PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ChtaMio, 111., torek, 4. aprila (April 4), 1983. Urodniiki In »piavalikl prootert« 1067 8. Lawndal« Am Offloa if Publication : •067 South Lawndalo Am Tokphoae, lockwoll 49M |i S U. IMS, tt tu mMOit tka AM of Oomttmm ai «tnk I. im Subscription |6.00 Y« $TEV.—NUMBER 66 Komcntaiji tnevnim dogodkom |p __vpraUši«* L^ni despoti« v Nemčiji An fe dni - kot poročajo ivke I napovedali *ojno vaega sveta", kajti ^ odgovorni za svetovno in vso nesrečo poraza Lzjje. Da so med vojno d veljali zs "Hune in bar- * zavezniških deželah, so krivi. Danes - PIJJU® ¿j _ se to ponavlja. Od « t «veta lažejo o hunskih in trških napadih na svoje v Nemčiji. ,vno glasilo Hitlerjeve Bke je zaključilo napoved "iidovstvu vsega sveta" itvico Hindenburgu, Hitler-"iveti nemški domovini", jjna "židovstvu vsega sve-je odsev pijane pameti v ih nemških nacijev. V ¿iji se lahko postavljajo na nekaj časa in uganjajo blaznosti in to bo vse. livo pa je, kako fašisti Hi- Aoooftaaoo f»r isaflinf st »pecial r»t« of poaUr» pn>vidod forJSMctlop 1108, Act of Oct. ». 1817, authoriwd on Jan» 14, 1911. Z BOJNE FRONTE ILLINOISKIH Rudarji v okraju Franklin se končno dvignili; šest tisoč na stavki. Divjanje teroristov. — Proces proti kinltalddkim rudarjem GiHeepie, IH. — Okraj Franklin, kjer ao največji rudniki v državi, je v plamenih velike re-volte proti Lewisovi rudarski uniji, ko je zadnji teden zastav-kalo šest tisoč rudarjev. Ta o-kraj je bil do sedaj trdnjava, v katero nova progresivna unija ni mogla udreti, ker je bila v pesteh privatnih in vladnih gardistov, ki so za nekaj časa uspešno terorizirali rudarje. Prav to pa je največ povzročilo sedanjo revolto. Znamenje zanjo je dal aeroplan, ki je krožil nad vsemi rudarskimi našel binsmi in mesti in sipal stavkov-Imivo ps je, khku «v. ni poziv rudarjem. Naslednji dan evega tipa razodevajo v se-1 je počilo, ko so rudsrji v veliki liholoAko nižino barbarske- večini odložili orodje zahtevajoč Bka Besni nacionalizem je priznanje nove unije, upostavi-ns sebi barbarski atavi- tev civilnih svobodščin, odpravo to je skok nazaj v džunglo, terorja in viktimiziranja, enako lie vsaka jata "sveta in zaposlitev in proti velikim unij-' 1 skim prispevkom. Tla za stavko so bila skrbno pripravljena. Pristaši nove unije v tem okraju so se kljub terorizmu in šikanam a strani šerifa in Lewisovih gangežev taj no organizirali pri vseh rovih in smotreno vodili propagando. Pri tem je igrala veliko vlogo tudi Zveza rudarskih žen. Ko so bili dovolj močni, so nastopili odpr- Grozodejstva hit-|| lerske drhali Socialist k i v Berlinu so name-tali sto batin na hrbet. Samo ena sHka fašistične podivjano- sti London. — List "London Times" je imel v soboto sledeče poročilo iz Berlins: V bolnišnici na robu Berlina leži 46-letna Marija Jankovski, ki ni Židinja, temveč socialistka in prej je bila uradnica v delav- INVESTICIJSKI TIG I0SEGEL New York. — ((FP) — Kako kompleten je polom ameriškega . - —. fpalitalizma je razvidno is skra- ski pomožni akciji za brezposeln },lranja trdnega trga, ki je n« n.. Ol MIllMll U i A Kil A. ..T___ ne. Dne 21. marca, ko je bil o-tvorjen Hitlerjev parlament, je prišlo v njeno stanovanje štirinajst fašističnih pomožnih policistov v rjavih srajcah in s znakom svastike na rokavih. Imeli najboljši vir za kapitalistične profite. Igra je v tem, da pro-moter pride do skeme, natisne bonde ali delnice, jih skozi bankirja da na trg "suckerjem", ... x, i i i-l P«grabi komlšen in prične zo-so kratke puške in revolverje. £1 . Premetali ao vae pohištvo in po- rjJiS Hša". _J„ išistična trditev, da so židje ročili svetovno vojno, ni na iznajdba fašistične blaz- j »meti. Krščanski barbari dežel v srednjem veku so| navado, da so vsako ele-arno katastrofo (kužne bo-potres, sušo, kobilice itd.) tili Židom na pleča; ne ¡udom, sploh vsem "krivo-1 in če teh ni bilo v bli pa so bile coprnice kriva, se bila grozovita pn in mučenja, da potolaži-ditega Boga, ki "kaznuje in nedolžne zaradi kri Judje in drugi "krivo-niso bili nič boljši. Reli jani so vsi enako udar Kjer so bili katoliki v ini — na primer v kolo-Ameriki — so tudi oni zaradi blaznega prazno-drugovercev. tler, ki trobi, da je dober čan, bo torej kaznoval ži-radi "zločina" svetovne socialistično in komunl-delavstvo bo pa kaznoval "zločina" revolucije v ji leta 1918. «no videli, kako bo ta ka-kampanja izpadla, W ideli, kje bo Hitler v par toveAka natura se ne da toniti." Na to Už kažejo vsi oni, ki opozarjajo na o. da ameriški podjetniki čakajo na povratek "sta-■wov" — in z njimi vred J čakajo milijoni delavcev farjev. Vse to, kar da-tla Rooseveltova vlada, al kaki «tarih časov" razla-«s čifcenje poti, po kateri ^jo "stari čaai". Vse to jo za začasno zlo, ki moliti čim hitrejši po-1 "starih časov". Zato Je Potrebno . . . večje ekonomske refor-na mogočno opozicijo. Inoatno to, valed čeaar je mnogo rudarjev izgubilo delo na povelje Le-wisovih ljudi. Pred par tedji so pričeli z referendumom, v katerem se je velika večina rudarjev izrekla za progresivno unijo. Dan pred stavko se je v Zieg-lerju vršil velik shod, ksteregs se je udeležilo deset tisoč rudar jev in njihovih družin. Ker je bil župan Smith in tudi policija na strani rudarjev, ga je notori-čni deputišerlf Stanley Mun-dell s pomočjo podšerifov odstavil, sebe proklamiral za župana in odstavil vso policijo. 2upan Smith se je obrnil za pomoč na governor j a. Lewisovi pobojniki so zsdnji teden nsvslili tudi na pomožno postajo stavkarjev v West Frsn-kfortu in Zieglerju, pretepli nsr vzoče, rszdejsli vse in končno zs žgsli poslopje. V Zieglerju Je U vsndalizem opazoval tudi šerif Robinson, ne ds bi nastopil proti. Okraj je preplavljen z gange-ži, katere Je Lewis zbrsl križem dežele. Njih naloga je, da udirajo v domove rebelnih rudarjev in jih terorizirajo. Steve Meano-vich in njegov sin sta bils v 0-rientu tudi ugrsbljens ln nezns nokam odvedena. John Ward, o-če treh otrok in vodja rebelnih rudarjev v West Frsnkfortu Je bil ubit. Njegove pogrebs se Je udeležilo več tisoč rudsrjev. Proti temu terorizmu so zssta-vkali v Zieglerju tudi dijaki na srednji šoli. Sredi tega terorizma pa se v Tayylorvilleju vrši obravnava proti kinkaldskim rudarjem, ki so obtoženi umora In raznih pre atopkov. Prvi Je prišel na vrsto policijski načelnik Albert Mot- pohištvo in pobrali vse papirje ter par republl-čanskih zastav, nato so žensko odvlekli s seboj v stan fašistične policije. Tam so zahtevali najprej, naj opsuje zastavo republike z grdo besedo. Ker ni hotela storiti tega, je vodja tolpe ukazal: "Dvajset na hrbet" Polegli so jo na mizo, slekli njen hrbet, eden jo je držal za glavo in drugi za noge, tretji jo je pa udaril dvajset-krst s trdo palico. Nato so jo vprašali, koliko je imela plsče kot uradnica pomožne akcije. Rekla je, da ni Imela nobene plače. "Lažnjivka" je zatulil vodja, "Drugih dvajset na hrbet!" Spet so jo tepli. Potem so jI u-kazali, ,naj prizna, da je kradla čevlje iz zaloge za brezposelne, in ko je odločno zsniksls, so ji našteli tretjih dvajset udarcev. Toliko, da ni že omedlela. Nato so zahtevali, naj prtona, da je dajala iivež boljševikom, kar je zanikala. "Se dvajset na hrbet!" Z veliko muko je še to prestala. Naposled so jo obdolžili, da je pomagala pri bojkotu fašističnih trgovcev. Ker je tudi to zanikala, je dobila še dvaj set udarcev, skupaj sto. Teda je že silno krvsvela; vsa koža njenega hrbta in zadka je bila razcefrana in golo meso je viselo od nje. Zagrozili so ji, da jo ubijejo, če ne podpiše nekega papirja, na katerem je bila izjava, da izstopa iz socialistične strsn-ke in ds se tedensko zglasi na policiji. Potem so jo poslsli v bolnišnico. Nove bondne in delniške tsdsje skoraj na ničli; raket ne deluje več Prve pre- volitve delegatov za klicne konvencije Madison, Wis. — Danes (torek, 4. aprila) bodo v Wisconsi-nu izvoljeni delegstje zs konvencijo, ki bo sprejels sil zavrgla preklicni amendment. Suhači priznavajo, da bodo zmagali mokri delegatje, ki sprejmejo predlog za preklic 18. amend-men ta. Splošna rudarska stsvks v Franciji I Pariz, 8. apr. — Za danes je napovedan generalni štrajk ru darjev v premogovnikih in kam nolomih, okrog 800,000 po šte vllu. Stavka ima trajati en dan ali največ tri dni. Rudarji* za- Pred krizo je bilo fcredno veliko "suckerjev" — ljudi, ki so želeli obogatiti čez noč z borznimi špekulacijami. Meseca februarja 1029 je bilo Izdanih bondov in delnic za 084 mi-lljonoy dolarjev — skoraj sa milijardo v enem meaecu! Igra pa je skrahirala in v letošnjem februarju skoraj izginila. Padec trga je razviden iz številk, katere je 11. marca objavila revija "Commercial and Financial Chronicle". V februarju v zadnjih petih letih je bilo izdanih veeh bondov in delnic, privatnih in vlad. nih: ' 1920..............