130. štev. Pavtslnl franke v drfevl SHS. V Uubiianl, « sredo 9. junija 1920. PoMMuna Itev. i krono. Leto IV. hhaja razen pontieijka ■ dneva po praznik« vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica §t.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise franki ra ti in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1’20. Uradni tazgiasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust Pl Glasilo junosiov. socilalno ■ demokratične stranke. Telefonska it. 312, Naročnina: Po pošti ali s dostavljanjem na dom za celo !eto K 240, za pol lete K 120, za četrt leta E 60, za mesec K 20, & Nemčijo eelo leto K 312, S& ostalo tujino in Ameriko K 380. Reklamacije za lisi so poštnine proste. Cpravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Volitve v Nemčiji. **c»alna demokracija bide iz volitev »ocna Na glasovih so pridobili ne-'sn' s°cialisti. Tudi centrumaši so ohranil« goziciie. V Nemčiji se Je vršila pomembna Wlitev v državni zbor. Notranji strankarski boji, ki jih preživlja Nemčija pod vodstvom večinskih socialnih demokratov so na zunaj veliki, ‘Oda kakor kaže dosedanj volilni rezultat, uvideva nemški narod, da v sedanjem položaju ne more biti notranja in zunanja politika dosti drugačna kakršna je. ker je Nemčija gospodarsko izčrpana in trpi pod knuto entente. Socialni demokrati so doslej odločevali v Nemčiji in priznati moramo, da se je v tem kratkem času dvignila Nemčija iz povojne bede in da so socialne razmere tam ugodnejše nego celo v agrarnih državah. Socijalisti so vodili daržavni \\ z upoštevajoč razmere, preko katerih ni bilo mogoče iti niti z reformami niti s se tako radikalno revolucijo, ker le Nemčija navezana na import ta eks-Port ter ima tudi doma močno monarhist ično-meščansk o opozicijo, ki se v teh volitvah jasno pol azuje. Socijalna demokracij; je izšla iz teh volitev., kolikor so znani uspehi, sijajno. Nekaj mandatov je sicer lz-p”bila na neodvisne ^ . J ali ste, kar Da znači le toliko, da smatrajo neodvisni socialisti za potrebno, da na- p; uti mo- vedno ne Iz volitev izide delavstvo okrepljeno; volitve so vobče pokazale, da »® smer, ki jo zavzema socijalistična franka v Nemčiji v sedanjih razmerah edini izhod iz težke domače krl-m da ta smer vodi k izboljšanju •ocialnih razmer In k proletarski •mancipaciji. V tej zavesti je glasovi nemški narod, zavedajoč se ve-uke odgovornosti. Komunisti so dobiti le par mandatov. (Vesti LDU.) Muenchen, 7. Dosedanji Izid državnozborskih volitev: Bavarska Uudska stranka (centrum) 106.262, Večinski socijalisti 42.89S, neodvisni socijalni demokrati 67.545. demokrati 86.026, komunisti 13.929, kmetska »veza 9146, nemški nacijonaini 37 046 glasov. Iz šestih volilnih okra-lev še ni poročil. Stuttgart, 7 Pri vrlitvah v wflr-jemberški deželni zbor odpade soct--?}nlm demokratom 145.995, neod-socijaiistom 145.228. meščan-10*21?*** 222 318. kmetski zvez! ^ 09°, J|udski strankj 37 259i k0 munistom 33.178, nemški demokratski stranki 16L475 in centrumu 247.102 glasova. Draždane, 7. Po do danes popoldne znanih izidih volitev Je v volilnih okrožjih 31, 32 in 33 na Saksonskem najbrže izvoljenih 8 socijalnih demokratov. 8 neodvisnih, 1 komunist, 6 članov ljudske stranke in 5 nemških nacijonalcev. Berlin. 7. Doslej so izvoljeni: 3 večinski socijalisti, 7 neodvisnih, 1 demokrat, 2 člana nemške ludske stranke hi 1 član nemško-nacijonal-ne stranke. Berlin. 7. V volilnem okrožju Karlsruhe so po dosedaj znanih rezultatih dobili večinski socijalisti 3 mandate, nemška ljudska stranka 1, centrum 5, demokratje in nemško-nacijonalna stranka vsaka po 1 ma.n-dat. Komunisti nimajo nobenega poslanca- neodvisni socijalisti pa so priborili 1 mandat. Draždane, 7. Lipsiko: Socijalni demokratje 1 mandat, neodvisni 4, demokratje 1, nemška ljudska stranka 2. nemško - nacijonalna ljudska stranka 1. — Bremen: nacijonaini demokratje 30.431 glasov, neodvisni 53142 demokiati 23.492, centrum 3150 nemška ljudska stranka 50.513, nemški nacijonalci 10.335, komunisti 7274. nemški hanoveranci 449. Trije okraji manjkajo. — Hamburg: PreJ-kone dobe socijalni demokrati 3 mandate, neodvisni, demokratje, nemška ljudska stranka in nemški naciionalisti po 1 mandat. Stuttgart. 7. Izvoljeni so bili 3 socijalni demokrati, 2 neodvisna so-cijalista, 2 demokrata, 4 člani centra (med njimi Erzberger), 3 pristaš: kmetske zveze in 1 meščanske stranke. Berlin, 7. Do 17. so znani izidi vo-litei za državni zbor iz ^0 volilnih okrožij. Po teh izidih ie izvoljenih-53 večinskih socijalistov. 47 neodvisnih, 25 demokratov, 35 članov centruma. 34 nemške ljudske stranke. 27 nemških nacijonalcev, 3 člani wiirtemberške kmetske zveze, 1 šlezviško - hollsteinski demokrat, 1 član wiirtemberške kmetske stranke, 1 član hessenske kmetske zveze in 1 komunist, skupaj 243 poslancev. MEDNARODNI ZADRUŽNI KONGRES. Berlin, 4. »Freiheit« javlja iz Pariza: Splošna zadružna zveza je včeraj sklenila, da skliče v tretjem tednu meseca septembra Izreden kongres. Pri tej priliki je bil sprejet sklep, da se meseca novembra priredi mednarodni zadružni kongres. MONARHISTI V AVSTRIJI NA 2ELU. Dunaj, 6. „Arbeiterzeitung“ piše, da sta v krščanskosocialni stranki dve monarhistični smeri: Prva namerava z donavsko federacijo Avstrije z Madžari vzpostaviti monarhijo pod Habsburgovci. Ta smer, ki Jo podpira Anglija, ima svoje žar rišče v Švici, odkoder prihaja denar za organizacijo čmorumene legije na Madžarskem. Druga smer pa podpira politiko 'bavarskih Wit-telsbacherjev. Tirolski in solnogra-ški krščanski socidci imajo zveze * bavarsko katoliško stranko In delujejo za ustanovitev katoliško-ha-varske države, ki naj nastane po lo- čitvi Bavarska od Nemčije in za-hodnoalpskih dežel od Avstrije. De-stinirani monarh Je princ . Ruprecht. Tej smeri Je naklonjena Francija. Obe smeri se v krščanskosocialni stranki skrivaj, toda trdovratno pobijata. NAPETOST MED FINSKC IN ŠVEDSKO. Helsmgfors, 5. Tukaj računajo z možnostjo vojne s švedsko zaradi Alandskili otokov. Večina finskih krogov je pozyala finsko vlado, naj odredi vse, kar zahteva opreznost AMERIŠR i SENAT. Washington, 5. Senat je preklical zakonite odredbe. Izdane za dobo vojne. Naše delo za ujedinjenje in družba okrog »Rdečega Prapora". Po mariborskem tongresu in dogodkih. ki so mu sledili, smo mislil, le na to, kako bi slovensko delavstvo zopet zbrali ta uJedinilL V ta namen smo stopili takoj po kongresu v pogajanja s S. R. P. (K) Ves čas smo stali z našimi zaupniki v ozkem stiku. Po časopisju pa o svojih korakih nismo pisali. Vedeli smo. da bi vsaka polemika ujedinjenju le Škodovala. V ostalem ie pisalo naše časopisje zmimo in pomirljivo. Če je padel vkljub temu kak posamezen strel, bo vsak vedri, da se tega med frontami ne da vedno zabraniti. Vkljub temu bo slovensko delavstvo smer, ki sta lo zastopala straka In list, lasno čutilo. Olavna ost naših sil je bila naperjena proti zunanjemu, ne proti