179. številka
Ljubljana, v ponedeljek 7. avgusta. XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vs«k dan ■▼ečcr, i/.miSi nedelje in praznika, ter velja po poŠti prejeman za Avstr o-operbke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 glđ., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po .;■» kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od   četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po fi kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 1*2. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Mladini!
V bratskem Zagrebu, ki se je povzdignil v zadnjih letih do prave eentrale jugoslovanskega kulturnega napredovanja, praznovala Re je pretekle dni vesela in pomembna slavnost. Združil se je v prijateljsko kolo cvet hrvatskega in slovenskega naraščaja in v bratskem zagrljaju vspuznavali so se čili mladeniči od bistre Save in zelene Drave, izpod mogočnega Triglava in kršnega Velebita, prestopajoči prag resnega življenja. V dno srca moralo je razveseliti vsakega rodoljuba tostran in onstran Sotle in Kulpe, da je prva javna manifestacija slovennko-hrvatskih abiturijentov veljala domovini, a šo več, da je veljala tisti skupni domovini, katero nam obeta ideja, ki v zadnjem času z elementarno silo prodira v narod, ideja hrvatsko-slovenske vzajemnosti. Narod hrvatski in slovenski še vedno hodita križev pot narodnega trpljenja in mučeništva in kakor kažejo znamenja, še dolgo, dolgo ne boBta smela odložiti orožja za svojo pravično stvar. Zategadelj smatra sedanja generacija za največji in najdražji narodni zaklad svojo mladino in svoj naraščaj, ki bo poklican nadaljevati naše sveto, a trudapolno delo. Da vcepimo tem svojim naslednikom v mehka mlade-niška srca pravofasao tisto čiBto in neskaljeno ljubezen domovinsko, ki smo jo prejeli kot dragoceno volilo od svojih prednikov, to nam mora biti najvažnejša Bkrb. In zadnja slavnOBt Zagrebška, kakor nič manj pobratimstvo slovensko - hrvatskih učiteljskih abiturijentov, sta nam prevesel dokaz, da je sedanja generacija storila v tem pogledu svojo dolžnost, da visoko plamti v srcih hrvatsko-slovenBke mladine tisto sveto navdušenje, ki nam je najboljše poroštvo jasne bodočnosti.
Toda to ni vse! Prvi pogoj vsakega kulturnega in b tem tudi političnega napredovanja je delo, trdo iu vztrajno delo. Le tisti, ki je kot človek izvršil svojo dolžnost, ki se je z delom pospel do stopinje koristnega člaua človeške družbe, lu tisti zamore koristiti tudi narodu in domovini. To geslo zapiši si sedaj hrvatsko-slovenska mladina na trobojni svoj prapor! V tem pogledu govorila nam je iz srca   „Hrvatskau, kličoč  naši  skupni  mladini o
LISTEK.
Potopisne crtice iz Italije.
SjMHHl K.
(Daljo.)
II. Salerno. Mej Vesuvom in SSorentskim pogorjem ruz-prostira se krasna ravnica (najrodovitoejši del Kam-panije), katero imenujejo Italijani „valle di Nocera". Po sredi nje se vije rečica Samo, ki jo prav dobro namaka s svojimi dotoki. Vsa zemlja je prav dobro obdelaua, ima premuogo vrtov in vse polno sadu noBnega drevja. Tu sadu tudi izvrsten tabak, ali posebno dobro uspeva turšica, ki zraste tu posebno visoka. Zrak je tu zelo čist iu ugoden za poletno bivauje. Gore na jugu in vzhodu imajo položene obronke in lepo izrezane hrbte ter so podobne našemu srednjemu gorovju, le gozdi jim maujkajo. Na mnogem stožčastem kuclju se opazi kaka razvalina srednjeveških gradov, ali pa veliko gospodarsko poslopje, ki je zidano bolj za obrambo, nego za zložuost.
No cera, glavni kraj te ravnine (15.000 preb.), leži koncem nje, že mej goricami. Ker je bilo mesto
priliki njenega pobratimstva sledeče zlato besede: »Causa non fiaita est ... in tako naj naša mladina posveti za sedaj vse svoje sile, pomnožene in dozorele, samo svojemu pravemu poklicu, svojim študijam. Naj bode uverjena: v delu je rešitev! Samo izredni časi zahtevajo vidljivo vnanio požrtvovalnost. Redni časi — in ti odločujejo, ker pripravljajo izredne dogodjaje — ti redni časi zahtevajo od nas drugo požrtvovalnost, delavnost. Z delom rase naše znanje, popolnjujejo se vse naše duševne in telesne sile. Z delom rase tudi vrednost pojedinca. Kako srečen, kako močan je narod, vkupnost pojedinčev, ako se tako vsi njegovi sinovi posvetijo njegovemu blagostanju, njegovi svobodi, njegovi sreči. — Vaše delo, ml.i ima! — Be najlepše razvija in najbolje uspeva na vaši naravni njivi, na pol i i naukov, zna-nostij in lepe knjige. Zato si je uuša visokošolska mladina odbrala kraBno geslo: „Prosvjetom k slobodi". Tako bodi. Vsaka kultura je Iftd dela. Prosvjetom k slobodi".