$984,000,000 198 0.............. <$©«,000,000 198 1.............. 206,000,000 198 2.............. 78,000,000 1988.............. 19,000,000 . V petih letih dva ekatrema, ki nazorno pokazujeta mentali-teto ameriških bankirjev ln tu-di investor jev. Prvi ekstrem polkazuje fantastične špekutscl je, ko je bila "dobra" vssks del-nica — celo za pot v nebesa ao jih prodajali! — in premija vsak bond. Ko so Izginili izgledi, da investicije ne bodo prinašale prafitov, je prišlo do krs-ha in krize. Prav tako škodljiv za gospodarstvo dežele je drugi ekstrem, ko je bilo v enem mesecu Izda nth vseh vrat bondov in delnic le za 19 milijonov, kar pomeni, da je financiranje produkcije v popolnem zastoju. Med tem ko ne je ameriški kapitalizem še pred par leti pehal za proflti, sedi sedaj na denarju kot srednjeveški skopuh. Sedi na njem, ker ne vidi prilik za grabenje prof i tov. Bankirji nočejo dati tovarnarjem niti obratovalnih kreditov. Tudi ne izgleda, da se dežela vrača lz umobolnostl; "new deal" pač še nI pričel delovati. Rooseveltova najnovejša doza — nadziranje bondnega trga — bo mogoče nekoliko pomagala, da ne bo vsak raketi r lahko prodajal ničvredne bonde ali delnice, ne bo pa ozdravila kapitalizma. Hoopes predlaga davek na kapital ; i.it ( \j Davek je naperjen proti velikim premoŽenjem; milijonarji bi izginili ' i* -TT"' Harrlsburg, Ps. — (PP) -Socialistični poslanec Darllngton Hoopes is Readinga je v legiala-turi predložil zakonski načrt za obdavčenje velikih premoženj a-li kapitala. Je to nove vrste ds-vek", ki je direktno naperjen proti bogatinom ln pomeni indi rektno konfiskacijo. Davek bi se pričel s $50,000 ln bi znašal 10% do $400,000, nakar bi se zvišal na 26%; preko $600,000 bi znašal 60%, preko $4,000,000 76% ln preko pet mi lijonov 96%. Davek bi bil plačljiv v gotovini, vrednostnih papirjih ali ne premičninah. To je Hoopesov odgovor na posmehovanje v kapitalističnem čaaoppisju glede vprašanja, kje dobiti denar za financiranje socialletičnega pro-grama sa odpomoč brezposelnim in njih zaposlitev. Hoopes je poudaril, da Js to edini logični korsk v^sedsnjl dobi. Ns očitke, da bi U davek pomenil posušenje investicijskega vira, je Hoopes odgovoril, da ao vse industrije prerazvlte In prav tako strojna produkcija. Vsled tega je deflnitivna kontro-la potrebna, ker dežela danes ne potrebuje kapitala, ampak dlstrl bucijo istega. Vse to predvldu je ta davek, ki bi obenem omogočil državi tudi racionalno fl nanciranje produkcija. Ker bi bila podvržena težkemu stopnjevalnemu davku vaa premoženja nad $60,000, bi v kratkem čaau toglnill vsi bogatini ln oba ekstrtma — revščine in razkošno bogastvo. IHITLES V OSTREU KONFLIKTI S Stari maršal je skrčil protlčl-dovskl bojkot aa en daa, ko je sapretll s obsednim stanjem Driavt M« dajali Ma* o# p* kvotah Na ts nsčln mislijo rekruttrst! brezposelne ss Roosevsltovt gozdne kempe htevajo višjo pokojnino, ustanovitev državnega rudarskega urada In počitnice s plačo. Washington, D. C. — Ns pod Isgl določb, ki bodo šs ts dni formullrsne ss nsjemsnje 260, 000 brezposelnih delsvcev, ki bodo pogozdovsll goličave In gradili nasipe ob rekah, se bo najemanje vršilo po kvotah is raznih dr-žav. Vsaka država bo dala določeno kvoto brezposelnih delsv cev. Če se bodo kvote rsvnsle po številu prebivalstva ali štev! lu brezposelnih v držsvsh, nI šs znano. Atirje vladni department! se pečajo s to stvarjo: notranji, poljedelski, vojni In delsvski. Kot vse ksže, bo orgsnlzlranlh čez tisoč kemp In vssks kempa bo Imela sto do dvesto delavcev. Vse to mors biti orgsnizlrano do 1. julija t. 1. Miss Perkins, tajnics dspsrt-menta za delo, bo postavila določbe za rekrutlranje delavcev. Registracija rekrutov se morda začne v enem tednu. Berila, 8. apr. — Veat ae širi, da je fašlatična protlšldovaka kampanja provocirala konflikt med Hitlerjem in atarim Hln-denburgom. Da je bil protlžl-dovski bojkot omejen le na en dan, sadnjo soboto, Je aaaluga Hlndenburga. Hlndenburg je sploh hotel, da fažlstl popolnoma prekllčejo vsak bojkot; obenem je zahteval, da fašiatl u-maknejo njegovo ime ia oflciel-nega boj kotnega proglaaa, ki ao ga Imeli pripravljenega aa objavo aadnji petek. Hlndenburg nI nikdar dovolil avojega Imena v to avrho, v proklamacljl je pa bilo rečeno, da dršavni predsednik odobrava protlšidovskl bojkot. Predsednik Je sagrosll a obsednim stanjem, kajti nemška armada je pod njegovo kontrolo, če Hitler ne prekliče bojkotne kampanja. I To je bilo zadnji petek. Po o-strsm prerekanju a Hitlerjem Je Hlndenburg končno pristal na «n dan bojkota, ki ss Js vršil v soboto. Ampak fašlati po dsžsli ss niso brigali aa odredbo vlade In so nadaljevali boj kotno akcijo tudi v nedeljo. Fašiatl ao ae tudi zapletli v konflikt a podkanclarjem Pape-nom ln zunanjim mlnlatrom Nsursthom, ki sta oba svarila Hitlerja, da bojkot prineae sls-| bo poslsdtoe sa Nemčijo v inozemstvu. Hitler je tudi orgsnl-slrsl posebni fašiatlčni "zunanji urad," ki je docals pod njsgove kontrolo. To Je ps zunsnjsga ministra tako raakačllo, da je podal oatavko zadnji teden; ven-jdar so ga pregovorili, da Je u-mskrill ostsvko. Fašistični glavarji bodo sdsj nsšll pretvezo sa prsklicanjs bojkota. Pretvezo že Imajo. Minister propagsnde, Ooering, Je dej si včeraj, da Js sobotni bojkot "omilil tujesemsko propagando proti fsšlstom" — in to Js, ksr so hoteli. Nsdsljevsnjs M kota nsjbrž ne bo potrebno. Lokalne fašistične bsnde se pa nič ne smsnljo In nsdaljujsjo teroristično fonjo proti Židom kakor tudi proti komunistom in so-clalistom. za varovan je, delovnik, različni davki I policijam nacvmi» --- M* dohod k*, napad na dr- tozzo. Poroto tvori enajst fsr ^nk». ~ vae to pobijsjo msrjev ia en klerk. Državne pri lw> »itiml, ker smatrajo če se zapletajo v protislovja. Za-m «vira hitef prihod "sta- govorniki upajo, da bo proces to-to j* Vrnitev one P*^ ugodno za obtožence, ka- na okrog 11000 ln Je potreba pomoči velika. pr*r#j oauvan. ,a is-ftlao vsi izumrli ; vai isvriiii namomora tal ■ uklmill v blatni- da i 4p , * bl«"H«*e aferi ekonomski pogoji -L t*,:* «;« d. morajo energični possmeznl- fcuTL .i ^■^,n*r»vno, kl imeti vno svobodo zs tokori-V U kohk7tn,.kr' ^ slabe jš i h - bo tudi na- ™ ! u Propadli, tura teh posameznikov "JLm ' 'Vo>° irro> «tara In "novi čaai" bodo ostali rie vedo. Dokler «tari čaaL llllaokdci rudarji sdobrlll nora lestvico 'i * - • Oillespis, III. Ns splošnem glssovsnju so člsnl progresivne rudsrsks unljs odobrili novo» mezdno lestvlso, ki poteče šss dvs Isti. flprejets js blls s veli-ko večino. Mezds Js stsra, pet dolarjsv na dsn, določs ps Izboljšanje rszmsr pri dslu. Predsednik Pesncy pravi, da bo to omogočilo uniji, da bo lahko pričsls s sktlvnostjo v drugih držsvsh Dokler ps ss situ-| scijs ns izčistl v Illlnoisu, bo pri tem vsekakor ovlrsns. On ups, ds bo progresivns unijs v prihodnjih psr letih pritegnila k sebi rudarje v vseh važnejših premogovnih državsh. Zsdnji teden so bili Izdani sačaanl čas-terjl rudarjem v Oalltsinu, Pa., v Vlrglnlji In Iowi. \ Dlksjloje v SaiHk Nertkaaiptea, Ms-., ki se bojkotirale In kiUjsklli Usk Mege ss telika Armada I škaadal v KumaalJI Bukarešta, 8. apr. Rumun-ski parlament se bevt s velikim škandalom v rumunski armadi. Zapletenih je več generalov, ki ao prejeli podkupnino od Škodo-vlh tovarn v Cehosiovakljl, ds nsreds vojno raspololenje, nakar bi vlada naročila topove la streliva. Kot vss kaše, je sapU-ten tudi bivši vojni minister. E-den general je hotel IsvršlU samomor, a se je le ranil Î. n'''- «i ' ri il lifioVÎ ¿1 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT SLABILO IN LASTSISA •WV«*«« nasouns roorobmm jsosots Org» W MÍ N.M.I«: r. to^ ___ I, KM*** MM IH», US •• Wf. ILM «i **rt Ms: - ». I7 M sa wu. H T» - ** m M M M> CiM p« IWW «fSSsJfe Aé*«rtUiMT r«u« o« Mr »cri^u will »«»t M »••lov M «m. k«r Im» Ml* • IMmbI PBOBVKTA IHfS S.. 1***4*1* *«, CSKM». M K MRK l( O? Tli K KMiLKATSU P » IM Datum » ukUvl». »rim* uls Koželj je dobil veat, da mu Je umrl oče France Koželj v vasi Velike Vrhe pri Stični, star 76 let. V A-meriki je zapustil samo tega sina. Urez dsla—samomor So. Chicago. — Viljem Jane, 1721 W. 91 Plače, star 29 let in po poklicu mehanik, ki je bil že dve leti brez dela, se je v nedeljo ustrelil. Zapušča ženo in dvo je otrok. (Clkaškl listi omenjajo ie tri druge samomore v istem dnevu in pri vsakem je prlpom ba: "Brez dela" .. .) Iz Južne Amerike Buenos Alres, Arg. — Tu je umrl Peter Ferletlč, star 37 let in doma is Doberdoba na Primorskem. Podlegel je operaciji na vnetem slepiču. V Argentini je bil štiri leta ln zapušča ženo In štiri majhne otroke, od kate rih je najstarejši star sedem let. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Iz raznih krajev Obravaava proti zamor sUm fantom Hoj ne vrši za sestavo porote, od katere ss zsmorci Izključeni Decatur, Ala. (FP) — Obrav nava proti sedmim zamorskim fantom, poznanim kot «cottubor ške žrtve in vsled plemenskega aovrsštva obaojeni na smrt na obtožbo posiljstva dveh belopolt nih deklet, ae je pričela v zna men ju boja za pravice črncev da smejo služiti kot porotniki. Dasi v okraju, kjer se vrši o-bravnava, živi mnogo irncev skoraj polovica prebivalstva, obramba dokazsls, ds ni na porot nlški listi nobeneirn črnca. O. krsjnl piaar Je tudi ¿povedal, ds nI bil v zsdnjih štirih MIh noben zamorec pozvsn ns porotno službo. Zagovorniki so pričeli ta bo. ds bodo lahko pozneje vložili pri si« ns višje sodišče, če Imi potrebno. ker oblssti diskriminirajo proti zamorcem, ki Imajo po stavi late pravice kot belokošc Požlgaaje katoliških rerkva v Montreal. Que. — Vse kato-lišks cerkve v tem mentu ao po« policijsko straAo. V nedeljo zgorela cerkev St. Jacques Mineur In âkoda znaša pol mill Jona dolarjev, ie dvs drugI cer kvl sta bili zažgani, toda ogen je bil preprečen. IVlIrtje Išče sa-žlgalee. Nov socialistični klub Yukon, Ps. — Tukaj sva ja* in J. Dormota usUnovila angleško govoreči socialistični klub z desetimi člani. Kadar se bodo razmere nekoliko izboljšale, se bo klub pridružil JSZ. Klub dobro napreduje in je v kratkem času povečal število članov na petnajst. Zahvaliti se moramo članom kluba iz Canon-sburga in članom društva SNPJ iz Moon Runa, ki so nam šli na roke in tako pripomogli k uspehu. Dne 18. marca smo imeli prvi shod, na katerem so naatopill trije govorniki — Jos. Zorko, William Adam» in Levison. Zorko je govoril v slovenskem Jeziku, ostala dva pa v angleškem. Shoda se Je udeležilo krog 160 ljudi, kar je za tako malo naselbino kot je naša veliko število. Na shod je prišlo tudi nekaj mladih fantov, ki so pričeli razgrajati in motiti govornike. Adama e potem dejal, da je prepotoval ie vso Ameriko, a da na take necivilizirane fante še ni naletel. Prijppmnim naj, da so bili ti ian-;je skoro vsi drugih narodnoati. Priporočam naši mladini, da se organizira v socialističnem klubu, ki Ji nudi potrebno delavsko izobrazbo. Mi se moramo organizirati politično, da se bomo ahko borili proti kapitalistom. Neki uradnik tukajšnjega sveta za brezposelne nas je povabil na sodelovanje pri gladovnem pohodu v Greensburg. Dejal sem nu, da mi nismo proti pohodu, cer je prav, da delavci protestirajo in zahtevajo avoje, toda boje bi bilo, ako bi se vsi organizirali v močni delavski stranki »ohodl navadno končajo s pretepom, v katerih zmagajo tisti, ki majo orožje. Delavci se dajo radi preveriti kapitalističnim sleparjem. Ako bi delavci pri zadhjih volitvah glasovali za Thomasa namesto za Roosevelta, bi bila danes si-uacija v Ameriki drugačna, De-avci se morajo organizirati v socialistični stranki, ako hoč4-o izvojevatl svoje pravice. Pozabiti ne smem zastopnika 'roavete A. Z., ki nam je veli-co pomagal In šel povsod na ro-(o. Tudi ml priporočamo roja-com, da gredo zastopniku na roko, kadar jih obišče. Rudolf FradeL zavzemal za Korošca in svobodno Hrvatako. Isto nedeljo je priredila "je In ni komunistična obrana" koncert z igro in plesom v SDD v Collinwoodu. To je edino prava delavska organizacija, ki ae bori za pravice delavstva—-za "free lunch"—In tako ji je menda Župan Miller dal na razpolago vstopnice, kajti tiskane so bile v neunijski tiskarni. linijskega znaka ni bilo ne na vetopnicati niti na letakih, kjer se je govorilo o pravicah delavcev. Tako ae dela neunijska propaganda! Neki unijskl uradnik mi je pravil, da dela v delavnicah New York Central železnice. Neki hrvaški komunist, ki ne pripsda k Boiler Makers uniji, je dejal, da je to fašiatična organizacija, toda plača, katero so mu priborili organizirani delavci, pa ni fašiatična in jo rad prejema. Resen opomin vsem onim, katerim dolgujem! V bankah so zmrznile stare vloge, zato morate čakati na nove — In čakali boste! To je vzrok, da ne pišem več toliko dopisov kot prej. No money, no fun!—Frank Harbič. Prireditev gospod in jakega kluba Girard, O^—Tukajšnji gospodinjski klub bo imel 8. aprila prireditev v korist Slovenskemu domu. Ob tej priliki nastopita mrs. Josephine Laushe-Wolf in miss Mary Udovich iz Clevelan-da, kl bosta zapeli par pesmi; Plesne komade bodo Igrali Ho» jerjevi fantje. Vsem je že znano, da kadar nastopijo ti fantje, ;e vselej veliko zabave in vese-ja. Vstopnina na prireditev je ze-o nizka. Gospodinjski klub vabi vse Girardčane in druge ro-ake v okolici, da se prireditve, ki se prične ob 7:80 zvečer v Slovenskem domu, udeleže. I . John Jeeonko. Prijatelj. Vzrok smrti je bila vodenica iit srčna hiba. Pokojna je bila stara 82 let in soproga blagajnika našega društva Martina Prijatelja. Ona ni bila pri nobenem društvu, dasi je želela pristopiti, a jo je društven! zdravnik odklonil zaradi srčne hibe. Da je bila priljubljena med narodom, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko število rojakov, prijateljev in znancev. Katarina Oražen in Pautina Mohodrich sta zbrali denar pri rojakih in kppili dva lepa venca, ki sta bila položena na krsto pokojne. Tako se je naselbina poslovila od pokojnice. Omenim naj še, da je bila pokojna pokopana po cerkvenih obredih in da je mladi duhovnik, ki je opravljal obrede, zabavljal čenlpokojno, ker ni hodila v cerkev in ker ga ni poklicala v zadnji uri, namesto da bi bil tolažil moža in sorodnike. , F. Lukančič. Razno iz metropole Cleveland, O. — Ukaz vlade, da morajo vsi oni, ki skrivajo zlato, vrniti ga bankam, je na redil precej strahu tudi med na žimi rojaki v metropoli. Zlato se sedaj steka v naše domače ban-ce. Nekateri so se poelužlli trnkov, drugi spet avtomobilov, o-troških vozičkov in žakljev, ki jih rabijo pri "fasengi" groceri je, za prevažanje zlata. Naš pionir John Zupane pa ga je neael kar v žepu In to brez atraže. Well, John, kam jo pa mahaš?" ga vprašam. "Grem ta cekin zamenjat za papir, drugače me Še aretirajo," ml odvrne. "Kakien cekin, kje si ga pa dobil?" "Ah. kaj vprašuješ! To je cekin za $2.60 in dal ml ga je birmanski boter." Ekonomija se tudi pri naa prakticlra. Oni dan sem sreča Johna Aorca, ko je nosil mačko Rekel Je. da jo neae J. Durnu da Jo zamenja za mišjo past Mačka je snedla za tri cente jetre na dan. dočlm bo švicarski sir v vrednosti enega centa za dostoval ves mesec v mišji pasti Neka stara ženica, ki Ima vlogo v nekem našem zavodu. Je hotela dvigniti nekaj denarja Bančni uradnik JI Je povpdal. da jI ne more ustreči, nakar se je ženica pričela jokati In nato še uradnik. Neki rojak, ki je sra ven stal. ae pa nI jokal. "Zakaj »e pa vi ne Jokate T ga Je vprašala ženica. "Jas da bi ee jokal? Prav nič me ne briga, kajti še nikdar nisem Imel bančne knjl-žice." Nedavno sem čltal v Pros veti. kako je neki 81ovenoc It Šenčur Ja pričal za vlado in proti Korošcu Ur drugim obtožencem Ta Slovenec je povedal, da je bit nekdaj komunlat. To omenjam, ker so Imeli tukajšnji Hrvatje v nedeljo. M marca, protestni shod proti jugoslovanski vladi. Nalbm shodu je govoril tudi Bojrd-Boich, demokratski In dr-žavnl poslanec, ki je bil tudi en-krat komunlat. na shodu pa se je Nenavadna prikazen Hugarite. N. M.