notranjemu sovražniku. Mesto, da bi odgovarjala z enakim orožjem in omogočila s tem ujedinjenje, odgovarja družba okrog »Rdečega Praporja« z novo najbrezobzimejšo vojno napovedjo. Naši zaupniki iz vseh slovenskih krajev so o poteku pogajanj in našem delu ujedinjenja poučeni. Mi smo postopali vedno in povsod samo po njihovem nalogu in v stiku z njimi. Zato vemo da bodo čutili z nami vred, da so izpadi »Rdečega Praporja« nov greh nad politično bodočnostjo slovenskega delavstva. Ostalo delavstvo pa je o tem morda deloma še manj poučeno. Zato naj po vrsti navedemo, kaj smo po mariborskem kongresu za ujedinjenje storili. ^ Tik po mariborskem kongresu smo stopili kot že omenjeno v pogajanja z S. R. S- (K-) Od naše strani so se udeleževali pogajanj dr. Korun, Uratnik, Udovč, Eržen in Nachtigall. Od nasprotne strasti pa sta bila navzoča med drugimi tudi Filipovič iz Belgrada ta dr. Radoševič iz Za- Na teh pogajanjih smo rekli: Ni Je stvari, o koji bi se koncem koncev ne dalo govoriti. Samo to bi nas moralo razdvojiti, ako bi presojali možnost revolucije v trenotni politični situaciji docela različno. Mi smo mnenja, da se morajo in morejo izvojevatl v modernih državah politične revolucije le v okviru armad. Trenotno ie razmerje sil v armadi naše države tako, da delavska politika v Jugoslaviji na takojšnje re-volucijonarne poskuse niti misliti ne more. Zalo ie treba prilagoditi naš«) taktiko mirnemu razvoju in obsoditi vsako drugačno nepremišljeno akcijo. Vsestransko se nam Je zatrjevalo, da ni nikogar, ki bi drugače mislil. Nam le bilo znano, da obstoja med slovenskim delavstvom kot preostanek revolucionarne in vojne psihoze naziranje, ki je precej drugačno in ki ne računa z dejaniskim političnim položajem. Zato smo zahtevali stvarnih in osebnih garancij, da se te psihoze ne bo nepremišljeno izigravalo. Stvarno smo polagali veliko važnost na smer lista, osebno pa na to, kakšne osebe naj dajejo pravec za strakino politiko. Že pri teh pogajanjih smo videli, da je iavno osebna stran, o koji smo bili trdno odločeni, da nam dela za ujedinjenje ne sme ovirati, silno težka. V listi, ki so nam Jo predložili komunisti, je bilo jako težko Izbirati. Tako smo n. pr. sprejeli kot kandidata za strankino vodstvo Hlebca iz Trbovelj, ki le vodil poznele med štrajkom trboveljske rudarje, ne vemo ali otročje, ali noro, ali zločinsko. Na tej podlagi smo prišli dG dogovora z dne 13 aprila 1920, ki smo se ga zavezali predložiti in priporočati našemu Izvrševalnemu odboru. Ta dogovor so nekateri Usti priobčili, a tako netočno, da bi se dalo misliti. da Je šlo za definitivno odločitev. Temu seveda ni tako Naši po< sredovalci so pri pogajanjih jasno povedali, kakšno pooblastilo jim daje mariborski kongres in komu pristaja na podlagi resolucij tega kongresa končno veljavna odločitev V tem dogovoru so šli posredovalci izredno daleč. Proti zgoraj omenjenim protigarancijam so se obljubili zavzeti za popolno ujedinjenje s SRP (K.). Prevzeli bi kot formalen program ujediniene stranke sklepe belgradskega kongresa, pridržujoč si pravico, da vplivamo na nadalnjl taktični in načelni razvoj stranke tudi od svoje strani, kar bi imelo velik pomen, ker Je bil vukovarski kongres tik pred durmi. m. Naloga, ki so Jo prevzeli posredovalci, Je bila že brez dogodkov pri železničarski stavki, ki Je sledla neposredno tem pogajanjem, s!lno težka. Dogodki pri tej stavki, pa so njih delo še bolj otežili. Zlasti osebne garancije, ki bi naj bile podane po dogovoru za politiko, kakor Jo mariborski kongres predpisuje, so se pokazale kot docela nezadostne. Tako so na primer v Trbovljah fantje, kf naj bi se jim odkazalo glasom kompromisa vodilna mesta, delavsko gi-> banje kompromitirali ta osmešili. Vi’ tej situaciji so morali stopiti naši posredovalci pred zaupnike in reči S Veliko vam svetujemo žrtvovati, vse bistveno pa ostane in delavska politika se tudi v bodoče ne bo spuščala v avanture. Zaupniki pa so dejali:: Osebna garancija zato. da se bo tudi v dejanjih tako postopalo, kakor se v besedah obljubila, pa so nam Hlebec in tovariši iz iste šole. Pri tel situaciji se je bilo treba obrniti na prvotni vir vsake delav« ske in demokratične politike, na de-1 lavstvo samo. Oziraje se na razpo« loženje, Jd Je vladalo med delavstvom. je Izvrševalni odbor predloge v smislu dogovora z dne 13. aprila 1920 sicer odklonil, sklenil pa Ie v, ostalem svoj cilj na drugi podlagi doseči. Kako si Je Izvrševalni odbor to zamislil. Je razvidno iz sledečega pisma, ki ga je poslalo začasno strankino načelstvo po nalogu izvr* Sevalnega odbora na SRP (K.) v. Belgradu: LISTEK. ^ P. Cehov: Znameniti ljudje. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje.) . iIVa?0Vna \e, dan vstajala ob enajstih, igrala na klavir, ali nn hjatc' IWa ip ga povabila k sebi. Vsako novo znanje le bilo zanjo pravcati praznik. Slavne ljud« J® oboževala, se ponašala z njimi ln vsako noc sanjaia o njih Koprnela Je po njih in ni tnoK a utešiti svoit‘ga hrepenenja. S'ari so odhajal'! tonili v pozabo, a zamenjavali «o jih novi; tuo-tem se Je hitro privajala, ali bila nad njimi razočarana in jela na novo Iskati, našla in zopet Iskala, čemu? Ob petih sta z možem doma obedovala. Njegova preprostost, zdrav zmisel in °ot,r, dušnost so V) vzhičali in umiljali. Neprestano je vstajala, vihravo objemala njegovo glavo m jo obsipala s poljubi. „. , »Tu Dimov, si moder, plemenit člove*,* mu ie govorila. »A ti imaš zelo veliko napa o. Ti se prav nič ne zanimaš za umetnost. 11 omalovažuješ i goubo i slikarstvo!« »Ne razuruem Jih,« ie kratko odgovarjal. ».Vse Življenje sem se bavil z naravoslovjem m medicino ta nisem imel časa brigati se za umetnost.« »Ah, to Je strašno, Dimov!« »Zakaj? Tvoji znanci ne poznajo naravoslovja in medicine, a vendar Jim tega ne očitaš. .l^eitlu svoje. Jaz ne razumem pokrajinskih lK-1? oper, a si mislim: Ako jim posvečujejo modri ljudje vse življenje, a drugi plačujejo zanje ogromne vsote, tedaj so potrebne. Jaz ne razumem, toda ne razumet? se ne pravi tajiti« »Daj. da ti stisnem tvojo vrlo roko!« Po obedu je Olga ivanovna zahajala k znancem, nato v gledališče ali h koncertom in se vračala domov po polnoči. To se je godilo vsak dan. Ob sredah je prirejala večerne zabave. Pri teh večerih gospodinja in gostje niso igrali kart ln plesali, temveč se kratkočasili z raznimi umetnostmi. Igralec iz dramskega gledališča je deklamiral, pevec Je pel, slikarj1 risali v albume, ki Jih je imela Olga Ivanovna dovolj, volončelist Je sv i ral. a gospodinja sama je risala modelirala, pela in spremljala. \ odmorih med deklamacijami. godbenimi ta pevskimi točkami so govorili in se pričkali o slovstvu, gledališču in slikarstvu. Dam ni bilo, ker Je Olga Ivanovna smatrala vse ženske razen igralk in svoje šivilje za puste in priskutne. Ni bilo večera, da bi gospodinja ne podrhtevala ob vsakem glasu zvončka in zmagoslavno govorila: »To ie on.