Da, tako bodi! Z delom, s svojim znanjem naj pred vsem skuša imp novati naša mladina našim nasprotnikom; le tedaj, ako Be vrne vsak dijak po dovršen h letih domov kot popoleo, kot cel mož, kot sposoben zastopnik izbranega poklica, le tedaj smeli bomo zahtevati: Slovenijo Slovencem, vsa slovenska mesta njim, ki so naši! V tem pogledu bodi naši mladini učiteljica sedanjost in preteklost. .. . Skrbno vršeč svojo stano\sko dolžnost, pa naj tudi skrbno neguje v srci sveto in neskaljeuo narodno navdušenje izza mlad h let. Značaj naj se kali liki železo, a srce ostane naj mladeniško mlado. Tiste ideje, ki vas združujejo danes v bratski zagrljaj s hrvatskimi tovariši, te ideje noćite v poznejših letih v narod. Imenovali vas bodo sanjače, a ne strašite se tega imena Saj so imenovali sanjače vse, ki so se borili za kako vzvišeno idejo, suj so bili sanjači tudi možje, ki so propovedovali zjedinjenje Italije iu Grške in oni, ki so prvi prelivali svojo kri za svobodo balkauHkih Slovanov. Taki sanjači hočemo biti tudi mi iu na tebi, mladina slovenBko-hrvatska
je, da bo prišel čas, ko bo izginil sen kot Ben......
Prosvjetom k slobodi!
dolgo i'nH'1 v oblasti Saracenov, zato jo imenujejo „Nocera d«' pagaui". Tu se je rodil sv. Ludvik iu tu je bil za Škofa Paulua Jovius. Glavna cerkev M. D. je sezidana po obliki pantheona v Rimu in sicer z rimskimi oRtauki (ma dvojen portik s ko-rint8kimi stebri). Od tod naprej vzdiga se počaBi železnica proti krasno ležečemu kraju Cava, sezi-danemu na sami skali. Blizu ojega so lepe okapuice in pa v tiho dolino skriti benediktinski samostan bv. Troj ce (iz leta 980). V samostanski cerkvi, ki ima najdragocenejše orgije cele Italije, leži pokopanih več imenitnih mož, v arhivu pa bugata zbirka srednjeveških listiu (mej drugim tudi „cod*x legum longobardicarum" iu biblija iz VII. stoletju).
Železniški blapon sope počaBi navzgor. Gorska debra so povsodi dobro obrastena in mej zelenjem opazimo še marsikatero skupino hiš ali osamljeno cerkvico. Na zadnje prispemo na vrb sedla in ugledamo ravno spudej pod nami mestice Vietri, ki stoji ob najnotranjejšej dragi Salernskega zaliva. Še lepše se nam predstavi trg Raito, čegar bele hiše so položene po ravno nasproti stoječem obronku Soreulakega pogorja. Skozi dolgo preseko in velik predor navzdol prifted&i zagledamo najpoprej Salerno, ki se slikovito razteza ob severni obal: jednako-imuega  zaliva.  Koncem drugega  predora razgrne
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina.
dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
(Oficijelno poročilo družbinega odbora.) I.
I. Naša družba je dozdaj obvrševala svojo skupščino po raznih mestih in trgih naše mile domovine, a letos se je ozrla tudi na BlovenBko vat* hoteč tako zanetiti vzvišeno idejo o Blovenskem šolstvu tudi v nižjih slojih našega naroda, kateri so bili doslej glavni in najbolj zanesljivi steber slovenskega preporoda in iz katerih je našemu^narodu priklila tudi večina inteligencije, koja se zdaj s hvaležnostjo bori za njegove pravice. Da je družbino vodstvo pravo zadelo izbravši največjo v»b slovensko za skupščinsko slavnost, sijajno spričuje dan 26. julija. Rodoljubna Sežana na kršni remiji kraški svetkovala je takrat v istini naroden praznik, kakor še ne poprej. Dokazala je pa tudi, da se zaveda Bvoje prednosti, ker je prva, največja in najlepša vas na Slovenskem. Osvetljala si je lice pred VHein slovenskim svetom in sme biti na to ponosna. Uprav njene žene, zbrane okrog domačega ognjišča — v svoji ženski podružnici sv. Cirila in Metoda — pokazale bo svojim Blovenskim sestram na okoli pot, katera vodi naš narod k lepši bodočnosti. Kakor otrok naislajše počiva v materinem naroč|it tako se je tudi družba po burnih dneh zatekla k materam slovenskim in je pri njih našla milo zavetje ter nov pogum za srečno izpeljavo vzvišenih namer za duševni blagor naše mladeži.
Vodstveno vabilo dne 11. julija št. 2290 — objavljeno v naših časnikih — k skupščiuski slav-nosti v Sežano za dan 26. julija ni ostalo glas upijočcga v puščavi. Naše razumništvo in priprosti narod sta Be mu jednodušno odzvala v dokaz, da pojmita preiraenituo zadačo naše družbe, da jo hočeta ščititi tudi v bodoče.
Bela Ljubljana je že na predvečer sprejela dokaj skupšMnarJHv iz bratske Koroške in Štajerske. Jako umestno je bilo, da je prva Ljubljanska podružnica  priredila na čast   skupščinarjem na
se vse mesto prud nami, da mu lahko vse hiše pregledamo. Nad vsemi vzdiga se mogočno kupola stolne cerkve in njen visok zvonik. Skozi tretji predor pripelje nas železnica do kolodvora, ki stoji že nizko doli blizu vzhodnega kraja mesta.
