7. Številka.
Ljubljana, vtorek 11. januarija.
XIV. iHo, 1881,
SLOVENSKI NAROD.
Ithaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejem :m za a v a t r o- o ge r s U o deželo za celo leto H'> g1n M pol 1* ta 8 gl. za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanju nu dom za celo letn lil tfld., /a ftetrt leta 8 gld. .".<) kr., M en mesec 1 glcL 10 kr. Z* poSiljiinjo na dom se računa 10 kr. zu fne*6C, .'10 Ur. za et trt leta. — Za tuje deželo toliki) voe, kolikor pošti ina iznaša. - Zl gOVpođe učitelje nu ljudukili Soluh in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ^ld. 50 kr., po poŠti prejemati za četrt b-ta .) gold. — Za oznani I a «»> pliićiijo od četiristopne petit-vrste t» kr , će se oznanilo enkrat tiska, 0 kr., će se dvakrat, in 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi so ne vra< ajo. — Uredništvo |e v Ljubljani v Frane Kohuam>\ej luši .gledališka stnll)aa. Opravništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklaina«ije, ozmnila, t j. Administrativne stvari, jo v „Narodnej  tiskarni" v Ko timnove j bili
Bolgarske razmere.
Iz Sofije 2. januarija. (Konec   sesije narodnega sobranja. — Šolstvo. — Proračun. — Železnica o vprašanje. — Novo m i n i s t e r s t v o.)
To dvamesečnem zasedanju svršilo je narodno sebranje koncem starega leta svoje delovanje, katero se more imenovati jako obilno in obširno. Razen zakonov, katere sem omenil v poslednjem dopisu, došle so na red še sledeče zakonske osnove: o občinah, o desetku, o vojaškem naboru, o podanstvu, o vihovnej kontrolnej palači, o šolstvu, o izborntm redu, o proračunu itd.
Izmej teh je za druge bratske narode posebno zanimiv šolski zakon.   Vendar cel še v tem zasedanju nij bil pretresen, nego  so se ustanovila samo načela, po kojih se ima bolgarsko Šolstvo razvijati. Šole (po bolg. učilišča) bodo se delile na nnukovno znanstvene in p:o fesijonalne.   Ker bolgarska kneževina lezi na klasičnem zemljišču, za to je potrebno in ume Btno, da se pos\ete klasično-izobraževulnemu namenu nekateri zavodi; napravljene so torej dve klasične gimnazije v  Sofiji  in Gabrovu, katere imajo zdaj uže spodnji oddelek, a dopolnile se bodo na višje gimnazije, /a tehnično jn naravoslovno  naobraževanje skrbele bodo dve višje realke, v Lom palanki iu Varni. Vse druge šole bodo imele  profesijonalen značaj, t. j. bodo davale dovršeno nauko za mestjane, trgovce, zemljedelce itd., ter bodo podobne avstrijskim mestjanskim, trgovskim in zemlje delskim šolam.   Za šolstvo sploh se je tudi v letošnjem kakor lanskem budgetu  mnogo žrtvovalo, n. pr. za pomoč narodnim šolam, katere občine same vzdržujo, opredelilo se je
300 00O levov (frankov), za zidanje gimnazije v Sofiji 120.000 levov; za poslopje realke vj Lompalanki 70 000 1.; za naučno ekspedicijo, katera se ima napraviti t. 1. od ruskih učenja kov, in katerim BC bodo pridružili tudi mlajši bolgarski vseučdiščniki, opredeljeno je 25.000 levov, da se dežela i/uči v sturinoslovskem, naravoslovnem in geoložkem obziru. Za štipendije Bolgarom v druge dežele je dano 45.000 1., za narodno biblijoteko 31.4 10 1., za literarna podvzetja pomoč 30.000 1 ; za izdavanje bolgarsk. podučnega lista 12.000 1. itd.
Letošnji proračun obsega v obče sledeče svote:
I. Vrhovna vlada    ....   1,300.000 1.
II. M nisterstvo financ»j    .   .   3,664)252 „
III. „ zvunanjih del       646.G88 „
IV. „ notranjih zadev  8,807.815 „ V.         „ pravosodja    .   1,881.520 „
VI.        „ vojne  .   .   . 11,249 909 „
VII.        „ prosvete   .   .   1,691.700 „
Vkupni troški Dohod
20,137 t*74 I. 28.154 280 „
Deficit   .      1)8; ».6 04 1 Kar se tiče dificita, ta je letos Jako neznaten ; pravo ivkoč deficita niti nij, ker pri stroških je postavljen maksimum, a pri dohod kili minimum. Že lani, ko je bilo deficita preko 2 milijona, prištctlilo se je z umnim gospo • Ilirstvom preko 2 milijona, tako, da je deficit popolnem bil izginil; kamoli letos ne bi.
Drugo važno vprašanje, ki je bi'o došlo v tem zasedanju na dnevni red, bilo je vprašanje za železnice. Finančni minister rekel je v narodnem sebranji, da se je Vlada uže bavila s tem vprašanjem, in da misli nacrtati sledečo innžo: So fi j a-Trnovo-Vidin, Sofija Trnovo Rusčuk, Trnovo-Vidin, Trnovo- Kui-Za-
gra, Sofija-Plovdiv (FlUpopelj), Soli j a-Kisten-dil (do Mitrnvice). 0 liniji S 0 t" i j a-Tirot nij opotneiiil niti besedice ; in sploh so Bolgari skoz in skoz protivni tej progi. Avstrija jih Mliti ne ho mogla, da zidajo to črto, ker načelno rese svojo obvezanost po berlinskem traktata, ako dozidajo Bploh jedno črto, ki spoja evropske železnice s Carigradom, a za to je isto tako dobra, ako ne boljša linija Vidin-Trnovo-Eni-Zagra, od koder seže železnica, gre do Drinopolja (Adrinopolj), a od Vidina do rumunskih železnic, leliko se zveze.
