dostavijo resornemu ministru, odnosno Narodnemu predstavništvu.
V nadaljnjih členih predvideva zakonski načrt organizacijo dela v gospodarskem svetu. Kadar preneha redno zasedanje, pride vsa pravica plenuma gospodarskega sveta na izvršni odbor. Izvršni odbor sklicuje predsednik gospodarskega sveta po potrebi. Za razprave o posameznih vprašanjih more gospodarski svet izvoliti tudi posebne strokovne odbore, ki pripravijo referate in gradivo za plenarne seje. Administrativne posle vrši predsedništvo, ki nastavi za te posle potrebno uradništvo. Prvo sejo gospodarskega sveta mora sklicati ministrski predsednik najkasneje v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona. Gospodarski svet ima pravico preko pristojnega ministrstva zahtevati od državnih, banovinskih in samoupravnih oblasti, kakor tudi od javnih ustanov vsa potrebna pojasnila.
Mednarodne borze nesigurne
V tednu od 23. do 30. januarja so bile borze pod nasprotujočimi si vplivi. Slabo so vplivali zlasti negotovost glede ureditve mednarodnih dolgov, neugodni zaključki ameriških velekoncernov in tudi vojska med Kitajsko in Japonsko. Dobro je vplivalo ugodno razmerje Amerike, Anglije, Francije i. dr. Negotovost se zrcali v tem, da je mnogo borz izšlo iz imenovanega tedna s slabšimi tečaji, dočim so se druge borze nalahko utrdile. Seznam običajnih efektnih trgov:	1932
Konec 1927 = 100	16. - 23.1. 23. - 30.1.
London	37-6	37'1
Pariz	55-7	57-0
Bruselj	32-4	32'9
Amsterdam	273	27-8
Stockholm	31-7	32-5
Ziirich	42-0	44’3
Dunaj	41-0	40-7
Praga	57'4	57-1
Milan	61-4	63 0
Newyork	44-2	43‘2
Vsled dviga na eni strani in padca na drugi strani je ostal skupni indeks skoraj nespremenjen.
• • •
GRŠKA UVOZNA CARINA ZA LESNO OGLJE SE NE POVIŠA
Po informacijah iz verodostojne strani se carina za uvoz oglja jugoslovanskega izvora v Grčijo ne bo povišala in so vesti, ki so se razširile v zadnjem času, da se bo ta postavka povišala, brez vsake stvarne podlage.
Zanimiva razsodba glede iskanja naročil pri zasebnikih
V našem listu smo imeli že opetovano priliko opozarjati naše čitatelje, naj bodo previdni pred onimi potniki, ki pobirajo naročila pri privatnikih in to zlasti tedaj, če so ti potniki inozemci oziroma zastopniki inozemskih tvrdk. Kaj često se skrivajo za poslovanjem teh trgovskih potnikov razne nečedne špekulacije, katerih končni rezultat je ta, da kupec naenkrat spozna, da je opeharjen, neglede na to, da so s takim poslovanjem oškodovani interesi trgovcev. Naša sodišča bi mogla navesti številne primere, ko so kupci v takili primerih bili primorani iskati pomoči pri sodnikih, katere pa v številnih primerih niso dobili in to bodisi radi nerazumevanja sodnika do položaja, bodisi radi izredno pretkanega načina, katerega se je po-služil trgovski potnik pri sklepanju kupčije in končno ker se ni mogla nuditi nikaka pomoč na podlagi obstoječih zakonskih predpisov; žalibog so bili prvi in drugi slučaji zelo pogosti.
Naslednji primer nam zelo jasno osvetljuje te naše navedbe.
Inozemski trgovski potnik A se javi pri privatniku B-ju in mu ponudi v nakup perilo ter navaja, da stane garnitura perila (t. j. srajca in spodnje hlače) po Din 370-— oz. 375-— in to z ozirom na kvaliteto. Ker je kupcu B-ju cena in kvaliteta pokazanega blaga ugajala naroči po 4 garniture vsakega. Pri pisanju naročilnice pa je trgovski potnik napisal mesto 4 garniture, 4 komade in ceno obdržal isto kot je preje zatrjeval, da velja za garnituro. V prepričanju, da je trgovski potnik napisal to, kar je preje ves čas govoril, je kupec podpisal naročilnico. Šele ko je kupca pozneje opozoril na to, kar je napisano na naročilnici, neki njegov znanec, je spoznal, da je opeharjen, vsled česar
je takoj pisal tvrdki, da blaga ne sprejme, oz. da prekliče svoje naročilo. Tvrdka se na to ni ozirala, poslala je blago po naročilnici, katerega pa kupec ni hotel sprejeti. Vsled tega je tvrdka vložila proti kupcu tožbo za plačilo zneska, dolgovanega za naročeno blago, ki stoji kupcu še vedno na razpolago,
V nato sledeči pravdi je kupec B kot toženec prigovarjal, da ga pogodba ne veže, češ da ga je trgovski potnik zavajal v zmoto in da torej ni nastalo nesoglasje glede bistvene sestavine pogodbe — cene; toženec je dalje uveljavljal prigovor pri-kratbe nad polovico, ker da vrednost poslanega blaga ne znaša vsaj polovico vrednosti deparja, ki bi ga moral on plačati in končno, da ga pogodba tudi radi tega ne veže, ker je dobil v Zbornici za trgovino in obrt take informacije: pogodba, ki jo je sklenil s trgovskim potnikom, da je nična v smislu § 879 odr., ker je z navedbo ministra za trgovino in industrijo z dne 2. aprila 1927 št. 8184/III. Ur. list št. 167/44 iz 1. 1927 prepovedano inozemskim potnikom nabirati naročila v naši državi.
Tožnica — inozemska tvrdka — je navajala, da so vsi ustni dogovori izključeni, da velja le to, kar je bilo dogovorjeno pismeno, da je tako naročilo nepreklicno in da je iz naročilnice itak razvidno vse jasno kaj se je naročilo.
