92. številka. Ljubljana, v soboto 24. aprila 1897. XXX. leto. f«hajd vsak dan «ve**>r, izimSi nedelje in praznike ter velja po po 6t i prejeman «a av■ tro-o gcr sk e dežele sa Tae leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 .•! I , za jeden Meeee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez, pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dum računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dež i le toliko več, kolikor poitnina z nafta. Za oznani la plačnje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedeikrat t.aka, po 5 kr., če se dvakrut, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UrrdniBtvo in nprivcifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dp nivn ičtvn naj se blagovoliio pošiljati naročnine, reklarmcije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 9f V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva Narodne Tiskarne" na dan 2. maja 1897. leta ob 11. uri dopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne". XDn©T7-rLi red.: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za leto 189G. 8. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Posamezni nasveti. Opomnja: §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnici) uložiti. _Upravni odbor „Modne Tiskarne". Častiti gospodje volilci! Prihodnji teden izbirati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanja, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje stolnega mesta. Koliko lepega in koristnega je tekom let in BOSebno po potresni katastrofi storil občinski svet, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj, kar se je sklenilo zadnji čas, čaka še izvršitve. Občinskemu svetu je naloga, da z vsemi silami in neutrudljivo deluje v prenovljenje in v povzdigo nase, vsem tako mile bele Ljubljane. Izvrševalni odbor narodne stranke priporoča Vam v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnost, de lovati za Vašo blaginjo, Kandidatje narodne stranke za ■ ■B. volilni razred, ki voli vp-iMMleljek, . Brez odloga bi zadostil." Vmolkne. — M.ino pričakuje, Kakov bo dol il odgovor. Toda narod se ne gane, Nikdo neče gcvorttr. Nemo predse zrejo starci, Lica irj oči jim resne, to povsem opravičeno, ako bi morali hoditi na avstrijska sodišča, pa bi ne imeli niti te pravice, govoriti v lasnem jezika. Poal. dr. Jaijaea je trdil, da se z naredbo ne varaje svoboda jezika, nego *e" vrši le neposredna sila napram uradnikom. Jaz pa mislim — je rekel Lienbacher povdarjaje vsako besedo — jaz mislim, d* je smeti uradnika siliti, da si pridobi vse znanje, katero je potrebno, da more služiti v dotični deželi ali v okraja, ako hoče rea služili, k čemer ga pa nihče ne sili.* Prav tega mnenja Nemca Lienbacherja smo za — Slovane, ako hočemo priznavati načelo narodee jednake prav nosti. Zato pa smatramo tudi hrumno besnenje Nemcev zoper češko jezikovno naredbo za pojav najgrše fanatičnesti in kri* vičnotti, za pojav, kateri je obsojati s stališča politične morale, ustavn h zakonov in pravosodja, pa tndi s stališča materijalnih kor'p t j slovanskega prebivalstva! S svojim ngo. ll.eoje a kažejo Nemci auao te*, da ne morejo živeti, ako se ne godi krivica S'ovarom. S sve)jim uporo« proti učenja slovanskih jezikov ju tudi N inci kažejo, kako zaničujejo slovarske jezike in slovanske literature. Slovanskim dr lavnim poslaccem bede torej doUnoet, onemogočiti vsakateri vspeh terorističnega žuganja in upiranja Nemcev pravični jezikovni naredbi, ki bode vsekakor pripomogla k pomirjenju narodnih bo'ev v Češki. Slovanski drž. poslanci pa naj se ne za.iovclje samo z jezikovno naredbo za Cehe, Dego naj izpoBlujejo jednake naredbe tudi za vse druge pokrajine, kjer bivajo poleg slovanskih rodov še d/ngi naroli. Prav sedaj je ugoden čas, da se pomore principa jednakopravnosti vseh avstrijskih ježkov do popolne zmago! Zlasti pa je ndoga slovenskih državnih poslancev, da ne četam j o samo pri interpolaciji posl. Zičkarja, Coroninija in tovsrišev glede ovedenja jednake jezikovne naredbe za slovenske pokrajine! Naj bi nadaljevali krepko in vztrajno započeto akcijo za jfdn* kopra vnost slo verskega jezika po državnih uradih ! Vse s'ovansko časopisje je sležno v tem, da ni smeti sedaj cdaebati glede tega vprašanja, ki je osebito za spodnje štajerske, koroške, goriške, isterske in tržhške Slovence najnujše. Da pa se zaveda potrebe jezikovne niredbe za Slovence tudi že preprosti nared, je dokazal volilni shod posl. Žifikarja , ki se je vršil dne 19. t. m. v Vitanji 1 Grof B.dani bo odgovarjal interpelaciji slo-vsn kih poslancev takoj spočetka bližnjega državno.: borek^ga zasedanja. Tedaj n^j bodo slovenski zastopniki na svojem m°atu I Občinske volitve in ljubljanski Nemci. Miaolo je že mnego ?et, k-.r je narodna za-vednest iztrgala Lessški strauki v Ljubljani občinsko krmilo iz rok, kar so Nemci vrgli t u'.ko v kom.o in zajeli ja-iivuo opozicijo. Ta pasivnost jim ni škodovala v nobenem eziru. Z nastopom narodce stranko se ju Bičala za meato nova doba, doba napredovanja in veitnega gespedaretva, kar jo na korist Nemcem prav tako kakor Slovencem. Narodna stranka pa nu gespedari samo dobro ia pre\iin", tego jo tudi N- ., skrupulozno pra Vična ter post epa v VBakem oziru vzgleduo nepri- i ■ f stransko, kar se je sosebno po potresni katastrofi sijajno izkazalo. Z ozirom na vsa to je bilo pač pričakovati, da Nemci ne bodo metali narodni stranki brez po-trebe polen pod noge, da jej ne bodo skušali škodovati, ko jim mora zdrava pamet velevati, da naj to stranko podpirajo, ker je naprtdna, ter mora Nemcem vsaj v tem oz ru biti simpatičaejša od klerikalnih reakcijonarjev. Zgodilo ae je pa dtugtče. Nemci so sa nakrat odločili, da pri letošnjih cbčinskih volitvah nastopijo samoataln) in postav.li so za prvi razred dva svoja kandidata, za drngi razred pa jedaega. Zdi se oam, da s Nemci sa tako akcijo niso mogli izbrati nesre našega trenetka. Klerikalna stranka, polna srda, da cima v rokah dež. odbora in da ne gospoduje v d-ž. zboru kakor bi hotela, uprizorila je gonjo zoper narodno stranko zaradi razmerja, katero v Ud* mej rjo in nemško stranko v dež. zbora. Klerikalna stranka ni bila nikdar izbirčna v svojih sredstvih in se bjjaje po načelih jezavitske m. rale z n.jve. ju brezobzirnostjo. Kaj čuda, di ima narodna stranka težku stališče in da jej nastanejo nove težkote, ako nastopijo tudi Nemci 8 svojimi kandidati. Razmerje glasov v prvem in v drugem razreda je tako, da Nemci ne mor9jo zaagati, ako vsi slovenski volilci sol d »rno postopajo, pač pa je mogoča ožja volitev ali celo zmaga nemških kandidatov, ako ee sloveeski volilci r »zdele na dve stranki. Narodna strank« N>mcem pri državnozbor-ski v v 11 r v i ni obljubila kakega zastopnika v občinskem svetu in jim ga v sedanjih razmerah tudi absolutno ne more privoliti. Zaradi tega je tndi odločno pripravljena, bojevati se z vsemi silami za svoje kandidate. Nemci so narodni stranki izkazali jako slabo uslago tudi s tem, da h . v prvem razreda postavili samo dva kandidata, v drugem razreda pa samo jednega, dasi dobro vedo, da noben naroden volilec in pristaš narodne stranke ne more voliti poleg treh narednih tudi