CP]IJE. 24. Jl'NIJA 1971 — ŠTEVILKA 24 — LETO XXV — CENA (iO PAR Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec TEŽAVE OB SPORAZUMEVANJU veliko obrtnih kolektivov pa tudi gostinskih ne do- sega niti kalkulativnih osebnih dohodkov Samoupravno sporazume- vanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na področ- ju terciarne panoge gospo- darstva, zlasti pa v obrti (pravijo pa, da ni nič boljše v gostinstvu) zadeva ob neka- te^-e probleme, ki jih ni moč obiti. Pri vsem tem namreč ne gre za nerazumevanje ko- lektivov do samoupravnega sporazumevanja, marveč ve- liko bolj za vprašanje, ka- ko ob sedanjem formiranju dohodka in delitvi osebnih dohodkov izpolniti pogoje, ki jih prinaša samoupravni spo- razum. Problem je pereč v obrti, zlasti še v uslužnostni. Tu je namreč okoli 60 odstotkov delovnih organizacij, ki ne dosegajo niti kalkulativnih osebnih dohodkov, kaj šele tistih, ki jih predvideva stpo- razum. Ta ugotovitev je med drugim verjetno predvsem posledica relativno nizikih cen za obrtne usluge. Zato se ne- hote pojavlja vprašanje, ali se bo ob spoštovanju samo- upravnih sporazumov pojavi- la tudi zahteva po spremembi cen, kar hkrati pomeni, da bi morali cene za uslužnostne storitve povečati. Prav zato so se razprave o sprejemanju samoupravnih sporazumov vrtele veliko bolj o tem, kako priti do sredstev kot o drugem. Problem pa ima še drugo plat. V kolikor v teh kolektivih ne bodo uspeli uresničiti samouprav- nega sporazumevanja in s tem zagotoviti tudi predvidenih osebnih dohodkov, lahko pri- čakujejo nov odliv kvalifici- ranih delavcev. Po vem tem lahko zapišemo, da so težnje po povečanju cen za usluge in nekatere obrtne storitve v zdajšnjem času več kot aktu- al'ne. Toda, kam to vodi? Je to edina rešitev za formira- nje ustrez.nega dohodka in osebnih dohodkov? Izredno pereča vprašanja pa se pojavljajo tudi v tistih panogah obrti, ki so nastale v novejšem času kot na pri- mer predelovanje plastike in podobno. Tu namreč ni ustreznih poklicev, ni njiho- vih opisov in na koncu kon- cev tudi ne šol za njihovo pridobivanje. Zato se prav т teh sektorjih sprašujejo, kam uvrstiti delavce, da bodo za- dostili spO'razumu in hkrati dali ljudem, ki delajo v tej panogi, ustrezne osebne do^ hodke. In za konec — interes de- lovnih organizacij za podpi- sovanje samoupravnih spora- zumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na področ- ju tercirane panoge je velik. Med člani poslovnega združe, nj a Agensa sta zaenkrat le dve organizaciji, ki se v ta samoupravni sporazum še ni- sta vključili. Računajo, da bodo sporazumi v vseh njiho- vih panogah sprejeti do kon- ca julija letos. MB širjenje rimske nekropole rrizadevni turistični delavci v Šempetru so .skupa.) s turistično zvezo Celje pripravili tiskovno kon- ferenco na kateri so navzoče sezna- nili s problemi pri nadaljnjem iz- kopavanju in odkrivanju zgodovin- sko pomembnih spomenikov. Raz- stavni prostor za današnjo Rimsko nekropolo je začel nastajati v letu 1952, vendar se v zadnjih letih za- radi pomanjkanja finančnih sred- stev ni bistveno razširil. Za nadaljna dela obstojajo tri faze: v prvi naj bi razkopali sadovnjak v bivši stru- gi Savinje do naselja ob glavni cesti. V il. fazi bi preučevali izko- panine, v III. fazi pa postavili odkopane spomenike. Vzporedno ali kasneje pa bi razkopavali legijsko taborišče z zidovi, stolpi in velikimi kasarnami v l>očici pri Polzeli. Gre za prizadevan.je, da bi izredno po- membne spomenike rimske dolH' v najkrajšem času v širšem obsegu predstavili ljubitel.jem umetnosti. Dela, ki zahtevajo ogromno sredstev pa bi morali podpreti vsi, tudi v republiki, kajti objekt ni ozko po- memben samo za Savinjsko dolino, temveč za celotno republiko. Pred- vsem pa je treba pozdraviti pobudo, da .se z deli nadalju.je ter tako prikaže celotno bogastvo v okolici Šempetra. občani podprli gradnjo zdrav- stvene postaje in šole y nedeljo se je velika večina občanov na širšesn področju RoiçaSke Slatine in Ro.