Kakor bode spoštovanemu čitatelju uže iz telegr. poročil znano, im^mo spet novo ministrstvo. Prejlni predsednik ministerstva g. Cankov moral si je dati ostavko a na njegovo mesto bil je poklican njegov jednomiŠ-Ijenik g. Iv ara vel o v, ki je uže prej bil duša Cankovega kabineta. Minister notranjih zadev je poslal g. P. Slavejko, dozdaj predsednik dftrodnega sehranja. Minister vnanjih zadev je postal g. Stoičev, ravnatelj pošti in telegrafa. A minister pro.-vete ali nauka postal je g. Mih. Sarafov. Veselo znamenje je, da je baš v tej ZB duševni razvi tek bolgarskega naroda najvnžnejej stroki, stopil na čelo mlad niVn mož, ki si je svoje znanosti pridobil v z.iipulnoj Evropi, ter ima nad Bolgari največe sposobnosti za to stolico. G. Sarafov dovršil je namreč svoje studije v Zagrebu na univerzi, bil je tudi nekaj časa profesor zagrebške velike realke; potem je šel v Pariš in Monakov, da izvrši svoje študije. Dospevši koncem meseca julija v svojo domovino, prevzel je mesto ravnatelja statističnima oddele-nja pri finančnem ministerstvu, a dne 29. decembra povisil ga je knez na ministersko čast. Ministarski oddel za prosveto tili nauko je se-
Po zimi.
(Spisal J. Šk—č.) (Konec.) III.*)
Komaj je minolo nekoj dnij — pojenjal je nekoliko silni mraz. Sivi oblaki pokrivali so nebo in kmalu je začelo — prvič snežiti. In ta sneg bil je silno droban in ko je padal na polje, postalo je takoj vse belo. Ivana je hitela na ulico, da pogleda prvič letošnji sneg — mrazno pa nij bilo posebno, nekako neprijetno toplo, in ljudje so dejali, da je tako vreme najugodnejše, da zapade sneg. Drobne zvezdice so padale počasi, vrtile se po zraku in obležale na tleh, — in tako nekaj časa, potem pa se je gosteje in gosteje vsipalo — da je naraščala bela odeja od ure do ure. »Zapadel bo, — zapadel!"   trdili   so domači
*; Glej St. 5 „Slov. Naroda".
in Ivana jim je verjela.   Dečki mali in veliki j zmrzovali so po ulici in se vendar veselo kepah, imeli so rudeoe roke, ušesa in nosove, a smijali so se.
Na večer pa je prišel po navadi ljubi strijc in smijal se radostno. K peči je stopii, se pritisnil in dejal:
„Ste govorili, da ga ne bo! — Ha, ha, — le čakajte, — zapadel bo, zapadel !"
Ivana pa je sedla poleg njega in ga gledala.
Strijc pa reče:
„Nocoj ti pa povem — kedaj je tudi snežilo — sicer ne tako obilno. A pozabil ne bodem nikdar tiste zime, tistega snega. Bilo je v jeseni osodnega leta 1848. Na Ogerskem je vse vrelo. Jaz sem bil pa tedaj vojak in moral sem z drugimi domačini v vojsko — na Ogersko. Dolgo smo se potikali okolo velike Nedelje na Štajerskem, pili silno dobro vino in ceno; a kruh vojaški bil je slab in nezdrav,
niti žival ga nij hotela. Kar poči glas v naš tabor, da se bližajo Magjari, a poguma nijso imeli, — bilo jih je le okolo 509 — in odnesli so nam pete. Vendar mi udarimo za njimi na Ogersko proti Velikoj Kaniži, nekoliko tednov smo ondi taborili in potem se zopet vrnili na Štajersko proti Ptuju in Radgoni in o božiči — ravno sveti dan — zopet prestopili mejo. Silvestrov večer prenočili smo uže v Kgerszeku. Sredi tabora nanosili smo raznega goriva in užgali velik ogenj. Jaz sem pa moral zapustiti taborovo veselje in ostati z nekim Ilibničanom ne daleč od tabora pri nekem židu. V hlevu njegovem pa sva imela tri bolne konje. Pred hlevom sva stala tist večer in še pozno v noč. Snežilo je malo. In tovariš pripovedoval mi je mnogo, mnogo. Učen je bil, bister iu velel je mnogo zanimivega, da bi ga vedno poslušal. Tidil je. da se bližajo boljši časi in prorok< v.l i.ekako slovesno, da se bode vse spremenilo, da se mora vse spre-
daj torej sestavljen   iz tako izverstnih močij, da   se  moremo   nadjati   najboljega vspeha njegovega delovanja,  kajti razven gosp. ministra Sarafova  je v tem oddelu  mož strokovnjak in  učenjak g. dr. Konst. J i r e č e k kot glavni tajnik, in g. Spas Vacov, tudi bivši slušatelj   zagrebške  univerze, kot predstojnik Oddeli (S "ktionschef).  Ako pomislimo   da je bo!g:ii\«ki   narod jako   za nauko iu  za šolstvo zavzet, a pri tem da  ima še tako vile glave v naukovem   miuist-rstvu,   to  sme z veselim okoin gledati v svojo bodočnost. Prosvjetom
k slobodi!
B.