dva nemška kandidata. Pač je pa mogoče in prav verjetno, da to store nekateri klerikalci, samo da pade na narode o stranko sum, da je skrivaj sklenila a Nemci kak kompromis. V teh razmerah no mere narodna stranka ravnati drugače, kakor da nastopi z vso odločnostjo proti nemškim kandidatom, tJiko bolj, ker je kandidatura nenškega nacijonalca v drugem razreda naravnost provokacija narodn h volilcev, katera se mora brezobairao zavrniti. Stališče narodne stranko je povsem jasno. Borila ee bode z vsa odločnostjo za zmago svojih kandidatov, izid je pa odvisen od postopanja klerikalna stranke, katera i-icer nima v nobenem volilnem razr-rdu, za katero se uaamo boj, toliko pristašev, da bi sama snela količkaj upati na zmago, katera pa lahko provzroči, da pride do ožje volitve mej nsrodnimi in neukimi kio i. lati, ali da celo zmagajo nemški kanddatje. Meseca novembra leta 189G ja .Slovenec" preglas 1 kot načelo, da je dolžan t narodne stranke, podpirati s svojimi slovenskimi glasovi njegovega kandidata tam, koder je večina slovenskih volilcev v klerikalnem tabora, č* ne drugače v .d, na katerem je učitelj Seitz naglišal, da ne gre, da bi šole na Dunaju, ki se vzdržujejo iz davkov vh.'Ii, bile zaprle drugemu jeziku, kaker nemškemu Napraviti se morajo šole, v katerih se bodo otroci polagoma vpeljali v nemščino. Saits ni torej ničesar Nemcem in nemščini škcdljivega zahteval, a krščansko - Bocijalni listi mu očitajo izdajstvo nemškega naroda in da je prav njegov namen doseči poslovanjenje nemBkih otrok na Dunaja. Pač smešno! Nemci gotovo ne bodo pošiljali svojih otrok v češke šole. Ministerska kriza na Ogerskem ee bliža. Banffy ni zadjvoljen z ministri Perczelon, Luhacsom in Erdedyjem. Rud bi ss jih odtreia). Priložnost as ma sed*j ponuja, ko so se glede kvote pokazale težave. F;nan*ni minister Lukacs, ki je nekaj bo* lehen in se je že naveličal min strovanja, noče privoliti v nobeno znatno povišanje kvote BaniTy misli vsled i> ga dati min it t rako ostavko. Prepričan je, da se zopet njemu naroči sestaviti novo vlado in potem bode že skrbel, da v novem ministerstvu ne bodo njemu nepovoljni ministri. Do premembe sistema sedaj na Ogerskem še ne pride. Katoliška ljudska stranka ima še premalo zislombe v deželi, da bi mog'a prevzeti vlado, duige opozicijske stranka pa tirajo tako skrajno politiko, da jim ne morejo izročiti državnega krmila. Razmere na Balkanu. Sedaj se ne ve, kje so v večjem Btrahu, v Carigradu ali v Atenah. Grki ji č čutijo, da so z malo premajhnimi močmi začeli boj in tudi vedo, da simpatije neke vlasti niso na njih etrani, a Če vojno izgube, vender ne izgube n:bene dežele, samo nekaj vojakov in nekaj požganih mest in vaBi bido imeli. Denar, ki ee bode za vojno porabil, bodo pa napoved trpeli evropski kapitalibti, ki dalje cd grških državnih papirjev ne debe ob/e?nic. o j pa Turčija izgubi vojno, pa pride v nevarnost njen obstanek. Ce se Gikom le posreči, še nekaj časa zadržavati turško silo, in Turkom priložiti nekaj udarcev, pa bodo Srbijs, Ćrnagora in Bulgarija poBegle v boj. Posebno Bolgarov ee imajo Turki bati. Bulgaraka vojaka je dobro organizovaaa in objrožeoa, ima dobre častnike in pogumne ve jake. Mobilizacija so v Bolga riji lahko izvrši v štirih dneh Bo'g*ri teže zatem, da si pribore popolno samostojnost, da se povekša Bolgarija in povzdigne v kraljevino. Da v Carigradu dobro poznajo nevarnost, katera preti Turčiji, ako se jim no posreči hitro zmagati Grkov, najbolje dokazujo to, da je sultan poslal na bojišče najboljšega turškega generda, nekdanjega branitelja Plevne, Ostuana pašo. Ce se Osmanu paši pesreči h tro pridobiti zmago turškemu orožju, se bodo še le pokazalo. Sodbe o strategičnih sposobnostih Oamanovih so jako različno. To je gotovo, da razume dobro mesta utrditi in jih braniti j a če je za boj na pro&tem polju, še ni dokazano. Pokojni Moltke se je nekoč o tem turškem gt n ra'u kaj nepovoljno izrazil. Po Moltkejevih mislih bi Osman paša ne bil emel Plevne braniti, temveč balkanske prelaze, da je bil res kak strateg. Izzet bej je prišel v nemilost, to je resnica, ki je pr«tres!a in osupnila mnege turške kroge. Ta mož je imel pri sultanu neomejen upliv, katerega je pa znal uporabljati v svojo korist. Bil je velik neaprotaik vojne z Grki, toda ne iz prepričanja, da je Grška opravičena ali da bode vojna v škodo turški državi, temveč imel je svoje dobičkarske namene. Bil je v zvezi z grško vlado, katera mu J« baje dala milijon frankov, da izpoaluje, da ee Kreta prepusti Grški. Baš zaradi zaupanja na velik upliv Izzeta beja, se je Grška upirala vsem zahtevam ve* levlastij. Prepričana je bila trdno, da boda Iitet Dalje v prilogi. "^Hl bej po«krbel, d* Turčja na začne vojne. Ta turški Tcjni dostojanstvenik je po aiojih močeh nplival oa sultana. Utajil je več poročil Edhenaa pade, v katerih se poslednji izraža za vojno. Sedaj se je vse raitr lo ia Izzet bej, dosedanji Ijabljenec sal ta no t. pride pred vojno sod i .Ve. DnevTie vesti, V L i uhlja ni. 24 aprila. — („Obrtna zveza" in naši klerikalni obrtniki) I« obrtnijskih krogov se nam piAe: Klerikalni, v nekdanjem „konservativnem obrtnem dru itvn" nastopajoči kričači: Čaoaernik, Krega r, Pavfiner, Tomeo in drugi, ki so se že prad vec leti v lil. razredn svojo srečo poskošab, pa tndi vedno .»lavno" propadli, katerim ee je koncem mino-lega leta valed nplivanja dr. Gregoriča, (ki hoče na vsak nač'n evojo „strančico" v mestnem zboru imeti) naš .elavnoannni politični š ran g ar" pridružil, ustanovili so — ker vedo, da .konserva-tivno cbrtno društvo v Ljubljani* ne vleče — „obrtno svezo aa vojvodino Kranjsko". Pobelili so tedaj le grob, a navalic vieoko-doneči tvrdki pridobili so le — 84, reci osemdeset in štiri obrtnikov na celem Kranjskem, katerim pa, kakor se obrtniki sami hvalijo doslej ni treba bilo niti beliča plačati, kajti „vse plačajo Gregorič". To „lepo družbo" .skrpucal" je torej naš po populariteti hrepeneči demngog v „obrtao zvezo", ki naj bi imela njemu poleg lističa, vnetega za „neslogo", pridobiti III razred. Da tei famozni „zvezi" ni na nič dru gera, nego pri raznih volitvah „narodni stranki" zgago delati, pokazala je že pri minolih državno-zborskih volitvah in krčevito nasilna agitacija teh pr>kritih klerikalnih velmož pri sedanjih mestno zborskih volit v h potrjuje nam to v polnem obsega. Toda gospodom okolo „-sveze" prede zelo radi primernih kandidatov Spočetka mudili so kandidirati klerikalce ,der allerscbiirf-.ten Tonart" : Čimemika, Kregarja in Pa»šnerja. Toda .nevidni" njih general in „šraagar1 pripra*ila sta jih, da so le ti odsfo pili. Na vrato prišla je druga lista: Eberl, kanticeV Gorše in mokar Z -rman, kateri se je posebno pri volilkah radi pooblastil pehal. Tudi ta lista ni našla m-loati. Vpraševali so namreč pri volilcih, so li zadovoljni s temi kandidati. Toda iz vseh stranij 8e jim je zmajevalo. In gcspod Eberl je neki sam protestoval zoper nastavljanje njegove osebe. Radi tega sta v groanih škripcih nahajajoči se general in njegov pobočnik Turk postavila slednjič še „jednega" Turka, sodarja R *piča, in ker jima ni hotel nihče več na limanice iti, osUIa sta pri g. Goršetu. To so