çatea izrekla za pod- poro s^radn je zdravstvene- ба doma ter osnovne šo- le- Za zdravstveno postajo je glasovalo 4455 občanov ^U 82 odstotkov, za grad- ijo osnovne šole v Rogat, cu pa 73,7 odstotka. To .je Popoven dokaz, da želijo ®bčani v krajih šmarske občine s svojimi prispevki podpreti gradnjo tistih ob- jektov, ki je'^za njih naj- potrebna: zdravstve- postaje v Rogaški Sla- in osnovne šole v Ro- Sateu. Med številnimi udeleženci srečanja krvodajalcev iz celjske občine, ki ga je organiziral Ob- činski odbor Rdečega križa in je bilo minuli petek v Samopostrežni restavraciji je bil tudi PETER LOŽAR, pleskar iz komunalnega podjetja Ceste-kanalizacije, ki je doslej daroval svojo kri že 88-krat. Povedal je, da bo ostal zvest krvodajalec tudi v bodoče, vse dotlej dokler bo zmogel. Vsega skupaj je dal okrog 15 litrov krvi, ki je rešila mnogotera življenja... (Foto: B. Strmčnik) OBČINA LAŠKO VABI v JURKLOŠTER NA PRIREDITVE Odbor za proslavo občin- skega praznika, dneva borca in 30. obletnice vstaje slo- venskega naroda vabi vse de- lovne ljudi, da se udeležijo prireditev in proslav, ki bo- do od 29. junija do I. julija pred\^sem v Jurkloštrn, pa tudi v I-^iškem, v Brezi, v Rimskih Toplicah, na Ilenini in Marofu (kot je razvidno v sporedu na lepakih in letakih v podrobnosti). Zlasti toplo se za udeležbo priporoča vsem borcem Koz- janskega odreda, aktivistom Kozjanskega in borcem II. bataljona III. brigade VDV ob odkritju spominskega obeležja v Brezah, kjer je padel komandant VDV bata- ljona Franc Gorjanc—Bobek (petek 2. .julija ob 16. uri) in na zboru kozjanskih par- tizanov, ki bo 4. julija v Jur- kloštru ves dan. Dr. SAMO PE- íiAR, poslanec in splošni zdravnik, ve povedati, da so v vseh treh ambu- lantah v laški ob- čini v prvem če- trtletju porabili za obveze, alkohol in podobne pripomo- čke okoli 600 sta- rih jurjev, v istem času pa za enkrat tolikšno vrednost formularjev in dru- gih pripomočkov za papirnato vojno. Naj reče kdo, če upa, da birokracija ni zdrav pojav? DA VEČJI DEL PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE LAŠKO LETOS VAÍ I V JUR- KLOŠTER, JE DALEČ OD VSAKEGA NAKLJUČJA • Praznovanje občinskega praznika občine Laško V Jurkloštru je v letu, ko praznujemo 30. obletnico vstaje, nadvse simbolično. V času, ko vse bolj govorimo o minulem delu, tudi revolu- cionarni prispevek ni izvzet. • Ko na žalost o tegobah nerazvitega Kozjan- skega vse manj slišimo, vliva žarek upanja de- janje solidarnosti občanov znotraj občinskih meja. • Na vprašanja mednacionalnih odnosov v laški občini odgovarjajo s poglobljenimi stiki z občani srbskega Trstenika in hrvaškega Vrbovca, na klic k večji budnosti in krepitvi obrambne moči, pa ob prazniku združujejo revolucionarno tradicijo ob srečanju borcev in aktivistov Kozjan- skega, področne enote VDV ter taktično vajo enot teritorialne obrambe. Bila so leta, ko so ргагло- vanja spremljali doka2à delov- nih uspehov, otvoritve objek- tov, dostikrat kot politične In- vesticije in prikrit kvas v te- stu inflacije, še pompoznejši od tega so bili načrti kaj vse bo. V laški občini tudi glede tega v preteklosti niso šli iz meja skroirmosti po sili raz- mer. Zato tudi ob letošnji bi- lanci gospodarskih gibanj ni- so prebijali trendov, na ka- tere smo obesili rdečo luč ne- varnosti. čeravno v tej občini niso izvzeti iz povprečij go- spodarskih gibanj, ki zaskrb- ljujejo, si vendar lahko šteje- jo v dobro, da so nied zmerni- mi slovenskimi občinami, tsr ko glede investicijske potroš- nje, kot glede gibanja dohod- kov v skladi' rastjo celotne- ga dohodka produktivnost- jo. Ob takšni zmernosti in pre- udarnosti pa so tembolj raz- veseljivi dokazi napredovanja, ki jih v občini beležijo in naprti z obilico realizma. (Dalje na 6. strani) enainštirideseta žrtev Na območju celjsJce UJV smo aabeležili