* Pod >;on« ie razumela vedno kako novo znamenitost. Dimov ni bil navzoč v sobi za goste in nihče se ni zanj brigal. Ba? ob poldvanajstih pji so se odprla vrata v obednico, pokazal se je Dimov s svojim dobrodušnim, krotkim nasmehom m povabil družbo, maneč si roke: »Izvolite, gospoda, nekolike prigrizniti!« Vsi so se preselili v obednico in vsakokrat zagledali skledo z ostrigami, kos gnjati ali tele' tine, sardine, sir, kavijar« #obe, žRdnie in dve, steklenici vina. »Mol mili »maitre d hotel*!« Je dejala Olga Ivanovna vneto tleskajoč z rokami. »Ti si kra'.-komalo očanijoč!( Gospoda, poglejte njegovo! čelo! Dimov, pokaži se v profilu! Gospoda, glejte! Ima obraz kakor bengalski tiger: a dober. blag izraz, kakor jelen, OJ, mili mojli Gostje so Jedli in opazujoč Dimova mislil! S »Res ie imeniten dečko!« Kmalu pa so ga P°^ bili in nadaljevali pogovore o gledališču, gonbf in slikarstvu. „ . Mlada soproga sta bila srečna in življenjo. Jima Je prijetno potekalo. Vendar tretji teden njunega medenega meseca ni b;l povsem srečen, okusila sta že žalost. Dimov Je nalezel v bolnici šen. ležal šest dni v postelj) in si moral čisto postriči svoje krasne črne lase. Ohra Ivanovna Je sedela pri njem m grenko plakala; ko je okreval, mu ie zavila ostriženo glavo v bel robec »n ga začela slikati kot beduina. In oba sta se veselila. Čez kake tri cini, ko je ozdravel in začel zopet hndit! v bolnico, ga le vadela nova nezgoda. ;; (Dali^ ni ih.) (Pismo na parijo veče SRP (X>) v Belgradu.) Cast nam le sporočiti, da le predložilo začasno načelstvo naše stranke v smislu dogovora z dne 13. aprila 1920 na seji Izvrševalnega odbora stranke predlog, da se naj priključijo naše politične organizacije takoj in brez vsakih pridržkov Vaši stranki. Izvrševalni odbor Je ravnajoč v okviru in v smislu pooblastil stran* kineca zbora v Mariboru z dne 11-a p rila 1920 sicer z veseljem končati ral, da je delo za ujedlnlenje tako napredovalo, da smemo upati z gotovostjo na ugodni zaključek teh podajani, vendar ie povdarfl na drugi strani, da je treba one pridržke vendar staviti, ki so dani že v pooblastilu strankinega kongresa in ki fih Je treba baš v sedanji politični situaciji oovdaritL ^ 'vejamo si Vam te pridržke sporočiti in prosimo, da bi se po možnosti nanje ozirali na svojem kongresa 20. junija 1.1. upoštevajoč velikanske koristi, ki lih bo imelo od ujedinje-nia vse jugoslovansko delavstvo. L izvr Sevalni odbor je na svoji današnji seii sklenil ravnajoč v okviru svojih še širših pooblastil, da se je pripravljen za slučal ujedinjenja približati Vaši stranki glede imena, pripominja oa. da stranka ne more sprejeti komunističnega imena, in sicer zato ne ker je dobilo to ime med slovenskim delavstvom progra-matičen pomen, ki ne odgovarja stremljenjem ne naše ne Vaše stranke, ampak označuje v zavesti našega delavstva taktiko aiabo pripravljenih nasilnih akcij. 2. V smislu sklepov mariborskega kongresa želimo, da se Jugoslovanska socijaino demokratična stranka Jugoslavfle od delovanja v enotni stranki ae izključuje a priori, ampak le v slučaju, da bi se pokazalo, da obstojajo nepremagljive načelne in taktične ovire, ki bi onemogočale ujedhijeni stranki sodelovanje s skupino. d. Upoštevajoč, da pomente parlamentarizem sploh, zlftžti pa v dobi hudega reakcijoaamega pritiska, važno bojno sredstvo za praimrijat, se naša stranka ne more izreči za j parlamentarno abstinenco, tudi ne za abstinenco v začasnem narodnem nredsitvani&tvu. i 4. Ker so »e oasprotstv® med slo-venskim delavstvom znatno »blažila m umirila, smatra Izvrševaini odbor za nepotrebno, da M se spreminjalo ime slavnega glasila stranke 5. V slučalu ujedinjenja naša stranke želimo vsaj za prtboditfo dobo avtonomijo v stranki H koncu imamo čast sporočiti, da te izrazil izvrševalni odbor naše stranke željo, da bi se mogla udeležiti delegacija stranice, Vašega kongresa dne 20. iunja t. L, o kojem žalimo, da »stvari pogoje za popolno ujedinienje. S sodražnira pozdravom za načelstvo SSD5: Dr. Milan K o r u n m. % O tem odgovora smo obvestil tudi naše komuniste. Dejali sano. Sedaj jc treba, da nas tudi vi od svoje strani podprete. Vukovarski ^oogres je pred durmi Vaša beseda utegne tam v slovenskih zadevah precej žaleči. Pojdite tja In preskrbite, da nam tbo šel la kongres v toliko na roko. da nam bo nadalnje delo mogoče. Med tem pa ohranit« v svojem am&ammmmmmBmmsmmmmmummmmmmmm Abditas: Železničarska stavka in nje posledice. (Misk> IV. Železničarji so šli toraj v stavko zaradi svojih stanovskih in gmotnih zadev. Biio pa bi nespametno reči. da niso bfli poleg njih ljudje. Id so njihov boj koj izpočetka kompromitirali. Povedal sem že, da je bilo osrednje in pokrajinsko vodstvo stavke v rokah takdzvanih »komunistov«. Vsled tega le itavka nehote in proti volli ogromne večine železničarjev imela nekakšen političen povleček. Ta značaj so ji posili hoteli dati tudi pri nas tosamesniki. ki so mislili, sedaj Je čas, da se doseže političen preobrat ki se ustanove sovjeti. Pri nas v Sloveniji so bili to zlasti vsi oni, ki so se nedavno sprli s socijalno demokracijo, izzvali v vrstah delavstva raz por In ustanovili novo »Delavsko-socilalistično stranko«. Med stavko so krepko zabavljali na *Naprej< in »socijalpairijote« in izdali %6 tudi prvo številko »Rdečega Prapor ja«. Na shodih železničarjev so hoteli imeli ti ljudje prvo m zadnjo besedo. Ni čuda. Sai «o v časopisu — če že mora izhajati, oni takt, ki Je za ujedinjenje nujno potreben. Obljubilo se nam le vse, kot odgovor pa Je prišla zadaja itevilka »R. p.«, ki prekaša vse, kar bi bil mogel najhujši pesimist pričakovati. S tem je delo za ujedinjenje razbito, misija posredovalcev končana in onemogočena. Napovedale se aajsu-rovejši in najbrezobzirnejši boj, — in na<$a stranka In delavstvo bosta morala s tem računati Med tem nam Je došel tudi odgovor od centralnega partijskega veče, očividno pisan po nasvetih iz Ljubljane, ki pomenja popolen prelom. To pismo se glasi: Beograd. 