Salerno (27.000 preb ) je staro mesto in ima precej nev^retne ulice. V zadnjem času pa so napravili široko cesto ob morji in odprli novo ravne ulice v zgorenji del, ki se vzdiga arnfiteatraličuo navzgor, zato se z morja Bkoraj tako lepo predstavi, kakor Napol|. X Grki so se bili tu naselili, vender ni moglo priti meBto do nikake važnosti v srednjem veku. Stoprav Laugobardi so ustanovili tu posebuu vojvodiDO in za njimi Normani svojo kneževino, ki se je razprostirala od Pompe j a iu Sorentskih gora pa do zaliva Policastro. Delila se je na tostransko pokrajino („ Priuči pato citeriore) ob morji in enostransko („1*. ulterioro") okoli mesta Avellino, od M Vergine do M. Voltore. Ko je zamrla normanska dinastija I. ) 195, združila se je salernska kneževina b kraljevino napoljsko, kateri so vladali najpoprej Iloheuatavfovei (do I. 1268), potem pa AnŽovinci (do I. 1435). Največjo slavo dala je mestu imenitna medicinska takulteta, ki je tu cvetela sk«»/. vea srednji vek. ,uay0 prih.)
vrtu Hafaerjeve pivarne .zabavni večer". Po 8. uri zbralo se je na tem s cesarskimi in narodnimi zastavami ozaljšanem in bogato razsvetljenem vrtu mnogo stranskih in domačih družbenikov k prijateljskemu rasvedrovauju. Slavna vojaška godba in pevsko društvo „Ljubljana" sta z izbornimi komadi zadovoljila zbrano občinstvo. Družbini prvo-meBtnik profesor Tomo Zupan, katerega ob prihodu občinstvo sprejme z živioklici, pozdravi v prisrčnih besedah čč. zastopnike, ki so prihiteli od daleč, kakor tudi domač> družbenike in druge goste, ki pri vsaki priložnosti skazujejo družbi svojo blagonaklon jenost.
H. Dne 26. julija krog 6. ure zjutraj zbirali so Be skupščioarji t r izletniki na Ljubljanskem južnem kolodvoru, da pohite v Sežano. Znana potovalna pisarna Josip Pavlinova je priredila poseben vlak iz Ljubljane v Sežano tija in nazaj. Žil, da takoj v Ljubljani ni zasedlo vlaka toliko udeležencev, kakor je bilo želeti; morda je temu kriva tista obligatna „megla", ki je tudi tisto jutro zakrivala meBto in njega okolico; zato ho bili izletniki veseli, da jih je hlapou v naglem diru privedel čez slavno-znani Borovniški viadukt, koder jim je izginila megla izpred očij in so se radovali prekrasnemu dnevu, ki ga je obetalo jaBno nebo. Na vsaki postali je vstopalo novih izletnikov tako, da se je vlak vender dobro napolnil. A kaj je to? Vlak še dirja — in že nam nasproti doni mogočen atrel topičev; saj še vender nismo v Sežani! Sprevodnik kliče: PoBtojina! Da, vrla PoBtojina raduje se z nami vred ob spominu lanBke tu obvršene skupščine; pozdravlja nas, pozdravljamo jo mi zopet — do bodočega svidenja. Istotabo odmeva mogočni strel čez kršnato plan, ko se bliža naš vlak Šjnt Petru in Divači. Tu se nam je pridružilo mnogo izletnikov iz bratske nam Istre. Še nekoliko minut — in vlak se ustavi na kolodvoru Sežanskem.
Malo prej po 9. uri dospeli so semkaj z jutranjim brzovlakom dragi bratje z Goriške in Tržaške strani. Postopnske godbe ubrani glasovi zadone jim v pozdrav. Ko se poležejo viharni .Živioklici", stopi pred došle skupščinarje olboruica gospodična Maša Dolenčeva ter v imenu Sežan-Bkn ženske podružnice spregovori približno tako-le:
„Dratje častiti in mile uam sestre!
Bog Vas sprejmi, stopivše na naše zemlje tla! Sprejmite zagotovila naših hvaležnih in udanih src zu današnji poset vsi Vi, po katerih žilah se pretaka ona rudeča kri žarne ljubezni, ki nas spaja in veže v jedno telo.
Sini in hčere velike, da sila velike majke Slave, ki jej solnce nikdar ne zahaja!
Prišli ste k svojim. Sprejmite pozdrav, ljub pozdrav svojih, ki živimo za ravno iste ideale in se neustrašeno bojujemo za vero in dom in mili naš jezik slovenski. Pozdravljeni nam bodite sedaj in vsegdar stoiisočkrat!"
Ti pozdravi so vzradostili dušo došlecem, tolmač njihovih čutil je bil preč župnik Šempaski Blaž Grča, ki se je kot podpredsednik društva „Sloga" v Gorici v prisrčni besedi zahvalil na lepem iskrenem sprt-jeinu. (Dalje prib.)
Politični razgled.
HJotranJe dežele.
V Ljubljani, 7. avgusta. Moravski namestnik. Vprašanje, kdo poBtane naslednik odstopivšega moravskega namestnika viteza Loebla, prizadeva levičarjem mnogo preglavice. Dosedaj imenovana kandidata za to mesto grof Coudenhove in grof Oernin nista levičarjem kar nič po volji. Prvi je jeden tistih internacionalnih aristokratov, kateri igrajo v naši državi jako odločilno ulogo, drugi je Češki fevdalni poslanec. Levičarji, zlasti Brnski glavarji nemške stranke se obema kandidatoma proti-vijo na vso moč, češ, da ne marajo tujca za namestnika in groze, da bo vlada čutila posledice, ako bi na to mesto spravila konservativnega ari* stokrata. Neki Brnski list kandiduje celo bivšega levičarskega ministra grofa Kuenburga in javlja, da je Cblumeckj Že storil potrebne korake pri grofu Taafteu, da ne pošlje v Brno moža, kateri bi se ne ravnal po navodilih levičarskih prvakov. V poučenih krogih se sodi, da se klika Cblumeckega le zato tako poganja v tej stvari, da bi nacijonalcem ne dala povoda k očitanjem.