Kmetsko ljudstvo naj nemškim liberalcem
bi pomagalo na konja?
zboru nemško-li-
L. 1869 so v državnem beralni poslanci sklenili postavo,  po katerej se je imel gruntni davek iz nova uravnavati. Stari kataster bi se naj umaknil novej vcenit.vi čistega dohodka pri zemljiščih. Dela se je lotilo ministerstvo, čisto liberalno, mogoče hitro. Kakor je postava velevala, tako so se šesta vile okrajne vcenilnc komisije, razposlali geometri ali zemljemerci.   Za okrajnimi komisijami so prišle deželne komisije in za temi velika centralna  komisija  3(5  mož na Dunaji. Povsod so bili ali sami liberalci zraven ali saj v ogromnoj večini. Centralna komisija je sklenila dne 21. decembra 1880 veliko 11 letno delo, ki je davkoplačevalce stalo 2(J milijonov. Vsled dokončane uravnave plačajo davka tiste dežele manj, ki so bile do sedaj preobložene, li. pr. Češka je v 20 letih 00 milijonov goldinarjev vplačala preveč,  itak vboga Kranjska pa 18 milijonov preveč.   Drugim deželam pa, ki so do sedaj premalo plačevale, ker je stari kataster hitro v začetku narejen bil iu povsod nizko čisti dohodek vcenjen, se je nekaj več davka odmerilo,  vendar ne po samovoljnosti centralne komisije, ampak kakor so se dotične dežele po postavnih okrajnih iu deželnih komi Bijah bile same vcenile. Mej temi deželami je tudi Štajerska.   Nekateri po imenu kot čisti liberalci znani cenilne možje so našli 180.000 oralov še nevcenjenega zemljišča. Tudi so za sledili povsod tako srečno kmetovalstvo, da so čisti dohodek v starem katastru od 7 milijo nov potisnili više do 18 milijonov. Vsled tega zadene štajerska zemljišča za 434.000 gold. večji davek.   Ali drugače povedano: |do sedaj smo zavoljo vcenjenega čistega dohodka 7 milijonov plačevali gruntnega davka 2,041.009 gl. zanaprej zavoljo nove in večje vcenitve čistega
dohodka pa centralna komisija je od 13 milijonov 2 milijona odbila) 2,475.000 go!d. t. j. prej je 47 krajcarjev od orala ali johi bilo plačevati, sedaj pa 57 krajcarjev, tedaj za 10 krajearjev več.
Taksen jo konec llletnega uravnavanja. Vse se je godilo, kakor je od nemških liberalcev sklenena postiva velevala. Pomagati ne more 15 l^t nih"p nič, nko postava ostane, kakoršna je. Se ugovori ali reklamacije zoper preveliko vcenitev bodo se vršile letos po tej postavi. Na podlagi postave tedaj spremembe nij upati. To vedo tudi nemški libernlei prav dobro. Zato se ne poživljajo na postavo, ampak kmetom štajerskim itd. svetujejo odpošiljati prošnje, zlasti do državnega zbora. To se pa reče ravno toliko, kakor: „mi liberalci smo pravi politični šušrnarji, od nas sklenena postava je sicer bila draga, ali strašno slaba, še hujša pa njena izpeljava v liberalnih rokih, zatorej dragi kmetje, prosite na«*odno-konsor-vativne poslance, nuj ti blagovolijo popraviti, knr je nafta neumnost zagrešila." No, pridni naši poslanci so prošnje res uslišali. Zborovali so celo noč od 18. do 10. dee. m. 1., da so tudi prošnje kmetov rešili, to pa tako, da so zavrgli predlog liberalca dr. Graniča, ki je v njem grajal ministerstvo grof TaafT-'jevo, a sprejeli nasvet konservativca in češkega na rodnjaka kneza Lobkovica, namreč: prošnje se
potegovati se. To nij res, kakor vsa poročrla pravijo. Sicer pa nas 20!etna skušnja uči, da so le liberalni poslanci tisti bili, ki se za koristi kmeta nijso zmenili, ampak ga na vsak način spravljali na nič !
Pred 20. leti se je našim kmetskim ljudem razmerno dobro godilo, zlasti potem, ko so bili gnmtno rešitev poplačali. Bili so precej premožni, vsaj mnogo je bilo mej njimi, ki 30 imeli čiste gruntne bukve, denarjev na izpo-sojenji, hleve in kleti polne. Srenjake doklade bile po majhene, okrajne nobene, deželske neznatne, gmntna dača znosljiva. Oj, kako se je vse to spremenilo na hudo! In kdo je t^mu kriv? Liberalni poslanci! Tega ne more nihče utajiti; kajti narodnih je bilo malo ali nič, a konservativci so se komaj lani prav zglasili in prodrli. Ali nijso v dobi liberalnej dobili kmetje prej nepoznanih visokih srenjskih, okrajnih in deželskih doklad V Dalje da so judje prišli v dfeželo, <la se je oderuška postava zatrla, munti začeli trgati, nemnniči ženiti, posilno legaliziranje, pomnoženi uradi, podražene pravde itd. itd., ali nijso vsega tega liberalni gospodje krivi V Kupčijo, obrt, najbolj pa kmetijstvo je oškodovano vsled 201etnega liberalnega gospodstva. Brezobzirno so v raznih volilnih redih kmete tiščali v umetne manjšine. Še pred dvema letoma so v državnem zboru liberalni poslanci terjali,  naj  bi kmetje sami plačevali
izročijo visokemu nrnisterstvu s tem,  da vse \ 25 milijonov potroškov, kateri so se pri urav-
stori, kar mu je postavno mogoče, da se zabrani preoblaganje dežel z gruntnim davkom. Tako je v resnici bilo. Zi predlog kneza Lob-koviea so glasovali vsi slovenski kmetski poslanci, mej njimi se ve tuli gg. Herman, dr. Vošnjok in floedel. Proti knezu Lobkovicu pa, tedaj zoper prošnje kmetov,  so, hvala Bogu brezuspešno, glasovali mestni liberalci dr. For-egger, dr. Schmiderer ter pokazali,  da jim je za kmete toliko mar  kakor za lanski sneg. Kajti ko bi bil še knez Lobkovičev nasvet padel, vrgle bi se bile kmetske prošnje po sta-rej liberalnej navadi pod klop. Toda naša na-rodno-konservativna večina je uslišala prošnjo kmetov. Zato pa je res le nevednosti ali političnoj zagrizenosti bilo mogoče, da je 31. dec. okrajni zastop celjski predlogu nemčurjev dr.j Nekermana in Klančnika pritrdil ter veleza-Blužnim za blagor slovenskega ljudstva požrtvovalno borečim se poslancem fg. Hermanu, dr. Vo.šnjaku, baronu Goedelnu izrekel nezaupnico.   Jednako neumna in neopravičena je izjava „Marburger Zeitung", ki našim poslancem očita, da so opustili za koristi svojih volilcev
meniti. Vsi narodi — tudi najmanjši — da dobe popolne pravice in narodnostno svobodo. In tako bode ponehala krivica — ponehalo siromaštvo! In oči so se mu svetile tako čudno, ko je to pripovedoval. Jaz sem ga poslušal in gledal v sneg, ki je počasi nalet^val in belil mokra, mražna tla. Dejal je tovariš, da bodemo vsi srečni, — da ne bo samo siromak toliko trpel, ko do sedaj, in ko je to govoril, dejal je roko na srce in potem obmolknil. Jaz sem pa mislil, da se mož moti.