Prvi sodnik je ugodil tožbenemu zahtevku tožnice in obsodil toženca — na plačilo zahtevanega zneska.
Svojo sodbo je utemeljeval tako-le:
O kaki zmoti ne more biti govora, ker je kupec mogel razvideti iz naročilnice kaj naroča in to zlasti še, ker je kupec ver-ziran v trgovskih poslih. Ker pa ni mogel prodreti toženec s svojim ugovorom glede
zmote, se sodišče sploh ni bavilo z vprašanjem prikratbe nad polovico češ, da ta ugovor pade in stoji s prvim ugovorom. Prav tako pa ni sodišče upoštevalo ničnosti pogodbe v smislu § 879 o. d. z. v zvezi z goraj cit. naredbo, češ, da ta naredba ni zakon, vsled česar je sodišče ne more upoštevati.
Zoper to sodbo je toženec vložil priziv, v katerem je navajal, da bi sodišče ne smelo iti preko izpovedi priče, ki je navajala, da je trgovski potnik ves čas govoril le o garniturah perila in ne o komadih kakor je to pozneje na naročilnici napisal. Če bi sodišče pravilno ocenilo izpoved te priče bi se iz zmedeno napisane naročilnice prepričalo, da je kaj lahko bilo mogoče dovesti kupca v zmoto glede cene blaga. Prav tako bi se sodišče na podlagi izpovedi izvedencev lahko prepričalo, da je bil kupec prikrajšan za več kakor polovico prave vrednosti naročenega blaga; ta dokaz bi sodišče moralo izvesti. Prav tako pa je pogodba nična v smislu § 879
o.	d. z. v zvezi s cit. ministrsko naredbo, ker sloni ta naredba na uredbi o organizaciji ministrstva, katera uredba pa je z vidovdansko ustavo postala zakon, vsled česar je pogodba prav tako nična, kakor, da bi nasprotovala zakonu samemu.
Prizivna inštanca je prizivu ugodila in tožbeni zahtevek tožnice — inozemske tvrdke zavrnila ter jo obsodila na povračilo pravdnih stroškov. Svoj sodbo je takole utemeljevala:
Ugovora prikratbe radi polovice prave vrednosti ni upoštevalo prizivno sodišče, ker toženčeve navedbe na 1. inštanci ni smatralo prizivno sodišče kot uveljavljenje prigovora prikratbe nad polovico prave vrednosti. Prav tako ni upoštevalo ničnosti pogodbe v smislu § 879 o. d. z. v zvezi z goraj cit. naredbo, ker je s to le prepovedano inozemskim potnikom pobirati naročila pri privatnih strankah, ne
Težave novega deviznega pravilnika v praksi
(Dopis iz trgovskih krogov)
Po novem deviznem predpisu je dovoljeno poslati v inozemstvo v denarnem pismu 3amo enkrat na mesec Din 3000—. Pa tudi tu so težave. Danes mi je pošta vrnila 2 pismi in sicer iz razloga ker sem zadnjo pošiljko odpremil 12. 1., češ da moram čakati z naslednjo pošiljko do
12.	2. Zdi se mi, da se to vprašanje pre-birokratsko rešuje. Pošta itak vodi izpisek in bi bila kontrola lahko preprečila morebitne zlorabe, ne da bi bil trgovec oviran v poslovanju. Trgovec je morda poslal denar 25. 1., imel bi pa nujno urediti še kak majhen račun, čaka pa naj po nepotrebnem do 25. II., dasi morebiti za poznejše mesece ne bo imel takih plačil.
Nadalje si tudi še nismo na jasnem kaj naj storimo z novimi računi od 1. 1. 1932 naprej. So trgovci, ki imajo že vse račune od leta 1931 plačane. Plačujejo vedno per kassa, to je v 30 ali 60 dneh, drugi vsaj nekaj računov na ta način plačujejo. Ali bo tem trgovcem dovoljeno plačati račune v takem času, da ne bodo poleg vseh davkov izgubili še škonto, katerega so sicer vedno zaslužili in s tem vsaj druge zgube krili? Malo več jasnosti bi gotovo ne škodovalo. Mislim, da zaslužimo vsaj toliko obzirnosti, da se nas obvešča o raznih predpisih in navodilih za njihovo izvrševanje. Ker zunanji liferanti niso na jasnem glede valutnih predpisov, sem jaz sam pisal avstrijskemu konzulatu, naj pojasni svojim državljanom, da nam ni mogoče nakazati, n. pr. švicarskih frankov v Avstrijo, kakor nekateri od nas zahtevajo. Oficijelno seveda kaj takega ne razglašajo, a naš ugled trpi pri tem. Jaz sem nekaterim tudi že pisal, da pod takimi pogoji ne reflektiram več na kupčije ter sem deloma nekatera naročila storniral.
Pripomba uredništva. — Po členu 15. deviznega pravilnika je dovoljen samo nakazniški promet in promet z denarnimi pismi preko pošte z inozemstvom v vrednosti Din 3000— enkrat na mesec. Kdor bi z napačnim imenom izigraval ta predpis, zapade globi po zakonu o kazenskih sankcijah. Glede plačevanja novih obveznosti v Avstrijo opozarjamo na sporazum o klirinškem prometu, katerega smo objavili v eni zadnjih številk, ki ima sicer gotove svoje dobre strani. Od načina kako se bo ta sporazum izvajal, je odvisno, ali bo mogoče v bodoče izkoristiti kassa-skonto, gotovo pa bi se dalo to vprašanje medsebojno urediti tako, da bi se skonto priznal že, če naš uvoznik v določenem roku preodkaže zapadli fakturni znesek Narodni banki.
določa pa tudi, da bi bila taka naročila smatrati kot neveljavna, nego zagroža le kazen po obrtnih predpisih. Ta odločba jo izdana torej le v interesu zaščite tuzemske industrije in trgovine, ne pa v interesu privatnikov, ki sklepajo pogodbe z inozemskimi potniki in radi tega veljavnost teh pogodb samih ni tangirana.