že 41. žrtev cestnega prometa v tem let«. Nesreča se je zïgodila v Krški vasi, ko je voznik osebnega avtomobila FRA- NJO PAVX.IC, 54, iz Zagreba iz neznanega vzroka za- P vjal na desno in trčil y obcestne kamne. Trčenje je bilo taiko silovit», da je voznik umrl na kraju ne >reč€. zaletel se je v steber J02E ZAVOiLAVSEK, 43, se je peljal z mopedom iz Gornjega grada proti Nazarju. Pri spomeniku v B Snem je zavijal na desno in trčil v steber. Pri p: leu se je poškodoval po glavi. kolesar pred avtomobilista MIHAEL ovm, 23, iz Velenja se je peljal z oeeb- nicm avtomobilom skozi TržiSče pri RogaSki Slatini, ko je pripeljal po hribu navzdol kolesar JAKOB VO- DTJŠEK, 52, iz Sv. Jurja pod Donačko goro. Kolesar je zapeljaJ na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Avtomobilist ga je kljub zaviranju zadel in zbil na travnik. Koiesaa-ja so hiudo poškodo- vanega prepeljali v bolnišnico. zaneslo ga je na ovinku MraAEL SIJNICA, 66, iz Celja se je peljal z oseb- nim avtomobilom proti Celju. V Skofji vasi mu je na ostrem levem ovinku pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom J02E JITRICKI, 37, iz Celja, katerega je zaradi neprimerne hitroisti zanesilo na levo stran ceste. Pri tróeixju je bil hudo poèkodovan vosaiik Be- llica. Škode na vozilih je га 15.000 dinarjev. brez izpita BORIS POTEKO, 18, iz Celja se je peljal z nere- gistriranim motorjem in brez voeniSkega izpita ix> Ulici frankolovskih žrtev v Celju. Na ovinku ga je za- radi hitrosti zaneslo v robnik nato pa v steber cestne razsvetljave. Pri trčenjoi je dobil pretres možganov. otrok na cesti MILAN HREN, 21, iz Dobrave pri Slovenskih Ko- njicah je vozil z osebnim avtomobilom iz Velenja proti Ar j i vasi, ko je v Vinski gori izza stoječega avtobusa nenadoma stekla preko ceste desetletna VLA- STA BRAÒIC iz Velenja. Zaradi težjih poškodb so otroka prepeljali v bolnišnico. nevarno zavijanje LJUBICA KRASEK iz Velenja se je peljala s kole- som na pomožni motor proti Rudarskemu domu in med zavijanjem padla Pri tem je dobila lažje poákod- be. z avtomobilom v jarek J02E TRBOVSEK, 22, iz Okonine se je peljal z ose- bnim avtomobilom iz Luč proti Ljubnem. Na blagem levem ovinku v Radiuhi je pričelo vozilo zanašati. Av- tomobil je zapeljal v jarek od koder ga je odbilo v breg in nato nazaj v jarek. Trbovšek si je zlomil des- no roko. Na avtomobilu je škode za 12.000 dinarjev. nesreča motorista JURIJ KRAMER, 19, iz Robanovega kota se je Ijal z motornim kolesom v Logarski dolini od Planin- sk^a doma proti Plesniku. Vozil je prehitro in brez vozniškega dovoljenja. Padel je in dobil pretres mož- ganov. neznanec je bil on sam — franc žuntar 14. junija se je na Ljubljanski cesti zgocMla promet- na nesreča v kateri je zaradi nepravilnega prehitevanja voznika osebnega avtomobila bila poškodovana kole- sarka Irena Škafar. Po podatkih, ki so jih daü očivid- ci nesreče so ugotovili, za katerega lastnika avtomobila gre. Franc 2untar je v začetku trdil, da je usodnega večera posodil avto na pol poznanemu človeku, o ka- terem pa ne ve nobenih dnigih podatkov. Kmalu za tem pa je klonil pod težo dokazoy in priznal, da je neznanec, ki je povzročil nesrečo, pobeglni in lagal, bil on sam — Franc Zuntar iz Celja. Jakob Završnik, 23, Rade- gunda, poškodoval si je prste leve roke; Ilija Barlšič, 33, Celje, poškodoval si je desno roko; Ciril Borovnik, 31, Bev- če, poškodoval se je po gla- vi; Stane Mesec, 40, Jagnje- nica, poškodoval si je prste desne roke; Anton Beričnik, 19, Lepa njiva, poškodoval si je prste leve roke; Ivan Hrt- bernik, 27, Razgor, poškodo- val si je levo podleht; Jožefa Kregar, 18, Štore, poškodova- la si je desno stoi>alo; Anton Obreza, 40, Gkjrica pri Šmart- nem, poškodoval si je levo stopalo; Janko Pleterski, 29, Ostrožno, poškodoval si je levo dlan; Milan Naraks, 19, Drešinja vás, poškodoval si je desno roko; Marija Valek, 18, Hum na Sutli, poškodova- la