torei možje, ki bodo poslušno orodje v rokah g. dr. Gregorič«, seveda — ako bedo vo Ijeni, katero skrb jim bomo pa že mi odvzeli, v kar Bog p^mozi! — (Same lu/.iVi Naš člacek, v katerem smo konstatovali očitoo in nedvomno protislovje mej besedami dra. Kreka in njegovimi dejanji, je „Slovenca" spravil v tako zadrago, da si ni znal drugače pomagati, kakor da je po stari klerikalni taktiki proglasil kratko malo vse za laž, kar smo pisali. Podprl in dokazal tega svojega očitanja pač ni, kajti da je „ Z veza" pri volitvi predsedstva glasovala proti Attamtiu in za Kathreioa in da je dr. Krek glasoval zoper Pergeltov predlog v zadevi posl. Szajerja, to pač ni dokaz, da „ Z veza" ni v vladnem taboru. Attems je bil kandidat nemških strank, zakaj ko bi bil vladni kandidat, volili bi ga bili Poljaki tako gotovo, kakor s pomočjo vladnih bajonetov izvoljeni načelnik .Zveze" Barvvinski in njegovi, vladi brezpogojno udani tovariši. Glasovanje o Pergtltovem predlogu je brez pomena, a velikega pomena je prav glasovanje o Stranskega predlogu glede volitev v Gališki. Tu se je pokazalo, ne samo da je „Zveza" v vladnem taboru, nego tudi da dr. Krek odobrava krute, vne bo vpijoče krivice, katere so se zgodile vsem, poljski šiahti nasprotnim strankam. To ni vse jedno, preišče li pose ben odoek dogodbe pri gališkib volitvah, ali pa legitimacijski odsek. Posebni odsek bi bil imel pravico, zasliševati priče in to pod prisego, legitimacijski odsek pa nima te pravice, nego mora soditi po aktih. Sodil bode po tem, kar mu bodo poročali tisti, ki so vse krute krivice in vsa nasilstva eterili in kateri gotovo ne bodo pomagali, da se dožene gola in čista resnica. Krek je pomagal preprečiti čisto in neodvisno preiskavo, on neče, da bi se izvedela resnica, nego hoče, naj se sodijo vse dogodbe- po poročilih gali- škib. okrajnih glavarjev; on boča naj sa na izve, kdo je kriv, da se je pri volitvah sleparilo, da je bilo mnogo volilcev ubitih, še več ranjenih in brez števila are to vam h Krščanski aocijaliit Krek je z lahkim srcem postil na cedila krščanake socijalista poljake, tlačeni narod, na ljubav „stranki bres načel", poljskemu klubu in na ljubav tisti vladi, katere on — ne podpira! R*e, dri no čelo ima „Slo venec", da se npa v očigled takim neovržnim dejstvom go» oriti o „lafehV ko je vendar jasio ko beli dan, da je dr. Krek postal dvojezičen mož, ka teri igra v Ljubljani slogo v načelih neomabljivega ljudskega prijatelja, na Dunaju pa ntogo petoliznika v poljakom kluba sedečih Židov in ljudskih izaeso-valcev. Mož, ki nima toliko moštva in značajnosti, da bi tudi pred svojimi volilci zastopal to, kar je storil v drž. zboru, s* j« tata obiodil. — Socijalni demokratje in „Narodni dom".) Zdaj ae je oglasil tudi najslabši mej slovenskimi listi, mariborski „Slovenski Gospodar", ter napade! „Sokola", da je prepasti! socijalnim demokratom svoje prostore v .Narodnem domu" za dan 1. majnika. „Slovenski Gospodar" pogreva to etvar še zdaj, dani amo jo že pred nekaterimi duevi po jasnih. Socijalni demokratje so prosili, naj se jim za dan 1. maja proti plačila prepusti telovadnica. To ee jim je obljubilo, naravno pa da s pogojem, da bode njih veselica imela izključno naroden značaj, da se torej v telovadnici ne bo niti nemški govorilo niti nemško pelo. Socijalni demokratje so pa boteli na vzpored poleg raznih slovenskih točk postaviti tudi nemško deklamacijo in nemftko pesem in ob tem so se pogajanja razbila. Socijalni demokratje torej 1. maja ne bodo praznovali v n Narodnem domu". „Sokol" je postopal povsem korpktao. Politični in ekonomični smotri socijalae demokracije ga ne brigajo ; njegova skrb je, da se desledno varuje slovenski značaj „Narodnoga doma" in to svojo dolžnost je v polni meri storil. ,S!ov. Gospodar" vprašuje tndi zvedavo, ali bi se dobil prostor v „ Narodnem doma za kak katoliški sbod. Zakaj ne? „Narodni dom" je odprt vsakemu po štenemu Slovenca, in če žele klerikalci v njem imeti katoliški shod, ga tndi lahko prirede. Saj se je v „Narodnem domu" lani vršil tudi katoliški bal, da pa se letos dvorana v ta namen ni dala, je bil uzrok te, da so udetežniki lanskega „bala" dvorano jako poškodovali in se sploh neprimerno vedli. Toliko v pojasnilo tistim, kateri se za stvar zanimajo. — (Opozarjamo i rodoljubno občinstvo še jednič na današnji dražbiaski večer šen-klavško-frančiškanske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Vršil se bode ta večer v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu" in se prične ob 8 uri. Vzpored mu je sledeči: 1) „S tn«*ž", komi en prizor .a dve osebi; izvajata gg Kiorazin in Cenelo-dov. 2 ) Na»rop primadone sdčae. B irislave Kresničke. 3 ) „R*ztreseni učenjak", komičen prizor za dve osebi; izvajat« gg. Voufiček in Vilem. 4.) „Dvo-epovi", pojeta cgaieka brata Miš in Jofl. 5) „Kn-fetarice", ens"mb>e prizor s perjem; izvaja šestorica članov kluba .The Sunday-fwe o' clock vromtns". 6) „Z rotovža priŠ«lš". iz»iren solopnzcr; izvaja g. M d» Polagne. 7) Muzikalni klovni gg. Runa-dures Tamturazos. 8.) Nast ip svetovnoslavnega pevca g D. 0-c*r8sona iz Adalsbjorga. Mej posa-m- nimi točkami svira oddelek slav. godbe C. in kr. pehotnega polka Leopold II., krali Belgijcev št 27 Vfltopnina: Za os»«bo 50 kr.; rodb'nnka vstopnica (za 3 osebe) 1 gld.; d jaška vstopnica 20 kr. Pre plačila se hval«-žuo vzprejemajo. M ze bodo v dvorani in na galeriji — („Slovensko planinsko društvo ") Jutrišnji izlet k sv. Jostu se zaradi neugodnega vremena p r *> 1 o ž i. — (Socijalni demokratje pred sodiščem.) Včeraj vrši a se je g'avna obravnava prot' socijalistom Mihi * balo. Francetu Rinaldn in Jože ti Sopar iz Zagorja zaradi pregi iška zoper javni pokoj in red z razžaijenjem zakonito priznane c-rkve po §. 303 k. z., kojje gospa Inemannova. 3. Fran Levutik: „Ubežui kralj", balada, predava g. Inemann 4. Glasovir, g. Bnnišek. 5. K. Eckert: „Mene ljubi samo!" poje gospa Inemannova. G. „Visoko izobražen hlapec", solo- nastop g. Perdana. 7. Francoski eskamote:* in njegov famulus: a) lzginoli goldinar, b) Izginolo jajca, c) Eakamotaža s kvartarni, d) „Glupi Avgust", famulus kot kokoška, e) Potujoči denar, f) Čudovite amotke, gg. Inemann in Perdan, g) .Automat", olimpija iz opere „Hc fmannove pripovesti" od Offen-bacha, poje gospa Inemannova, h) Posnemanje različnih glasov, 8 „ Novinarja", komičen duett, gg. Inemann in Perdan. Po vsporedu proata zabava Začetek točno ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina: Stdež I. vrste 1 gld.; sedež II vrste 50 kr.; stojišče 30 kr. — (Radovljiška obrtna nadaljevalna šola) konča Šolsko leto 189G/97 z razstavo šolerskih izdelkov in učil v proutorih ljudske šole. Razstava se otvori v soboto dne 1. maja t. I. ob 9. uri do-poludno, ter bode odprta v soboto dne 1. in v nedeljo dne 2. maja dopolndne od 9 do 12. ure in popoludne cd 2 do 5. ure. Odbor obrtne nadalje- valne sol« v Radovljici vabi najaljudne k odele«bi j vse prijatelje iole. — (Goriške razmere) „Soča" piše: V nedeljo eo bili neka ten goriški in tržaški Lahi v neki gostilni na cesti proti Solkana. Lahi so aa, kot navadno, obnašali ošabno ter šalih Slovence na že znan način tako, da je zadnje minila potrpežljivost in 10 začeli reagovati na izzivanja. Posledica ja bila ta, da so bili le Slovenci saprti I V torek popoldan se je ubralo v Št Andraža lepo število Slo vencev ia Gorice, kateri so se zvečer mirno vračali domov. Na tržaški cesti so jih pričakovali goriški laški pcbalini s harmoniko ter so iziivaje prepevali in godili peeem „Lisse par" itd. Da se izognejo Slovenci neljnbim napadom — in potem še zapora — so vstopili nekateri v bližnio gostilno, dragi pa so jo mirno pobrali domov. Za poslednjimi pa so rjoveli veliki in mali otroci tako, da se je gnjnsilo to celo nekaterim Nemcem ! L«hov ni bil nijeden zaprt! 