Pač pa je prizivno sodišče usvojilo prigovor glede zmote, ker se je na podlagi izvedenih dokazov prepričalo, da je trgovski potnik toznice, toženca res zavedel v zmoto, da je ta mislil, da naroča garniture perila in ne komade, vsled česar je prizivu ugodilo v celoti.
Tako se je torej zaključil ta zanimiv proces, kakršnih so imela naša sodišča obilo. Ni dvoma, da bi toženec lahko prodrl s svojim prigovorom glede prikratbe nad polovico prave vrednosti, če bi na prvi inštanci izrecno predlagal, da se glede tega prigovora izvedejo dokazi; toženec se je namreč sam zastopal.
Vsi pomisleki, katere so imela sodišča glede uveljavljene ničnosti pogodbe v smislu § 879 o. d. z. v zvezi s cit. ministrsko naredbo, pa bodo v bodoče odpadli, kajti naš novi obrtni zakon določa v svojem § ??, da je smatrati vse pogodbe, ki nasprotujejo določbam o trgovskih potnikih — torej tudi glede pobiranja naročil pri privatnikih — kot nične. Zdi se kot da bi hotel zakon ponovno povdariti to, kar je že povedal z omenjeno naredbo, česar pa ftaša sodišča iz vseh mogočih razlogov niso uVidela.
Stališče" toženca v bodočih takih pravdah bo toreij kaj lahko, če bo do takih procesov sploh še prišlo, kajti gotovo je, da si bo radi Omenjene določbe novega obrtnega zakona vsak trgovski potnik temeljito premislil pobirati naročila pri privatnikih in zlasti še posluževati se pri tem raznih zvijačnih sredstev.
DOBAVA DRV ZA VOJSKO
Srcski grcniij trgovcev v Celju je prejel od komande Dravske divizijske oblasti pod E. br. 2/II. dne 13. januarja 1932. razglas za ustmeno javno licitacijo drv raznim vojaškim garnizonom v skupni množini ca. 20.700 sežnjev. Licitacija se vrši 20. februarja 1932. ob 11. uri predpoldne v pisarni intendanture komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Pogoji za udeležbo so razvidni iz razpisa, ki je na vpogled interesentom pri komandi divizijske oblasti v Ljubljani. Načelstvo.
fomtdbe.potroraSfl«
ZA P0SETNIKE DUNAJSKEGA VELESEJMA
Posetnikom dunajskega velesejma se priporoča za vse informacije trgovskega značaja >Treuhand- u. Krcditinstitut reg. Genossenschaft m. h. H. Wien, II., Tabor-strassc 8b«. Interesentom so prostori imenovane družbe s pisalnim priborom na razpolago.
u e
Proračun državnih dohodkov in izdatkov
DRŽAVNI IZDATKI
Proračun državnih dohodkov in izdatkov znaša 11.400 milijonov dinarjev. Proračun državnih izdatkov ima le dva dela:
A.	Državna administracija
Din
1. Vrhovna državna uprava 153,151.277
2. Pokojnine in invalidske podpore................. 873,158.735
3. Državni dolgovi	.	.	.	.	1.558,711.039
4. Ministrstvo	pravde .	.	381,250.805
5. Ministrstvo	prosvete .	.	805,853.806
6. Ministrstvo za zunanje zadeve .......	138,371.442
7. Ministrstvo za notranje zadeve.................. 558,886.860
8. Ministrstvo za finance .	319,557.802
9. Ministrstvo vojske in mornarice ......	2.132,293.863
10. Ministrstvo	za gradbe	.	198,883.840
11. Ministrstvo	za promet	.	101,284.390
12. Ministrstvo za	kmetijstvo	56,433.536
13. Ministrstvo za trgovino in industrijo............ 50,106.655
14. Ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje	162,963.739
15. Rezervni krediti . . .	30,000.000
% 4VCl u
XIII. Bruseljski mednarodni semenj se
vrši od 6. do 20. aprila 1932.
Velesejem v Bruslju. Velesejem v Bruslju se bo vršil od 6. do 20. aprila t. 1. Na lanskem XII. velesejmu v Bruslju je razstavilo 2502 tvrdk iz 22 držav. Letos, navzlic krizi ali pa ravno zaradi krize, prekaša število doslej prijavljenih tvrdk ono lanskega leta ob istem času. Na velesejmu bodo zastopane vse industrijske panoge, predvsem belo tekstilno blago, pohištvo, steklenina, porcelan, igrače, elektrotehnika in mehanika. Razstavljale! bodo grupirani tako, da bo omogočen jasen in točen pregled vseh strok in izdelkov. Na podlagi sejmske legitimacije, katere izdaja Urad velesejma v Bruslju, dobe razstav-ljalci, ozir. posetniki brezplačni belgijski vizum. Informacije daje belgijski konzulat v Ljubljani.
Velesejem v Leipzigu, ki se prične 6. marca, izkazuje okoli 9500 priglasov tovarnarjev vseh vrst. Inozemstvo je zastopano s ca 20 državami. Potni stroški se kupcem deloma povrnejo.
Skupaj . . . 7.550,907.708
B.	Budžet izdatkov državnih gospodarskih podjetij v posameznih ministrstvih:
Din
Prosveta.......................... 24,965.851
Finance.......................... 642,343.841
Promet......................... 2.692,101.452
Kmetijstvo........................ 56,198.340
Trgovina in industrija . .	16,254.652
Šume in rudniki.................. 349,378.961
Socialna politika in narodno
zdravstvo...................... 67,849.195
Skupaj znašajo tedaj izdatki državnih gospodarskih podjetij po budžetu 3 milijarde 849,092.292 Din.