Spomnil sem se onega večera, koje ležala tista ostudna megla, ko se je zasmehoval slo venski očenoš, — ko sem trpel radi njega iu upal sem, da pride kmalu čas, — ko se ne bo več zasmehoval. Mislil sem na dalj*', da mine ono siromaštvo, ki tare našo slamnato v.is Pogorje iu tudi našo domovino, — ki je trio mene tedaj, ko so mi mati umrli v hudej zimi, v silnem mrazu. Upal sem, da mine in napoči z novim letom  boljša pribod |
njost — prihodnjost, o katerej je govoril tako navdušeno moj tovariš.
Ivana naj končam!  Sneg je padel ono noč, — ono sveto noč — novo leto se je po rodilo — in sneg je  skopnel — skop nel popolnem.   Ostalo je za njim le malo ostudne vode.   In moje upanje o boljšej pr hodnjosti je skopnelo ž njim, ko je minolo ufce toliko dolgih let.
Ivana! Tudi letošnji bo skopnel, skopnel popolnoma in čudno ! — vselej se mi povraea misel, da se morda moj na Ogerskoni ubiti tovariš nij motil, — in da se bode z nov m letom spoštoval vedno bolj in bolj naš slo venski očenaš in da mine naše sir o in a š t v o ! —
Tistega večera  in tistega snegu pt i bodem gozabil nikdar! — Da, nikdar!"
In strijcu se posveti solza v očesu in mož obmolkne.
navi gruntnega davka porabili.  Kmetje pomnite to! Takšna je Skrb nemških liberalcev do kmetov bila do sedaj ? So se li hipoma spreobrnili na boljše?  Kako je mogoče, da sedaj liberalci tol.ko  govore  za kmeta in begajo zoper ministerstvo, zoper konservativne in narodne poslance ? Da bi se liberalci bili poboljšali in v prave prijatelje kmetov spremenili, to nij lehko verjetno. Prej bo lisica s petelinom  plesala, volk ovcam, medved bučelam, ščuka ribicam prizanašala, kakor pa pravi liberalec za kmetske koristi kaj storil. Takšna je tudi tukaj.   „Marburger Zeitung" nam je pravi uzrok, zakaj bi naj kmetje sedaj vzdra-mili se, tako le nnglasila: „bei der Nemvahl fallen die deutschen Landvvilhler von der klerikalen Partei ab; die Reste (Čehi, Slovenci itd.) werden zur Minderheit herabgedrtickt und es fallt auch das Ministerium Taaffe, es sttlrzt das herrschende Sistem . .. ., to je, zbegani nemški kmetje popuste*  svoje konservativne poslance, izvolijo liberalce in tako izgube" Čehi in Slovenci itd. svoje nemške prijatelje ter se potisnejo  v   manjšino,  in  nemško - liberalna stranka je zopet — na konji. To je tedaj po izjavah samih nemško liberalnih listov glavni uzrok, smoter, cilj in konec vsega sedanjega hrupa na kmetih.   Ubogi, zaničevani kmet bi nuj onemoglim liberalcem pomagal na konja, da bi bil potem popolnem in za vselej uničen. Nij torej za kmeta  samega liberalcem mar, ne skrbi jih toliko ne večja ne manjša gruntna dača, glavni cilj je prebivalstvo vznemiriti, s praznim strahom preplašiti in z lažnu zoper njegove najboljše in resnične prijatelje, konservativne poslance,  naščuvati in potem pri novih volitvah  do  zopetnega gospodstva priplezati. No, kolikor poznamo slovenske kmete na Štajerskem,  bodo  ti podpisovali prošnje, delali pritožbe zoper očividno previsoko jim vce.ijeni čisti   dohodek zemljišč pa liberalnim nemškim in nemškutarskiin kričačem ne bodo na limance hodili. Zato so predobro podučeni, po lastnih skušnjah pa  tudi po naših priduih in resmco'jubhih slovenskih listih. Pretrdno so prepričani, da je nemški liberalizem prouzroČil
propadanje kmetskega stanu in da ga rešijo le narodno - konservativni poslanci. Jednako mislijo tudi v ogromnej večini nemški kmetje. Zato bodo pa nemški liberalci po tej kmetskoj praski še bolje oslabljeni in osramoteni pred celim svetom stali! ..ilosp."