22 t. m. opoldan je zakhcal neki potrjeni novinec .Živio" v kapacinski alici. Nakrat je sko čilo okoli njega par sto Labov, kateri eo ga zmerjali. Straža je prišla in zaprla zopet — Slovenca! Isti dan ob 1. ari popoldan je bil na Travnika neki pretep, katerega je provzročila laška sodrga in kateri se je končal seveda z zaporom nekaj slovenskih novincev. Očividec, ki je pripravljen tndi priseči, pripovednje tako le: Četrt pred 1. aro popoldan je prihajalo okoli 6 novincev iz Tržae nlice po Šolski nlici na Travnik. Za njimi js šlo več znanih goriških fakinov, ki eo mej potom hoj-akali drage in se je na ta način zbrala že na Travnika tolpa laške sodrge. Slovenski mladeniči so šli k izvoščeka Grasovina, ki pa ni hotel niti govoriti š njimi, še manj pa, da bi jih peljal, kar eo zahtevali. č>li eo potem h Collenza, ta jim je baje rekel: „Mi no meno i sciavi". Ker so pa Blovenski mla deniči izrecno zahtevali, da jih mora peljati, zagrabi Collenz za bič in ndari dvakrat z debelim koncem z vso močjo no jednem mladeniča tako, da je koj padel na tla. Hitro na to ma je iz vil dragi mladenič bič iz rok in Collenz je pognal svojega konja naprej, na kar se vsaje, cela okola stoječa drnbal in željno pričakujoča laška sodrga na teh nbogih šest slovenskih novincev in jih počne tepsti. Jednega, ki je že prej bil od Collenza močno pobit, vrgli so na tla in jeden ga še celo z nogo teptal po glavi, da je abngi mladenič komaj vstal in bil po celem obraza ranjen in krvav. Dotlej ni bilo na Travniku nobenega stražnka, dasi je bilo nad jeden četrt are vse p lao ljudij na Travnika. Ko bi bili že lahko ubiti slovenski mladeniči, prihiteli so stražarji ter po navodu znanih laških fakinov vlovili slovenske mladeniče ter jih peljali, v spremljevanja cele množice laške eodrge, na policijo. Pozneje pa se je vsa reč pojasnila, da so mladeniče izpustili; preiskava ee je pričela proti voz mku Gollenzu in sokrivcem. Mej pretepom so se slišale besede: „Blorte ai sciavi, abasso i sciavi". Sedaj pa naj kdo reče, da nimamo Slovenci prav Btl-tnih" dnij tukaj v civilizovani Gorci. Kdo je kriv, kdo dela prepire? Že pride dan plačila, ker mera hode kmalu polna. — 22. t. m. je prišlo iz Brd kakih 150 mladeničev na vojaški nabor v Gorico; spremljali so jih stariši, župani in drugi možje, v vsem skupaj okoli 300 oseb. Držali so se skupno, ker niso nič zaupali javni varnosti v Gorici. Kdo jim to zameri? — Kdo naj tudi zameri, ako so nekaj peli in včasih spustili kak „živio", ko gredo zipisoi-at svojo mlado kri za državo in cesarja namesto laških figovcev, ki niso za n č in ki raje begajo čez mejo? Toda vedli so se dostojno! Goriškim irredentovcem je seveda tak nastop Slovencev že silovita provokacija! Ko so šli mimo biče župana Venntija, začele eo padati na nje doli iz županovih oken palio*, stolčki in drage trde reči. Nastal bi bil lahko velikanski škandal, da ni bilo županov m starišev mej mladeniči. Ali bi ne bili povsod drugod resgovali na tako početje — županovega sina, ki se je naerkal take „avite kol-ture" po zavodih in šolah v — Italiji?! Redarstvo je delo županovega sina pod ključ. Župau Venuti, Pajer, Verzegnassi in drugi so napemali vse moči, da bi nadepolnega sinka osvobodili, in to se jim je posrečilo. — Slovenca, ačitelj G. in osmošolec Z. sta bila 9 dnij v preiskovalnem zaporu, mladenič Gijan iz št. Andreža celo 25 dnij; ta je bil ves čas le dvakrat zaslišan. Venutijev sin pa, ki je apr zoril nečaven škandal, je bil še isti dau zaslišan po preiskovalnem sodnika F rance sch i nisu (in sicer pri c. kr. glavarstva in ne v zaporu!!) in po tem izpuščen ! Zdaj pa vprašamr : Zakaj taka dvojna mera? Kako naj npliva na ljudstvo tako ravnanje ?! — V Gorici ne veljajo več avstrijski zakoni, marveč gospodje na glavarstvu delajo tako, kakor slučajno o it o i i jednemn ali drugemu ali tretjemu v glavo. — 22. t. m. Bta bila povabljena dva mladeniča iz Rmč na glavarstvo vsi. d ovadbe nekega R-nČana v fan toveki zadevi. Komisar Prinzig ju je dal odgnati po zaslišanju kitr v zapor. Ko je videla to mati jednega mladeničev, je padla skoro v omedlevico. Od kdaj pa ima komisar Prinaig tako pravico? Po avstrij akih zakonih je nima! No, gospod P. se bo že za govarjal radi takih svojih činov, ki drzovito kršijo § 321. in 322. kaz. zak. — (Nečuven napad) Dne* 20. t. m. ob 5. uri popoladne odjilul jo parnik „Carli" iz Trsta v Kojier. Na tem je bilo nad 150 ljudij in med njimi četvorica slovanskih učiteljiščnikov. Mirno in tiho, propadlih lic, sedeli so v kotu blizu stranišča na ipoppi", kajti že ko je parnik odplul, slišali eo se | glasovi: „Kvviva Istria italiana". V zalivu miljskem je stopil k njim provokatoričnim glasom m'ad krojaški pomočnik c. kr. finančnega liferanta Valentinija in je pričel: „Se voi quei ščavi, che ae scappati? Gave proprio c... in brage. E gav»; fatto rapporto a Vienna al parlamento; ma sto anno non e udienza per i ščavi. Gave c... proprio in brage m... Noi non volemo ščavi in Capodistria itd. Preplašeni gojenci so obmolknili. Na to je prišel provokant v drugič in v tretjič. Neki mestni strežaj, ki je bil sločajno na parniku, ga je odpodil, a mož ee je vračal vedno in po sili, ter začel hujskati pri drugih, da je bila kmalo okoli naše četvorice sodrga kacih 30 napadalcev, med njimi že iz prejšnjih dni znani izgreduiki. Po povelji jednega gospoda profesorja je zbežala naša četvorica v slednji konec „prove". Tam se jih je usmilil c. kr. stotnik Baronio, ki se je postavil pred dijake in jim zagotovil, da jih hoče braniti, naj le ostanejo pri njem. Divji hrup se je množil. Klici: Fuori ščavi — Morte per ščavi — Fuora gli volemo li ščavi in divje petje : „Lega nazionale" in „Patria de Rossetti" se je razlegalo grozno pretilno. Jeden profesor italijanske narodnosti in ob jednem duhovnik, ki jim je mirno svetoval, da naj bodo mirni, da to ne kaže omike, bil je zasmehovan, izžvižgan. Druhal se je že na 3 korake približala revnim dijakom in le stotniku je zahvaliti da ni prišlo do groznega čina. Sodrga je bila kakor zdivjana. To je trajalo do Kopra. Na krik in vrisk prihrumela je nova sodrga iz mesta — a prišli so tudi štirje žandarji, ki so si natančno ogledali ekscedente in potem dijake spremili na dom. Navzoči so bili na parniku kakor priče: gg. c. kr. profesorji Curto, pl. Ktainmaver, Šubic, Bisiag; c. kr. sodnijski pristav Clarici, učiteljici Goglia in Hrvatin in stotnik Baronio, kateremu so se revni gojenci zahvaljevali solznimi očmi. Dne 21. t. m seje napravila tožba. .Edinost". - (Bog in