—V petek, 24. marca, krog 6. zjutraj smo videli tukaj nenavadni prizor. Naša naselbina se nahaja med hribi in ob omenjeni uri se je naenkrat posvetilo na nebu. Svet-oba je bila močnejša kot opoldne, ko najbolj solnce sije. Tisti, ki so šli ob zgodnjih ura^ na delo, so imeli priliko videti velikanaki meteor, ki je letel 4 ae verne atranl proti jugu. Izgledalo je kot da bi bil meteor oddaljen le par milj od zemlje! Letel je z veliko brzino, za aeboj pa je puščal iskre ln oblake belega dima in slišalo se je šumenje. Pozneje smo zvedeli, da je meteor padel na zemljo v bližini naselbine Alburquerque, ki se nahaja kakih osemdeset milj od tukaj. Tam so našli za kakšne tri železniške vozove sežganega kamenja. Tako kamenje se našli tudi v drugih krajih države in v Texasu. Poročati moram, da je po dolgotrajni bolezni preminula Ana Prosperiteta se noče vrniti Republlc,'Pa.—Vedno premišljujem, kdaj bo že konec te krize, ki ae vleče že leta, proaperi-teta pa se še vedno obotavlja za oglom. Rada bi kaj veselega pisala, a ni mogoče. Poleg hude krize imamo tudi hudo zimo, malo dela in še manj jela. Tudi tleti, ki delajo, ne zaslužijo skoro nič. V tem mestecu je bilo živahno življenje, ko ao premogovniki obratovali, sedaj pa je vse mrtvo. Veliko trgovcev je moralo zapreti vrata. Človek vidi povsod aamo žalostne obraze in sliši le jamranje. Nedavno naa je obiskal neki neznanec, ki je dejal, da je prehodil skoro vso Ameriko, toda dela ni dobil nikjer. Sedaj ae je spet vrnil v ta kraj, kjer bo moral dolgo čakati, da dobi delo, kajti prosperiteta se noče vrniti a počitnic.—Mary ftkerjanc. ^mmmmmmmm^ ' Zabava Slovenskega doma Farrell-Sharon, Pa,—Delavski položaj v tej naselbini je čedalje slabši. Vse kaže, da bo šla naša pleharska industrija kmalu k vragu. U. S. korporacija je naznanila, da je napravila izgubo 90 milijonov dolarjev v zadnjem fiskalnem letu. Te izgube bodo morali trpeti delavci, katerim trgajo mezde. Nobenega znamenja ni, da se bi situacija izbolj šala. Sliši se povsod samd jamranje in stokanje. Delavci hodijo po ulicah in na obrazih se jim čita beda in obup. Nihče ne ve izhoda iz položaja. Ne verjamem, da bo Roose-velt izvlekel deželo iz krize, kot nekateri pričakujejo. Ljudje, ki so glasovali za Roosevelta, bodo razočarani, kajti dežela se nahaja v blatu. Kadar je vse telo gnilo, ne pomaga nobena žavbš. Deželo In industrije je treba so-cializirati, ker v tem je edina rešitev. Nekateri se veselijo, ker bomo v kratkem dobili pivo. Pričakujejo tudi, da bo več dela v pivo vamiški industriji, dasi pivovar ne ne najemajo delavcev v tako velikem številu kot so nekateri pričakovali. vršila gatov PJ, na v Veroni. JCnTIl zastopnikov driSul ■e je udeležilo «¡3 katerem «no «¿T? previjali o bodoči t*' drugih vprašanjih, kuharicam se ^ dobro postrežbo, kateri "ni deležni. * Nedavno sem ie mudll| v Westmoreland so tudi slabe dela»», mere. V premogokopft „ eden ali dva dni v tej*.7 ne so pa akoro vse m glasil sem ae tudi pri pl kavichu, ki je mene in, ljevalce dobro postrcgd ae mu zahvaljujem.-*' • *' vsi 1 slih kjer totoral NIM. glavni Nahaja ee v svojem I poveljnik na pohodu v JehoL la leč sa fronto In tWIiwW ritmn*. Oče inflacije, kongreanik Henry B. Steagall Iz Alabante, kl je Izdelal načrt za tiskanje novega denarja. Tukajšnje banke so morale zapreti vrata, ko je Roosevelt izdal zadevno proklamacijo. Banki Colonial Trust in First National še sedaj ne poslujeta redno, izgube tistih bank, ki so o-atale zaprte, pa bodo morali nositi delavci in mali trgovci. Tud Slovenci, ki niso potegnili svojih prihrankov iz bank prej, bodo prizadeti. Slovenski dom ima malo vsoto v banki, katero za enkrat ne more dobiti ven. No pa zaradi tega »e ni treba razburjati, ker bodo morda zaprte banke odprle vrata, predno bo ta dopis priobčen. Jaz sem se zahvalil nebeškemu očetu, ker nimam ničesar v banki in vsled te ga tudi ne morem ničesar zgubiti, smilijo pa se mi rojaki, k ao garali vse življenje, pa je sedaj njihov denar izginil v žepih bankirjev. Ko so bankirji delal profite z delavskim denarjem, ao vse sami apravili, ko so pognal deželo na boben, mora pa ljudstvo trpeti. Strašni grehi se gode v dolini Sentflorjanski! 'Dne 8. aprila, v soboto večer ob 7., bo priredil Slovenski dom zabavo, na katero vabi avoje prijatelje od blizu in daleč. Večerja in zabava bosta prosti. Na stavili bomo po stari navadi tudi sodček piva in zapeli slovo protoibiciji. Omenim naj, da pi va ne bomo pili zastonj. Vsi prijatelji Slovenskega doma naj pridejo na zabavo; Pri dejo naj tisti, katerim je pro-hiblcija požrla prihranke in tu di tisti, ki so se s prohibicijo o-koristiU. Prohibicijo bomo poko-pall, toda spomenika ji ne bomo poatavili. Njen apomenik so žrtve, slepi, jetični, umobolni in sirote, ki so ostale za tistimi, k so bili umorjeni zaradi prohibi cije. Val na zabsvo 8. aprila Slovenski dom!—Frank Kramar Konvencija ohijake 22., 23. in 24. Cleveland, O. — socialistične stranke u d bo vršila 22., 28. in 24. ap Clevelandu in bo manifa krepkosti socialističnega u v Ohiu, gibanja, katero mi na tako, da bo postalo borbi delavstva za moč," je dejal s. JellenT ohijske soc. stranke. Konvencije se bo udeWri krog s to delegatov, ki prezentirali 83 okrajeTJ 90 lokalov in branžev.ti je včlanjenih precej na tisoč članov kar je narad okrog 1,700 od zadnje \ cije, ki se je vršila v ji 1982, kakor poroča soc. < tajnik. Konvenčne seje se bodo1 v Workmen's Centru, 147th st. Na prvi seji, r dopoldne, bo pozdravil dek sodr. Norman Thomii. I danska seja bo zaključm 6:80. S tem se bo dala k tom prilika, da se udeležiji venčnega banketa, na kal bo Thomas gost in govo V nedeljo večer bo koBa zbirališče in javni shod t neers avditoriju. Vstopal banket in shod se dobijo | kalnih in klubovih tajniki Konvencija ae bo bavik odboru izdelanimi noviail li in z izvolitvijo državnik kutivnih odborov in drl« tajnika..Sedanji drtavmeh tivni odbor priporoča, fe hodnji eksekutivni odbor r izvoljen na konvenciji,dii kakor po dva člana it pos nega okraja. Tako porok< ni tajnik sodr. Jellen. Razno iz Univerimla UnlverssU Pa. — Moram se oglasiti In oplssti tukajšnje razmere, da ne bodo ljudje mislili, da smo že vsi pomrli. Delavske razmere so tukaj zelo slabe. Cementarna je zaprla vrata v zadnjem decembru In nič ne vemo, kdaj bo obnovila obrat. Nekateri delajo na železniški progi, toda *amo en dan v tednu. Premogovniki obratujejo tri do štiri dni na teden, toda rudarji ne zaslužijo akoro nič. Poznam rojaka, ki ima plačilne koverte zs zadnjih šest mesecev, ps ne pcesega nobene dolarja ln pol plsče za dva tedna. Iz tega je razvidno, kakšna prosperiteta vleds tukaj. i V tej okolici imamo štiri alo-venska ln dve angleško govoreči društvi, ki apadajo k raznim jednotam in zvezam in katera še dobro napredujejo v teh časih. Društvo št. 141 SNPJ je ne svoji zadnji seji sklenilo, da priredi vesel ko 80. maja v Univerzah** na katero rojake v tej okolici že sedej opozarjamo. Zabave bo dosti za stare In mlade. Omenim naj. da sem se udeležil federacij s ke seje, ki »e je Brazposalil znapl zasHiM M Zastavkali so proti znižasji če in arogantaeaiu delni Youngatowa. 0. - (1 Brezposelni delavci v Ua države ao bolj rebelni kot sti, ki še delajo. V poi Smith, kjer so zapoelaw I pravljenju cest, da zaM najpotrebnejše, so bili M na etavki, ker so jim ga moderne »troje ki so ¡rat in stokrat rentabilnej-[or nemoderni. veitvo se je pa bolj in bolj alo v zadnjem stoletju, da i ljuje upravičeni do živin do soodločevanja v razvila se je kultura in ila misel demokracij«. In uokracija, ki je nedvomno etlejša točka v človeški ri, je postala sistemu druž-varna. Zato so pričeli robati demokraciji, jo pre-rali v raznih parlamentih, uresničijo zahteve demo-dasi so z ozirom na napravice popolnoma uteme- jo ae je gojila militaristična vzgoja, za katero so krvaveli materialno vsi narodi. Ob sklepu svetovne vojne so narodi dosegli svojo nacionalno svobodo sioer precej po merilu strategič-nih vidikov, vendar pa je bila u-stvarjena podlaga, bolj ali manj primerna za samostojen razvoj političnih edlnic. Grozote vojne so minile. Vsakdo bi bil pričakoval, da po vojni neha šovinistično hujskanje med narodi in da bodo narodi nedoatopni za pripravljanje na nove vojne, marveč da bodo zahtevali po tako težkem obračunu, kakor je bila svetovna vojna, mirno sporazumevanje med narodi. Ali današnji dogodki v Evropi in drugod nam dokazujejo, da nauki vojne niso uspeli ter da so nekateri narodi še bolj dovzetni za narodni šovinizem kakor prej. S Šovinizmom se razvija strast, o-šabnost In agresivnost napram drugim narodom, kar je najboljša in zaželjena podlaga za eksperimente utilitarističnega kapitalizma. 