Politični razgled.
\ntra;i <• «1<»Ž4»I«».
V Ljubljani 10. januarja.
rN. fr. Pr." poroča, da je za i^ospiHl-itko zbornico imenovanih 25 novih članov, mej katerimi nij nobenega centralista. Ofici jozen   časnik pa to vest imenuje neresnično.
Denes je v Linci shod o ren |<» av-iitrif nliili kmetov, katerega je zgorenje-avstrijski namestnik baron PittO dovolil z odlokom od G. t. m. Baron Pino pride baje tudi sam k temu shodu.
Politiko in parlamentarno postopanje av-strijsk h hcuinMIi iii»eralcc» ir obsojajo večinom tudi nemške novine v rojim. O itnjo jim naravnost, da nijso zmožni /a vladanje in da hočejo veljavo dobiti soma ustavnemu formalizmu, ne da bi mu hoteli pridobiti tudi pozitivne podloge. Sicer pa kaže tudi „kmetski" shod v Langenloisu dne (». t. m , da so nemški nacijonalei tudi proti avstrijski izdajalci, kajti ob onej priliki je znani Sehonerer opominjal kmete, „nuj .se spominjajo britke ločitve od svoje nemške (lomovi ne, s katero jih veže tisočletna zgo.ioviua".
V11 Jt ii ic d! rk 11 v«*.
B'etforlHirffsUf« „Agenee Husse" poroča: Vlada je sklenila, da onim krajem, kjer vlada straja, ne bode pomagala z denarji, te m u e da bode razdeljevala semena iu razpisovala javna dela, da si bodo ljudje z delom kaj pripomogli.
Zadeva o iiiir(»vnoni *«»Ylišcl evropskem nič ne napreduje, kajti (Irska in Turška, obe hočeta izvedeti uže naprej, kaj da bi Evropa sklenila. Mnenje se zdaj širi, da se mirovno sodišče niti ne snide in da bode napo filed evropsko združeno brodovje šlo pred Carigrad.
Na Nemškem se je polastila aifftaci ja zofier (ude vseh krogov. Te agitacije se udeležujejo v prvej vrsti odlični nemški profesorji a tudi študentje in obrtniki ne ostajejo za njimi. Tudi mestjanstvo se obrača osorno proč od judov.
Dne 7. t. m. se je pričela v Tralee na IraUcm obravnava zoper onih sedem članov deželne irske lige, ki so bili v sredo v zapor .dejani.   Odvetnik in priče nijso hotele priti k obravnavi.
V zgorenjej a »Kleši«oj zbornici je pred nik Gladstonov ostro kritikova! zdanju situva-cijo Angleške. Dasi je gotovo, da je ravno IJe-aconsh'eldova politika prozvala vse neprilič.uosti, ki so za njegovega vladanja in po njegovem odstopu zadevale Angleško v Aziji, Afriki in na Irskem, vendar on vse z vrača na zdanjo angleško vlado. T» da je kriva, da se je v Afganistanu zopet pričel boj, zdanja vlada da je popolnem nezmožna. Da nema na Irskem nobene veljave, ludi to je zdanja vlada zakrivila. Da je pa Beaconsfield zbornici zaklical, naj He ne prenagli v sredstvih glede zboljšanja razmer na Irskem, to spominja na vedenje zgorenje anuleske zbornice vianskega leta, ko je zavrgla Gladstonov zemljiški zakon za Irsko in da se v tem vprašanji bogati lordi tudi letos ne nameravajo udnti. Beaconsheldu je odgovj rjal e*'rl of Granville. Vlada, rekel je, je zmirom delala na to, da bi se izvršil berlinski dogovor. Za zdanje razmere na Irskem se ne more Glad>tonovej vladi pripisavati od govoroost. Granville obžaluje, da konservativci trde da zdanja angleška vlada želi, da bi se nemiri na Irskem pomnožili, samo zato. da bi potem mogla oster zakon zoper Le«' zbornicama predložiti. Z Irsko mora se postopati skrbno in previdno. Razmere na Irskem se bodo /boljšalo, če se zboljšajo zemljiški in lastni-ki odnosa j i na Irskem. — Zbornica je potem sprejela adreso do kraljice, ne da je o njej glasovala.
V spodnjej zbornici se je nadaljevala adresna debata. Parnell je k adresi predlagal dostavek, da se mir in red na Irskem ne bi pospeševala z začasnim odpravljenjem tistavnih pravic Parnell je dejal, da angleško novinarstvo pretirava irske razmere, deželna irska liga da ovira surovosti Irsko da je motreče pridobiti samo z velikodušno politiko. Forster je odgovarjal, da vlada ne smatra prisilnih sred-tev zoper Irsko kot odpravljenje krivičnostii. a življenje ter imenje da se mora varovati. Parnell da govori v zbornici zmerno, v zborovanju deželne irske lige on hujska. Agrarni zločini so se na Irskem pomnožili.
Do i
MSI.
Iz JIetlll*e 3. ian. |Tzv. dop.] Ob novem letu si menda spoli ljudje kaj dobrega voščijo. Tudi jaz voščim — našemu gospodu županu, da ne bi v naprej bil več tikšen, kakor dozdnj in da bi se bolje obnašal. Kakšen je? Piše se ta naš gospod župan Ferdinand Snih.ker. star je nad nO let, rodom je s slo venskega Štajerskega in korenina imena Z doli arjevega kaže rojenega Slovana, ali trdovraten nomškutur je, dasiravno jih je uže jako malo število te vrste meščanov v Metliki, kjer staro steblo nemškutnrjev uže trohni in bodo v kratkem še te ostale grane strohnele in pre- j šle kot lanski sneg. Po svojem poklicu je naš gospod župan ranocelnik. On je z:irad teya močno iskan „zdravnik" doktor od blizu in o ' daleč, ker druzrga doktorja v Metliki nij, kar je res škoda, ker jaz mislim, da bi lep zaslužek imet kak dober medicine doktor v Metliki.