Malorusko t/ibanje.
V iztočni Gališki  se snuje nova maloruska
ljudska stranka, katera utegne postati v političnem
življenju tlačenih in preziramh galiških Rusov še
posebnega pomena. Te dni se je v Kolomeji vršil osnovalni shod, ki je bil jako dobro obiskan. Stranka bi je navzdela ime „radikalno-demokratićna ljudska stranka" ter hoče zastopati v prvi vrsti gospodarske m kulturne interese maloruBkih kmetovalcev, kateri so se Btranke oklenili v velikem številu. Vodstvo stranke prevzame politično in gospodarsko društvo „Narodnaja Volja", kateri je načelnik pisatelj Jovau Franko.
V nanje države.
Srbska skupščina.
Mala Srbija je vedno v deuarnih stiskah in čim pride kaka nova vlada na krmilo, je prvo, kar stori, da najame kako novo posoplo Tudi sedaupi vlada je predložila skupščini predlog, najeti 44 milijonov frankov. Razprava o tej stvari je bila jako živahna. Napredujaki Novaković, Garašauin in Petrov ić kritikovali bo jako ostro vso fiaaočnj upravo radikalcev in dokazovali, da slabšega gospodarstva ni bilo v Srbiji Celo radikalni govorniki so priznavali, da je skrajni čas, rei irmovati fiuaučno upravo. Finančni minister je skušal ovreči trditve o slabem gospodarstvu in je dokazoval, da se bo tekom jednega leta doseglo ravnovesje v državnem gospodarstvu, ker namerava vlada uvesti monopol cigaretnega papirja in žveplenic. Skupščina je na to vzprejela vladni predlog, s katerim se vlada pooblašča, najeti posolilo v znesku 18 milijonov frankov efektivno, in 22l/a milijoua noimneluo.
U ve važni pravdi*
Dve veliki pravdi obujata sedaj splošno pozornost. Jedna teče že nekaj dni) in to v Rimu, ter se tiče znanih velikanskih goijufij pri romanski banki. Zatožena sta bivši upravitelj te banke, Tan-lougo, in bivši nje prvi blagajnik Lazzaroni, vrh tega pa še cela vrsta manjih lopovov. Zatožna kulminira v dolžitvah, da sta Taulongo in Lazzaroni izdala več bankovcev, nego jih je banka bila izdati opravičena, namreč za 60,784.792 lir, ter da sta prevurila banko za 28,596.106 lir. Zatoženca tlo 1-Žita drug drugega. Jnvno mnenje je osvedočeno, da je bil velik del teh denariev porabljen za podkupovanje raznih italijanskih poslancev in politikov. Vlada je sicer storila, kar je bilo možno, da v tem oziru nič nu pride v javnoBt, a vzlic temu trde razni listi, da je neki bivši ministerski predsednik dobival od banke velike Bvote v politične svrhe, za-toženi Tanlongo pa trdi, da |e tudi Giolittiju, sedanjemu ininisterskemu predsedniku, izplačal 300.000 lir, ministru Laciotu 30 000, a ministru Grimaldiju 24.000 lir. Kakor se kaže, spravila bo ta pravda na dan razne škandale, kateri ne bodo na čast italijanskim politikom. — Druga pravda se je začela in tudi ž« končala v Parizu Tiče se Ducreta in Nor-tona, ki sta napravila neke falsifikacije, s katerih pomočjo so boulanžinti nameravali onečastiti repu-bličanske poslance. Zatoženi Norton se je zagovarjal, da ga je Ducret najel, naj ponaredi imenovane dokumente in mu prinesel francoski orginal. Ducret je to prerekal. Pravda je že končana, razsodba se danes razglasi.
Socijalistlčnl shod v Curihu.
Včeraj bo se na švicarskih tleh sešli odposlanci raznih Bocijalističnih skupin iz posamnih evropskih dežel, da se posvetujejo o raznih točkah svojega programa. Glasilo nemških Bocijalistov „Vor-warts" pravi, da se bodo socijalisti posvetovali o nastopnih rečeh: 1) Kaj je storiti, da se splošno uvedu oseraurui delavnik. 2 ) Kaj je ukreniti glede* praznovanja prvega majnika. 3 ) Kaka bodi poli t. rna taktika h> eijaljstov : a) parlamentarizem in volilne ugitacije; b) neposredno narodno zakonodavstvo. 4 ) Kako n a i se socijalisti vedejo v slučaj i vojne. 5) Kako je urediti Žensko delo. 6) Rizvoj narodnih in mejuarodnjh društev. 7.) Mejnarodna organizacija Bocijalistov. Kakor smo že rekli zgoraj, so na tem shodu zastopane vse evropske države in tudi iz naše monarhije je došlo jako mnogo odpo-slaucev.
Dopisi.