1 V tem dejstvu tiči velika ironija zgodovine, ki neoporečno dokazuje, da je narodom treba še mnogo izkušenj in mnogo kulture.—D. P. re postati državljanka kar v e-nem dnevu. Ali morejo sorodniki biti priče za naturalizacijo? Vprašanje: Sme moja žena, brat ali drugi sorodnik biti priča za naturalizacijo? Odgovor: Zakon jim ne zabra-njuje, ali v praksi nekatera so-dišča jih ne sprejemajo kot kom* petentne priče. V New Jersey, na primer, jih ne sprejemajo, drugod pa da. Najvarnejše je, da se ne pripeljejo aorodniki kot priče, ali da se drugače vpraša poprej, da li bo tak sorodnik pri-poznan kot dodbra priča. V new-yorfikem okraju mora biti naturalizacij ska priča vsaj 23 let stara.—JUS. Komunisti okapiraN Moo* noyjov kongros Socialistična stranka ne sodeluje| niti drnge "odgovorne" delavske organizacije. Mooneyjevo stališče pred nekaj leti so zagnali da je demokracija zastare-ika parlamentarizma, čelo sami onemogočili njego-mokracijo, ker niso hoteli iti v svojih problemih. Za-čakali nekaj let ter vzgo-imerne osebnosti, jih pod-denarjem in tiskom, da u-demokratični parlamenta-ter postavijo na njegovo novo obliko "stanovske-rlamentarizma, v katerem >do zastopani pridobitni, to »djetni&ki sloji v ogromni v prav majhnem številu Idi delavske organizacije, irlamentarizem naj bi slo-podjetništvu ter v zmi-itavno določenih privilegl-ilavstvo ne bi moglo nikdar vplivnejšega zastopstva, parlamentarizem že ima-taliji, govore o njem v Av-na Madžarskem, na Polj-in morda že tudi drugod, se bo del tega programa v ji Evropi skušalo uveljavila j ni več dvoma. Zato bo o tudi delavstvo računati dejstvom. Delavstvo bo o v bodoče posvetiti vso pozornost sodelovanju v delavukovarstvenih usta-. v obratnih zaupniških , v glavnem pa utrjevati strokovne organizacije, ki v boju, ki nas čaka, edino i vodit i-borbo proti ustav-ukoniHm privilegijem ta-ne "stanovske države." •raj Je neverjetno, da bi si ašnji družbi mogel privile-pridobitni sloj pridobiti bsolutno moč, ki si jo ho-obiti pravzaprav le potom ^ *o jim na uslugo. Ali je, dh se ta reforma par-Urizma pripravlja. Delav-ln ne more biti za tako parlamentarizma, ker je •kracijo, ki je edino do-°bbka vredna človeka. Ce * ¡»javljajo "osebnosti," Jo jemati narodom pravila kulturni defekt, ki ga P*J ali slej odpraviti demokratične in diacipli- *ol»ne organizacije 4oba torej zahteva od "faniiacljo, šolanje, dls. ln aktivno sodelovanje kjer gre za delavske ln- * nadelo demokracije pa -nako sveto, kakor bilo doklej__J), p. °*UA ZGODOVINE * let minulo, od- *gnal imperiailatični ka-■*orsj v..* »vet v voj. V* v nevarnosti, so « JJilh i atentati v*ro. ** trideset let v nsclo-**lBi«aw in r»beneni ^vojev.11 narodne Opr*-Ičent je biU prt-^'"mljenih ntrodFov Naturalizacija in imigra-olja Vprašanje in odgovori Spričevala o prihodu Vprašanje: S svojo prošnjo za naturalizacijo sem vposlal Mo-ney Order za $5 za "Certificate of Arrival." Mi ga niso še poslali. Kaj naj storim? Odgovor: Vi ga sploh ne dobite. Naturalizecijaki urad ga dobi in spričevalo ostane v spisih za naturalizacijo. Ako vas naturalizacijaka oblast ne obvesti, da niso mogli najti zapis vašega prihoda in da zato ne morejo priskrbeti si vaše spričevalo o prihodu, je razvidno, da so dobili spričevalo o prihodu in da vas bodo v kratkem obvestili kdaj imate priti s pričami k naturalizacij skemu izpraše vatel ju. Razporočena žena ameriškega državljana Vprašanje: Neka ženska je poatala ameriška državljanka 1. 1921 vsled naturalizacije svoje ga moža. L. 1931 pa je bila od njega razporočena. Ali je zato izgubila državljanstvo? Odgovor: Ne, ostala je ameriška državljanka. Zopetna pridobitev državljan atva Vprašanje: Moja žena se je rodila v Združenih državah. Po ročila ae je z menoj 1. 1920, ko sem bil inozemec. Zato je izgu bila svoje ameriško državljanstvo. Kako naj ga pridobi nazaj? Odgovor: Naj vloži prošnjo za naturalizacijo. Plačati mora pri stojbino $10. Imeti mora dve priči in dokazati mora svoje prejšnje amerlAko državljanstvo. Prvega papirja ne potrebuje, niti ji ni treba nikakega spričevala prihoda, niti doknpati svojega tukajšnjega bivanja. Niti jI n treba čakati vsaj tri mesece na končno zaslišanje. Dostikrat mo- Načelna izjava rodno dol. asociacijo Sestavljena po Marzu in apreje ta na IV. seji prve Interna-cionale dne I. novembra 1864 Uvažujoč, da si mora delavski razred priboriti svoje osvobojenje sam; da boj za osvoboditev delavskega razreda ni nikakšen boj za razredne predpravice in monopole, marveč boj za enake pravice in dolžnosti ter za odpravo vsakršne razredne nadvlade ; da je gospodarska odvisnost delavca od lastnika proizvajalnih sredstev, kar je isto kakor življenskih virov, temelj suženjstva v vseh oblikah—temelj družabne bede in duševnega propada politične neodvisnosti; da so propadli vsi k temu cilju usmerjeni (poizkusi zaradi pomanjkanja bratske zveze med delavskim razredou različnih dežela; da osvoboditev delavskega razreda ni nikakšna krajevna niti narodnostna nego socialna naloga, ki se tiče vseh dežela, v katerih obstoja moderna družba, in katerih rešitev je odvisna od praktičnega sodelovanja najnaprednejših dežela; da daje svobodno se obnavljajoče gibanje delavskega razreda» med tem ko vzbuja nove ha-de, obenem svečan opomin proti zopetnemu padcu v stare zmote in sili k takojšnjemu obujenju vseh gibanj, ki še niso zedinjene; IZJAVLJA Mednarodna delavska asociacija: da priznavajo vsa udruženja in vsi posamezniki, ki se jI pridružijo, resničnost, pravičnost In nravnost kot pravilo za svoje medsebojno občevanje in za občevanje napram vsem ljudem brez ozira na barvo polti, na vero in narodnost. Nikakih dolžnosti brez pravic, nikakih pravic brez dolžnosti l Prev. Cv. K. Chicago. — OrganizatoriČnl odsek eksekutive socialistične stranke je instruirai vse klube, naj ne sodelujejo v "Free Tom Mooney Congressu", ki se vrši v Chicagu od 29. aprila do 2. maja. Odsek pravi, da se je prepričal, da bo Mooney imel malo ali pa sploh nobene kontrole nad kongresom, ampak ga bodo isra-blli komunisti v svoje strankarske namene. Dober zdravnik — AH je tvoj Znanec res dober zobozdrsvnik? — Pa Se kako! Vsi zobje, ki mi jih je vstavil, so mi brez bolečin izpadli. Reakcija podpira kulturni svet z vsemi kulturnimi sredstvi, da Je tem bolj nekulturna. Odsek socialistične eksekutive, v katerem so milwsuški župan Hoan, tajnik Clarence Senior, Leo Krzycki in Powers Hapgood pravi v svoji izjavi, da je bila med drugimi organizacijami povabljena tudi socialistična stranka, da sodeluje v tem gibanju. Z Mooneyjem je skušal priti do sporazuma, ki bi omogočil sodelovanje ne-le stranki, ampak tudi drugim nekomunističnim organizacijam v Interesu njegove osvobodttve. Do tega sporazuma še ni prišlo. ' Odsek je med drugim dognal, da je organizator kongress Louls B. Scott v oklicu zapisal, da so kongres indorslrale Amalgamated Clothing Workers unija, LI-ga za industrialno demokracijo in mladinska socialistična liga, kar pa je fabrikacija, ker nobena teh organizacij ga nI Indor-sirala. "Vsako zborovanje v Chicagu bi dobilo popolno sodelovanje E dward Nockelsa ln John Fltzpa tricka, tajnika in predsednika Cikaške delavske federacije, ako bi ga sponsorlrala kakšna odgovorna organizacija", pravi odsek. "Ta dva moša sta storila več se osvoboditev Toms Mooneyja kot 50 delavskih voditeljev skupaj. Cikaška delavska federacija je tudi potrošila več denarja v tem boju kot katera druga unija. "In kljub tem prizadevanjem za Mooneyjevo osvoboditev je Ci-kaška federacija na svoji fsbru arski seji sklsnila soglasno, da ne mara Imeti ničesar skupnega s tem kongresom", pravi organi zatorični odsek. Na newyorškl pripravljalni konferenci je nato Scott napadel Nockelsa in Fitzpatricka, čel, da sta se ravnala po dlktatlh Wll-liama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije in akr bela, da je bila sprejeta omenjena resolucija. Odsek dalje pravi, da so komunisti razbili sllčno konferenco v Ban Franclscu, katero so okupirali s svojimi or ganizacijami, ki ekaistirajo le ns psplrju. Nato odsek citira Mooneyje vo