Skupni državni izdatki za proračunsko leto 1932/33 znašajo 11.400,000.000 Din.
DRŽAVNI DOHODKI
Redni dohodki:	Din
neposredni davki .... 1.625,000.000 posredni davki .... 3.220,000.000
monopoli.................... 2.319,266.300
vojna odškodnina Nemčije	—
državna gospodarska podjetja ...................... 4.022,612.710
razni dohodki ministrstva socialne politike . . .	163,120.990
skupni redni dohodki znašajo ...................... 11.350,000.000
Izredni dohodki: neposredni davki ....	50,000.000
Skupen budžet dohodkov za 1. 1932/33 znaša prav tako kakor skupen budžet izdatkov 11.400,000.000 Din.
Ob zaključku seje finančnega odbora je finančni minister naglasil, da je smatrati predloženi zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o direktnem davku, dalje izpremembah zakona o izvajanju tro-šarinskega zakonika in zakona o taksah za sestavni del proračuna. Njegova organična zveza, kakor jo predvideva ta sprememba v okviru zmanjšanja državnih dohodkov in izdatkov, je v davčnih, trošarinskih in taksnih olajšavah z zmanjšanjem bremen naroda glede na splošno zmanjšanje državnega dohodka in težko gospodarsko krizo, ki teži naše davkoplačevalce.
XjulilLiualia twryi
		
Tef.ai 5. februarja 1932.	Povpia-	PonnHh«*
		
	^in	Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 b. gold.	226354	2274-90
Berlin 100 M		1330 31	1341 11
Bruselj' 100 belg		783 74	87 68
Budimpešta 100 pengO . .	•—	1101-65
Curih 100 fr			1096-15	
London 1 funt . .	P. 1308	195-58
Newyork 100 dol., kabel	5619-10	5647 36
Newyork 100 dolarjev .	5597 10	5625 36
Pariz 100 fr. 		.'21 19	222 31
Praga 100 kron		'•6-38	167-24
Stockholm 100 šved. kr		• —
Trst 100 lir		1 '91 10	>93-50
	mm	
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
Premogovniki v Severni Franciji so
znižali mezde do 1. februarja za 10 odstotkov in jih bodo še nadalje znižali.
Avstrijska kemična industrija poroča že dalj časa o slabem prometu, pa naj si bo to milo ali mineralno olje ali karkoli.
Balkanska trgovska zbornica bo imela štiri sekcije: komercielno, industrijsko, morsko-transportno in finančno. Direkcija posameznih sekcij bo v rokah delegatov šesterih balkanskih držav.
Java se je odločila za tako veliko redukcijo sladkorne produkcije, da se bo statistični položaj brezpogojno odločno zboljšal, če se bo redukciji v enaki izmeri pridružila še Kuba.
Konferenca švedskih, finskih in ruskih eksportnih organizacij lesa, ki se je vršila v Stockholmu, se je končala brez pozitivnega rezultata, ker se ni dal doseči sporazum glede eksportnih kvot. Pogajanja so pa imela to dobro, da so podala podatke o sprejemni možnosti prodajnih trgov. Cilj, da se sovjetska konkurenca odpravi ali omili, ni bil dosežen.
Čisti obratni dohodki ameriških železnic vrsta I se ceni za preteklo leto na ca 535 milijonov dolarjev proti 1200 milijonom v letu 1928.
Francoskemu ladjedelništvu se slabo godi; neprestano beremo o odpustih delavcev, zlasti pri največji družbi, Cie Generale Transatlantique.
Proti kontingentaciji uvoza v Francijo se pritožujejo Amerikanci in Angleži. Uvoz premoga je bil v februarju ponovno nižje kontingentiran, in sicer od 72 na 64 odstotkov povprečnosti 1928-30, škoda (Plzen) odpušča uradnike; do
15.	t. m. jih bo skupaj odpuščenih 600.
General Electric poroča, da je imela v zadnjem lanskem četrtletju za 49-3 milijone dolarjev naročil proti 74 milijonom v istem predlanskem četrtletju.
Obtok bankovcev v USA je v zadnjem ičasu znatno narastel in znaša sedaj ca 5600 milijonov dolarjev.
Kreugerjev koncern izkazuje za preteklo leto 21 milijonov dolarjev čistega dobička proti 32 milijonom v letu 1930. Računi se vodijo sedaj v dolarjih in ne več v švedskih kronah. Kreuger je kupil rudnik Boliden v Severni švedski, ki da na mesece med drugim tudi 1 tono zlata vv rednosti 667.000 dolarjev.
Blagovno izmenjavo med Nemčijo i» vzhodnoevropskimi agrarnimi državami si misli »Berliner Tageblatt« tako. da bi kupovale te države v Nemčiji avtomobile, namesto kot doslej v Ameriki in bi daiale v zamenjavo agrarne pridelke;
Tudi Švedska je zvišala uvozne carin® in je obenem odpravila provizorične uvozne prenovedi.
Uvoz bombaževih tkanin v Jugoslavijo je naveden za leto 1925 s 1377 milijoni ; Din. za leto 1928 s 788, 1929 s 648 in i za leto 1931 samo s 394 milijoni; uvoZ volnenih tkanin v navedenih letih s 616, / 388, 337 in 229 milijoni, uvoz svilenih tkanin s 130, 126 in 87 milijoni.
Siemens-Halske d. d. izkazuje po vseh odbitkih za preteklo leto 11-07 milijonov mark čistega dobička proti 16-40 milijonom v letu 1930 in razdeljuje 9 odstotno dividendo proti 14%. Tvrdka Siemens-Schuckert je pa zaključila preteklo leto brez zgube in brez dobička.
Schweizerische Kreditanstalt, Zlirich, razdeljuje iz čistega dobička v znesk« 13 milijonov švicarskih frankov 8 odstotno dividendo.	.