Iz Zagrebu, 5 avgusta. [Izv. dop.] (Shod h I o v c u u k i li in hrvatskih abiturijentov.) Kakor sem že javil, bil je vzprejem slovenskih abi-turijeutov na kolodvoru v Zagrebu jako oduševljen. Razven hrvatskih abiturijentov in VBeučiliščnikov prišlo je tudi mnogo meščanstva, a mej njim smo posebno opazili dičnega prijatelja našega naroda g. dra. A m ruša. Ob* 11. uri dopoludne odpeljali smo se na pokopališče, kjer počiva toliko plemenitih patrijotov, ki so vse svoje življenje delovali z vsemi svojimi močmi za uresničenje tistega idejala, ki sedaj plamti v vseh slovenskih in hrvatskih srcih, za zjedinjenje in za neodvisnost naroda slovenskega in hrvatskega. Na pokopališču obiskali smo grobe Ilircev, prvih mož, ki bo se potezali za politično in literarno združeuje Hrvatov in Slovencev, na grob Stanka Vraza pa smo slovenski abiturijenti položili veuec hrvatskih dijakov z napisom „Geniju bratske sloge — zagrebački abiturijenti", dučiin so hrvatski dijaki položili na grob naš veuec z napisom „Iz
naroda za narod — slovenski abiturijenti". Na grobih odličnih tu poči vaj očih rodoljubov spregovorilo se je več krepkih govorov.
Opoludne bil je banket na strelišči. Udeležilo se ga je nad sto osob, mej njimi tudi naš rojak g. Vilbar. Popoludne* zbrali smo se v krasnem Tuškancu, kjer se je kmalu razvila prosta a živahna zabava.
Zvečer ob '/«9. uri bil je komers na strelišču. Zbralo se je sila mnogo občinstva, mej njimi mnogo krasnih zagrebških gospodičio. Izmej odličnih gostov — vseh se ve" ne morem imenovati — omenim poslanca dra. Franka in dra. Ružici ter odlične hrvatske pisatelje: prof. dra. Šrepla, Evgena Ku-m i č i «i a, dra. T r e s i ć a, dra. Harambašića, prof. P a s a r i ć a itd. Zastopani sta bili tudi hrv. akad. društvi „Zvonimir" in „Hrvatska" ter slovenski akad. društvi „Triglav" in .Sava". Iz posebne prijaznosti so sodelovali tudi pevsko društvo „Sloga", tamburaški zbor akad. društva „Zastava" in godba ogujegasuega društva.
Komerau je kot stoloravnatolj predsedoval abi-turijent g. Polič, ki je s toplimi besedami pozdravil vse navzočnike in povdarjal, da ima abiturijent-ski shod namen, pospeševati mejsobojno spoznavanje, katero je podloga dalnjemu delovanju za narodne koristi in idejalu.
Slovenec Lampe se je s primernimi besedami zahvalil za vzprejem in napil svobodni in zjedinjeni Hrvatski. Napitnica je bila vzprejeta z viharnim odobravanjem. Godba je zasvirala BLiepa naša domovina", a ko bo se začuli prvi glasovi te krasne pesmi, vstalo je vse občinstvo in stoje ter odkrito poslušalo.
Hrvatski abiturijeut g. Domjanic omenjal je krasote slovenskih dežela in vrline našega naroda, ki trpi in se bori za obstanek proti silnemu sovražniku. Ko je zasvitala zora na našem nebu, ko se je začelo ilirsko gibanje, pridružili so se Slovenci Hrvatom in ž njimi vkupno delovali, kar sve-doči nepozabni pesnik hrvatsko-slovenskega jedinstva Stanko Vraz. Hrvati in Slovenci smo jeden narod, dasi imamo dve imeni. Da se odstranijo zapreke jedinosti, treba je delovati in se boriti, a do bolje sreče napije govornik krasni Bvobodni in zjedinjeni Sloveniji. — Po tej navdušeni napitnici zasvirala je godba „Naprej", katero so navzočoiki stoje iu odkrito poslušali. Mir je šele nastal, ko je začel govoriti pravnik g. Radić, čegar prekrasni govor je vse razvnel. Govoril je o moči idejalov, rekše, da mora vsak Hrvat im -ti troje idejalov. Prvi je svobodno in pošteno življenje; drugi je svobodna obitelj. Tist ni dober oče, ki svetuje sinu : glej da si zagotoviš skorjo kruha, ampak tisti, ki pravi: trudi se sin, delaj in stori kaj za svojo domovino. Ako se ves narod zavzame za ta dva idejala, dosege! bo tudi tretjega, svobodo in zjedinjenje hrvatske domovine. Odobravanje, katero je Bledilo tem besedam, ni moči popisati, vse je bilo razvneto, vse je bilo navdušeno. Pevski zbor akad. društva „Zastave" zapel je Vilharjevo ^Slovenac i Hrvat", tamburaški zbor pa je zasviral »Oj banovci" ; občinstvo je pevcem in tamburašem živahuo ploskalo.