pismo z dne 4. marca, ki je krožilo med čikaškiml organize cijaml in z katerega Je razvidno, da se 8eott ne rsvns po nje-govih navodilih in željah. "Vssk delegst enotne fronte, pravi Mooney v pismu, "ki se spozabi In ns konferencah Free Tom Moo neyjevega gibanja napada dru ge organizacije vsled diferenc glede taktike In principov, slu ži veliko bolj sovraftnlkom kot pa delavstvu." Odsek vsled Scottovih nastopov zaključuje, da je v smislu tega Mooneyjevega stališča Scott razgaljen kot sovražnik delavstva in oseba, ki je nesmo-šns organisirati kongres enotne fronte aa osvoboditev Mooneyja, "Trinajstletne iskušnje s komunističnimi organlsacijami so naučile socialistično stranko, kakor tudi večina drugih delavskih organiaaoij, da komunistična stranka polaga > svojs interese nad interesi delavskega raareda Vaako delavsko aituaaijo izrabi jo le aa ojačanje atranks. To je bila resnica v preteklosti tudi v tem slučaju, kar je Mooney sam prisnal. Spomladi leta 1960 je osebno povedal tajniku socialistične stranke, da od vsega denarja, ki so gs komuni- sti nakolektali do tedaj za Mo-svoboditsv Mooneyja", ga njegovemu obrambnemu odboru niso izročili več kot pet dolarjev." OrganizatoriČnl odsek Moo-neyja sagotavlja, da je bila socialistična stranka vedno na nje govi strani in se borila za nje govo osvoboditev in da bo pri tem ostala tudi v bodoče. Pripre vljena je aodelovatl v vsakem e-notnem gibanju, ki bi bilo res e-notno, je pa proti temu, da bi gs katerakoli skupina Izrabljala v svoje namene. Vsled tega priporoča strankinim klubom, da ne sodelujejo v tem kongresu, ki je pod komunistično dominacijo ln katerega bodo izrabili za raabl-janje drugih delavskih organlza Olj. Izvolili aaciaUatlšaega župana Veston, W. Vs. — Pri flbčln-l skih volitvah je bil v tem mestu, ki je sedel okraja Lswls, izvoljen za župana aociallatlčnl pionir dr. M. 8. Holt. Izvoljen je bi' s tem, da so ljudje zapisali njegovo ime na glasovnico, ker je bila njegova peticija zavržena, kar je povzročilo revolto. Dobi je £100 glasov — 400 glaaov večine nad demokratskim kandidatom. Kljub temu, da je zdravnik Hok star «e 86 let, je še vedno mladenlško čil. Tekom svetovne vojne je bil persekutlrsn, ker je bil proti nji. Pred volitvami je vodil burno kampanjo In porazil njegove nasprotnike v tem gla-žutnem mestu, ki je bilo v roksh demokratov. Farsa "solaetnHtva" razkrinkana Bonton, N. J. — Ko so bili časi boljši — v dobi Coolldgeve proeperitete — Je tudi Full Fa-shloned Hosiery Mills kompanl-ja prodsjsls delnice svojim delavcem. Tega trika se je ooslužl-la, da jih bolj priklene k sebi, da eo bolj garali ln skrbeli se "svoje" podjetje ln se smejali u-nljsklm orgsnizatorjsm. Prod neksj tedni so zastavka-11 radi ponovne drastične redukcije plač. Ker se drulba ns mara podati njihovim zahtevam, so šil na sodišče kot "solastniki" podjetja In vložili pstlcijo ta konkurz. Sodnik pa Jo Js odklonil ln s tem rszgalll farso "delavskega solestništvs". KoJ zoMifi)i zadmfno organiziraj *m Prihodnja mednarodna konferenca organiziranih ssdrugt-ric (tkiv Mednarodnih sadrdt- nih ženskih glldov) bi se imela vršiti letos v avgustu v Londonu. Na dnevni rod te mednarodne konference Je postavljena tudi točka o zahtevah gospo-dinj. Zadružno organizirane 1 ene ae bore za celo vrsto zfc-htev, od katerih hočejo doseči predvsem: Da bi bilo priznano delovanje goapodlnj in da bi Imelo to priznanje svoj izraz v zakonakih pravnih določbah; da bi bila goapodinja čim naj bolj varovana > rodbinskim aa-zavarovanjem, ki naj bi bilo razširjeno tudi na zavarovanje »roti nezgodam, In aploh naj bi )!1 zagotovljen gmotni obstoj (eksistenca) šene; da bi se gospodinje upoštevale in pritegnile k soodločanju pri reševanju vaeh vprašanj, ki ae tičejo njih poloiaja ln stališča; da bi bila posvečena pozor nost gospodarski vzgoji v gospodinjstvu zaposlenih oaeb, ln to vzgoji deklet kakor tudi fantov; da bi se ione poučevale o dognanjih gospodarskega študija in to s prirejanjem šol ln tečajev; da bi lena Imela pravloo govoriti In soodločevatl v vprašanjih, ki so v zvezi a stanovanjsko reformo; da bi jim bilo v večji meri omogočeno uživati ln posluša-vati ae tehničnih in drugih pripomočkov v gospodinjstvu, kakor elektrike, strojev, ln to po posredovanju občin, zadrug ln delovnih zsjednlc; da bi se lene pozvale na vse snkete, kjer se preizkušajo posledice pridobitve dela lanski da bi bilo gospodinji boljše zagotovljeno socialno varstvo t ustanavljanjem počitniških domov, ln i da bi zakonodaja priznala splošno uspešnost konzumnlh zadrug In se zavezujejo zahtevati za te zadruge Isto podporo, ki jo v posamesnih drlarvah dobivajo oetals organizacije, na primer poljedelsko aadrušni-štvo. Gospodinje ss zavezujejo nadalje delovati za največjo razširitev ln raavoj konzumne-ga aadrulnlltva. (Cv. K.) ln n» (ladijski župnik v novi bitki z bankirji Detrolt, Mich. — R«v. Cough-lin Je zadnjo nedeljo spet grmel v radio proti detroltsklm bankirjem. Zlasti si je privoščil list "Detrolt Free Press," ki je obdolžil župnlks, ds js Ipskullral z denarjem svojs fars ln veliko Izgubil. Coughlln Je dejal, da je denar "Lige Male cvetke" Inve-stlral v dobre mlchlgsnske Indu atrije ln bo le to storil. BnndUje Kansas CKy, Kens. — Trljs roparji so v nedeljo vpad IJ v po-alopje Katoliškega dobrodelnega društva, terorizirali MO zboro-valcev ln odnesli $2600. Zs nji ml Je šla policija, toda Izgubila Je sled. _ narooov. — —■ I® " fcvinistlčao nga *sks« ja odstranjena In pa NemflU. Na s i nije rf^H^Hip PhOedelphla, Pa. — UfisU-tivna konferenca eentralne de llavske unije tega mesta se Je o-brntla na državno delavsko federacijo, katero urgira. naj organi-tira uafjskl pohod v državno le-Nsmen pohoda bi bi jrttevenjo odpomočl proti brez poaalaostL levili komisarja za javne dobro- New York, — Odbor brezposelnih je več ur lovil mestnega welfare komisarja Frank Tsy-lorja, prodno ga Je ujel in predložil sahteve Workers Committee on Unemployment. Ko so print! v njegov urad, Je smuknil skozi stranska vrate v mestno hišo. Sli so ss nJim, ampak se Jim je aopet ismutnil in abetal v urad budtetnega direktorja. ■Tam so odboru 81 članov povedali, da ga ne morojo vidatl brez proerantma. "Ml le me-sec dni skušsmo nspravltl se-stanek a nJim," je poj^nlla Mary Fox. Končno so gs ujeli v njegovem uradi, po ročurnam lovu, kjer so mu prodlollll evo-Je aahteve, ki so: Podpora v gotovini namesto v krušnih Izkaznicah, oskrbovanje tistih, kt eo vrten! la liste biroja aa aaaUno dele, proisksvs vseh novih aplikacij v teku enega tedna; t n Kanje cen elektriki In plina aa druttae na podporni liati, kar bi mesta prineslo lepe tisočake; in končno ustanovitev urada. i ZAPELJANO 57LETNO P«-KIJE V Moravski Ostrsvl Je zaprosile 97 letna dama odvetnllko zbornico, da jI določi na osnovi ubožnega spričevsls brezplačnega zegovorniks, ki naj cfctftll v njenem Imenu njenega M vloga ssročenaa. Po Izjavah te dams Je njena preteklost vse do VI. leta "naoporočena."' Zeročenec JI ja obljubil zakon Ur Jo zapeljal, a Je ni poročil. Zato zahteva «daj IA4» dolarjev odškodnina. Odvetnik, ki JI gs Js zbornice določila, ja aaprosU ta rasrošltev svoje naloge, ker ss mu vidi pretežko to zadevo segovarjati Dame as pa noče a le« «pri-jazaiU, temveč zahteva «g v*k SS* • «ae ^ e — Da, saj ne vem, kako je prišlo do tega, „iti ne morem najti beeed. ds bi vam razložil avoja občutja, ko je vse Uko neizmerno lepo v meni. kakor že dolgo ne ali pa te nikoli v mojem tivljenju! Vi «te ... vi ste, ne, ne, vi ste mTzdijle, ko sem vas tako dra- gi, da eem ves pijan vale lepote in da bi najrajši umri poleg vaa ali pa živel z vami kje na drugem svetu, da bi bili aamo moji za vae večne čaae. Peljal bi vaa iz te "hiše, in ... in . .. Kristina se ni začudila erčnemu izlivu tega ubogega odpuščenega vojaka, o, kolikokrat, bog ve, kolikokrat ao se odigravali v tej eobi slični prizori, ki ao bili v jutrnjih urah že pozabljeni in plačani. Toda ta človek se ji je zdel ie čisto otročji, njegove besede ao bile plahe, prav nič narejene in v njih je bila iskrenost, ki je že dolgo nI saslutlls v moških besedah, pred njo je stal fant, goreč in sanjav, morda celo zaljubljen, zaree zaljubljen. Gledala ga je Uko govorečega: njegove oči so iskreno plamtele in gosti, kratki laaje so dajali temu fantu nekak