1. Jana 1920. izvrševalnom odbora Jugoslovanske socljatno-demokra-tfčnc stranke ▼ Ljubljani. Na sednici Centralnog Partij-skog Veča Socijalističke Radničke Partije Jugoslavije (komunista) dne 23. i 24. maja t. g. prihvaceni sn sie deči zakljtičci: 1. la se Tajništvo soc. del. stranke (komunistov) v Ljuhljani priznale kao organ S. R. P. J. (10: 2. da se »Rdeči Prapor* priznaje kao glasilo S. R. P. L (K) za Slovenija: 3. da se Tajništva soc. del stranke (Komunistov) v Ljubljani prepusta pravo rešavanje, koje organizacije imalu pravo, da sudebju po svojim delegatima na Kongresu Partije v Vukovaru. Organizacije, koje se loi nlsu priključile Tajništvu soc. del stranke (komnnistov) v Ljubljani, a tele da sudeluj« na Kongresu, tma-ju da najave svoj dolazak preko Tajništva soc. del. stranke (Komnnistov) v Ljubljani; 4. da se ta Izvrševalmra Odborom Jugoslovanske socijalno demokratične stranke v Ljubljani prekinu svaki daflnji pregovori, budnči da je Izvrševalnl odbor pogazio sporazum, koji je sklopljen n Ljubljani 13. aprila 1930. g. Izvršni odbor za: Centralno« Partijsko* Veča socflaHst. Radn. Part?jle Jfugosl. (Komunista). FWp Filipovič, V, čop« m. p. m. d. IV. Slovensko delavstvo se tira vnovič v medsebojni Po]? Zakaj? Za diktaturo proletariata? Sami priznavajo, da v doglednem časa z diktaturo — proletarske vojske ne moremo računati. Za pu-če? Saj lih sami obsojajo. Zakaj to-ral? Slovenski komunizem ae prina-Šm ničesar novega. ampak samo so cljalno demokratično politiko Izra Časa pred volno. Zato politiko pa ni treba boja. To le naša politika. Ali na) gremo v boj za vellavo zločinsko otročjih sodb u političnem položaja? Pjd to firmo se je na Slovenskem komunizem vsekakor predstavil kot nov um v slovenski delavski politiki Dvomimo pa, da Je prirasla ta firma delavstvu taka k srcu. da se mu bo zdelo, da Je vredna bol a. Zakaj Je treba potem boja? Ko munisti vlačijo iz stare šare ministe-riializem in skušajo i njim zopet strašiti. A kdo *e tena strahu še boji? Mi smo to vprašanje v Mariboru tako rešili, da le lahko s tem vsak človek z zdravim razumom zadovoljen. Rekli smo: Ne gremo več w pokrajinskem vodstva železničarske organizacije hi toral tudi v pokrajin skera vodstvu stavke sedeli na vodilnih mestih v večini ljudje, ki so itovo »Delavsko socialistično orga bili aapočetniki in vodniki teli tako-zvanih »komunistov«. Nič čudnega, če so ti ljudje hoteli imeti sovjete in republiko po roškem vzoru. Toda revolucija je mogoča le, če Je pretežna večina delovnega ljudstva za njo. če je razpoloženje pretežne večine prebivalstva revolucionarno razpoloženo. Toda to še davno ni dovolj. Ljudstvo mora Imeti na svoji strani tadi oboroženo silo. Revoiucijonami pokret mora razpolagati s puškami in topovi, s strojnicami in oklopnimi avtomobili, z municijo in garnizijami. Drugače sl ni mogoče misliti da bi revolucionarno započetle moglo uspeti. In če uspe, mora btti dana verjetnost, da ne ostaue uspeh lokaliziran. Tisti, ki hoče doseči uspešno revolucionarno gibanje potom manifestacij la z ljudstvom, Id ni oboroženo. |e politični otročaj, naivnež, ki več škoduje nego koristi. In takftni politični otročaji, — trape Jim pravi naše ljudstvo — so bili tisti maloštevilni ljudje, ki so resni mezdni bol takoj izpočetka oškodovali in dali številnim nasprotnikom stavkuločih žetezai- viada Eno sanjo izjemo pripuščamo, to izjemo, da odloči slovensko delavstvo samo drugače. To pa je samo-posebi umevao višja inštanca, kot vsi modrijani okrog Rdečega prapora. Ali ie treba vojske »in tiranos« proti bivšim ministrom, poverjenikom in vsem, ki so Imeli nesrečo, da so stali po nalogu stranke na odijoz-nih mestih? Ta boj je končan. Brez besede so pokazaii ti sodrugi, da znajo delati v vrstah stranke, pokorni delavski disciplini, tudi kot navadni vojaki. Ali so morda oni krivi, da se je pokazalo vsled zavoženega komunističnega vodstva v delavski politiki tako hitro, kako rabi delavstvo njihovih sil. Čemu je treba potem takem boja? Ali ne morda končno zato. da vzdržimo zmešano družbo okrog Rdečega prapora na sedlu, čeprav se je nad vsak dvom jasno pokazalo, da ne zna Jahati? Ker ne zna fct-hati, se izgovarja ta družba otročje, da io Je vrgla iz sedla vlada Naši stranki se to ni nikoli zgodilo, čeprav je vodila dela\stvo čez mnoga težje situacije, kot je semnja. Dr. Lemeža pa v resnici porivata na konja dr. Brejc in Večerni list — in ko pridti čas. ga s konja tudi mečeta. Družba okrog Rdečega prapora je sama sebi namen in bola vreden cilj. je geslo, radi kojega na! razbije slovensko delavstvo, vse kar mu le sveto in drago. Vprašanje Je, ali je tega mnenja tudi slovensko delavstvo. V. Kaj smo zahtevali pri pogajanjih za ujedinjenje nemogočega? Zahte vali smo pri pogajanjih za ujedinje-nje, da se izloči ime komunizem, ki vzbuja napačne predstave. Zahtevali smo, naj se gre za popolnim ujedi nje-njem in naj se skuša pritegniti v to s vrh« k pogajanjem tudi bratsko socijalno demokratsko stranko za Jugoslavijo. Zahtevali smo, naj ima slovensko delavstvo v parlamenta zastopnike in naj tudi začasnega Narodnega predstavništva ne bojkotira. Zahtevali smo. da imej slovensko delavstvo, vsaj dokler centrale v Beogradu niso take, da bi jim moglo to delavstvo brez pridržka zaupati, možnost potom široke avtonomije soodločevati v vseh važnih vpraša- tiilh. f*rcrcC «mo zahtevan — In Rdeči prapor le govoril in raztrgal vse. Zadnjo besedo pa Ima slovensko delavstvo. Ono se ima sedaj odločiti, ati ostane zvesto socijatno demokratski stranki, ati poide s komunistL Pota gredo na celi črti narazen, — srednje poti ni več. Razredni boj v Franciji. (Konec.) Prim. poročilo v »Naprejn« od •obote 5. junija. Dne 19. mala se je sestal Krši odbor narodnega udruženja. da razpravlja o položaju Dve naziranji sta biB zastopani; prvo. ki predlaga, da se prične zopet z delom: »Generalno udruženje dela* (C. O. T.) le splošno pridobilo r.a svojem ugledu. In če na njegov poziv delavstvo zopet prične z delom, bo njegova avtoriteta le večja. Potrebo socijalizacije prometnih sredstev je držav« priznala, ker ie vložila v parlamentu tozadevno svoj načrt. Naloga, Id si |o je delavstvo postavilo, le v velikem izvr- čarjev vso pomoč. Ti temni mdivi-duli so bili povsod na prvem mesta, kjer njim ni pretila nikakšna nevarnost Kier pa je bila nevarnost podana, so se poskrili kakor jazbec v svojo luknjo. Na Zaloški cesti, kjer se }e zbral ogorčeni ljubljanski proletariat na njih poziv in na njihovo agitacijo, teh ljudi ni biio nikjer videti. Vsaj sa čelu množice ne. kamor bi jih morala klicati njih vest in dolžnost. Kdo je padel in bil ra-njem na Zaloški cesti? Zgolj ljudje iz ljudstva, Takozvani »komunistični* vodniki so se bili poskrili, kvečjemu da so zadaj, v varnem zaledju, naganjali delavsko množico pred cevi vladnih pušk. Ali so to poštenjaki ali kavke ali kaj? Jaz ne bom izrekal sodbe: ljudstvo samo naj Jo izreče 1 Tiste stotine delavski,; družin, katerih eksistence so danes uničene! Tisti mladi in ži’avl Uudle, ki gnijejo danes pod zemljo! A tisti tisoči železničarjev, ki so bili v svojem poštenem mezdnem boju tepeni, kakor malokdo kdaj — tudi vsled krivde tistih zmešanih filozofov, ki so ja Izigravali »revolucijonarje«, pa »toneš kot veliki gospodje svobodni izprehajajo po uiicah, med tem ko pošteni in idejalnl ljudje, ki so Hm dali vero, sede po Ječah. lena. če tudi vladna predloga ne odgovarja vsem zahtevam, ostane pa trdno izhodišče novim naporom, ki sedaj, ko Je prebit led. gotovo r danem trenutku dosežejo popolen uspeh. — Drugo naziranje predlaga vztrajati v stroki vkljub doseženim uspehom. Zmagalo je prvo naziranje. Odbor Je sklenil z veliko večino, da se prične 22. maja splošno zopet z dekan, pridružil pa s»e Ja sklepa sindikata železničarjev, da vztrajajo ti še v st&vki kot nekakšna »varnostna