Po kratki pavzi povzel je besedo g. dr. Tre-sič, da govori o dolžnostih vseučiliščnikov. Svobodo na vseučilišču je treba razumeti. Na vseučilišču ni svobodno postopati, svobodno je samo delovati. Vsak vseučiliščnik mora delovati na književnem in političnem polju, vsak mora biti član akad. društev, ki so vežbališča za bodoče javno življenje. Slovenski in hrvatski dijaki morajo soliduruo postopati. I .'.vest ni krogi skušali bodo odvrniti Slovence od Hrvatov, češ da jih hočejo ti pohrvatiti, ali naj se na to ne ozirajo. Pred očmi jim bodi višji smoter in ako kdo reče: ti si planinski Hrvat, odgovori naj Be mu: ti pa doleuski Slovenec. V slogi in ljubezni moramo delovati, ker se le na ta način morem» rešiti. Izgubili smo že mnogo, ne dajmo ničesar več. — Po tem govoru nastalo je burno odobravanje, pevci so zapeli „Mmje Adrijansko", tamburaši pa bo zasvirali „Glasna jasna". Ko je še Triglavan g. Ztnavec z navdušenimi besedami napil slovanski vzajemnosti in je abiturijent Spljetske gimnazije g. Poduje sporočil pozdrav v domovini oBtalih tovarišev, napil je Slovenec Lampe Stross-mavru in Starčev ću, kar je obudilo največjo nepopisno navdušenost. Slovenski abiturijent Ves ter je na to predlagal, naj se brzojavno pozdravita S t r o s h ni a v e r in dr. Starčević, Hrvat g. Fabrio pa je predlagal, naj se jednako pozdravita dr. Tavčar in Hribar, kar je takoj obveljalo.
Ob pol polnoči zaključil je atotoravnatelj kornera, a dijaki ostali smo še dolgo vkupe, veseleč se in navdušujoč s ! za sveto narodno stvar. —
Dines zjutraj odposlane so bile nastopne brzojavke :
Biskupu Štrossmaveru — Rogatec. — „Slaveč bratsko zjedinjenje pozdravljamo pre-uzvišenega mecena milega naroda hrvatskega in širitelja slovanske prosvete z navdušenim Živio ! — Abiturijentje slo venski- hrvatski."
Dr. Anti Starce vidu — Sisak. — .Vodniku naroda hrvatskega kličemo gromoviti Živio! v bratskem zagrljaju združeni — Abiturijentje slovenski- hrvatski."
Dr. Tavčaru — Ljubljana. — „Najodlučnijemu poborniku za svetinje slovenskoga naroda žele što sjajniji uspjeh — sdruženi abiturijenti hrvatski i slovenski."
Ivanu II ribaru — Ljubljana. — »Neustrašivomu borcu za prava narodna gromovito po-vladiuju — združeni abiturijenti hrvatski i slovenski."
Valentinu Žunu — Kranj. — „U duhu se s Tobom grle — Hrvatski abiturijenti."
Prejeli smo sledeči dopis:
Slavno uredništvo!
Z ozirom na čluuek „Ia Gorice, 29 julija (Izv. dopit>) Kje smo?" priobčen v 174 štev. dne 1 avgusta 1893 izišlega Vašega cenjenega lista „Slovenski Narod", je slavno to uredništvo napro-šeno sprejeti in objaviti na podlagi § 19 tisk. postave v prihodnji številki tega lista naslednji Po pr a v ek.
Ni res, da sem jaz podpisani trikrat zaporedoma ugasnil žvepleuke, ki jih je Josip Trnovec na italijansko stavljeno prošujo g. Quaiu-a uljudno prižgal; in ni res, da sem jaz pri tej priliki rekel g. Quain u, kaj da mu je potreba ognja od „skla-varjev"
V Gorici, 5 avguBta 1893
J o b i p. I p p a v i t z pisar pri odvetnik Dr. Marani v Gorici. Opomba uredništva: Ob Bebi umevno je, da mi prisojamo Bvojemu dopisniku več verodostojnosti, kakor labonskemu pisaču Ippavitzu.
Velika pevska slavnost v Mariboru
dnć 6. avgusta t. 1.
Obrabljene, sto in stokrat že citirane besede slavnega nemškega pesnika Schillerja, „Wo man siugt" itd., prišle so nam nehote na misel, ko nam je poročati o sluvuosti, katero je priredilo vrlo »Slovensko pevsko društvo" včeraj v Mariboru. O bla-žilni moči petja in pesmi, ki jo tako lepo izraža pesnik v gornjih besedah, pač nima pojma duševno nu nuj nižji stopinji propalosti stoječa druhal večinoma ren"gatov in fanatičnih sovražnikov slovenstva, ki je poslednje dni v svojih ultragermanskih listih uprizorila pravo gonjo proti slovenski pevski slav-nosti Mariborski. Hujskalo se je, kakor še nikdar poprej, razvila se je vsa podlost teh časnikarskih divjakov, katere je pa včeraj v nesramni pisavi še prekosila obskurna „Marburger Ztg." A z zadoščenjem kouštatujcmo, da tudi letos niso dosegli hujskači prav nikakeršnega uspehu, slavnost vršila se je brez najmaniših ovir in prebivalstvo Mariborsko pokazalo je zopet, da je mirno in ve, kaj zahtevata olika in dostojnost. Tudi vodstvo nemškega „Glas-benega društva" na Ptujem ostalo je mož-beseda in navzlic vsemu pritisku ni preklicalo obljubljenega sodelovanja zares izborne Ptujske godbe.
Če udeležba iz nekaterih bolj oddaljenih krajev ni bila morda tolika, kakor prejšnja leta, iskati nam je uzrok v izredni obilici večjih narodnih slav-nostij v letošnjem letu. Navzlic temu pa je bil v celoti obisk koncerta celo pri neugodnem dežovnem vremenu tak, da so bili vsi prostrani prostori „pri Gambrinu" že zasedeni pred začetkom koncerta, o katerem hočemo govoriti pozneje.