si je levo zapestje; Adolf Iršič, 34, Dobrova, poškodo- val si je desno roko; Nikola Sel, 29, Tmovlje, poškodoval si je levo kračo; Leopold Ram- šak, 53, Velenje, poškodoval si je levo roko; Jože Koropec, 30, Jernej pri SI. Konjicah, poškodoval si je desni gle- ženj; Stjepan Beloševič, 23, Djurmanec, poškodoval si je levo roko; Anton Kranjc, 28, Velenje, poškodoval si je le- vo roko; Silvo Mum, 38, Zre- če, poškodoval si je prste leve roke; Vinko Čanžek, 48, Celje, poškodoval si je obraz; Ljud- mila Burazer, 40, Celje, po- škodovala si je prste leve no- ge; Milan Stopar, 21, Sevnica, poškodoval si je prste desne roke; Leopold Kožar, 60, Vr- hovo, poškodoval si je prsni koš; Fanika Podgoršek, 22, Kamna gora, poškodovala si je desni gleženj; Bernarda Trbovšek, 26, Velenje, poško- dovala si je prste leve roke; Stane Vodovnik, 21, GrOrica pri Oplotnici, poškodoval si je prste desne roke; Mehmed Saflič, 17, Velenje, poškodoval si je prste desne roke; Stane Padovnik, 33, Šoštanj, poško- doval si je prste desne roke; Franc Krumpačnik, 32, Savi- na pri Ljudnem, poškodoval si je levo roko; Franc Plahu- ta, 23, Celje, poškodoval si Je desno stopalo; Stane Kle- novšek, 23, Račica, poškodo- val si je desno podleht; Rudi Arnik, 30, Križevec, poškodo- val si je desno roko in Ljud- mila Rupnik, 33, Sevnica, po- škodovala si je levi gleženj. CELJE Poročilo se je 9 p>arov, od teh: Silvester Zupančič, Ljub- ljana in Jožefa Cerar, Celje; Franc Zupane, Debro in An- tonija Krumpak, Laško; Jo- žef Božnik, Celje in Marija Temet, Bistrica pri Rušah; Svetoaar Stelner, Store in Silva Zorman, Celje ter Jožef Zupane, Osredek in Karolina Agrež, Celje ŠENTJUR PRI CELJU Edvard Kukovič, 24, trgT^o- slovodja, šedina in Helena Podergajs, 21, trg. pomočnica. Laze pri Dramljah. ŽALEC Viktor Košak, 22, Zalog pri Šemi>etru in Nada Miklavc, 21, Parižlje; Janez Stakne, 25, Zg. Gorče in Alojzija Ramšak, 21, Povrh; Mirko Školnik, 23, Parižlje in Hedvika Cvek, 29, Petrovce; Janko Krtna, 27, in Alenka Kladnik, 23, oba iz i čepelj. CELJE Belužič Alojz, 45, Runtole; Franc Hrastnik, 76, Celje; Ana Kranjec, 66, Celje; Ivan Raz- \ boršek, 52, Arja vas; Peter Gril, 4, Dobležeče; Jožica Mur- ko, 74, Trnovlje; Marija Re- pič, 62, Celje; Dragutin Bra- čun, 46, Mali Tabor; Alojz Suhač, 71, Celje; Štefan Švec, 43, Škalce; Alojz Grajžel, 54, Celje; Mihael Višner, 53, Pri- stava; Marija Brložnik, 40, Lemberg; Anton Salecl, 61, Pirešica; Franc Kranjc, 61, Frankolovo; Agata Mlakar, 68, Stenica; Frančiška Pilih, 77, Tmovlje. GORNJI GRAD Jurij Piistoslemšek, 73, pre- užitkar, Tirosek in Frančiška Rihter, 82, soc. podpiranka, Tirosek. L.ASKO Ljudmila Paš, 70, upokojen- ka, Radeče; Martin Oberžan, 72, upokojenec. Veliko Sirje; Ivana Gregorčič, 88, preužit- karica. Veliko Sirje; Franc Skalar, 73, preužitkar. Cimer- no; Marjeta Gunzek, 85, pre- užitkarica, Lahomno; Ana Kladnik, 73, gospodinja, Se- draž. ŠENTJUR PRI CELJU Terezija Arzenšek, 83, kme- tovalka, Javorje; Ana Artnak, 67, preužitkarica, Zutno; Franc Novak, 70, upokojenec, Tratna ob Vogla j ni. ŠMARJE PRI JELŠAH Cecilija Prah, 54, Šentvid; Terezija Bercko, roj. Kores, 81, Sv. Jurij; Jurij Ocvirk, 80, Dvor; Franc Strašek, 56, Škofija; Marija Cerovšek, ro- jena Ratej, 65, Bodrež; Roza Herček, roj. ¿olgar, 73, Pri- stava; Anton Klevže, 55, Dre- venik; Leopolda Jugovar, roj. Veber, 78, Rogaška Slatina in Jožefa Plemenitaš, roj. Fer- lež, 81, Ratanska vas. ŽALEC Terezija Golob, 62, upoko- jenka, Dobriša vas; Barbara Vindcr, 72, kmetovalka, Go- tovlje; Andrej Strojanšek, 37, upokojenec, Topyovlje; Matevž Dušic, 76, preužitkar, Ločica ob Savinji; Jurij Culk, 61, upHDkojenec, Prekopa; Pankra- cij Jamnišek, 71, upokojenec, Janškovo selo in Angela Ko- ren, 41, delavka, Lilx)je. CELJE 33 dečkov in 33 deklic ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 deklica ŽALEC 1 deček Četrtek, 24. junija: televizij, sko snemanje. Sobota, 