Svetovna produkcija cinka v letu 1931 izkazuje z 1,009.000 tonami; leto prej
1,418.000	ton. Iz Amerike je bilo 415.000 ton (605.000), iz Avstralije 53.000 (5® tisoč), iz Evrope 502.000 (707.000).
Avstrijska tekstilna industrija je & zmeraj dobro zaposlena, pri čemer gre v prvi vrsti za domača naročila, dočih1 je eksport padel.
Ladjedelniška družba Marijan v Split® i je znižala delniško glavnico od 12 na ® milijonov dinarjev, posledica splošne g0' spodarske krize.
Pet kanadskih podjetij Časniškega P®' pirja se je združilo v skupno prodaj h° enoto, s čimer je konkurenca popolnO' ma prenehala in so cene zelo padi® Mednarodni kartel valjane žice ^ zboroval 12. t. m. v Bruslju. Dogovarja* se bodo glede cen in glede produkcij® Na znižanje cen zaenkrat ne misliJ®
Štev. 16.
^esfdeseflefiif ca tvcrnja. ‘MPivca.
^ Dne 8. t. m. praznuje v Mariboru svojo šestdesetletnico novinar Franjo Pirc. lto-v Drski piri Novem mestu se je v m!a-^ letih izučil trgovine. Vsi od bolehnosti II0 nioral udejstvovanje v trgovini kmalu °pUstiti, obdržal pa je kljub temu še vedno zanimanje za trgovski stan. To najbolje sprieuje dejstvo, da je že od prvih počet ko v zvest sotrudnik našega lista, kateremu še vedno pošilja zanimive prispevke, ki se tičejo ali specijalnih trgovskih, ali pa splošnih gospodarskih vprašanj.
Ko je opustil trgovski poklic, se je posvetil novinarstvu in bil stalen dopisnik raznih listov, dokler ni prevzel pred 20 leti odgovornega uredništva ljubljanskega Jutra«, ki ga je izdajal pred vojno publi cist Milan Plut za propagando jugoslovanske miselnosti in zavesti med Slovenci. V t61i časih je Pirc prestal marsikatero politično preganjanje, ki je stvorilo iz njega še bolj jeklenega neomajenega jugoslovanskega nacionalista. Svojega prepričanja ni nikdar skrival, le slučajno je ušel v vojni dobi rablju na gališki fronti, kjer je bil kot politični osumljenec obsojen na smrt.
Po ujedinjenju se je stalno nastanil v Mariboru, kjer se udejstvuje publicistično, pretežno pa posveča, posebno v zadnji dobi svojo pozornost tudi drugim, po večini dobrodelnim in občekoristnim akcijam. Pred 1® leti je z g. Križničem, takratnim ravnateljem lesne družbe »Drava« ustanovil ‘Mariborsko gradbeno akcijo,« ki naj bi olajšala stanovanjsko bedo. Stanovanjsko vprašanje ga je tudi sicer jako zanimalo. Podvzel je dobrodelno akcijo »Dom ubogih«, ustanovil kreditno in Stavbeno zadrugo »Mojmir«, ki se nahaja sedaj v likvidaciji, ter »Marstan«, katerega si je zamislil kot socialno podjetje na trgovski podlagi. V zadnjem času je posvetil svojo pozornost raznim brezobrestnim akcijam in posmrtnim zavarovanjem in prvi pokazal njihove senčee strani za naše gospodarstvo. Jubilant je obdržal svoje mladostne ideale tudi v zrelih letih. V njegovem udejstvovanju prevladuje idealna plat, ki ima zdravo jedro, kar se v naši javnosti pri večkrat neodpustljivi površnosti le prerado pre-/-re- Piči ga skrajna nesebičnost in dijo-gemska skromnost. Ustvaril si je življenjsko filozofijo, ki mu navzlic neprilikam in večkrat tudi nerazumevanju ne jemlje volje za delo in prizadevanje za splošne koristi. Nikdar in nikjer ne išče samega sebe, nasprotno: prvo mu je ideja in skrb ter delo za splošno st, ki žal ne najde vedno 'n povsod takega priznanja in umevanja, kakršno bi zaslužilo. Njegova filozofija, ki so mu jo stvorile bogate življenjske skušnje, mu pomaga, da gre ne oziraje se na levo ali desno svojo pot, iki mu jo narekuje prepričanje, da zastopa dobro stvar in ne-ooiagljiva volja pomagati po vseh svojih močeh splošnosti.
Svojemu najstarejšemu zvestemu sotrud-niku uredništvo iskreno čestita k jubileju in mu- želi vedro in bodro bodočnost do skrajnih mej človeškega življenja.
Češkoslovaško gospodarsko pismo
Dr. Adalbert Worliczek piše: češkoslovaška vrednota rabi danes zaščite. Republika je sicer prvo fazo evropske editne krize razmeroma lahko premagala, a vsled opustitve angleškega zla-£eSa standarda zelo bistveno poostrene onkurenčne razmere v inozemski trgovini, njim sledeče zaporne odredbe Posameznih držav, zlasti pa devizna zapora sosednih držav so položaj polagoma zelo poslabšale. Eksportni previšek . Pričel močno padati in se je nazadnje spremenil celo v pasivnost. K temu vsled avstrijske in ogrske devizne zapore zamrznjenost znatnih zahtev, iz eksporta izvirajočih. Iz zunanje trgovine izišli plačilni promet je bil najbrž že v časih eksportnega previška pasiven. Strukturi češkoslovaške plačilne Ulance odgovarja, da že v normalnih '-asih ni na razpolago nevidnih prostih aktiv večjega obsega; zato je nastala složnost novega skrčenja dezivnih zalog, a njih zopetno napolnitev potrebno nozemsko posojilo je bilo v Parizu skle-
rtr,K?°x.šele v naJnovejšem času, in tako obi Cslov. Narodna banka 600 milijo-rancoskih frankov. To pomeni za-
dostno sigurnost le pri izenačeni devizni bilanci. Da se to izenačenje doseže, poskušajo sedaj omejiti iz blagovnih importov izvirajočo devizno potrebo. V ta namen so sestavili seznam pogrešlji-vih blagovnih vrst, kojih uvoz je dovoljen le tedaj, če v to privoli na novo osnovana komisija in če da potrebne devize na razpolago. Dodelitev deviz pa pomeni omejitev uvoza, ki jo zahtevajo mnoge skupine interesentov, seveda ne iz vrednotnopolitičnih vzrokov, temveč vsled njih protekcijonističnega mišljenja.