I'. Ljubljane vozil je poseben vlak, s katerim bo je odpeljalo pred peto uro zjutraj okolu 60 08eb, mej njimi blizu 40 pevcev „Slov. del. pev. društva ,Slavec'". Mej potom pridruževali ao 8e skoro na v.-elt postajali rodoljubi ter pevke in pevci, posebno v Litiji, Trbovljah, Hrastniku, v Laškem trgu in v Celji, kjer so „ Slavci* zapeli na peronu „Liepa naša domovina". Od Celja naprej naraščalo je vedno bolj število udeležencev, posebuo v Št. Juriji, Poličanah, Slovenski Bistrici innaPragarakem. Na poslednji postaji
pridružil se je b Ptujčani odbor „SI. pev. društva" in je Ptujska godba zaigrala na peronu krepko koračnico. Ko je vlak dospel do Maribora, bilo je blizu 300 udeležnikov, katere je slavnostni odbor vzprejel na kolodvoru. „Slavci" zapeli so v pozdrav „Slo-venec, glej, Tvoja zemlja je zdrava", na kar so za-orili burni Živio-klici. V dolgi vrsti pomikal se je potem sprevod doŠlih gostov proti slavnostnemu prostoru npri Gambrinu", kjer je bil oficijelni pozdrav. Načelnik slavnostnega odbora g. dr. B. pozdravil je s prisrčnimi in krepkimi besedami iz vseh krajev došle goste, posebno iz Kraujske in ŠtajerBke in „Slovensko pevsko društvo" iz Ptuja, rekoč, da je tudi iz Koroške naznanjenih mnogo rodoljubov. Pokazati hočemo na slovenskih tleh moč slovenske pesmi, v svesti si, da nam bode Stvarnik po besedah Jenkovih dal kreposti v težavnem boji za nas narodni obstanek. Pozdravlja torej iz celega srca vbo došle goste, kličoč jim trikrat: Ž vio! Glasno odmevali so navdušeni Živio-klici. Imenom „Slovenskega pevskega društva" pozdravil je potem še goste in posebno pevsko društvo „ Slavec" predsednik „Slov. pev. društva" g. Lešnik.
Ob 10. uri bila jo sv. maša v cerkvi sv. Alojzija, pri kateri je pelo pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane, po končani maši pa skupna vuja pod vodstvom g. profesorja Gerbića.
Skupni obed se je zaradi dolge skušnje neko liko zakasnil in pričel še le ob 2. uri. To je bilo uzrokom, da so mnogi gostje odšli že poprej k obedu in da so vsled kasne ure odpadli ob čujni govori in zdravice ter se je skupni obed vršil le v mejseboj-nem prijateljskem pomenkovanju.
O zborovanji, ki se je vršilo ob 4. uri, poro čali bodemo v prihodnji številki ter prijavili poročila tajnikovo in blagajnikovo in izid volitev. Predsednikom bil je z vzklikom izvoljen g. dr. B rumen, ki je prevzel težavni posel pod pogojeni, da ga bodo podpirali odborniki veščaki.
Koncett pričel se je točno ob 5 uri. Navzlic jako pretečemu, s črnimi oblaki prepreženemu nebu, vrelo je ljudstvo od vseh stramj na prostorni vrt „pri Gambrinu", ki je bil krasno okinčan z zastavami in zelenjem. Poleg elegantnih dam in gospodov bilo je posebno veliko gg. duhovnikov, imenujemo le č. g. stolnega dekana in prelata Kosar ja, č. g. stolnega prosta Orožna in mnogo stolnih kanonikov, č. g. stolnega vikarja II u d o v e r n i k a, č. g. dr. Medveda itd. A tudi prostega naroda bilo je mnogo iz vse okolic . Okolo 30 mož broječa reB izborno izvežbaua Ptujska godba pričela je kon cert z Emeržičevo slavnostno koračnico po slovanskih napevih (Slovenec sem, 0| banovci itd.), katero je občinstvo vzprejelo tako navdušeno, da se je morala ponavliati. Godba pod vodstvom g. kapelnika Haringa svirala je to in vse nastopne točke tako krepko in precizno, da se sme meriti z vsako vojaško godbo. Komaj je prišla na vrsto prva pevska točka, začelo je deževati, a k sreči je bil vrt že tako poln občinstva, da materijalnemu uspehu koncerta neugodno vreme ni škodovalo posebno. Pevski del vsjmreda moral Be je VBled tega vršiti zaporedoma. Z upravo občudovanja vreduo navdušeno re-Bignacijo poslušala je večina mnogobrojnega občin stva, kar ga ni dobilo prostora pod obema prostornima verandama, ves pevski program pod dežniki stoje, kajti pri mizah ni bilo več mogoče ostati. Saj se je pa tudi pelo tako dobro, da je bilo že vredno žrtvovati se malo za ta užitek. Vavpotičevo „geslo" je mala neznatna samo 4 takte dolga kompozicija in hi nam bolj ugajaiu, da se ne ponavlja na tri razne tekate, nego bi bilo komponirano za vsako kitico posebej. V o I a r i č e v moški zbor „N o v i n c i" je precej dolga skladba , kateri bi semtertja bilo potrebne malo več marcijaluegu vznosa in večjega izraza, ki bi jo storil manj jednolično. Pel jo je skupni moški zbor pod vodstvom g. prof Gerbica prav krepko in dobro nuancirano. Nedvedova krasna skladba „Nazaj v planinski raj" je že tako slavno znaua, da o njej ni treba več govoriti. Če se jo čuje tako dovršeno pet', kakor je bilo to pri včerajšujem koncertu, mora se pohvalno omenjati zares marljivo učenje posebno ženskega zbora in truda, ki Hi ga prizadevajo posamične frakcije raztresenega pevskega društva, da se z jedno samo skupno glavno skušnjo zlijejo V tako lepo harmonično celoto. Omenjati nam je tudi krepkih basov, ki so mnogo pripomogli k divnemu uspehu tega lepega zbora, ki 83 je moral ponavljati. Gerbičev mešani zbor „Žitno polje" je precej težavna karakteristična skladba,