straža# vsaj toliko časa, da ne bo vladna predloga tudi — uzakonjena. V svrho podpore štrajkujo* čim železničarjem le bilo soglasno sprejeto, da vsak organiziranec plača dnevno pol franka v blagajno svojega sindikata toliko časa. kolikor časa bodo železničarji »stali na straži«. Ker je gotovo, da bo vladna predloga v parlamentu sprejeta, četudi najbrže v ne dosti izboljšani obliki, Je pričakovati, da s tistim dnem preneha tudi »straža«, L l železničarska stavka. Tako ie za enkrat končana važna faza boja francoskega proletarijata. Vrlo disciplinirano delavstvo, ki se ni pustilo zavesti od agentov - provokaterjev, temveč Je poslušalo le lastno pamet in zaupalo samo svojim preizkušenim voditeljem, Je doseglo lep pozitiven uspeh, Največji uspeh pa, ki ga le doseglo, le moralen. Delavstvo je pridobilo na ugledn. Organizacija se Je izkazala kot neupogljiva, vodstvo spretno, odločno. Kakor je že »Naprej* poročal, ie bila ena prvih posledic tega, da sc je dne 25. maja kongres 65 sin-dficatov duševnih delavcev (uradnikov, učiteljev, profesorjev; izrekel z nad dvetretjinsko večino za vstop v »Generalno udruženje dela k. Tako le danes v Franciji združen skoro ves proletarijat v skupni osrednji organizaciji. Pričakovati je, da bo odločnost telesnega delavca, oplojena sedaj s inteligenco duševnega, rodila najlepše uspehe. In pri nas? Žalostna nam majka’ Nai duševni proletarijat (res kaže vedno na boljše t) se še ne zaveda svojega položaja, še ne vidi kam spada, še vedno tlačani baržoazip. Francoski tovariši so mu pokazali pot. AH jo bo nastopila? B.4H.) Potitiem pregled. r Nazivi klerikalne stranke v Jugoslaviji, Na slovenskem je naziv klerikalne stranke »Slovenska ljudska stranka«, na Hrvatskem »Hrv. pučka stranka«, med delavstvom se pa klerikalci nazivaio »krščanske so-cijalce« (Čitati je bik) že ime »krši komunisti« — pravilno bi bilo seveda »krščanski kapitalisti«). Med kmeti na Hrvatskem se imenujejo »seljač-ka demokracija«, v Dalmaciji »Te-žačka sloga« in v Bosni »težaci«. (Pripomniti le pri tem, da so vodje tega »katoličkesa saveza« sami znani čn»o-rumeni frankovci.) Kakor rečeno, se skriva za vsemi temi imeni klerikalizem, da pa si nadeva v raznih krajih različna imena, ie umljivo, ker si pravega svojega obraza ne upa pokazati. Med delavstvom se klerikalci šopirilo kot komunisti, med kmeti kot kmečka stranka, med meščanstvom pa kot demokrati. Dobre maske t + Za klerikalno časopisi«. »Narod« poroča: Jugoslovanski katoliški episkopat le izdal okrožnico, v kateri se nalaga duhovnikom dolžnost, da agitirajo za klerikalno časopisje. Na praznik sv. Petra morajo pridigovati duhovniki v katoliškem tisku in nabirati denar za klerikalno časopisje. Prirejati se morajo razne veselice in zabave, posebni odbori pa nai pobirajo po hišah denar za katoliški tisk. Desetina zbranega denarja se mora poslati papežu- — ln ti, sodrug? Ali čitaš svoj delavski list? Ali si ie naročen na »Naprej»9 Ali se ne boš zavzel za to. da bodo delavci čitali »Naprei* »n ne meščanske liste ? Ali ne boš podpiraj našega boja za delavske interese? -f Tretje Nlttljevo mtatstr^tvo ima svojo glavno oiioro v klerikalcih. V zvezi s klerikalci, ki imajo 100 poslancev v parlamentu, in z ostalimi meščanskimi zastopniki >ma tore! ! Nittijevo ministrstvo kljub močni opoziciji socijalistov, ki hnajo svojih 166 poslancev, večino. V zunanji politiki ne pomeni te nova italijanska vlada ničesar novega. Glede Nemčije u videva nova vlada, da ttnteutica politika v dosedanjem praven, 11. za gospodarsko npropaščenje premaganih držav, ne more mira žoljni ki qq-trebnl Italiji koristiti. Italija se tudi glede vojne odškodnine, kolonij in razdelitve brodovja čuti prikrajšano. Glede Jadranskega vprašanja ie ostalo vse pri starem in stališče italijanske klerikalot; stranke z Vatikanom vred glede tega vprašanja označujeta že dosti dve dejstvi sami: Imeno* vanje nacijonahto-šovinističnega papeškega delegata Constantinija cer kvenim škofovskim oblastnikom na Reki, ter potovanje voditelja italijan« ske ljudske stranke, Don Sturza/ v Zadar. Vse to kaže, da klerikalci z drugimi nacionalističnimi strankami zasledujejo v tem pogledu politiko londonskega pakta. V notranji politiki se obeča preobrat na desno, ker bo NHtijeva vlada vsled zasiguran« Ji večine lažje in neustrašenejše natezala svoje vajeti. Klerikalci streme po udejstvitvi svojega programa-Pomembno pa je, da so se klerikalci odrekli dvema ministrskima protfe-ljema, ki sta konfesijonelnemu zna* čaju njih stranke najbližja, odrekli so se justici in šolstvu. Ti dve ministrstvi sta v rokah liberalnih demokratov Faicionija in Tcrre-a. Imajo pa klerikalci drugi dve važni mesti - ministrstvo vojne m kmetijstva. Nitti Je ministrstvi za penzije in promet razpustil, zato pa je moral ustanoviti ministrstvo dela in ministrstvo za božja pota. V splošnem se more reči: Ker ima Nitti sedaj svojo večino, bo lahko dejansko pokazal, kaj zna, med tem ko Je mogel v prejšnji svoji vladi pokazati le, da se zayeda resnega položaja, v katerem se Italija nahaj-a, f Sklepi avstrijskega državnega delavskega sveta. Dne 1. junija t. 1. Je zboroval na Dunaju državni delavski svet 7borovanje je trajalo dva dni. Izmed sklepov podajamo tu najvažnejše: Državni delavski svet zahteva, da se ustavi vsa dobava voj* nega materijala Poljski in Madžarski, Ako bi katerakoli država dobavljala Poljski in Madžarski vojni materija!, je to smatrati za kršenje nevtralnosti hi mednarodnega prava. Vse dobave vojnega materijala preko ozemlja Avstrije Poljski ali Madžarski se bo* do pteprečile. Glede vojnega materi* jala, ki ga mora Avstrija po določilHi mirovne pogodbe iztočiti ententi. se obvešča vse proletarske stranke Francije, Anglije, Italije in Zedinjenih držav, da pazijo na to, da se tega matetijala ne bo uporabljalo za boj proti Rusiji. Avstrijski delavski sv« zahteva takojšnjo vzpostavitev nor malnih diplomatskih in gospodarski odnošajev z Rusijo in pospešitev vrnitve vseh avstrijskih yojnih ujetni* kov. Bojkot zoper Mnd3axsJ*° •* b“ izvršil v najstrožji meri kot protest proti kruti in krvavi madžarski kon' trarev oluciji. Dalje se zahteva, da se zapadna Madžarska osvobodi v svrho zaščite žrtev besnečega madžar skega belega terorja, ne da bi se odreklo temu ozemlju pravico do plebiscita. Zahteva po izročitvi ubežnlh revolucijonarcev iz Madžarske in Bavarske naj se kopčnoveljavno odkloni. V slučaju, da se kontrarevo* lucija v Madžarski oborožuje za napad na avstrijsko republiko, se mora-’ to podvzeti vse potrebne ptedpripra* v«, da se oboroži delavski razred avsti 1Jski in se formirajo oborožene čete zanesljivih republikancev v obrambo republike. Državna uprava naj se zdemokratJzira. odstranilo naf se vsi ostanki birokratizma. Policija naj se komunaiizira. Vsa prazna orožniška in policijska mesta moraja zasesti izključno razredno zavedni delavci. Zakon o oddaji imetia mora