26. junija ob 20. urj. Zupančič: VERONIKA DESR NISKA, gostovanje v Cerkv©. njaku v Slovenskih Goricah. Nedelja, 27. junija^ ob ц uri: VERONIKA DESENIšKa' gostovanje v Voličim, ob 2o| uri prav tako VERONIKA De;.' SENIŠKA gostovanje v Lenar. tu v Slov№skih Goricah. Sreda, 30. junija, ob 20. urt; VERONIKA DESENIŠKA, go. štovanje v Dravogradu. Četrtek, 1. julija, ob 20. url; Claud: HIŠNI STRAH (kom©, dija) za izven. Predstava je т počastitev občinskega prazni, ka, dneva borca m obletni,ce vstaje. Vstop je brezplačen. KINO UNION: 24. junija amer. Ital. franc, barv. film DOLGI DNEVI SOVRASTVA; 25.-28. јгн1. angl.-amer, barv. film MISIJA MARS; 29. jimija do 2. julija amer, barv. film PROST PREHOD ZA MRLIČE. KINO METROPOL: 24.-27. jimija ital. bar .v film GRIČ ŠKORNJEV; 28.—30. junija ital. barv. film ŠTIRJE NA POČITNICAH. DOM in LETNI KINO: 24. junija amer. barv. film REVOLVERASI APAŠKEGA KLANCA; 25.—27. jimija amer. barv. film MATT HELM UREJA RAČUNE; 28.-29. jimija amer, barvni film VELIKI ROP BANKE; 30. jimija do 1. julija franc, barv. film UMOR V BAZE- NU. KINO DOBRNA: 26. in 27. junija amer, barvni film VELIKI ROP BANKE Predstave so v kinu Union ob 16., 18. in 20. uri, v Metropoli' ob'16.30, 18.30 in 20.30, v kinii Dom ob 17. in 18. uri, v Let- nem kinu pa ob 20.30. Pred vami je zadnji — petnajsti prispevek v naši rubriki Kam pw osnovni šo- li. S končanim šolskim le- txxm 1970-71 se bomo poslo- vili z našo stalno rubriko. Tu in tam se bodo med os- talimi članki našli še vedno takšni s tematiko o izbiri poklica, želja uredništva in avtorja ru'brike pa je, da ob zaključku vseh prispevkov zvemo za mnenje naših bral- cev; ne samo bralcev, ki so morda v rubriki našli odgo- vore na svoja vprašanja, ampak tudi vseh ostalih. Kakršnakoli kritika, pri- pomibe ali predlogi nam bo- do koristen napotek, ko bo- mo v prihodnjem šolskem letu ponyovno razmišljali o uvedbi podobne rubrike, na- menjene stajTšem, šolam in mladini. Tema bo seveda os- tala ista: izbira poklica. Skratka: zvedeti hočemo za vaše mnenje o rubriki, dra- gi bralci, zato nam pišite na naslov: NOVI TEDNIK. 63001, Celje, Gregorčičeva 5 z oznako Kam po osnovni šoli. Sicer pa lepo ixjadravljeni in srečno pot v poklicno živ- ljenje želita uredništvo in podpisani. Naj za zakiLjuček nameni- mo nekaj napotkov vsem ti- stim, ki bodo šolsko obvez- nost izî>olnili v nižjih razre- dih osnovne šole, npr. v 5. 6., ali 7. razredih. Kljub te- mu, da ni so uspešno končali osmega razreda, imajo še vedno nekatere možnosti vključitve v lik, zlasti v ru- darstvu in gradbeništvu. Mnogi med njimi bodo po- navljali razjred in na ta na^ čin skušali nadoknaditi га- mujeno, drugi se bodo sku- šali zaposliti in si kasneje v večernih šolah pridobiti po- polno osnovnošolsko izobraz- bo. Vsem, ki se nameravajo takoj po končani osnovni šo- li zaposaiti, svetujemo, da si v občini svojega stalnega bi- vališča dobijo delovno knji- žico in se z njo takoj prija- vijo na zavodu za zaposlova- nje v Celju oziroma na nje- govih enotah v razsnih obči- nah. če je v rednem delov- nem razmerju vsaj eden od staršev, ima pravico do zdravstvenega zavarovanja tudi učenec od 15. do 18. leta starosti in, če se ne šola, vendar pod pogojem, da se v 60 dneh po končanem šola- nju prijavi pristojnemu za- vodu za zaposlovanje! Na to še zlasti opozarjamo vse ti- ste, ki se po končani osnov- ni šoli nameravajo takoj za- posliti in pa njihove starše. Za učence, ki ne bodo ime- li zaključnih osem razredov osnovne šole še kratka infor- macija o razpisu učndh mest grad. indfustrijskega podjetja GRADIŠ itz Ljubljane. V uk bodo sprejeli 30 učen- cev s 6. oziroma 7. razredi osnovne šole. Kandidati se bodo usposabljali po poseb- nem programu za priučeva- nje na delovnem mestu. Us- sposabljanje traja 3 leta. Z vsakim kandidatom bo skle- nilo podjetje učno pogodbo, s klavzulo, da se učna po- godba razveljavi, če učenec ne dokonča obveznega osem- letnega šolanja v enem leta in pol (t. j. do 31. 