ki zahteva dobro izurjenih pevk in pevcev, da do-seže popolni uspeh.  Zbor se je približal intencijam skladatelja, kar je bilo mogoče in se je morala tudi ta številka ponavljati na burno zahtevanje. Gustav Ipavčev „Slovan na dan"  obdelal je hvaležno pesem prav efektno in spretno za moški zbor in bariton solo, ki ga je pel z lepim uspehom gosp. Stuhec, znan nam po svojem simpatičnem, dobro Šolanem glasu od lanskega leta. Skladba in nje izborno izvajanje ugajala sta tako občinstvu, da se je morala tudi ta točka ponoviti.   Velika kompozicija dra. Benjamina Ipavca „Kdo je mar", ki se je s sijajnim uspehom pela že v toliko slovenskih koncertih, bila je tudi včeraj jedna poglavitnih točk in se je i/.viš la pruv dobro, kajti moški zbor, orkester na godala in solisti  rešili so  povsem  povoljno svoje uloge. Samospeve peli so gg. dr. Bez j a k, Dražil in Stuhec in smo posebno občudovali prvoimenova-nega mogočni bas. Biser koncertu pa je bila zadnja točka Foersterjev „Ave Marija" iz opero „Gorenjski Blavček". To veličastno, a ob jednem krasno melodično skladbo, iz katere veje pravi umetniški  duh, izvel je mešani zbor zares mojsterski in 8 tem kronal ves prelepo uspeli koncert.   Občinstvo želelo je buruo še jedenkrat slišati celo točko in se je moralo zadovoljiti tej želji. S tem je bil končan pevski vspo-red, ki se je navzlic vremenski nezgodi izvršil ves, potem  pa je svirala godba svoje   točke  in žela mnogo zaslužene pohvale.   Obilica došlih brzojavnih pozdravov jiričula j", kako živo se je zanimal ostali slovenski svet za to slavnost.   Mariborske čitalnice mešani   pevski in  mešani tamburaški zbor razveseljeval je potem občinstvo z mnogimi točkami, posebno tamburašice in tamburaši so neumorno svirali već komadov  in nas iznenadili pod vodBtvora gosp. Ne rata  ml. s svojo spretnostjo.   Prt nadvojvodi Ivanu,   kjer  je  z laj   čitalnica, pa je pelo pozneje, kakor že prej na slavnostnem prostoru pevsko društvo „Slavec" in je vladala mej ziravicami in petjem največja navdušenost,  dokler  ni   prišel čas ločitve. Slovensko pevsko društvo na Ptuji sme včerajšnji v vsakem oz.ru krasno uspeli koncert z zlatimi črkami zabeležiti v svojo zgodovino.   Kulturni pomen tacih slavnostij za   ukrepljenje  slovenske   zavednosti je eminentan.   D »kler se bode glasila tako veličastno slovenska pesem iz grl tolikih domoljubnih dam in gospodov po južnem Štajerji, ne bodo se uresničile zlobne nakane fanatičnih renegatov in zastonj bode nphovo besneuje. Zatorej kličemo: Živila slovenska peseni in nje vrle čestilke in čestitci! —i.
Domače stvari.
— (Gosp. Janezu II o r a k u) občečislauemu našemu meščanu-narodnjaku seje zadnji čas zdravje toliko shujšalo, da bo ga včeraj morali prevideti. Želimo, da bi se vrlemu možu obrnilo kmalu na bolje !
— ( U m r 1) je včeraj nenadoma g. Iv. Kri ž a j, ki je bil šele te dni imenovan uačeluikom Ljub-ljauske postaje pri Zelenem hribu na dolenjski progi. Zadela ga je kap in to v kavarni „E/roj>a". Kmalu potem, ko so ga prenesli v bolnico, je preminol. Pokojnik je bil jako značajen in obče priljubljen mož ter vrl narodniak. Bodi mu labka zemlja in blag spomin!
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Me tod al) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospe Joaipina Terpiuc in Marija Man de I j in gg Jak. Terpinc in Nikola Nadali v L]ubl|ani vsak 1 krono. — G. dr. Po zn i k v Rudolfjvem pošilja iz KratiJBke Gore 1 k. — G. prof. Sim. Rut ar 2 kroni in 2 ital. liri (180 k.), skupaj 3 k. 80 vin. — — Vesela družba na potu iz Celja v Maribor h koncertu „Slov. pev. društva" 4 k. 20 vin., godcu. Mankočeva iz Trsta 2 kroni. Skupaj vzpreieli mu ) danes 15 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki 1
— (Vrtna veselica pevskega društva „Ljubljana",) ki se zaradi neugodnega vremena ni mogla vršiti včeraj, se je preložila na torek (praznik) dne 15. t. m.
— (O d hodna veselica podčastnikov domačega pešpolka naVi-rantovem vrtu) Vreme vrlim našim podčastnikom ni bilo milo, a navzlic temu pokazalo je mnogobrojno občinstvo, kako priljubljeni so mu osnovatelji veselice, ki nas bodo v kratkem zapustili.   Jeden član podčastniškega društva pozdravil