junaško moški izraz. Tako se je zgodilo, da je U mladenič prav to noč ganil to lepo prostitutko. Kakor iz dalj-njih, daljnjih pokrajin je prihajal v to mlado Poljakinjo dih nikoli doaeženih sanj, opojlli so Jo zvoki, ki so spominjali na mehko ljubezen, dramila se Je v nji devica, lepo mlado, sladko dekle, ki so jo Še božale materine roke, jo klicalo življenje, ki je bilo pokopano sredi cvetočih, pomladnih trat. In se mu je dala zavoje-vatl kakor takrat, ko je srkala prvi sok ljubezni z njegovih usten. Nagnila Je glavo na njegove prsi in njegove beeede so jo zopet in zopet ranile. Justin se je sklanjal nad njen obraz in govoril : — Da, Kristina, ti si ženska, po kateri sem hrepenel. Ti si kamen in steber, na katerega hočem nasloniti svoje novo življenje. TI si sladkost in omama . . . Nikdar te ne bom pozabil, nikdar... Tu Je potegnila Kristina njegov obraz k svojemu ln mu s poljubom pretrgala besede. Zunaj Je lil dež in veter Je vrgel včasl kaplje na oboknlce, da se je čulo, kakor bi nežni prsti trkali ns okno. Tsko trkajo ln pozdravljajo apomini; le stopite, dragi gostje, v snce in ee napljte krvi, ki Uko hrepeni po vasi Včasl je zažvižgal vlak sunaj na polju, včaal zapel hišni svonec, ki je dosegel sobo kakor šepet nočnega oblakovalca, ki se boji predramiti vso hišo. Čudovito, kako hitro je vzplamtela U ljubezen. Nikjer na avetu še ni bilo rečeno prej, da se bosU križali njuni poti, ah, kje neki bi bils Uks knjlgs, ki bi imels vne to v prerokbsh zs-pissno in dognsno za tisoč let naprej! Kristina, zs božjo voljo, ženska, kaj si napravila s Justinom, tem nerodnim fantom, da je šel v tvoje erce, ko je bil vendar namenjen domov, kjer gs nestrpno čakaU oče In mati, ko vendar ni nič mislil nate, še sanjal ne, sedaj pa Je v tvojem objemu kakor dete, ki ae je po dolgi odsotnosti vrnilo k materi, ln ti, Justin, le kaj, le kaj Je v tebi danes, da al zbudil aroe U dražeetne vlačuge, ko Je vendar Uko ln Uko, saj veš, prekleto, ali U je aaUn obsedel aH pa Je morda čarovnik dahnil vate, da U ne vpraša po denarju, da se ne vleže v posteljo, da je kakor mladica, vsa nora ln ljubesnl željna, kakor bi pravkar ušla s doma svojemu ljubimcu v naročje? Is pritličja ao sadonell glasovi gramofona, vraU so ee večkrat zaporedoma odprla ln sa-prla In med ženskimi glasovi, ki Jih Je bilo ved- no več, Je bilo čuti nekaj moških. Stopnice so škripale in mimo njunih vrat je šlo dvoje ljudi. Drobni mehki koraki ženske in trde stopinje moža. Smeh ., . Šepet. .. Pijan glas ... Kletev . . . ' Cena . . . Krohot in žvenkeUnje kozarcev. Kristina se je prebudila. Odtrgala se je od Justina, ki ga je poljubovala, kakor bi se hotela do smrti napiti njegovih ustnic, in šla nekajkrat po eobi. Njene oči so posUle žalostne, čim glasnejša je bila hiša, bolj je bila nemirna, njen obraz se je v teh kratkih trenutkih zresnil, skorajda posUral in ko je končno le sedla na rob postelje, je spregovorila otožno, njen glas Je sličil bilki, ki raste, raste v nebo, pa se tik pred solncem upogne in užge: — Saj vem: ti pojdeš in ne boš nič več mislil name. Ampak dobro je Uko. Hvaležna sem ti za uro ljubezni, zakaj Uko revna sem, Uko ubogs, Uko strašno ponižana, da ne bom nikdar, nikdar pozabila, kako al me dvignil teh malo trenutkov, dragi . . . joj, še tvojega imena ne vem . . . Justin si . . . Da, Justin, ko te gledam, se mi zdiš, da nisi s tega sveta. Tvoj obraz je kakor roža, kakor zrcalo, v katerem sem gledala svojo mladost, ki je ni, ki je izbrisana in pogojena . . . Majhna, drobna solza ji je zableščela v očeh ln ko se je smehljala kakor sa dragim človekom, ki pravkar odhaja, ji je zdrknila po licu in se vjela na ustnico. Justinu se je trgalo srce na dvoje, dvignil se je in razprostrl roke: — Kristina, je krlknil! Kristina, kaj je s teboj? 8aj ni nič ree, kar govoriš! Poslušaj... Nagli koraki po stopnicah so se hrupno razlegali po hodniku in močni udarci po vratih so pretrgali njegove besede. Kristina je povesila oči, vztrepeUla po vsem telesu in se z nemim obrszom zsstrmela v vra-U. Zunaj je nekdo razbijal in pijan glaa, ne-ugnan, krvoločen krik moškega je silil v sobo, ki je ns mah izgubila vso prijetnost, kakor bi se vanjo prikradla nevidna, umassns žival. — Kristina, Kristina! Vsa bleda in bolna je vsUls ter šls k vratom. Naslonila je glavo na deske in zaječala bolestno: — Pusti me danes, moj dragi 1 Bolna sem in Uko utrujens ... I Potem je s hrbtom zssUvlla vrata In razprostrla roke, kakor da hoče z lastnim teleeom branit svoj dom. In Uko sU se gledaU. ¿listin Js bil mrsel in razdvojen, Kristini, bledi, ps Js izginils vsa lepoU s obličja. Oni na hod niku je udarjal s pestjo in vsakikrat se js strsslo njeno Ulo od sile njegovih udarcev. Justin si je grisel ustnice in v njem se je vse rušilo. Onemel je in nesnsnsko usmiljenje gs Je prevselo. O žena, ki sem U poljuboval, ljubica, ki si mi dala trenutek sreče .,. Pijsni mož ns hodniku ps je divjal: — Opri, Krsti ns! Ko je le uvldel, ds zsmsn razbija po vratih, se je pijsno zakrohoUl, butnil še enkrst s nogo in zatulil preko stopnic: — Elza, pridi sem! Plačsm ti deset kron! Po stopnicsh so se vsull tihi korski in kmalu js sadonel po hodniku ženski smeh, na koncu moetovža pa so se odprla vraU In je saškr tal ključ. Is pritličja je bučala ogabna pesem. Roke so JI padle ob telo. Glava Ji Je sdrk-nUa na prsa in mrtev, ubit glas se jI je utrgal isgrls: Dragi, pojdi ... I (Dalje prihodnji!.) Njej ao ailile solze v oči in bi se bila najrajši sesula v prah, ko se je neznanec nenadoma na vse grlo zagrohoUl: — Ko bi le videli, gospodična — Pomolil ji je zrcalo in je morala še sama prasniti v smeh, ko je v njem zagledaU avojo podobo. Med tem je prieopihal gospod Katinšek in z oeornim pogledom premeril neznanca: — Odkod U predrznost, gospod? Dovolite: Vladni tajnik dr. Katinšek! Neznanec se je naklonil: —. Janko Vrzden. Poklic mi je pa pravkar poenela a platna tale vihrava gospodičns. — O, kako izredno naključje! je bil sdaj Katinšek maftio-ma meden. — S slikarjem Vrz-denom imam čast? To me res veseli; kajti umetnost mi je od nekdaj najvišje na svetu. — Škoda, da jo je danes gospodična Uko neusmiljeno ponižala — se je smej si Vrsden, ko je pričel pobirsti stojalo in sliko, ki je bila zdaj samo še kos zapackanega, raztrganega platna. - Vsekakor res neljub pripetljaj — je stokal Katinšek in Uko bolj potihoma momljal, da bo seveda povrnil škodo. - Ne, ne, s Uko ceno mi gospodična ne uide! ee je saiskri lo v slikarjev»! očeh. — Za kazen Jo bom alikal: Vila, ki jo preganja Divji mož. Sijajna kompozicija, boste videli, gospod vladni Ujnik! Smem vedeti —? se je ozrl na Silvo, Katinšek je hotel predsUviti, onalnila dve leti, je ugasnilo življe- aaj se rodi iz tega kakršnakoli usoda zanjo. Tudi na to zadnje piamo je prejela odgovor, ki je zopet plaval v tistih višinah kakor skraja njegove pesmi. Izročal jo je v varstvo vsem svetim priprošnjikom in ji želel božjega blagoelova, a na koncu ji je celo ponujal pomoč, češ: — Ako bi kdaj bilo treba pri-prošnje, sveU ali česarkoli, s čimer bi Vam moja malenkost pomagala, bodite prepričani, da x>ste našli vselej iskrenega zaveznika in vdanega služabnika meni, ki mi Vaa nobena sila ne iztrže iz srca in bom še onstran groba samo Vaš nesrečni Dr. Katinšek. Gospa ae je trudno vzdrami-la is misli. Daleč nekje je zopet zacvilil Ženski glas: — da ste Uko nespretni? Se dslje je grgravo odgovarjal bariton: I' — Gospa, gospa, aamo zato, ker ate prenedovzetni! Silva je zajokala brez solz, ko je pomislila, kam je življenje v nekaj bore letih pahnilo umetnika Janka Vrzdena ž njo vred in kam je tehtnica usode dvignila Katinška. Ko sU se vzels, so bils vsa ueU polna hvale o Jankovi u-metnosti. Sicer vzlic temu nisU tonila v izobilju, a živela sU. In še dete jima je naklonila mlada sreča! Janko je ves utrijpal z otrokom. Dobrica mu je bila obljuba vsega onega, kar naj bi še rodila njegova stvariteljska sila. Ali komaj je mala dopol Ivan Albreht: Gospa 8Uva Vrsdenova je so-dela pri oknu ln brez solz jokala. Jutro Je bilo megleno in ulica skoraj bres ljudi. Tu ln Um je prlkolovratll mimo pijan bos-jak, hrlpavo savriakal in Ukoj saklel, ker se Je bil opraskal ob sldu. Kdaj pa kdaj je prijadrala vel^a družba, gospodje In dame. — Joj, kdo je vse danes go-Npod ln kaj je vse