svetniki na gledaliških deskah) so prišli «ed*j pri Parižanih v modo. Na veliko nedeljo igrajo v Parizu na«adno drame iz življenja Jezasa, Marije in dragih svetcev. Letošnjo velikonočno nedeljo so igrah prv krat R »standovo „Sa maritanko". Tako so nastal« tadi druge ev»ng»-lij«ike 'g-e, n. pr. „L» Passion" H*r*ucourta, ,L' Enfant Jćms" Gra«dmoogina, „La mere de Jadas" Lar mxndiea, „Le Chemin de la Croix" Armauda S I-ve8tra ali „Josepb d* Arimathie" Trazieuxa. V vseh teh dramah nastopi Jezna v čara svetopssmste svetosti. — Protestantski Angleži so skrupuloznejši. Na gledaliških deskah se ne sme prikazati ni jedna biblijska oseba. Ko so hoteli v Londonu nedavno igrati Saint-Skeš leovo opero „Samson in Dalila", bil je skladatelj naprošen, »aj premeni imena. — Tudi Mohumedanci so versko jako občutljivi. Bornierovega „Mabom*taa je moralo „Tbeatre-frarc»iee" na ž^lio otomanskega poslaništva vzeti iz repertoirja. Nti, tudi v Parizu protestirajo nekateri listi proti izna-šanju biblijskih oseb na oder. Saj je pa res Čudno, ako igra n. pr. glasovita Sara Bernhardova — devico Marijo, ali Mounet-Sully — Jezusa! — S tem pa seved* še ni rečeno, da se kdo opira porabljanju duhovnikov na pozornici! * (Otročji samomorilec.) V petek zvečer sta našla dva redarja v Pratru na tleh ležečega dečka brez zavesti. V bolnici, kamor sta ga prenesla, se je izkazalo, da se je 14letni deček, Alekaij Mlčoli, sin dunajske perice, hotel usmrtiti s fosforjem. Ko se je mladi samomorski kandidat zavedel, je povedal, da se je hotel končati, ker ga zmerjajo ljudje z — norcem. Kot 13letni deček je postal vajenec pri fabrikantu glasovirjev. Ko ga je mojster enkrat pokaral, razburil se je Mlčoli tako, da je ležal 8 dni v omedlevici. Poslej je iskal deček zaman nove slažhe. Povsod so ga odtirah kot — norca in uboga mati njegova ga je takisto zmerjala z — norcem. To je A taksija teli belelo, da ue je hotel zastrupiti s kloroforamom. A rešili so ga. Nato je zopet par tednov stradal, iskal slnžbe ter prenašal zmerjanja, da je norele. V petek zvečer pa si je kupil z zadnjimi 5 novci vina, nastrgal vanj užigfličnih g'avic. izpil tekočino ter čakal smrti, katere sta ga jedva še rešila redarja. Dunaj 24. aprila. Notranjepolitični položaj je postal jako kritičen in sicer vsled težav, katere dela ogerska vlada določitvi kvote. Ogerska zahteva, naj se določi kvota 314/10, katere cislitvansko minister-stvo nikakor ne more vzprejeti. Cesar je vzprejel Badenija in Gautscha v dolgi avdi-jeneiji in se ž njima posvetoval o položaju. Dunaj 24. aprila. Nemški nacijonalci so se v boju zoper jezikovno naredbo za Češko zopet blamirali. Schonererjanec Wolf je izjavil, da je ustavil priprave za Btrankarski shod v Draždanah. Vodstvo priprav je prevzel Prade. Shod se bo vršil v Libercah dne 2. maja. Dunaj 24. aprila. Jezikovna naredba za Moravsko se najbrž že jutri razglasi. Budimpešta 24 aprila. Ogerska kvotna deputacija se je izrekla za to, da naj se začno ustna pogajanja mej avstrijsko in ogersko deputacijo glede kvote. Pogajanja se bodo vršila v Budimpešti. Atene 24. aprila. Po hudem boju je grška vojska prekoračila turško mejo in zasedla mej Platamono in Elasono ležeče mesto Karya, katero je velikega strategičnega pomena. Atene 24. aprila. Prestolonaslednik je sinoči brzojavil: Turki mirujejo. Razgnan* smo zadnjo turško baterijo. Turki so zapustili Ne-zeros in Rapsani, tako da ni nobenega Turka več na grških tleh. Atene 24. aprila. Is Tesalije ni novih vesti. V Epiru zmaguje grška vojska na celi črti. Vzela je Turkom mnogo topov in municije. Atene 24. aprila. Grško brodovje v solunskem zaliva je bombardovalo najprej Platamono, potem Katerino in Letochori. V Katerini je izkrcana četa mornarjev užgala skladišča, v katerih je bila shranjena velika množina živil za turško vojsko. Tudi v Leto-choriju je sežgala skladišče. K Humu paša je odposlal 8000 mož, da mu zavarujejo hrbet. Atene 24. aprila. Brzojavke s Krfa javljajo, da bombardujeje grške ladje več raznih krajev na albanskem bregu. Carigrad 24. aprila. Osman Ghazi-paša je imenovan zapovednikom turške vojske ob grški meji. To je dokaz, da Edhem paša ni dosegel nikakih bistvenih uspehov, sicer bi mu sultan ne bil vzel zapovedništva. Abdulah-paša prevzame poveljstvo epirske vojske. Mnogoatranaka poraba, Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostmnsko porabiti, nogo ,,Moli ovo francoHko žganje in sul", ki jo takisto bolesti utesujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišico in živce krepilno in jo zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOIjL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLb-uV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (97—5) 1'roti zol»ol»olii in giijilobi /ob izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mostu. (91—15) Dejstvo je, da današnje dame vsakdanji rabi Pomire - Eff lfUltlne in Navon - 1^1 ;i nI i n«' zahvalijo ono mično barvo kože in ono n.otuo aristokratično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar brapava ali razpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti se dosežejo, de ee uporablja za svojo toaleto Pomire - Efflaili in«* in Sli-VOll - iKtflmitiilC. Te higijeuični toaletni predmeti nimajo v uebi nikakoršnih metaličuib snovi in so zajamčeno neflkodjivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaredbami naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: „Glava s čelado". Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomaja naslednik A. %1 In^er. Zagreb, Ilica št. 12. (3125—19) Zaloga za Ljubljano: Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mostu. Meteorologično poročilo. Vidina nad morjem 306*2 m. April Čas opazovanja Stanje barometra v mm. lempe-ratora v C Vetrovi Nebo Muk ini., v mm. v 24 urah 23. 24. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Srednja v 732 7 1 66 7317 5-2 7278 62 1 čerajfinja temp sr. jvzh. sr. vzavzh. p m.avzb. eratura 10\ dež oblačno oblačno J«, za 0-7" 10-8 pod nor- malom Zahvala. Za srčno sočutje, ki se nam je ukazalo povodom bolezni in Bmrti predragega soproga in očeta, gospoda Josipa Korbana 11.-ii 11 u* i tel j :i, predsednika kraj. šolskega svHa itd. za darovane krasne vence in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, posebno domačim gospodom duhovnikom, kakor tudi gospodom kolegom od daleč in blizu za ganljivo petje, izražamo najsrčnejšo zahvalo. Št. Vid pri Zatičini, dn6 22. aprila 1897. Žalujoča rodbina. (572) il •9 S c *|rS J 2 "H -I o i Bal 8 tS A 5. s tli rt > Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rutlečim orlom, ker se jako pogostoina prodajajo pona-redbe (14—3) Mattoni1-'- Giesshubler slatine. V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih čpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Stanovanja z 2 in 3 sobami ali pa eeln lilAa z vrtom, jako ugodnim za vrtnarstvo, v bližini mesta, na zelo lepem kraju, oddaja «e v ua|eni. — Več pove iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Nar w. (571—1) Prodajalnica s kuhinjo o«h«ia rnau (15-92 Odhod 1m LJubljane (jul. kol. ' Proga dem Trbli. Ob lt. ari • min. po no*l oaobnl Tlak » Trbli, Batjak, ObIotb* tVanaanafafta, l.julnio , Aaa Halsthal ▼ Amh««, laehl, Omundan, Šolnogntd oea Klein-Raifllng » H\hjt, I.Ino, na Dunaj tU AJnstattan. — Ob T. ar 10 min. i.; u t raj oaobni Tlak t TrbU, Pontabel, Baljak, Oslova«, rauMn* foato, l,jubni>, Dunaj , 6aa Halatlial t Solnograd, Aaa Amateltan na Dunaj — Ob 11. Mrl BO min. dopolndna oaobnl vlak ▼ TrbU, Pontabal, Baljak, Oa lor«a, Ljubno, 8eUthal, Dunaj — Ob 4. ari popoladn« oaobnl vlak t TrbU Beljak, Oaiovac, Ljubno; •■«■ SeUUial t Bolnofrrad, band-Gaateln, /.