čimprel zadobiti veljavo zakona Dr žavnl delavski svet nalaga v tem oziru vsem proletarskim zaupnikom v vladi, da demisijonirajo, če se oddaja Imetja v svojih minimalnih po* gojih ne uzakoni do avgus»a t. 1. + Amnestija komunistov Mune la tovarišev. Vsled odredbe Masarvka o amnestiti so bili komunisti Muna in 11 tovarišev, ki so svojČas poskusil vzpostaviti na Cehoslovaškem sovjetsko renubliko. puščeni na svoboda Muna Je bil leta 1918. v Moskvi predsednik Češke komunistične sekcije, Bela Kun madžarske, avstrijske jm* Karl Toman. Vzpostaviti sovjetsko republiko se le posrečilo edinole Bell Kunu. ■ -f izvršita? odbor mednarodne komunistične stranke je izdal manifest, s katerim se sklicuje drugi mednarodni komunistični kongres v Moskvi na dan 15. julija. + SoclJatno demokratična zi&aga v Bukovini. Dne 2S. mala so bi!e v Rumuniji zbornične volitve. V Bukovini so bili izvoljeni: šest zastopnikov vladne stranke, štirje aociialni demokrati, eden tzv. Nisto-stnmke (Nlsto Se bil svoi čas minister za Bukovino ln nastopa seoaj zoner vlado; sam te v volitvah propadel), eden ž!« dovsko - meščanske stranke, eden nemško-meščt.Tske stranke, en Ukra-* Jlnec in en neodvisni. Izvoljeni so tile socllalni demokrati- bivSi avstiIK-cl poslanec Grigorovicl, dr. Pistinei (med vojno urednik dunajske »Ar beiter Zeitung«). dr. Oocalia m m* ska» &xm Trocki: Boljševiška revolucija v Rusiji. Pod tem naslovom začnemo 12. t. m. priobčevati v »Napreto« spis o razmerah v Rušili od oktobersse revolucije 1917, do podpisa mirovne Pogodbe v Brest-Litovskem, ki ga Je napisal sam L. Trocki, tedaj ljudski komisar za zunanje zadeve sovjetske republike. O tedanjih dogodkih vemo zelo malo, ker smo bih navezani le aa potvorjena poročite. Čeprav ie ta &ois od voditelja boljševiške revolu-ele, je vendar oisan tako sevamo in živahno, da nam omogoča precej globok vpogled v tedanje in sedanje ru razmere. Spis ie prava senzacija !B vreden, da ga čira prav vsakdo, d se fcavi s političnim življenjem, '-etudi Trocki ne more biti objekti ven, kadar govori o razmčrati izven 12® ^atovine, |e vendar njegov razmer in dogodkov vabila k sledi predvsem, da je rŽL®?**®«1 revolucija predvsem troJSf wtskc In zlasti pe rograjske garnizije. Berite in «n*-te Pw tem J Novice. — Poneverbe v belgrajski ielez-niški direkciji. »Glas Svobode« z dne 2. t. m. poroča • Pred TO do 20 dnevi je komisija pregledala blagajno na bdgrajski železniški direkciji in kon-statirala, da je pri blagajniku Mihaj-lu Nušiču manjkalo 100.000 dinarjev. To je Se tretja defravdacija. SvoJ-čas je blagajnik Zarič poneveril 402 tisoč dinarjev, blagajnik Tasič 200 tisoč dinarjev in sedaj Nušič 1 Oti.000 dinarjev.« — Razbojnlštvo v SrbijL Vsled neprestanih razbojniških napadov v ^nri Srbiji in Macedoniji na posamezne osebe kot rta vlake, so »e prebivalci iz Kosovega in poslanci it stare Srbije obrnili sta vlado, do na| to ogrožanje osebne In splošno varnosti odpravi im mi poskrbi za varnost. — .favne tokate pregleduje posebna komisija v Zagrebu*, uveljaviti hočejo predpise glede reda in snage .. U,Dt?ga Iuaža- župnik Novak v Varaždin bregu le zahteval od nekega vSf d? branit tnaše 500 K v gotovini. Poleg tega ie zahteval od občanov, da mu zastonj najejo delavce 2a njegov vinograd. Kmetje so mn odgovorili, da je tlak« *e edavnaj kanec. — Dnevi čistosti. V Splitn v Dalmaciji SO uvedli za tri mesece izv, »dneve čistosti« v privatnih in javnih Prebivališčih, kakor tudi zunaj hiš ta na cestah in ulicah. Razpisane so nagrade. Akcija vrlo dobro uspeva in meščani pridno čistilk) svoja stanovala in hiše. Oblastveni organi pre-Kleduje ulice in javne lokale. Tudi naša Ljubljana potrebuje čistosti* *— Rdečo zastavo in sploh vse od-znake delavske Latemaalouale so na Ogrskem prepovedali vata«. — 100,000.000 lir je nakazalo Italijansko ministrstvo za Javna delo laškim občinskim uradom, da lih raz-dele med brezposelne delavstvo, katerega število menda zelo narašča. — Davek na služkinje v Pragi. Kako? javljajo iz Prage, je odkril me-stai svet nov vir dohodkov. Namera- vsakogar, ki ima slugo ali naložiti 60 K davka, h« Kongre* svobodomislecev se 9 vršil od 5. do d. septembra v Pra-jV; Doslej so se prijavili zastopniki ‘ .rancije, Anglije, Amerik«, Jngosla-in Rumunije. »est.o. No, če «0 gospodje napravili kupčijo, le ta kupčija bila velika, dobiček Je hnd dobiti k. naor.ij In Auersperg. Ne vemo pa, zakaj »o P odati Poltujske Toplico samo ra pol milijona? AH ni morda tudi to dar »hrvaški« družbi? Dolenjske Topilce so dac.s vredne vehko vec. Tu gre torej očividno za obsežnejšo kupčijo, ki je v zvezi med seboj, zakaj Auersperg bi s sves-Lci posestvi v zmislu določb za agrarno ref c mo re sne! svobodno raz1-m* ati, pa fpak je to smei —■ Roka roko umlvr. &n«vne vesti. »Židu ■. kapital v Sloveniji. Da mi natakamo židovski kapital v Sloveniji, je pisal .Slovenec", ko smo mu očitali ljudstvu škodljivo pogodbo * Aoar spergom v Kočevju glede izn&n*I nja gozdov skozi petnajst let v ode-ruške svrh*. Komaj smo pa začeti kampanjo proti klerfcalizrau, ki se Je najprej opravičeval * tatu, ds ie knez Auersperg daroval od svojega lepega dobička en milijonček kron za dobrodelne namene. Ko to ni držalo Je prlše! JSlovenec" z 2idJ, feš, ti bi bili delaS dobičke, afeo s» bi se bili poiakomrtiii sami klerik alta in liberalni bogataši plena v Auerspergovih gozdih. Med to polemiko »l le cJcš!a vest. da je nek« »hrva-(židovska?) dražba kapSa punske topllcse in Auerspergove Do-enjske TopHce. Iz teh dogodkov, Jd **ede drug drugemu tako naglo, lah-za Sklepamo, da je klerikalna vlada L" Usu milijonček dala protipostavna s,V koncesije Auerspergu, ker bi &r "e smel razprodajati svoje po- Scotus Vlator v L*u' inf. Dne 7. t. m. se je pripeljal v Ljubljano znani gotski publicist dr. Beton Watson, imenovan Scotus Viator (Škotski popotnik). Nevas, drastv-a mu je isti dan zvečer priredile v »Unionu« pozdravni večer, L uaes v torek zvečer priredi Glasbena Matica slavnosten koncert -i pogrnjenih srrizah (vstopnina prosta), na kar se vrši komerz. V sredo zjutraj se odpelje Seton Waison na BL-d, odtod na Koroško, v četrtek pa odpotuje nazaj v Losdan. Srečni železničarji, Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu je razposlalo nove legitimacije. A glej razočaranje! Ostermiili so nas želez-ničarle za naše dosedanje pravice. Državni železničarji nimajo pravice do cenejše vožnje m iažni železnici in jaiui železničarji ne na državni železnici. Gospodje, ako priredi kako društvo izlet ali kaka cerkvena družba romanje itd., je takoj dovoljena vožnja za polovično ceno. Torej, tam, kjer bi se res dalo kaj zaslužiti, »očete tasta, mi pa vas naj obogatimo! Niste začeli prav. Vozili smo sc itak malo, ker smo vedno vpreženi, a sedaj hočete, da bi se sploh ne vozili. Ravnateljstva 'm ministrstvo naj prekličejo to naredbo in naj nam puste dosedanjo našo pravica — Ze- apcarauvi v v voi ho Gosposvetski cesti ob 7. mrt zvečer. — Odbor. Zsfrvafa. Vsem sod. mre. kovinarjem na Plrovcm v Kaantaflca, k; s® ml nakloni« podporo ▼ zuesku 450 K se tem potom najde zsbvaSajJem. Viktor Moor. IM postnem uradu ŽfhpoHe se )e otvorfia 1. tanila t. 5. telefonska centrala z javno govorilnico. ,eZpSraid zbor !Oi w.