12. 1972) V primeru, da učenec konča osnovno šolo, nadaljuje šo- lanje v gradbenem šolskem centru, če pa je ne konča, pa nadaljuje uspo^bljanje po programu centra za izobraže- vanje in mu delovna organi' zacija priizna interno kvaûfr fcacijo. Stanovanje in brai« sta brezplačna, mesečna ^ grada pa je 150 din. Vsaiko leto dobijo učenci tiídá delov- no obleko in čevlje. Vsi učen- ci stanujejo tudi v samskeJ® domu podjetja. Prijave spr®" jemajo do 10. julija na n^ slov: Center za izobraževanj« GRADIŠ, Ljubljana, Koryt- kova 2. Za vse ostale macije v zvezi z učenjem V^ kilica in šolanjem pa i"*^ sente napotujemo na zavcx* za zaposlovanje. PORAZ PROTI BORCU IN IZPAD IZ ZVEZNE LIGE Sedem igralcev je odigralo poslovilno tekmo po treh le- ph nepreldnjeaiega nastcpa- jija v zvezni rokometni ligi. V Banja loiki so se srečali z (jornačim Borcem in izgubili g 19:12. Sedem igralcev, ko- Ijjior jih je odpotovalo v Ba- nja luko, je branilo uigJed celjskega rokcMneta, medtem )co so ostali ostali ob strani s takšnimi ali drugačnimi iz- govori. Zapustili so el.-cupo v trenutku, ko bi se morala dostojno posloviti Iz zvezne lige. Sedmerica rú mogla pri- praviti presenečenja, čeprav ni igrala slabo, alasti še za- dnjih deset nunuit, ko so igrali zaradi ck> konca tekme izključenega LAibeja samo s petimi igralci v podju! Re- zervnih igralcev namreč ni bilo! Ceijaaii so v letošnjem pr- venstvu zbrali 15 točk in bili za dve točki prekratki, da bi tudi prihodnje leto nastopali med naj'boljšimi. Po analitsi tekem lahko vidimo da so prav na domačem igrišču in v Zagrebu izgubili toliko točk, ki bi jim ne samo za- gotavljale obstanek, temveč tïudi solidno uvrstitev. V je- seni bodo nastopili v novo- ustanovljeni II. zvessrú ligi, ki pa ne bo kaj dosti slabša od prve. Proti Borcu so igrali: Mar- guč, Kac, Pučko, Luibej, Bo- jevič, Levstik in šafarič. tv ■ Občinskega sindikalnega prvenstva občine Žalec v nogometu se je udeležilo 17 ekip. Zmagala je ekipa To- varne nogavic iz Polzele pred kmetijskim kombinatom — obrat Mleko, Tekstilno tovar- no Prebold itd. Tako vodi po šestih panogah TekstUna to- varna Prebold, pred Fea-ali- tom Žalec, Garantom Polze- la itd. ■ Minulo soiboto je bila na žalskem nogometnem igrišču zanimiva prijateljska nogo- metna tekma. Srečali so se debeli in suhi. Srečanje se je končalo 2:2. ■ V predzadnjem kolu II. republiške odbojkarske lige so odbojkaši Braslovč pre- magali Impol s 3:0, Šempeter pa je izgubil z Gornjo Polska- vo 1:3. Braslovčani so na lestvici na drugem mestu, šempetrani pa na petem. ODPOVEDAN NASTOP V TEKMOVANJU Celjski rokometni klub je )>il kaznovan z denarno ka- znijo 2000 din in zaprtjem jgrišča za dve tekmi zaradi neredov na in po tekmi s Kvarnerjem. Tako tudi рк)- jralne tekme s Tikvešem iz Kavadarcev ne bi mogli odi- grati doma, kot je določil žreb. Celjani so se zaradi ve- likih stroškov, ki bi jih i>o- vzročila ta tekma in drugih okoliščin enostavno odločili, da ne bodo nastopili in tek- mo predali brez borbe. Kakorkoli že, takšna odlo- čitev ni na mestu pa čeprav bi morali tekmo igrati v dru- gem kraju. Navsezadnje ni vseeno, kakšen odnos zavze- ma klub do ostalih rokomet- nih dogajanj in kakšne po- sledice taliišen odnos lahko še pus'ti. Ne nazadnje pa bi bi- la prav tekma s Tikvešem lahko lepa priložnost za uve- ljavitev mladih igralcev, ki bodo v jeseni — vsaj nekate- ri—že morali obleči dres prve ekip>e. tv TESEN PORAZ PROTI KRANJU Celjani, ki so odšli na go- stovanje v Kranj oslabljeni brez Z. Sagadina, so tesno izgubili z ekipo Triglava z 69:64 ( 33:40). Celjska diipa je bila skozi vso tekmo boljši nasprotnik in je tudi vodila vse do 4. minute pred kon- cem, ko so Kranjčani v si- lovitem finišu, i>a tudi s po- močjo pristranskega sodnika Bolke iz Ljubljane najprej rezultat izenačili in nato po- vedM. Povedati je treba, da so Celjani v zadnjih minutah igrali brez ključnih igralcev T. in M. Sagadina, kar je tudi odločiilo tekmo. Najbolj- ša pri Celju sta bila M. Sa- gadin m Jerič. Koše za Celje pa so dosegli: T. Sagadin 8, ESrjavec 8, Pešec 1, M. Sa- gadin 16, Leskovar. 