«11 n> Jaaern, Inomoat, Bragane, Ourih, Oanaro, Paril; 6ea KlaluRalfllnu t Htajr i Ldno, Budajarioa, PUenj, Marijina rara, Hab, Vranoora vara, Karlova »ar« | Prago, Llpako, Dunaj rl» Amatattan. Proga v Novo meato Ln v Kofievja. Ob 6. ari 1A min. ■jutra) malanl rlak. — Ob 19. url ftA min. pa poludna maaanl Tlak. — Ob 4. ari 80 min. bv«6«t m elan 1 vlak. Prihod v I.Jabl| ano (juž. kol.). Proga iz Trblia. Ob 6. uri 69 min. ajutraj oaobnl Tlak ■ Dunaja Tla AmataUab Iilpakaira, Praga, Pranoorlh Taror, Karlorih raror, Ilaba, Marijinih raroT Vl/.nja, BndeJeTio, Solnoffrada, Dlnoa, Rt*yra, Omun ln praaniklh.i Og-orsko-hrvatsko delnidko pomorsko (60) parobrodno društvo v Reki. 17) Preko Reke naj kraj la in najvarnejša, mej otoki M vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom oprem- S '•»^ Ijeni, električno razsvetljeni parniki) V ^ X Redne * vožnjt3-. Prememba lokala. UBojam se s tem naznanjati, da se od 1. ttiaja 1©I >"*" moji prodajalni prostori nahajajo Dunaj, II1, Gr. Pfarrgasse 23. Najnovejši patentirani stroji s tekočo ogljikovo kislino za izdelovanje sodine vode in limonad (641.9) kakor tudi za točenje piva dozdaj lin nuj II 3. MlP|iliuiileliof. Tekoča ogljikova kislina po ceni. Prospekti brezplačno in po&tuine prosti tfathretner dno. Vsa-k kdor ljut)i okusno kavo, hoče sdra-^ ostati in si kaj prihraniti, V noči od sobote . na nedeljo hitri '^r parnik v Zader-Spljet r Sdruča (Ragusa -Castel-nuovo-Kotor. V pondeljek ob 10. uri zveč. hitri parniki Zadar-Spljet-Motkovič. V sredo ob pol 11. uri dop. hitri parniki Zader Kotor. V četrtek ob pol 10 uri zveč. poštni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. V petek ob 1. uri pop. postni parniki v LoSinj, Selve, Zadur, Sebenico, Trau, Castelvecchio in Spljet. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutr. iz et Reka-Opatija-LoSinj in nasaj, Vožnl redi ae nahajajo v Waldhelm-ovem „Kondnkterjn1' itev. 593-604. stanovanj in prodajalnica oddajo se s 1. avgustom t. L v novi hiši v Frančiškanskih ulicah štev. 6. Veft ee izve ietotam. (565) Na hišo, koja je 14.000 gld. veljala, na katero je vknjižeiiili že 6000 g Id., potrebuje se nujno 60OO gld. na drugo mesto pod ugodnimi pogoji. Denar se rabi kot kavcija. Ponudbe vzprejema nprrivništvo »Slovenskega Naroda" pod »hiša 14 000u. (556—3) .Danubia* kolesarske tovarne Alefts. iiniia na Diuuiji VII. Hermannsgasse št. 29 (410—6) ponujajo svoje nove prvorazredne iti 1. modele, gospodsko, damske in deske roverje po najnižjih cenah. Na zahtevanjese pošiljajo katalogi brezplačno in poštnine prosto. Zobozdravnik atelije za umeteljne sobe in zobovja zdaj v hotelu „Pri slonu" od srede maja naprej (543—2) mi Diiiiiijskl rrsli h. stvv, :i. Tovarna ovćjevolneno sukno Co. ki nn zahtevanje razpošilja brezplačno in poštnine prosto vzorce svojih pridelkov v damskih lodnih suknih in prodaja blago na metre. Ker s«* ogihljemo blago tako strasno podražujočemu pre-ktipovanju, kupujejo na&i odjemalci za najmanj 35°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzorce, da se prepriča. Tovarna za OTČjeTolneno sukno Julij VViesner & Co. 1 Brno, Zollbausglacis 7/106. Spomladno lodno sukno od 25 kr. meter naprej. v Brnu ^345—8) je prva na svetu Največje skladišče raznega semena n. pr : u finske, itaferske, Inlturiiut, lur-Nko in travu like «!«-i<>! j«-, raznih vrst jm'h-iii'U« *»«*iii«'iii», splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega semena za suhe. mokre, peščeno in glinovitn travnike ; velika izhera Neoionta /j» salato, kumare, peterAH,, zeleno, Mlailki ^i'mIi. fižol in vse druge vrste Memeuu za zelen)a«l — Proseč mnogohrojnega poseta Peter Lassnife. (277—10) Za kašljujoče izbornost dokazuje nad 1000 spričeval (3147—22) ■SStfliLPJ!!!.....}0l]1[i0m gotovo in hitio učiujaku'-ih iti Kašlju, liri«* pavoNli, kataru i o zaNlizen Ju. Največja specijaliteta Avstrije, Nemčije in Švicarske. Zavojček 10 in 20 kr. Zalog-a v LJubljani: Viljema Mayer-ja, lekarna, Marijin trg- ln Mr. Ph. M Mardet-Bohlaeg-er-Ja, lekarna, Prefternov trg1. j ckolandsko*ameriška črta. Parniki vozijo po I krat do 2krat na teden iz Rotterdama v New-York. 1'isarna za kaj uit': Dunaj, I„ Kolowratring- 9. IViiriu u medlroT: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A. I. kajuta: Od I, aprila do 31. oktobra . . mark 290—40O*) „ 1. novembra do 31. marca . ., 230—320 I. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 ., 16. oktobra do 31. julija....... „ 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti iu eleganci parnika. i492—4) ara 2218 4 65 V novozgrajeni hiši št. 4 v Slomšekovih ulicah (562—2) oddati je več lepih stanovanj z 2, 3 in 4 sobami ter pritiklino si- 41*-£ ustom t. I. Poizvedbe tam Zobozdravnik AVGUST SCHWEIGER ordinira vsak dan od 9. do 12. aro dopola dne in ln od 2. do 5. are popoladne v hotelu „pri Maliču", II. nadstropje štev 25—26 Umetelni zobje v zlatu brez neba (takozvana kronska in mostovna d> la) ostanejo trajno v ustih. Istotako V kavčuku posamnl zobje in cola zobovja. Kavčukovi komadi na nebni strani oblože z zlatom, no pro-vzročujejo nikakerfine^a duha ali vtisa na nebni zlezni mreni. Nova cmailova plomba, nerazrusljiva, za katere trpežnost se jamči, po plombiranju nikdar ne pojavijo bolečine, sprednji zobje s ž njo b>bko na polovico nadomestijo. Nova amerikanska zlata zobna plomba za vsak aob Vsa dela in operacije se izvršujejo solidno in reelno s popolnim Jamstvom. ■''>•' Ostane trajno tukaj L najstarejša posredovalnica stanovanj in služeb Ljubljana far. FIiUX Breg št. 6 ls#« nujno: Dobro knhurieo k 2 osebama, 8—9 gld. plače, postrežnica v hifii; boljšo kabsrloo za vse, 1" gld. plače, dobro mesto; navadno hlAluJo; *«•«• pestunj in deklet ma rsmnn «l H»» za Ljubljano in drugod; kavttr-nlAko dekle za Gradec; ratakarikl pouzoenlk, ko« priznaliiih diplom Kwzdov k:rneuburš±ri živinskiprašek. Veterinarno dijetetićno sredstvo za konje govedo in ovce Vporablja m z** 48 u-t v večini lil vik pn miiii) ka nj n jedne slasti, slabem pribavljanju , ia /iioijsan|e mleka In pomnoienje mlečnosti pri kravah. Gena: škatlja 70 kr. 1 , škatlje 35 kr. 1'ristno samo z gorenjo varstveno znamko in se dobiva v vseh lekarnah in drogerijab. avna zalog-a II (2H7—4 Franc Iv. Kwizda (n kr. avstr.