© Matic- počasti nocoj, v torek, od 8 do pol 9. are* slovensko nesi*dfc> odličnega angleškega gosta Watsona v unionski dvorasfl. Zbor irajj se tobh ve-raisfl unionske dvorane to :no ob pd 8. ari zvečer. — Pevski odbor. Gdveuiškl In notarski c - ; (ce)1 ZadnS čas Je, da se tudi mi zganemo! Pridite vsi na restaitek. ki se bo vrSl v sredo, dne % t m. v Pre-Sernov! »oU ud No««n mretu mm Eno leto y narodnem predstavništvu v Bel-gra u hHa te knjjilca pod tem naslo-vom, ki opSsuie delovanle aaslopid-kov naše stranke pr*« leto v aarod-»cm predstavništvu. Cena knjižici, ki tesno očrta delo naših pari amen tarcev in te izrazit protest orr-ti kle-ta dradtn obrekovanjem naših parlamentarcev, 1e 6 kron, — Naroča se v upravi » Naorria« aU v i?H*. Selenbur- taJnStvu iSDS. i . gora ulica A, IJ. aadstrople. Kultura. Reosi toar slovenskega gledališča v UubUanl. Drama: Torek, 8. junija. »Pohujšanj* v dolini šentflorjanski«. Abon. D. Sreda, 9. junija, »Dvoboj«. Abon. B. Četrtek, 10. Janija. »Pritožne bukve«. Aboo. E. Petak, II. junija, zaprto Sobota, 12. junija, »Veleja«. Abon. A. Nedelja, 13. iiuiHa, »Veleja«. Abon. E. Pondeljek. H. fcpta, »Dvoboj«. Abon. C. Opara. Torek, 8. JnuiJa. PagHtcci, Les Sylphides*. Aboo. E. Sreda, 9. Junija, »Faaal«. laven abon Četrtek. ia |j* nite, »IcvgenH Onjeitliu^ Abon. P®tA, 11. junija. »Vesele ien* Vlnd-sorske«. Izven abon. Sobota, 12. junija, »Pagliacd, Les Sv&hhJes«. Aboc. D. Nedelja 13. junija, -Veftie žeoe Vkdsorske«. izven Aon. Pon* deOtk, 14. tonila, zaprta Gospodarstvo. « Obrtna tanka v LnUfaaL Stanovska organizacija slovenskega obrtaiStv? ustanavlja v Ljubljani svojo barsko s pomočjo sodelovanja Ljubljanske kreditne banke. Zavod bo delniška dražba in namenjen obrtništvu. Trgovinsko ministrstvo 1 le ustanovitev banke dovolite. s Opozorilo. Rok za podpis akd) Središnje zadruge za snabdevanje i Izvoz a. d. V Belgradn te podaljša« do 20. Junija t. L n Orient-ekspres Osicnde—Carigrad Belgijska vlada Je potom svojega poslaništva zahtevala zopetno vzposiavo prometa z oriient-ekspre-»om Ostende—Dunaj—Budimpešta —Belgrad—Carigrad -■ Judi na Dunaja padalo cene. Cena masti je padla od 164 na 156 K, kg krompiria stane sedal 7—-S K. medtem ko je prej veljal 20 K. Tudi cene usnja so nekoliko padle, 'Avstrijski listi z veseljem konstatirajo to padanje cen.) Celo valuta avstr, krone se ie že za nekaj izboljšala. — Emisija novih ruskih bankovcev. Sovjetska vlada v Rusiji izda nove bankovce po 50, 100. 500, 1000 to 5000 rubljev v skupni vrednosti 65 milijonov rubijev. Ti bankovci bodo imeli večjo vrednost kakor car skl Kerenskijevi to sovjetski rublji. Za metalno pokritje teh bankovcev bo služila platina. Brzoviak Praga-Trst. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Od 8. junija se otvori brzovla-klovni promet med Prago in Trstom, odnosno Zagrebom to Belgradom, m sicer vozi ta čeboslovaški brzoviak iz Prage preko Budjejovic, Unca. Selzfhaia, St Mihaela. Leobna. Bru-cka, Bpilia. Ljubljane v Trst in obrat no. Del tega vlaka se odcepi v Ataa-nem mostu to vozi v Zagreb m Bfcr grad. Ta brzoviak vozi trikrat na teden. in sicer iz Prage vsak torek, četrtek in soboto ter pride torej na s®‘ vensko ozemlje vsako sredo, PeteK to nedelje. Iz Trsta vozl vsak tore . četrreK to soboto to pride v Fr?F vsako sredo, petek tančni red je _ V zvezi i uvedbo brzotflake stop^o nastopne _^_r® menihe na prosa Zidain mc^t Zagreb v veljavo: Namesto sedanjega vlaka št. 502, ki odhaja sedaj iz Zidaega mosta ob 13.10 to prihaja v Zagreb ob 15.38, bo vozS od sreče, dne 9. to* tlite dalje vlak št. 502 b, ki odhaja iz Zidauega mosta ob 14. in prihaja v Zagttb. južni kolodvor ob 16.32. — Zaradi čehoslovaškega vlaka se te-prenienijo tudi obratni dnevi eks-presnlh vlakov Dunaj-Trst 1 to št. 4, in sicer bo vozil od pondelfca, dne 7. t. m. dalle brzoviak št. 3 z Dunaja v Trst vsak torek, četrtak to sobota v nasprotni r>anaia trn ekspicsm vraic sx n rw* SS? ^ ta, P«ef- OMon vozova čehoslov. brzovl. Praga-Za-grrf) in PragaTšeterad odideta iz Zidanega mosta proti Zagrebe * vlakom št 502 b, ki odhaja ob 14 v Za* greb. Belgrajskl voz odide iz Zagreba dalie z brzovlakom. ki odhaja iz Zagreba ob 23.30. V nasprotni smeri iz Belgrada pride spalni voz Belgrad-Praga v Zagreb z brzovlakom ob 2.10 to gie tw-«l ** Zagreba, Južni kolodvor z vlakom st. 509 a ob % 22 to se priklopi v Zidanem mosta čebo-s-ovaškemu tozovlaku. Iz stranke. Vse litibliaHsk« ^anpntke opo*mr- amo na sestanek,ki se bovršU dau^ V lAlOj med Ce-hoslovaško in Rumunijo je od 14 spornih krajev prisodila RumunW 12. PROTI REAKOJONARN1 I4KO-NODAB NA NIZOZEMSKEM. Amsterdam, 7. Nizozemske strokovne zadruge so napovedale za 18. t. m. v Amsterdamu. Rotterdama te Haagu 24« mo generalno stavko v protest proti zakonu zoper revoluci-jonarSft-e nakane. 1 RUSKO-POUSKEGA BOJIŠČA. Varite va, 7. Po porofitai potisnega generalnega štaba od 5- tanila se razvijajo boli med Dnjeprom to DnJe-strom za nas ugodno. Ruski ujetniki izpovedujejo, da ie sovražnik zadnji čaa trpel velike izgube, vsled Česar slabi njegova napadalna sila. V severnem odseku frcnite poljske čet* navzlic trdovratnemu odporu sovražnika napredujejo. V glavni n»-Padalto smeri so dosegle Črto GJem-bokte-Dokstvc*, ujete mnogo sovražnikov ta zaplenile nad 100 strojnic Močni boljševttki protinapadi ob Bcrezini z namenom, izsiiiti prehod čez Reko, so bili odbiti. Pariz, 7. Po poročilih iz Varšave, so poljska četa dosegle črto Dvtoe- u. Vitiieu W!LSON BOLEH A. Pariz, 7. Po privatni brzojavki list* sEcbo de Pariš« iz Washingto» ■a. se Je zdravstveno stanje pred* raduflta Wiisona resno poslabšala Pozvani so bili novi zdravniki. kiubu »Sv'- .j. v LhfblJaaJ Je danes, v torek ob 7. url zvečer. Iz Slovenije. Štora. V četrtek, dne 3. junija sc je vršil pri nas javen ljudski shod, iti Je bil izredno dobro obiskan. Na shodu sta poročala ss. Koten in Mihevc. Sodntg Koren je živo slikal pomen strokovnih organizacij, dokazal je zborovalcem, da je, če J« bilo kdaj potreba strokovne organizacije strniti proti organiziranemu kapitalizmu, sedaj prišel čas, ko se mora delavstvo skupno bojevati proti sovražniku kapitalizmu. Qo< voraik je za svoja izvajanja žel pritrjevanje od vseh navzočih. Nato je govoril sodrug Mihevc o delavskem položaju in industriji. Izvaja! je . Delavstvo je zabredlo v zelo zamotan m obupen položaj. To pa vsled tega, ker imamo na krmilu brezvestn* ljudi, katerim je delavstvo in industrija deveta brka, glavna, stvar pa Jim te straikarstvo. Delavstvo te bita brezbrižno, meščanske strank« so to znata Izrabiti v svojo korist ta delavstvu