Tu se križata torej dve stremljenji. Sestava seznama onih blagovnih vrst, ki se označajo kot pogrešljive, nam pravi, da se je boj za vodstvo že pričel. Značilno je, da so v tem seznamu skoraj vsi agrarni produkti — razen žita in moke, ki sta pa že danes pod zelo strogo izvajanim postopanjem dovolitve — in pa številne industrijske surovine. K temu pridejo neštevilni končni fabri-kati — stroji, aparati, motorji, parne turbine, tekstilije itd., ki se sicer v češkoslovaški izdelujejo, kojih import pa je bil za češkoslovaško gospodarstvo vsled obstoječih kvalitativnih razlik zelo bistven. Predvidena uvozna omejitev torej ne obsega samo luksuznega blaga. Pojem pogrešljivosti je zelo na široko postavljen, če se bo z omejeno dodelitvijo deviz zares dosegla obsežna uvozna reglementacija, je težko predvideti vse trgovskopolitične posledice. Nemčija, Švica, Poljska, Italija, Francija i dr. pač ne bodo brez ugovora trpele, da se na ta način njih izvozni previšek v trgovini s češkoslovaško umetno skrči.
Danes še ni gotovo, če stoji republika res pred dobo administrativnega protekcionizma. Nevarnost je pa pač aktualna. To pa ni krivda Narodne banke, ki se je opetovano izrekla proti vsaki zlorabi vrednotnopolitičnih zaščitnih odredb. A ona ni mogla preprečiti, da je do tega prišlo; in označa se kot zelo dvomljivo, če se bo vse to obneslo.
Brzojavi: Kiisporcoloniule Ljuhliana Telefon št. 2sJt>3
Ant. Krisper Coloniale
Lastnih : Josip V cvlič
Veletrsrov i na koloniialne rube. Velepražarna kave. Mlini za d i Save
LJUBLJANA
DUNAJSKO CESTA 33
Zaloga špirita, raznujra žganja in konjaka. Mineralne vode
Točna postrežba — Cen ki na razpolago
Ustanovljeno leti 1840
S motreni trgovci in industrija Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Ro>lex
knfitjovoi.siv o VSAK DAN BILANCA
AUi Vj i'iift A d. 'L t». />. Ljubljana, c tbuidi va 6/1 Telefon i. v W58
7n ir 9\ 11 Voli barva> Plesira in ke-V u± Ul ali mično snaži obleke, klobuke itd.
škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Vpisale so se na stoj) ne firme: Sedež: Celje.
Besedilo:	Produkcija »Profita« brata
Klinar, Celje, Javno skladišče.
Obratni predmet: Proizvodnja vseh pralnih praškov, parfumerije in kosmetičnih izdelkov brez strojev na mrzli način.
Družabnika: Klinar Pavel in Janko, trgovca v Celju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. III., dne 20. januarja 1932.
Firm. 6/32 — Rg A III 141/2.
* .
Sedež: Ižakovci.
Besedilo: Vučko Andrej, trgovina z deželnimi pridelki Ižakovci-Beltinci.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki.
Imetnik: Vučko Andrej, Ižakovci št. 41. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 21. januarja 1932.
Firm. 41/32 — Rg. III 204/1.
*
Sedež: Maribor.
Podružnica: Split.
Dan vpisa: 31. decembra 1931.
Besedilo, slovensko: Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru,
srbsko:	Fabrika ogledala i brušenog
stakla »Kristal« a. d. u Mariboru, hrvatsko: Tvorni ca ogledala i brušenog stakla »Kristal« d. d. u Mariboru, nemško: Spiegelfabrik und Glasschlei-ferei »Kristal« A. G. in Maribor, francosko: Fabrique de miroirs et de cristaux »Kristal« S. A. a Maribor.
Predmet: 1. izdelovanje vseh vrst ogledal in okvirjev in vseh v to stroko spadajočih predirne tov, vsakovrstno brušenje stekla, izdelovanje optičnih predmetov, oblaganje in barvanje stekla in steklenih izdelkov, izdelovanje steklenega in smirkovega papirja, vlaganje stekla v okna in vrata in druge predmete in trgovina z vsemi navedenimi predmeti;
2. kupovanje, prevzemanje v najem ali zakup nepremičnin in potrebnega inventarja v obrtne namene.
Družbina glavnica: znaša Din 250.000 in je razdeljena na 2500 v gotovini popolnoma vplačanih delnic a Din 100-—, glasečih se na donosnika.
Člani upravnega sveta so: Gogala Franc, ravnatelj Zadružne gospodarske banke d-, d. podružnice v Mariboru, Monsignor dr. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne sv. Cirila ■v Mariboru, Franc Hrastelj, podravnatelj tiskarne sv. Cirila v Mariboru, dr. Alojzij Juvan, odvetnik v Mariboru in Pivec Rupert, posestnik v Mariboru, ki bodo podpisovali: »Gogala«, »Dr. Anton Jerovšek«, »Dr. Juvan«, »Fr. Hrastelj«, »Pivec«.
Kr. okrožno kot trgovinsko sodišče v Splitu, odd. IV., dne 31. decembra 1931.
Firma 369/31 — Rg. B. II. 190.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Jugotekstil družba z o. z.
Obratni predmet: Razpečavanje tekstilnega blaga vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 11. januarja 1932., opr. štev. 4832.