dama t — je ledeno atreslo gospo Silvo. * Od vseh ljudi Je še puhtela noparies plesne dvorane. Moški so bili pepelnato bledi ln Ženske. ki so bile čes noč izgubile ves puder In šminko s «bratov, ao buljile v meglo, kakor da Iščejo lešttč. Vitka plavolaaka ae je (>od Hllvlnlm oknom oklenila moškega kraj eet* ln s g r len i m glasom sspela: — Gospod« gospod, kako Je to, da aU tako neepretnl? • Zaamčen bariton ji Je odvrnil S nadaljevsnjem omlednegS kupleU: — Goepa. gospa, aamo ta to, ker ate prsaeišovzetnl I Gospa Silva se Je ju!rinila. Ta glaa Je poznala. Pritiaaila Je čelo na steklo, da bi videla bolj nsUnko. Da, res: pevec js višji svetnik Kstinšsk! Kakor JI js tudi bilo bridko pri srcu, ss Je morate nasmehniti. To Je torej Katinšek. tisti krotki, v misterij mitov in religije samaknjeni svetnik, kskor gs js pred Isti sposnala Sliva, ko je bila pravksr dovršila lice J ln prejemale dan sa dnem aveio pošiljko pesnitev. Versi so sicer res bili nerodni, vendsr so JI skrsja ugajali. V njih je mrgolelo visokih besedi. Zdaj mu Je bila "Apokaliptično razodetje", potem pa "8en. ki ga edino Višnu sanja", potem za spremembo kdaj "Madona, ki Jo sam Bog Je poveličal", celo "V daljavi svesda svetega spoznanja" In še toliko in toliko drugih veličin, da ss Js nasad-nje odzvala in prišls aa sesU-nek. kamor Ji Je pieaJ. — Pri tretji brest koncem parka! Je s nasmeškom ponavljala, ko Je odhajala s doma. — Odkod Jih Je neki štel? Ko Je pod bresami sagiedala gospoda Katinška, JI Je šlo še bolj ha ameh. Govoril Je stisnjeno, kakor ds gs vedno nekaj davi, in beseda m mu je nepre-sUao sati kal a. Poleg tega nI vedel povedati nič takega, kar hI bilo Silvo količkaj sani malo. in ss Je ns vse pretegs dolgoča-ko aU hi parka savlla aa gusdao pot. — AH danes ne snsU nobene peaml? gs Je slednjič hudomušno zbodla, ko ss ji sdelo Že do-, volj Uvsnja. Hotels ss Je okns- Skupaj sU s Vrsdenom niti proti domu, gospod Kalin- Kstinškovs pisms šek ps Je vzdihnil ln Jo hlaatao ««»j*la. pa naglo: — Silva Hrastova. — Mladost, norost! Seveda, imenitno! se ji je poklonil Vrzden. Kakor je govoril, je njegova beseda ni žalils. Bila Je vesela, da je Uko na lepem u-krotila Katinška. In vrhu tega bo še naslikana kot vila! . . . Ker Silva ni mogla Ukšna V mesto, so odšli vsi trije v okoliško gostilno, kjer se je razbohotila Vrzdenova živahnost v to-likšpi meri, da je bila mladenka kakor očarana. Oba gospoda sU jo na večer spremila domov, drugo jutro pa je prejela dve plsmL Katinšek jo je na dolgo in široko p#eil odpuščanja in se pri vseh bogovih saklinjal, da ne ve, kaj ga je Uko nesrečno zmedlo. Rotil jo je, naj mu privošči vsaj skromno besedo, da se umiri njegova nesrečna duša. Sicer da ve, kaj mu oeU-ne: hladne stene črnega groba. Is vsega srca se je nasmejala, ko je prebrala solzavo pismo, vendar je odpiaala, da je hudo, hudo razžaljena. Drugo pismo je bilo od Vrz-dens. Prosil jo je, nsj pride njemu v atelje, da ae domeniU sastran slikanja. — Tisti Morasti brdavsins, kj vas js preganjal po gozdu ae bo na »liki lepega dne zagledal v podobi Divjega moža. To bo mrcin plesal, kaj!? Misel Je Silvi ugajala in Je bila na moč vesela, da bo Kstin ška Uko temeljito izplačsla Odšla je v atelje, kamor je potem prihajala še mnogokrat, prebi in s< nje v njej. Ko je potlej zabobnela zemlja na belo krstico, je Janko Vrzden omahnil in so gs komaj prestregli, ds ni zdrknil grob. Mesece in mesece se je sa tem zaman silil k delu. Vsak ;renutek je sproti razdejal in kako izgubljen Uval okrog, dokler ni sačela trkati beda na vraU. Nazadnje se je s silo vzravnal in dvignil. Tedaj je nekdo planil v svet, češ: Umetniška aila Janka Vrzdena očitno peša, kar je pri U prijel za roko, da je savrisntla od bolečine. — Veste kaj! Js bils jesaa, on pa kakor napihnjen meh: — Silva, ahhh, Silva — Gledal Jo Je s Isbuljenimi, rosnimi očmi, ki so ss JI bolj In bolj bližale, dokler ga ni s drugo roko sunila, da ss Je opote-kel, ln Jo kar navprek ubrala čez drn In etin. 81ednJič Je se sopls obstala, ss osrta In žila, da lomasti Kstinšsk za *jo. Bil Je žs ves sarlpljen In snojnl obraz ee mu Js odurno svetil, ko je hropel: — Silva, ahhh. Silva — V grozi Je savrisnlla. še nekaj korakov po nI brežlni in ss v teku v nekšno stojalo, ki ss je vrnilo, medtem ko Je pole« Ječi človek srdito saklel. SJhrl so od strahu odpovedalo noge ln Je lopnila po tleh. ko ps js »kobacala pokonci. Js bils njena bledorošaa obleka polna najraa-ličnejših barv. — Oprostite! js tods človek js srdito krilil s kaml la vrsščal: — Ali sls pobesneli? Naj-lepšo aliko a^gai uničili I — OJ, ksko lepo Je biti mlad Je ponavljal Janko s Zupanči čem, kadar mu je šinila v glavo kaka nova porednoet, ki sU jo sagodla Katinšku. Poslednja in najhujša je bila tista, ko Je slikar sklenil, ds se predsUviU Silvo kot ssrodencs na bohem-skem večeru, kamor sU rasen prijateljev povabila tudi drjs Katinška. — To bo gledal vetrnjsk! se je vae amejalo v Vrsdenu. la joj, kakšne oči je naredi vladni tajnik, ko Js slišal, kaj se js iscimllo Is gozdne dirke! Po tisti noči Je Silva nekaj dal zapored prejemala šehteča pisma, ki so rotila, proella in pretila,, naj al premiali, dokler js čas. Kaj da Js umetnik? Senca, ki sama sase niti obetojstl ne more . . . NasUne, premine la alti list v vetru ss ne zgane sa nJim ... Kaj misli SUvs, da koše na tako ničevost vezati svoje Življenje?t Teh pisem si ni več upala ka-seti ženinu, ker ss Je bala. da bi utegnil s zaljubljencem k rep. ko pregovoriti bres pissnja in beeedi. Tudi Katinšku samemu Je šele malo pred poroko «poročila, da Je njea sklep trden, pa ko doeeia 1 irsko n*wtTj Ulentu naraven in ¿Ji pojav. ^m Včasih se po v* ^ J kazal iz atelja, tako»*! lo ponižanje, toda maSuJ govi izčrpanosti ae k ¿J kor kolobarji na vodi J razigran dečko zaiene 2 Karkoli je naslikal, j« bil cene, in na nobeni m^l njegova dela našla kupenj tem mu je Silva povju J ki je bil slaboten in bij je le živel. Sprva i® ko razveselil in j« bilo J da se bo iznova pomlad njem, a bilo je aamoj blisk, življenje pa j« uj dan za dnem z o»tr*j4inJ Tedaj se je Silva apomnij tinškovega pisma. ] (Konec prihodajii.) j . AFORIZMI Človeško samoljubje aea lo v onostranstvo, ker ti m miši ju je. Najbolj se boje resnice i ki imajo monopol, da jo k «Jo. .i < a Morala je qajbrž zato, & ralisti lahko moralizirajo, j še kaj moralnejšega od s ziranja, pa moralisti očivjš vedo. * Težko je reči, da je wm ran je moralno; moralizira češče v sorodu s sadizmom, ralist uživa nad ponižaak blatenih zlasti, ker ae i boljšega od njih, kar p« ni v duhu čiste etike. OGLAS! V glavnem urada S, Jednote naj se oglasi P1 OMAHNE, fant moča« pa atar 24 let, radi delata n Um očetom. Kdor čitatdji pozna, naj ga opostfi i oglas. ( NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETI Fe sklep« 9. prištele eden, dva ali «H Haas is aae naročal«!. * List Fvasveta stane aa vae irstein* Kar pa člani ie plačajo pri se Jisi te prišteje k naročnini. Ml prištejeaae OM draüae k eal naročnini. TereJ eešaj «I drag ss Clane S. K. P. J. Ust Preoveta Je fts Is sli II JI a dva «U M ie*. da k I Is v vaaki dr«iial nekdo. U U rad «tal IM vsak daa. Trnja* prilike, da ss tadi VI naročite «s dnevnik Proevoto. CrnlSi Za Zdrat. države hi Kanade M4S Za Oeave la Ckkage M m....................1 tednik la *....... •»«•«••i ■......... 1 tednika ha............ SjM I • tednike I«............MS t lapohdte e poda jI Order v pini i. al naročite Preevote. list, U Je vaša Pojaaaile i—Veolej kakor hitro kateri tak članov preneha MtiSaal ali te aa preeall proč od drnline ln bo sakteval aaa svoj liet moral tisti lian Is dotično drnline, U js take skupno narobe* aa S Prosveto, to takoj nasnanltl «pvavništv« lista, ta obenem doplsfc«! vsote list« Prosvsta. Ako toga ne atom, tedaj dat«m aa to vsoto naročnik«. Ime IVi PROSVBTA, SNPJ, SS57 So. Lewadale Ave* OL Mtva Ustavite tednik ta ga pripišite k moji T ISKARNAS.N.PJ SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadaj ocajj» Tiska vabila sa veselice In shode, vizitnk*, knjige, koledarje, leUke Itd. v slovenskem, Hrvat* slovaškem, češkem, nemškem, sngieškem Jeziku is« VODSTVO TISKARNI APELIRA NA 8. N. P. J„ DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje Cene n.ANif Pilite po B.N.P.J. PRINTERN W74I So. imilSilil Avsaas j