naprtile draginjo in p« brezposelnost. Sodr. Mihevc gar 'rorii še o svetovnem položaj«, « mednarodni industrijalni zvezi 1« poživlja delavstvo k slogi v raciji. Burno pritrjevanje Je slet njegovemu govoru. Spodnji fl*tato pri Ptata (Uko* nlčanjc gostilničarja.) Ka* ko znata izkoriščati odjemalce vin«, navajamo naslednji tipični slučaji Dne 23. maja ie 64 let stara ženic« poslala k gostilničar to j. C vikei po četrt litra vina In ga je morala, čeprav le liter po 20 K, plačati 6 krosu — Gosthtlčar enostavno kalkuli* ra takole: Če že nočeš piti celega litra, pa plačaj za en četrt litra eno krono več! Res enostavno! Če sedal pomislimo, da tujcu, ki pride v gostiteu, vedno tako »računa, ima prav Jrp* dobičke. Zahtevamo, d« se to brezvestno izkoriščanje takoj odpravi! a snm jaffil Me«. Do&edal izkazana darila 14.573 K 5 vin., nadalje so darovli: Nabrano v Vtakovci od slovenskih železničarjev ta drugih: Leop. Kraljič 20 K, Anton Smuk !0 K. Fr. Stare JO K. Josip 2ivec 10 K, ivaa Strasser 10 K, Ivan Stare 10 K, Jurij Rotar 10 K. Jošta Gerfeti 10 K, Ivam Pirc 10 K, Andrej Ipavec 10 K. Franjo Golnar 10 K. Blasius Humskv 10 kron, Franjo Orill 20 K, Mato Maver 8 X, KaiJo Rosokavič 10 K, Antou Jamar 10 K, Anton Janša 10 K. Radl-slav Polak 10 K, Josip Wagmann 10 kroo. Dur© Matulja 10 K. Franjo Lesar 6 K, Josip Potte 6 K, Simon Rel-ter 5 K, Kalember Bude 10 K. AdaJ- bert Grante S K, Josip Greif 10 K, Josip Miljanovič 10 K, Plantau 10 lč Franjo Pečner 5 K, Marija Popoviči 5 K, Koželj 10 K, Mijo Pecuer 10 K, Ivan Sestan 10 K, Ivan Korner 10 K. Josip Herig 4 K, Lancos 4 K, Josip, Kempl 4 K, Franjo Pešec 10 K, Anti Dežman 10 K, Marija Dežman 10 K, Obrt 20 K, Josip čurko 50 K, Esscrt 20 K, N. N. 10 K. Fuzv 10 K, Mamiš Pasao 20 K, Franjo Bader 10 K, Rte* getJO K, Čarkot 10 K, Herner 10 K. Bukuc 10 K, Franzem 4 K, Rudolf Hem 20 K, Andrea-Zderič 5 K, Ant, Hetork* 5 K. Martin Stefan 10 K, Schrivtoa 10 K, Mezinger 5 K, Adal-beri Beifus* i K, Ivan Bakuras 5 K, joa05 Piasčas 5 K Jakob Martto 5 K, Schlezak 5 K, Kovačič 4 K. N N. 5 K, N. NL 2 K, L. Kahn 5 K, Anton Talo* vanlč 5 K, Ferdinand Stabler 5 K. X. Y. 2 K, X. Y. Z. 2 K, K. Z. \V. 2 K, N. N. 2 K, Hermo 20 K, N N. 6 K, Vurier 10 K, Schny 5 K, PMarik 6 K. JjsHj Henaer 10 K, ICranŽar 10 K, Korče 10 K. Franjo Pišljar 10 K. Franjo Kandutt 20 K, Drago Kolajdric 4 K. Josip Gebhardt 10 K. Souncn* teld 80 K, Meeratb 10 K. ivan Vrh 10 K. Aiolzh Trost 18 K, Martto Per* tot 10 K Joato Margoc 10 K. Josip Bratina 10 K, Josip Resinovič 10 K, Anton Hajnšek 10 K, Joshp Vrabec 10 K, Franjo Kovačič 20 K, Ivan Flo-ričte 10 K. Franjo Lutek 20 K, Franjo Kokolar 10 K; v skupnem z*u*ska 13,573 K 5 vin. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani, Stran 4. N APRBJ. Ranti bnfnl » centralno kurjavo J« ns-rdllll KUIB1 prodaj Ogleda in vpra* Isti. 24. 3 Na novo izšel i za spomlad in poletje, mladinski album, ter vsi kroji pri tvrdki M. Ranth, IHU. Ma tl it 3. Glavno zastopstvo za :: Jugoslavijo. :: im n album n ir- nv po povzetji K Knji- garnam Im rinn ponedalfka vsaki du od S. mr« zjvtra] do S. aro popoldu« odprla. 57B Graveur Anton Černe Ljubljana Dvomi trg 1. Modni salon Stuchly-Maške Ljubljana iidonki dL 3 - - Dvuiki bj i Priporočam veliko Izbiro naj-novejiih *vltenai Hotekn, dpk h ibnnikn a dam h deklin. Popravila točno ln cena Žalni klobuki vedno v zalogi. 280 Opozarjamo na glavni oplas za podpis teh akcij, ki smo ga svoječasno objavili! v našem 9‘stu. 591 ini—Mb —JBfc inlH Konkurenčne cene! Samo na debelo! Vsakovrstno manufakturo st dobi po najnlljih cenah pri tvrdki BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 251. Lastni auto ia prevajanje. Konkurenčne eene. Spodnja SiSka it. 22 priporoča svojo delavnico za iz* delovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in zmerne cene. n „L I B E R T A Su gg modlunarodno prometno d.d. u Zagrebu. 1 Poziv m supskripciju. | D«* D svrhu promicanja tuzemnog i medjunarodnog trgovačkog saobračaja že- Ijeznicom, parobrodom, poštom te svim ostalim vozilima osnivajn niže potpisani na čisto trgovačkoj bazi dioničarsko društvo pod imenom n „L IB E R T A SH medlunarodno prometno dion. društvo sa sjedištem u Zagrebu, te prema potrebi osnivanjem svojih filijala u svim važnim trgovačkim i prometnim centri rna tuzemstva in inos trans Iva. D Pni itplsv. mirni iii lavM sa prikrojevanje sploSne garderobe za dame in gospode, sestava krojev po najnovejšem sistema. Novi tečaji se pričnejo 14. jnnija 1020. Natančna pojasnila dnje tvrdka VERDNIK & ŽNIDAR, Ljubljana, Poljanska cesta St. 12. itii varstvena znamka TACA izdeluje najnovejši ia najboljši strešnik. Papif n tisile Abadie, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in koncept ni papir priporoča na debelo; jur capiiia. UIIM Mastni trg M. 11._ FiUtojjifi špedici jsko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica St. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ni. 12. Zmerne cene! n Da ae ta svrha postlane dioničko društvo diobom u sabirnim vagonima prispjele robe na naslovnike odnosno daijnim odpremanjem na naslovnike. b) Agenturnim posredovanjem kod svih pu-tovanja u inostranstvo i preko mora; koo i da-vanjem svih mogučih informacija kod svih trgo-vačkib, otpremnih i prevoznih posala *a tuzem-stvo i inostranstvo. c) Reklamacijom svih traibina nastalih is prevoznog ugovora sa željcznicom, poštom, bro-darstvom i ostalim vozilima te posredovanja kod ocarinjenja robe i prtljage u tuzemstvu in ino-stranstvu. d) Da se olakša trgovački saobračaj sa tu-zemstvom in inostranstvom osnovan je veliki medjunarodni zavod za oglašivanje n svim tn- zemnim i inoatranim listo vima cijeloga svijeU, a bavit če se i 3a agenturnim 1 komisljonim pošlo vima. e) U 8vrho promicanja trgovine i industrije osni vat le ae i izdavati odgovarajuči stručni llstovi za tnzemstvo i inostranstvo n vlastitoj Stampariji, kao i stružne knjige (ieljezniSke tarife, naputci, trgovačke upute i. t. d.). Dionička glavnica ustanovljena je sa K 6.000.000.— 0est milijona krnna) razdijelje-nih u 6000 (Sest hiljada) dionica po K 1000-— (jednu hiljadu kruna) nominalne vrijednosti po svakoj dionici. Od ove glavnice izdaje se predbiežno 3000 (tri hiljade) komada dionica po K 1000* nominalne vrijednoatl n iznosu od m m ra pred ponaredbo se svari D O n H Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani. Lastnika: GalsS korep« 'tabor. pod ■Utededm uvjetim*: 1. Prigodo m upisa dionica, koj© če glasiti na donosioca imade se uplatlti odmah u goto-vom 30% nominalne vrijednosti dionlce t j. K 300 po komada, a osim toga za pokride ute-meljiteljnih troškova i osnovanje prve pričuvne zaklade 10°/o t. j. K 100— po upisnoj dionici. 2. Rok uplate ostalih 70% nom. vrijednosti dionica odrediti če prvo ravnateljstvo u vlasti-tom djelokrugu. 3. Pravo reparticije pridriaju si utemeljitelji. 4. O upisanim dlonicima i uplačenim izno-sima izdavat