Ker prihaja pošta iz Črnomlja ob 12 uril v Metliko, mora mestni strežaj pisanja na ob-j čino, katera od slavnega okrajnega glavarstva! prihajajo, županu v krčmo nositi, kjer se pre-] bero in se njih zadržaj prej po birtijah zve kot v pisarni. Toliko nema g. župan časa, da bi se do bližnje mestne hiše potrudil in dal tja vnesti pisanja. Stranke, ki rabijo občinski podpis, morajo popoludne zmirom iti v krčmo po podpis. Do someščanov nema nič ljubezni ali skrhljivosti, nego drži le rajši z „gospodo".
Dne 12. t. m. bil je pol ure v bližnjoj vasi Doldrež ravno opoludne požar nastal; ker še nema Metlika gasilnega reda, šli so posamezni požarne prostovoljne hrambe udje h gospodu županu prosit ga, da bi on dal konje, da bi se brizgalnica bila odpeljala k požaru. Pa kaj je rekel gospod župan ? Da se naj poprej njegov hlapec naje, potem da bo dal konje. Ako ne bi bil meščan g. Sta riba konj dal, bila bi gotovo vsa vas v BoIđreŽU zgorela.. Tako se je pa našej požarne j hrambi posrečilo, po dveurnem neut rudiji vem in umnem delu požar na samo uže goreča poslopja lokalizirati.
Mislim, da je g. Sallokerju več na župa-novej časti, kot pa na županstvu ležeče, drugače bi se bolje potrudil za občinske stvari. Naj se v dulje poboljša nli pa odstopi. To njemu in someščanom voščimo za novo lejo v blagor i konst obeh strank.
Telegram ,.Slovenskemu Narodu".
Iz Žavca pri Celji 9. januarja. Pri volilnem shodu, katerega je bil sklical za denes državni poslanec dr. Vošnjak, je bilo zbranih več ko 300 kmetskih volil-cev iz savinjske doline. Zbor izreV poslancu g. dr. Vosnjaku po obširnem njegovem poročilu popolno zaupanje in sklene zaupno izjavo minister.skemu predsedniku grofu Taarleju. Celi shod seje vršil sijajno in v najlepšem redu.
Domač** stvari.
— (C. gosp. Veneel Pehare f}, faj-mošter na Sori pri Medvodah (rojen v Ljubljani 7. sept. 1828, posvečen 28. dec 1851), umrl je po dolgem bolehanji t. m. v dežel-nej hornfd v Liubliani. Včeraj popoludne so ga slovesno pokopali pri sv, Krištofu.
— (..L j u h 1 j a n s k e g a Z v o n a" drugi natis) začel se je sinoč razpošiljati. Ako bi ga kdo izmej naročnikov v treh dneh ne prejel, prošon je, da ga nemudoma reklamuje pri upravništvu v ..Narodnej tiskarni."
— (Mesečni Ž i v i n s k • semenj) v LJubljani zadnjo soboto je bil prav dobro obiskan. Goveje Živine se je prignalo 400 ulav in kar je bilo dobro rejeno se je drago prodalo v Trst in Gorico in v Ljubljano. Konj se je prignalo kakih 150. skoraj prav nič lepih, ter je bilo malo kupčije, laških kupcev le trije. Prašičev je bilo pngnanih nad 200 K ti kupec z llavurskega je kupi! 07, en laški kupec nad 40 prašičev. (Jima je bila stari cent od 18 do 21 kr. Prašiči, ki jih kupujejo bavarski kupci, gredo vsi v Švico, ker imajo raji naše prašiče kot hrvatske.
— (Tat v sv. Petra cerkvi v Ljubljani.) V dan pred sv. tremi kralji je moj 10. in 11. uro dopolnilne prišel v cerkev sv. Petra v Ljubljani potepuh, kateri je misleč, da je sam v svetišči, z dletom odlomil 3 klju-e-ilnice pri skrinjici za. nabiro inilodarov, ter je iz nje ukradel novcev za štiri goldinarje in nekaj krajcarjev. K sreči pak je tatu opazil neko v ministrant, kateri ga je zagledoval in naposled videl, kako je ukradeni denar zakopaval na polji blizu sv. Petra cerkve. Ministraut 0|>ozori ravno prišedše policaje in ti so tatu takoj prijeli. Zločinec nij nič tajil svojega dejanja, nego je kar naravnost povedal, da se zove Matevž Ulčar, da je doma iz Kamnika, iu da je bil zaradi tatvine uže često kaznovan.
— (Led.) Mraz zadnjih dnij je tudi ljubljanskim pivovarjem, mesarjem in gostilničarjem olajšal uže opravičene skrbi, kje dobiti vseskozi potrebnega ledu, in izpolnile so se jim naposled vroče njih želje. Led se je naredil in včeraj so ga začeli uže sekati in voziti v ledenice. Menj kakor tu se vesele ljubljanskega mraza in ledu IJelopečani na Gorenjskem, kajti, da nij pomrznilo te dni v Ljubljani, bili bi pivovarji morali naročati si ledu po železnici z Gorenjskega, največ iz liq\e peči. Tako pak izgube tamošnji prebivalci precejšen zaslužek, kateri vendar ostane našim domačim ljubljanskim delavcem in posavskim kmetom, kar je tudi prav.