6, Ram- šak 6, Tomašič 4 in Jerič 15. Po 10. kolu je Celje na 4. mestu v zadnjem kolu spomladansficega dela pa bo igralo doma v soboto 26. ju- nija proti JEŽICI iz Ljub- ljane. JANEZ CEPIN vesti iz sindikal- nega športa ■ Končan je spomladanski del sindikalnega tekmovanja za ženske v odbojki: Vodi Prosveta 14 točk, sle- dijo Ingrad 12, Savinja 8, Železarna, Cinkarna in To- per 6, Cetis 4 ter Kovinoteh- na brez točke. ■ V malem nogometu na- stopajo ekipe v i)etih skupi- nah. V A skupini vodi EMO pred Toprom in Klimo, v B skupim žična pred AERO in JNA, v C skupini Tehnomer- cator pred Ingradom in Cin- karno, v D skupini železar- na pred Libelo in Merxom ter v E skupini železnica pred Cestnim podjetjem in Zava- rovalnico Sava. ■ Jutri, 25. j'Unija, bo v okviru sindikalnih športnih iger tekmovanje v kolesarje- nju. EJ.iipe bodo stairtale v Mestnem parku, kjer bo tiidi cilj. SPREMEMBA IMENA B-ekipa Celja je osvojila drugo mesto v Štajerski ligi in si s tem priborila pravico nastopa v kvalifikacijah za republiško ligo. Ce bi jim ta podvig uspel bi moraild spre- meniti ime, kajti kot B-eki- pa v republiški ligi ne mo- rejo nastopati, registrirati igralce in se odločiti, kdo bo v naslednji sezoni igral za A in kdo za B ekipo. Vsekakor pa je drugo mesto in možnost nastopa v kvalifikacijah velik uspeh mlade ekipe, ki jo vo- di prof. Tone Goršič. v sisku za krog' prekratki Celjski strelci SD Celje so gostovali v Sisku in se na meddruštvenih tekmah uvr- stili na drugo mesto. To je vsekakor uspeh, kajti nasto- pilo je šest ekip Hrvatske, Srbije in Slovenije. Ceijani so dosegli 677 krogov in za- ostali za Siskom za en sam krog. Kutina pa je bila tretja. Med posamezniki so Celja- ni streljali takole: Dobovič- nik 179, Dečman 172, Jager 164, Založnik 162. Vsega sku- paj je nastopilo 24 tekmo- valcev. Streljalo pa se je z zračno puško. sprememba v hdk Po odstopu dosedanjega predsednika Milana Božiča je za krmilo hokejsko drsalnega kluba v Celju zagrrabil Prane Petauer (doslej podpredsed- nik), vtem ko so člani uprav- nega odbora na zadnji seji za novega podpredsednika iz- brali Milana Hohnjeca. Pred to spremembo pa je kot predsednik sveta sekcije za hokej na ledu odstopil Albert Kerkoš. TRGOVSKO PODJETJE potrdili svoj napredek Celjska teniška ekipa, ki Je sodeliovala na letošnjem članskem republiškem prven- stvu je potrdila svoj položaj v slovenskem teniškem pro- storu. Celjska vrsta v kateri so bi- li nosiloi zelo dobre igre Du- San in Blanka Godnik, Se- kirnikova in Simončič so se uvrstili do četrtfinala. Tu je Sekirnikova izgubila proti Pi- pan ovi, mešani par Godnik- Ck»dnik pa proti Miklič-Dole- Č8k ter mešani par Sekimik- Simf>ničič proti škulj-Vodeb. Torej proti najmočnejšim pri nas. ženski par Godnik- Sekimik pa se je plasiral pravtako v četrtfinale. odlični celjski konjenik v okviru tekmovanj za dr- žavno prvenstvo v preskako- vanju ovir je bilo v Zagrebu drugo tekmovanje v okviru štirih, kolikor jih je na pro- gramu. Tudi tokrat je med posamezniki zmagala Celjan- Eva Završnik, ostala Ce- ljana Branko Belt ram ter Branko Speglič pa sta se uvr- stila na drugo oziroma četrto "lesto. Celjani so znova do- '^azali, da so se za letošnjo Sezono dobro pripravljali ter iia lahko v nadaljevanju pr- venstvenih tekmovanj od njih ^ mnogo pričakujemo. olimpijski kandi- dati v ljubljani Predsednik Izvršnega sveta SRS Stane Kavčič je pripra- vil sprejem za kandidate, ki N bi nastopili na naslednjih ^impijskih igrah prihodnje na zimskih v Sapporu na japonskem ter letnih v Miinchnu v ZRN. Celjani ^amo tokrat tri olimpijske ^ndidate: vsi so atleti in to Kocuvan, Branko Vivod ^г Nataša