-oger. in kralj. mmun. dvorni dobavitelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. O-l H. Kenda v Ljubljani prevzame naročila za moderoe po meri od gld. 4-— naprej; garantira za dobro tasono in vzame vsacega na/.aj v slučaju, da ne vgaja; prevzfiiue moderce za snažiti in jih popravlja kakor nove; Ima največjo izbcr gotovih dunajskih in francoskih modercev, ki 8» izvrstno vrezani in iz najboljšega materijala po sledečih coi ah : Modorc ,,Valerie", visoka fasona, kakor Stefanie, kval. : 504 rožena kost gld. 3 20 „ f)03 nbja „ „ 5' 10 Modorc ..Princesa", visoka otsona, lahak, hladni moderc za poletje, kval. 506 creme gld. 3*40, kval. 609 is belega pla-tuenaga batitta k'1'- 5*30. Modorc ,,Stefanie'4, visoka fasona iz platnenega sivega ali ivitlorujavega oroiea z ribjo kostjo, kval. HQ 507 86_81 608 512 cena gld. 190 2— ŠFŠHJ 9*60 8*30 8*26 Moderc ,,Vlotorla", hilni delavni moderc, posebno priporočajoč damam v drugem stanu, _kval. C D M cena gld. 2\r>0 8*60 5 — Moderc ,,Stefanie*, visoka fasona z nepristnimi ribjimi kostmi, kval. 75 7\a. — 70 -'Hfi l K) 13J 1 4f> 1 70 17;) Moderol iz rastlinskih dret, < Ptlanzendrat), za visoki život gbi. 2*36 „ nizki „ „ 1 "40 (408—3) Ravnodržalec, (Geradehalter) za dečke in dekleta, patentiran kot naji z vrstne ši te vrste kval. 611 z jeklenim hrbtom gld. 2'30 oh) „ 'koščenim „ „ 2-80 P. N. trgovci ! Nemška trgovinska hiša, ki ima na Dolenjskem večje število starejSih terjatev, ki te niso poravnane, želi t svrho izterjanja stopiti v zvezo s kakim gospodom odvetnikom, s kako pisarno ali kakim komlaljonarjem. Interesentom, ki imajo spretnost v izterjevanju in poznajo razmere, se nudi prilika za prav dober zaslužek. (513—3) Ponudbe v nemškem jeziku z referencijami naj se pošiljajo pod ftifro „J. 125." Rudolfa Mosse-Ju v Aags-bargu_ Na je posestvo na deželi na N|»o«lnjcm Štajerskem z lepo, j'11 m i nadstropje visoko gospodsko hišo, z opeko kritimi gospodarskimi poslopji, kova'nico in k njej spadajočo delavsko hišo, s 102 orali prima zemljišča, mej tem 85 oral sečnega gozda, 67 oral njiv in travnikov, vse okroženo. 35 glav govedine, 20 prašičev, vsi gospodarski stroji. Posestvo leži v najlepšem kraji ob državni cesti, l/a ure od železniško postaje, 1 4 ure od trga z okrajnim sodiščem. Posestvo in fundus instruetus se zarad rodbinskih razmer odda takoj za 25.000 gld. in ostane 10.000 gld. lahko ležati. Vh pove A. Kališa konc. pisarna za prodaje ua Jurčičevem trgu št. 3. l8totam so za prodajo zabeleženi: Novozgrajena dvonadstropna lilša z dobrim obrestnim dohodkom. Iffisa K *iusl iluo. velikim hlevom in dvoriščem. Velika nuj eni na lil&a z vrtom v Ljubljani. Hiša Z frostilHO, kramarijo in trafiko na deželi. 45—2) Pristno Brnsko sukno 9 s ~ V S O » ■ o"-, za sponila«! in poletje. Kupon 8*10as dolgtlgl« i.ho u dobre Eli |)ii|m>Iiiu IIIONliO ki. (i.— Iz I»ol|N«> obleko (Hiiknjn. ':■.*. 7.7.""» Iz tine lilaee in telovatk)|ul. 9.— f«ltiie|*e »tane siii-.i.- 10.50 iz liitjllu. Jeden kupon za črno salonsko obleko kakor sukno za površnike, turistski lodeo, najfinejšo grebenine in vse drugo vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot rcelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno ^979—11) Siegel-Imhof, Brno. Vzorci brezplačno ln poitnine prosto. Jamči se za pošiljatev po vzorou. I gođnostfj naročati blago uaraviioHt pri gornji iirmi v Kritju tovwrue, so precejšnje: Vfllki« l«l»er, vedno novo blago, določene najnižje cene najpozornejša izvršitev tudi manjših naročil itd. itd. Popolne strojne uprave za (106—16) parne opekarnice dobavljajo kot glavno specijaliteto Friderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). - N;id HdO tovarn instaliranih. == ..'i i il. \ n. i 7. ii h I * I N ) i lil i odlikovanji Tomaževa fosfatna moka iz čeških in nemških tovarni za Tomaževo moko je najupiivnejše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Jamči se, da ima v sebi 15 17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28 100 odstotkov line moke. vs-%«* vrst<* j.>rxti. Za zboljšanje zemlje revne na fosforni kislini, za vsa žita, okopalne in oljne rastline, za vinograde, hmclne in zelenjavsko nasade in posebno za gnojenje travnikov. 1'ivkaha jl.il. ni poznejši vpliv vse superfosfatc. Jedva uedostajoea množina citratno raztopljive foHforno kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in draga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in narofibe naj 8e pošiljajo (42—13) prodajališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Mariengasse 11- Prostovoljna javna dražba. Trarnihl. spadajoči k fine fiike v rakovi |«1ŠI*< stev. 1100/1, 1100/3, 1100/4, 1100/5, 1100 G, 1100/2, 1100/7, 1100/8 in 1100/Si katabtralne občino Trnovske in dne 27. aprila t. I. parcele ,,v CVhI vawl pri I^ip»]i*> gtev. 1161/1 in 1161/2 katastralm; občine Trnovske. Površje posameznih parcel znaša približno .štiri orale. Varščina (vadium) znaša 10% izklicne cene. Natančnejši pogoji izvedo se v p:sarui advokata «lr. pl. Ncliocppl-is v ljubi Jan i, l.ospo'Jsa«- nllre itev. »~>. V Ljubljani, dne 19. aprila 1897. (fT)l-3) Bartosch-ev zobni cement za samoplombiranje votlih zob. S tem sodstvom, ki je preskušeno že vec nego 20 let, si lahko vsakdo brez truda po navedbuh porabnega navodila naredi zobno plombo, zatorej se isto posebno tam, kjer nedosUje zobozdravnih specijalitet, more označiti kot dobrodošel pripomoček za daljšo ohranjen je zob, kakor tudi kot poinoček zoper zoboliol. Cena: 1 stekleni lonecK 1 -?1<1. Dobiva se pri (337—8) Josipu «i t f t k 11«'»«» *t. |-r^«V Veliko (17) priporoča J. Soklič^jij i JOSIP REICH ► 4 likanje sukna, barvarija \ i in kemična spiralnica ► ^ Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4^ A so priporoča za vsa ▼ to stroko spadi.- k 1 1*4] joču dela. '* Postrežba točna. — Cene nizke, r Ljubljana, Židovske nlice št. 4. £ Velika zaloga obuval (2f,) * lastnega izdelka za dame, gospode in otroke jo vodno na izboru. Vsakeršna naročila izvrlvjejo se točno in po nizki coni. Vse tuere sc shranjujejo in zaznamoiiujejo. Pri tunanjih naročilih blagovoli naj so vzorro vposlati. ^B-sacSZSasssVI I J. Zor iS. Alojzij Erjavec p"j * (18) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 p priporoma Be prepast, duhovščini in slav. •*} občinstvu /.a. obilno naročevanje razno* L. vrstnih obuvali katera izvrSuje ceno, y pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja m od najfinejše do najpriprostejse oblike. (L Mero ho shriinjujujo. Vnnnjini naročilom F naj se blagovoljno pridene vzorec. ^} m Qj erci izvrstne facone, najboljši izdelek im |oohii|n (3<») KlauBF v Ljubljani. | Ceneni lepi klobuki za damo. Vedno zadnje novosti. I'oprtat 11» se urno in prav po ceni. Modni žurnali franko i.i latlonj. LJUBLJANA. (17) Darila za vsako priliko! F iH d. Hof f mann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo nuj večjo zalogo v Hi-h vrat ur zlatih, srebrnih, iz tule, jeklu in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in ialonskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih conah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. Siti Poprave se Izvršujejo najtooneje. '.t-t—t-y-.r-.t-r-r-.: •r-r-T-.—r~?-? ■.r-.r-T-y-.T-T-.r-.T-^-r-j-r^T^-j-z—.rm»~z~.T*r't^'jr~ ■ Ivanka Toni | •u) v VoiBiiitiiii Nt. :t priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. po-aestnikoin konj in vozov, svojo kovaško okvi izdeluje vsa v to stroko spadajoči dela, posebno priporoča gg. hišnim posestnikom 3 vezi asa. stavbe | ter jamči za dobro delo in točno potrežho. 