— (Drsanje) na ljubljanskem „Kernuu v Trnovem se je pričelo zadnjo nedeljo. Do-poludoe in popoludne je tija prišlo jako mnogo občinstva, ki se je »li drsalo, ali — še raj Se samo — gledalo. Ako bode led trajen, hote podjetniki najeti vojaško godbo, da bode nekoliko kratov igrala na „Kernu" Tudi nameravajo napraviti ondi večerno zabavo z raz-svitljavo.
(Sežanska Čitalnica) napravi dne)
2. februarija t. 1. na Vodnikov spomin, veselico s tem-le sporedom: 1  Godba. 2. Deklamacija.
3. Dvogovor. 4. Igra „Nemški ne znajo". 5 Ples. Začetek ob 71 uri zvečer. Čisti dohodki te veselice so namenjeni nesrečnim, po potresu /adetim Zagrebčanom.
(S I o v e n s š č i n a pred s o d n i j a m i na Slovenskem.) Minoli teden smo v svojem listu omenili, da je c. kr. višja deželna sod nij a vGradci ukazala 0. kr. okrajnej sodniji v
Kamniku zahtevati od strank uročene jim slovenske odloke, ter izgotoviti na mesto njih nemške. Dotični ukaz se opira na razlog, da se je v nemškem jeziku obravnavalo. Poroča se nam pa slučaj, kjer tega naroka ni j h i 1 o m o g o č e navesti, in vendar sta višja de&ejna sodnija t Gradci in najvišji sodni dvor nu Dunaj i od ločila proti slovenskemu aradoVaDJp. Na pritožbo, ki jo je g. Ivan Urbaneu v P tuj i uložil zavoljo nemškega odloka, ki ga je prejel na slovensko tožbo od tamošnje okrajne sodnije, prejel je nauueč od vseh instanca j negativen odgovor, z motivacijo, da je pri sodnijah „im L a n d er g eb i e t e, zu vvelchem auch das k. k. Berirksgericht in Pettau gehiirt" uradni jezik jedino le —• nemščina.
— (Občinska volitev.) Pri občin-skej volitvi v Degunjah na Gorenjskem je bil voljen za župana gospodar Janez Ga^perin, za svetovalca pa Val  Šturni in Matevž Žnidar.
— (Paša ob novem 1 e t u.) Iz Zagorja na Notranjskem se nam 7. t. m. piše: Oital sem v včerajšnjem listu „Slov. Naroda" dopis iz Razdrtega, pripovedujoč, da se na ponosnem Nanosu sredi zime nahajajo cvetoči beli telohi (Niesvvurz). To, se ve, je velika redkost, toda mnogo zanimivejše je, da smo še pred nekoliko dnevi lehko svojo govedo v naše travniki, (Pivke) gonili na pašo, in da se je tam res tudi dobro napasla. Zadnje tri dni pak nam je mrzla burja pokazala svoje ostre zobe, in denes sedimo uže radi okolo naših domačih ognjišč, in žalostni zremo skozi okna ru meno travo, katero je ta neusmiljena mačeha naša hitro posušila in tako gledamo namestil lepih zelenih pašnikov, na katerih so se pred štirimi dnevi vesela goveda pasla — neprijazno puščavo.
— (Popis ljudij v Gorici.) „Soča" piše: Dobili smo mi dotične pole za popis in za poduk samo v nemškem in italijanskem jeziku. Izvedeli Bino, da je goriški magistrat razdelil po vsem mestu samo nemško italijanske pole. Mej komisarji, ki po mestu hodijo, trde
nekateri, kakor so nam poročali, pri raznih družinah, da je vse jedno, za kateri jezik se zapisujemo, in da je „lingua usuale" v Gorici italijanska, tedaj da se neki samo ob sibi ume, da se zapišemo za italijanski jezik.
— (S tira ušel) je na Pragaiskej postaji zadnji petek en del tovornega vlaka št. 122. Jeden prazen voz se je prekopicnil ter poškodoval veo stebrov, na kateiih sloni streha, ki se je deloma udrla.
— (Obsojen mestni svetovalec.) Sodnija je dne 28. dec. obsodla piranskega mestnega svetovalca Cuniiso na G mesecev uječe zarad velike izdaje. Bilo je v preiskavi več piranskih rogoviležev. Izdajalcev je gotovo v Istri mnogo, samo da so skriti.
— (G.Jakob Aleševec) se sklicuje na § 19 t. p. in piše, da nij resnična trditev g. Hribarja v zadniem dotičnem inseratu, da je on pisal vodstvu banke „Slavije" v Prago.
Ka/.ne vesti.
* (Napad na pismonošo.) Dne 7. t. m. oh 3. uri popoludne sta v Pe-ti dva mlada človeka poskusila nekega pismonošo z denar-jun zavratno umoriti na tak način, kakor je storil o svojem časi Francesconi na Dunaj i. Vendar so ljudje prišli na klicanje pismonoše in ga rešili, da si uže krvavečega iz več ran. Oba zločinca so prijeli. Napad se je vršil v najživahnejšem delu mesta.
* (Nesreča na morji.) Anglešk par nik „Ilarolda" in španjski parnik „Leon" sta skupaj trčila blizu nosu Rocca, ter sta se oba vtopila. V Lisabonu je stopilo od teh unesrećenih ladij 9 Angležev in 14 Španjcev, ne ve pa se, kaj se je zgodilo z drugim osobstvom obeh ladij.
Lotferljnc »ročke.
V Trstu 8. januarija: 50. 23. 35. 44. 7.
V Lincu 8. januarija: 84. 60. 10. 73. 19.
Dunajska borza 10 januarija
(Izvirati telogrančnn poroči.o.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .	.  72 gld.		75	kr.