Družba je ustanovljena na nedoločen čas.
Višina 'osnovne glavnice: 200.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 200.000 dinarjev.
Poslovodje: 1. Resner Marko, veleposestnik v Mariboru, Tatembachova ulica 17;
2.	Loebl Vilko, industrij alec v Mariboru, Stmssmajerjeva ul. 28.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 14. januarja 1932;
Firm. 31/32 — Rg. C II 87/1.
*
Sedež: Strihovci.
Besedilo: Bauman Josip.
Obratni predmet: veležganjama, izdelovalni ca ruma, konjaka, sadnih »okov in trgovina z vinom.
Imetnik: Bauman Josip, trgovec z žganjem in vinom v Strihovcih št. 55.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1982.
Firm . 8/32 — Rg. A III 202/1.
Sedež: Sotina.
Besedilo: Wfeiss & Geder.
Obratni predmet: trgovina z živino in svinjami v živem in zaklanem stanju.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. januarja 1932.
Družabniki: 1. Geder Leopold, trgovec v Sotini; 2. Weiss Šarika, zasebnica v^Serdici.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 14. januarja 1932.
Firm. 20/32 — Rg. A III 203/1.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Schell in drug, tovarni blagajn, družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Obratni predmet: Ključavničarska obrt v splošnem, predvsem izdelovanje in prodaja železnih Schelkmh blagajn in vseh v to stroko spadajočih del.
Višina osnovne glavnice: 100.000 Din. Poslovodje: 1. Jerebič Franc, bančni dirigentov namestnik v Mariboru; 2. Poženel Ivan, bančni uradnik v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1932.
Firm. 1/32 — Reg C II 86/1.
Vpisale so se ižpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Breg pri Ptuju.
Podružnica: Split.
Dan vpisa: 31. decembra 1931.
Besedilo: »Humanik« lastnik »Petovia« usnjarska industrija d. d., podružnica Split.
Besedilo se mora glasiti: »Petovia« usnjarska industrija d. d., podružnica Split. Kr. okrožno kot trgovinsko sodišče v Splitu, odd. IV., dne 31. decembra 1931.
Firma 1473/31 — Rg. B. II. 170.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: Vučko & drug.
Obratni predmet: trgovina z manufakturo.
Iz tvrdke je izstopil družabnik Ružička Ivan.
Tvrdko podpiše odslej družabnik Vučko Edo, tako da bo pristavil natisnjenemu ali od kogarkoli napisanemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni ipodpis.
Okrožno sodišče Colje, odd. I., dne 15. januarja 1932.
Firm. 4/32 - Rg A III 122/4.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Breznik & Fritsch.
Besedilo firmo se glasi odslej: V. Breznik.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932.
Firm. 26 — Rg A II 327/3.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: J. Goreč nasl. Auerliammer-Ogrin, družba z o. z.
Glasom notarskega zapisa z dne 1. avgusta 1931. redne štev. 142/31 se je i »premeni la točka »Desetič« družbene pogodbe. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. januarja 1932.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Vinca«, trgovina z vinom in špirituoznimi produkti, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora -z dne 15. januarja 1932. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator je poslovodja Rozman Ivan. Likvidacijska firma: »Vinea«, trgovina z vinom špirituoznimi produkti, družba z o. z. v likvidaciji.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932.
Firm. 62 — Rg -C II 71/21.
*
Sedež: Oplotnica.
Besedilo: Jonke Franc, senjor v Oplotnici, družba z omejeno zavezo.
Po sklepu z dne 28. decembra 1931 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Okrožno sodišče Celje, odd. III,, dne 5. januarja 1932.
Firm. 590/31 - Rg C I 56/19.
*
Sedež: Slovenjgradec.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu.
Izbriše se prokura dirigenta Joško Stergarja zbog premestitve k drugemu obra-tovališču.
Vpiše se prokura novega dirigenta Slavka Martelanca.
Okrožno sodišče Celje, odd. III., dne 5. januarja 1932.
Firm. 589/31 - Rg B II 56/14.
Stran 4.  —
Sedež: Maribor.
Besedilo: Mednarodna bančna družba Z o. z.
Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Mednarodna 'bančna dražba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator: Šuc Kristina, zasebna uradnica v Mariboru, Mejna ulica št. 16. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1932.
Firm. 19/32 — Reg. C II 26/9.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: L. Ornik.
Obratni predmet: Specialna trgovina z gumenimi dežnimi plašči, podveznicami, naramnicami, pasovi, žepnimi robci in impregniranim blagom.
Izbriše se prokura podeljena Cirilu Goiriupu.
Obratni predmet odslej: Trgovina z manufakturo.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 21. januarja 1932.
Firm. 46/32 — Reg A II 284/4.
Izbrisali sta se nastopni firmi: Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	Gospodarska	pisarna
dr. Ivan Černe.
Zbog opustitve.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 19. decembra 1932. Firm 1060 — Rg A II 231/4.
*
Sedež: Strihovec.
Besedilo: Bauman Ivan.
Obratni predmet: Veležganjama in trgovina z žganimi pijačami, trgovina z vinom na debelo in izdelava sadnih sokov.
Zbog opusta obrti.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 14. januarja 1932.	/
Firm 1083/3.1 - Rg Einz I 296/6.
Dunajsko finančno pismo
Zdi se, da inozemski upniki Kreditnega zavoda še zmeraj niso dobili pravega kandidata za mesto generalnega direktorja. Zato mislijo v dunajskih finančnih krogih, da bodo misel inozemskega direktorja opustili in da bodo imenovali kakšnega domačina na to mesto. Zato najbrž nihče drug ne bo generalni direktor kot sedanji in ima dr. Spitzmiiller največ izgledov za generalnega direktorja. Vsekakor je bilo izgubljenega mnogo časa in ni imel Kreditni zavod nobenega dobička od tega, če so iskali generalnega direktorja po inozemstvu okoli.