5 HENRIK KENDA r "ččT Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT ustanovljena i inhliono Pri .prediet 1830 LJUUlJdlld pn Križ u . Stari trgr št. 1 ©. 20 Prekupovalcem tovarniške cene. Caniki se pošiljajo brezplačno. o cu m CD Hugon Ihl v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga « suknenega in manu-fakturnega blaga. Brata Eborl S Ljubljana, FranSilklUJak« ulice 4. f Pleskarska mojstra C, kr. državno in j <". kr. priv. jninS železnice. ^ Slikarja napiaov, "J ■ Lavblnska ln pohist7ena pleskarja. Z Tovarna za oljnate barve, lak 7 in pokost. (34) S Zaloga orl«lu«*lii«'K<» U»rlioIlne|». T M.»š. t-.1 >;i sa konjska kopita in usnje, % -i Puškar in prodajalec liic v. F V Ljubljani Šelenburgove ulice 6. Nadboljae urejena ^ dolavnioa za popravljanjo blolfclov in šivalnih stroj e v. ~W f I Sobni slikar Poljanska cesta 72 Sobni slikar II i& Moste 33 f Haj?ečja izber najnovejšega } [svilnatega blaga f ■ f za cel«> oblek«« in blose« priporočaj po iu»jiii*|lli «m«n»la (3f>) i Alojzij Persche I |. Pred Škofijo 22. poleg mestne hiše^J Tovarna pohištva izvriuje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogoče po najnižjih conah. ( 8) Za ukusno ln trpoiuo delo se Jamči. *J37~~ Naročila pismenim potom: Moste nt. 33. ^3SQ J. J. NAGLAS 4> Ljubljana Turjaški trg štev. 7. Ljubljana, IavimaJNli» s C«*« ■ wSwy4praf! Tovarniška zaloga ivalnih strojev , in velocipedov. Ceniki zastonj in fran ko. ^5 Igri. Faschinff-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip št. 8 (Rotehora hiša) priporoča ivojo bogato lalogo štedilnih ognjišč ii t j pr; p i «►>.< «■ jhI Ii, kakor tudi n»|ll ai. jHiii, i lolto medjo ali mesingorn montiranih za obklada s pefiaicami ali kahlami, Popraf IJavnJsi iiitr«» iai po eni. Vnanja naročila t>o hitro i/.vršč. L'lHtv.u.iiiVaT'.niiiiS;'.!..!;..:^!: Anton l^resker Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo vehko zalogo goto vili oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-niočljivili liavelokov itd. Ot>la>l i>«"> aaioiM se po najnovejših uzonih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje iz^ntovljajo. (.-'i'1) IVI e h a n i k 3(;j8) Ivan Škerl ;• Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani ivc;i-£J i>«""*l«-> tet Be priporoča p. n. občinstva || za izvrševanje v njegovo Htroko spadajo-I čih del in popravkov po nitjnižjih cenah. [• Vnanja naročila tte tečno izvršujejo. SUŠE *±±±±±±±±±±±*L±±±t.±t± ± *-iL±± + ++,+, ****** ** + ±±±±±*±±H j> n.^i ltJLi- I ^ j »i l> 1 j ii ii i itt Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo oro/jn Kit lov ln osclmo Vflr- Kf nosi. Ntrcljiva in potreb« /a lovce. Pekarija Slaščičarna B (31) } Popravki se Izvršujejo v moji delavnici. + Xjj-u."bljetrLei, Stairi trg- štev. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pn uri poročam svoje izvrstne slumo-rezuice in mlatillufce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) C.nlkt zastonj ln poštnino prosto. v Ljabljani, m Starem trp št. 21 postreza točno z najraznovratnoj filmi fitirlkrat na dan svežimi, ukusnlml, idra-vlmi ln slastnimi v slaščičarski (39) pekovski obrt upadajočimi Izdelki. Tu je dobiti v b a k dan domačo potvico, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe čeneo iVunille Zwieback). 39 Opriliki svojeg* odhoda iz Ljubljane podajam vsem prijateljem in znancem, od katerih se mi ni bilo možno osebno posloviti, svojo desnico v slov6 in jim kličem <573) Na zdravje!" V Ljubljani, dnć 24. aprila 1H97. Primož Ivan Lampret. ^relgran. pianino ali kratek klavir (za ue»nje) me> !š«*e v iiujvm. — Ponulbu naj 86 pošiljajo upravn -rvn -Slov. Naroda". (568) K graščini Bokarce(Strobelhof) spadajoči se iz proste roke proda. tiru. Prit 1111 VoK- c. Natančnej« pri eosp kr. not*r|u v L ubijani ■H— Sidro LINIMENT. CAPSICI COMPOS. I iz Rlohterjeve lekarne v Pragi. Priznano Izborno, bolečine tolažečo mazilo; po 40 kr., 7u kr. in i f;ld. ki- dobiva v vseli lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domačo zdravilo vedno na kratko kot m i i i Richterjev Liniment s „sidrom" in sprejme naj ne iz opreznosti le take f/ mm steklenico kot pristne, ki imajo znano [j* jj l\ \arstvetio znamko „Sidro". (8801—27) |\*T [t r'j ■ Itirliterjfva lekarna pri zlatem levu v Pragi. S i i 42 5 Največjo izber elegantnih solncnikov priporoča po najnižjih cenah jLi. IVI i Rus c H Mestni trg it. 15. (411-G) Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah. trakove k vencem z aH brez napisov v vseh barvah (98—29; priporoča Karo! Recknagel. »P*olrillvflfl v Zas^-sbu s« proda po£ * ****««" ugodnimi pogoji - kupcem daje pojasnila upravnhHvo rSlovenskega Naroda" Posredovalci to izkliuSeni. 'ftfS7 2) Iščo se vinski hram ▼ Milini I,f libljnnc za blago ne dacu t. ,| vrženo. (560—3- Več se izve" pri npravniStvu .Slov. Naroda'^ Za trgovino v Kranju se išče blagajničarica (kasirka) katera ima potrebne zmožnosti in je ie opravljala jednake službo ter je vešča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe pod „kasirska" na upravništvo .Slovenskega Naroda".__(533—3) Zastonj U4 malemu Vsa? k i posije svojo natančno adreso, dobi proti povračilu in doneskn za carinsko stroške 1 gld. SO kr. 30 predmetov in Bicer: 1 regnlovano uro s verižico, za katero se jttmči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanfm draguljem; 1 iglo za prsa % imitovanim draguljem; '1 mehanična gumba; 10 komadov Mnoga angleškega papirja; 10 komadov finih amrlefikih zavitkov; 1 etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker so nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljov s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura Sla natanko in bode vsak priznal, da je to porittrliev. .T«* proti po&tucinu povzetju e>entnveIno tudi če bo donar preje vpofll e, pri (,''34 -2) Wiener Uhren-Export S. Blodek Wien, ti,/t, I>ilersdorfka8fl€ 8/N. obozdravnik A. Paichel t Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši način (Iti—*20) umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanJa in vse zohue »pernvije. Jff~~ < >m "S? d 'S5 Pozor kolesarji! „St^rla," kolesa znana dosedaj k<■ r ii»|.m»1jhm in imfpri!)ulim-j&it, pridobila bo letos tiuj>-. <■;«• novosti in zanimanje posililo je BUrea veliko. Kot uluvni ».tttUopii.Ic s» Km n f h ko priporočam jih v prvi vrsti in najtoplejše Tudi imam v zalogi prav dobro izdelke i/, drugih tovarn, kakor ritmu;*.:. in BMDgleilce ..Itorlr" pO IKIIIlUllIllO nlzkili «*<*Ml»ll. ~44 Kailovuljim zamenjavam tudi^noTa kolesa s starimi, Usojam si Blav. občinbtvo posebno opozarjati na svojo i'iijin 11 /lil <>,'■.<» žepnih in stenskih ur, verižic, prstanov, srebrnine, zlatnine. Vhh popravi ln izvrže d»< ;» ► iu CSttOi K svoji trgovini pridružil sem še kot novo zalogo nnjltoll&e šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje. V zalogi imam najfinejše Izdelke po Jako nizkih oenah i^SHf~ zz jai-astvom.. Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši katera vzprejema in izdeluje vnh, tudi nu}flueJAw pupraviln kolt'h In sltulnih Ntro|ov. (453 — 10) otain otvorll l>oTo^i ceniki so brezplačno ust razpo: a-gro. ~W " i B S9SBB Udajaudj in odgovorni nivdiiik: J oh i p NoSii. Laatniua in rink BNarodne Tiskarne".