Enotni drž. dolg v srebru   . .	. 73	n	90	r
	87	n	85	n
	130	n	25	
Akcije narodne banke   .   . .	. 823	n	—	n
	2V2	it	30	■
London .........	. 118	n	50	n
	—	TI	—	n
	9	n	37	n
		n	5«	n
Državne marke......	. &8	n	10	n
Žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem in zimncrm, da je na* brat, gospod
Venceslaj Pehare,
župnik v Sori,
denes zjutraj ob pol 2. uri v 53. letu svoje starosti, vsled dražega mrtvoda, previden svt*tiini zakramenti za umirajoč e, v de-lelaej bolnici ljubljansk j mirno v Gospodu zaspal«
Pogreb je bil v ponedeljek dne 10. t. m popoludne ob 4. uri iz deželne bolnice.
Sv. mafie tadnintce brale so bodo v Sorškej luprej cerkvi in v cerkvah ljubljanskih.
Prezgodaj umrli pokojnik bodi vsem znancem priporočen v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne P. januarja 1881.
) Žalujoči brat in sestra.
A. DEBEVEC,
ItituKlcu cent« (GiracllAde) it>.
Salonsk premog
od 50 kilo više.
Suha drva,
cela in ra%kroj«>na.
po 1, '/._, in V* sežnja ter v žakljih (a 30 kr.),
z dovažanjem na dom po najnižjih cenah. "^H (13-2)
Već ttto vede* različnega
starega vina,
po 10 do 15 gld. veder, je v hramu gjaSčine Iliuel-»Jk v <»'«••«:•«•% ji na prodaj in sicer VNnk <••.•!rick
dopoludno.
Oskrbništvo grašč ne Hmelnik
(14—1) i»ri Kov«ui mestu.
Talci.
0. januarja:
Pri si«,m.: (bitk fz liistrico. -- Dr. Krlltof ii Zagreba. Tri .ImIiu, Littman, Friederieh i/  Dunaja. — Hodnik iz Ljubna.
— CJrof GUelopaeh ll Gradca. — Wolf iz Dunaja.
Novejše sodbe zdravniških avtoritet o
FRANZ JOSEF' BITTERQUELLE,
(■Vasi Jonipova greidia vmla),
priznano najboljsej od vsake druge grenke vode. Prof. dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani:
,,Kran Josipov* grenku voda obnese io, povžita ml 150—200 gramov, kot prijetno In no prubitro nizpusčajočo srodstvo. Muzeu toya ima prod druuitni rudninskimi vodami, ki so »a čiščenju črevee, šo to prednost, da to avrho dottu/.o toliku in »u bolnik no čuti i l . -11 ■ i nt l i ■.    V Ljubljani, 1. junija 1880."
ppnf A-n A "R^oiclrir Pro o>a • ..Krtt» Josipovu frrouku voda MTSimik i- mi.  u-1 •  **• JJi.OlOll.J,   I  l <l,_,cL .   T,|„,i niKurnoati svojetfa uplivauju, ako
•o jo po mnloni tudi iIoIro časa použiva, odlično mesto mej drugimi gronkimi
vodumi.   1'ruKU, 1'.*. avgusta 1879."
Štabni nadzdravnik dr. Ferd. Haueisen, Ljubljana:
,l.i' čestokrut omenjeno prednosti to vodu bo ho dobro obneslo tudi pri rabljonji v . ..IO i-1 k 111    C. kr. vojuška bolnica, 7. aprila  i • • ■' "
C. kr. vodja bolnice dr. Lorinser, Dunaj: ^"^»"1?^".
tem, kor ima prijetno lastnost, da gotovo uplivu, tudi če ho ju zuu/.iva samo malo, m no dola nič uudležtioatij.   Ounaj, 1877."
CVr nhona. hnlnina Tiimni* ▼•■»•*« °,ul i'ror. «ir. i>i>in«im- _ . JLL . VUljUU, UUilllUdr, U U11 A) . Izvrstni vspeld mi He do«eKli pri prohln-jenji v iolodei in čruvosu, bolezni na pljnčali, zupretji, ueslusti do jedi, pri vrotli, zlatoj žili in ženskih boleznih.   Dunaj, 1878."
Prodaje: Peter Lassnlk, J. Luckmann in lekarni Viljem Mayr in (303-9) O. Pioooli v I>,nl>l|tiui,
ter vse lekarno in aalogf rudninskib  voda.   0pi*e te  vode itd. pošilja zastonj razposiljcvalno vodstvo V Budapeiti.
Cvet zoper trganje, po dr. Maliču,
je odločno mijb()ljše zdravilo poper |»rolin ter r«*vititt-U/.enu iiKan)»> po mlili. UoloČfue v križi ter Ilv-* in. ot<>uiiiio9 otrpnete u«le in kite, i«>i mul lene boleHne v /t»lMh m glaivi: malo časa eo se rabi, pa mine popolnt-m trganje.
Zalival smo dobili uže celo množico. — 1 steklenica BO kr. — Pravega prodajo wj»ii»«> (638—7)
lekarpa        samorogu" .1. pl. Tnikoczyja
na mestnem trgu v Ljubljani.
l>Tajl>oljsso in iiaijni>li v iiojfso J\orvegxko
pomuhljevo olje iz kit ovih jetor
zoper skroflje, krvićo, pljučnico, kašelj itd. itd., v Mkloiiicali a OO kr.«
združeno z železnim jodirom
posebno dobro za one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistiti
v sklenicali a 1 gl<l«
prodi) je
a. piccoli,
ielcar „k angelu1', (490—13)   na dunajskej cesti v Ljubljani.
lzdatelj in uradnik M a k.so Armič.
Latitunm in tisk nMurodti6 tiskarne".