Kriza pri Narodni banki je vsaj začasno odstranjena. Zalibog je bila banka prisiljena k zopetni prodaji zlata, da je mogla potrebo po inozemskih plačilnih sredstvih laže zadovoljiti; za prodano zlato so nakupili devize. Kritje v obtoku se nahajajočih bankovcev bo gotovo nadalje padalo.
Borba za devizno gospodarstvo traja naprej. Predsednik Narodne banke je za to, da se devizne naredbe strogo izvršujejo, in bi jih rad še bolj poostril, kar je tudi mnenje finančnega ministra. Industrija in obrt sta pa nasprotnega mnenja. Težke pomisleke imajo tudi nekatere politične stranke. Vsekakor bo prinesel šele marec jasno sliko. Pokazalo se bo, če bo obremenitvena poskušnja Avstrije prenehala ali pa če bo pritisk še hujši. Če se položaj ne bo zboljšal, bodo morali inozemci nastopiti proti Avstriji z večjo prizanesljivostjo in prijaznostjo. V kakšni obliki se bo to zgodilo, še ni gotovo, čeprav se izdelujejo v tej smeri že različni načrti.
Doma v Avstriji cenijo šiling neprestano visoko. O draginji ni sledu, razprodaje se množijo, čeprav je zredčenje zalog brez dvoma napredovalo.
Uvoz zadeva na rastoče težkoče. Že sedaj se govori o tem, da se mora uvoz zlata, srebra in nakitnih predmetov z vsemi sredstvi preprečiti, da se morajo od-višni konsumni predmeti -zadržati itd.; kljub temu pa traja ponudba južnega sadja nadalje, in tudi razni kolonialni pro-
dukti se v obilni meri ponujajo. Oni so se zašpekulirali, ki so mislili, da je najbolje, če takoj po objavi deviznih naredb nakupijo inozemsko blago, ki se je nahajalo že v Avstriji.
Slatno
Stalinovi načrti za 1. 1932. 0 zaključkih industrijskega razvoja v Rusiji v preteklem letu in o nalogah ruske industrije v letu 1932 beremo sledeče uradne podatke: Vrednost industrijske produkcije v tekočem letu je predvidena s 27 milijardami rabljev, to je 21 odstotkov več kot leta 1930, od te vsote odpade na železno in jekleno industrijo 12 milijard. Več industrijskih panog je dovršilo petletni načrt v dveh in pol do treh letih. Vprašanje brezposelnosti je likvidirano in so samo v preteklem letu 1931 vstavili v delo nova dva milijona delavcev. Mezde so narasle za 16 odstotkov. Važno je osnovanje novih tehniških kadrov. Industrijske učilnice je posečalo lani okoli 1,800.000 učencev. Na naložbah glavnice je predvidenih za tekoče leto 12 milijard rubljev, od tega 9200 milijonov za železno in jekleno industrijo. Produkcija surovega železa je predvidena z 9 milijoni ton, produkcija jekla z 9,500.000 ton, valjanega železa s
6.700.000 tonami in kvalitetnega jekla s
660.000 tonami. Za izvedbo velikih nalog se predlaga zlasti odstranitev neosebnosti pri delu, odstranitev enakosti glede mezd, največja skrb in pozornost za inženerje in tehnike, tako za one iz stare kot za one iz nove šole, ter bodrenje k njih inicijativi. Tako tudi sovjeti polagoma prihajajo do javno potrjenega spoznanja, da niso vsi ljudje glede zmožnosti in sposobnosti v delu enaki in da se mora delo kvalitativno plačati, ne pa samo po osebi. S tem je predrto eno prvih načel sovjetskega sistema.
Obtok bankovcev v češkoslovaški je bil po zadnjem izkazu čsl. Narodne banke v znesku 6.808 milijonov Kč krit v zlatu in devizah s 351 odstotki.
Insolventna je postala Banca Berga-masca v Bergamu pri Milanu. Obstoja 59 let, ima delniško glavnico 30 milijonov lir in je izvajala s 40 podružnicami v prvi vrsti financiranje tekstilnih obratov v Gornji Italiji. Banka, ki obljublja popolno izplačilo hranilnih vlog, je predlagala poravnalno postopanje.
Za izgradbe proste češkoslovaške cone v pristanišču Hamburg je določenih letos 40 milijonov Kč. Ta cona je pripadla češkoslovaški po mirovnih sklepih ob zaključku svetovne vojske.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejme do
12.	februarja 1932 ponudbe glede dobave črnega fibra. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Senjski- Rudnik sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 m platnenih cevi, gumijevih cevi, 4000 m jeklenih vrvi in 500 m železnih vrvi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled).
Nov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletarska industrija, št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6.
Mo^oz Grosuplje
domač slovenski izdelek Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna J. d.
Grosuplje pri Ljubljani
SLOVENIA
Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje
RANSPORT
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE
Telefon 27-18
• »d 'J •*>&
GRADBENO
POD|ETJE II TEHNIČNA PISARNA • <
MIROSLAV Z UPA! - Ljubljana
STAVBENIK	Poštni	ček.	račun štev. 12.834	Telefon	štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
Ejubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih diSav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba I Zahtevajte ceniki
KLI$E|E
vso/i vrsl por folog rafij gl/l-ali	ri s bah.
iM vr š uje n ajscrli dne/še ki •£ a rno
ST-DIU
L1UBL1ANA
DALMATINOVA 13
KUVERTA«
L1U BL1ANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Trgovci, čitajte Trgovski list!
Jgdeal
Najboljši strojil Vsak kupec najboljša reterencal Tudi na obroke dobavi tvrdka
The f iex Go.
Ustanovljeno leta 1906
Tjuhljcma
fjvadišče 1C
Telefon
22~C8
Ubagveh
Sajmisfe 56
Ustanovljeno leta 1906
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja. O. MICHALEK, Ljubljana.