Urbančič. Kandi- '^ti med trenerji pa so Ro- ^ Lešek, ing. Jože Kopi- ^^ in Andrej Peterka. povedla oba celjska predstavnika v Novem mestu je letošnje republiško pr\icn3tvo v ja- dranju. Na tem prvenstvu med 19 tekmovalci tekmujejo tudi Celjani. Nj.ih peterica je začela odlično. V prvi di- sciplini preletu do cilja in nazaj sta Celjana Franc Pe- terko na »Delfinu« in Peter Kamer na »Trenerju« osvo- jila največ točk m povedia. Pristala sta na letališču Luč- ko, kar ni uspelo nobenemu. Vreme je bilo siabo in vsi os- tali tekmovalci so pristali ali prišli najdlje do Brežic. Ta- ko so na naslednjih mestih tudi ostali Celjani in to — Marko Leskovšek na Cîirusu, Peter Klinar na Jastrebu in Miloš Pešec na Muhi. Tekmovanje se nadaljuje. jk kuder in planin- šek obdržala peto mesto v tretji rally tekmi za re- publiško prvenstvo, ki je bi- lo v Velenju v okviru »Na- grade Crorenja« sta celjska tekmovalca Kuder in Planin- šek potrdila svoj renome in v kategoriji nad 1300 ccm osvojila peto mesto s 1215 kazenskimi točkami. S tem sta v skupni uvrstitvi obdr- žala zelo dobro peto mesto. Kljub slabemu vozilu sta svo- jo prednost prikazala v spret- nostni vožnji in reiliju. V hi- trostni vožnji pa sta žal dobi- la največ kazenskih točk. jk no.^omet V ZADNJEM KOLU BREZ PRESENEČENJ v I. skupim celjske nagomelne podzveze so odigrali zadnje kolo prvenstvenega tekmovanja. Odigrala so se vsa srečanja re- zultaU pa so nasledixji: Straža — Vojnik 3:2, Papirnlčar — Pol- zela 5:2, Celulozar — Senovo 4:1, Opekar — 2alec 4:1, Soâlauj — Ljubno 7:1 in Brežice — Boč 3:0 brez borbe.. Novi prvak рг>.ј- zvee je postal Partázan iz Snštanja, ki bo v novi tekmova.iii sezoni nastopil v VCSNL. Iz I. skupine pa bosta po vsej ver- jetnosti izpadla Boč In Polzela. PRESENETLJIVO DRUGI OB KONCU PRVENSTVA Nogcenetaâl Kladavarja so presenetili. V Ljubljani so prema- gali v zadnjem kolu Slavdjo 3:1 (1:0). Zadetke sta dosegla Priga- nioa 2 in Cerenjak 1. Celjani so prikazali sigurno igro in gladko zmagali. S tem pa so si priborili odlično drugo mesto s 29 točkami. V prvensuni so 1 krat zmagali, neodločeno igrali sedemkrat in izgubili štiri- krat. Z drugim mestom pa so si priborili pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno ligo, v kolikor ne bo nihče izpadel iz severne skupine zvezne lige. Po odlični igri Re- ke v kvalifikacijah pa laloko pričakujemo uspeh celjskega mo- štva. STEKLAR TRETJI, OLIMP ČETRTI Nogometaši Olimpa in Steklarja ter Kovinarja so končali tu- di svoje prvenstvo v conski ligi. V zadnjem kolu je Olimp igral v gosteh neodločeno 2:2 proti Pohorju, Steklar je premagal Dravinjo doma s 3:2, dočim je Kovinar izgubil proti Smartnemu v gosteh, ker je imel zaporo igrišča. Uspeh celjskih vrst je bil v letošnji sezoni polovičen. Sigurni smo, da bi lahko posegli т borbo za najvišje mesto in novi prvak SUvndca sigurno rü naj- boljše moštvo te lige. Skoda, da so celjska moštva igrala tako neresno in s spre- menljivo formo. Upamo, da bo prihodnjo sezono bolje. Najbolj- šo uvrstitev iz celjskega področja pa so dosegla športniki Stek- larja, ki so tretji, Olimp je četrti. Kovinar pa sedmi. jk MLADINCI NISO USPELI Mladinci Kladivarja so kot prvaki celjskega nogometnega pod- ročja sodelovali v finalnem zaključnem delu prvenstva. V polfi- nalu so nesrečno izgubili proti Železničarju, potem ko so igrnli v regularnem času 2:2. Pri streljanju kazenskih strelov pa so bili slabi. Osvojili so tako tretje mesto, Olimpija pa je premoč- no osvojila prvo mesto. jk plavanje PRVI NASTOP CELJSKIH PLAVAL(;EV v Velenju so se te dni pripravljali na novo sezono tudi pla- valci splitskega Poška. Ti so povabili na manjšj plavalni miting celjske plavalce. V konkurenci obeh moštev so bili doseženi sle- deči boljši rezultati celjskih plavalcev: moški: 50 m crawl — zarinc 42,2, 100 m prsno — Mimik 1:23,8 , 200 m crawl: Vovk 3:46,5. Ženske — 100 m hrbtno — Dobotinšek 1:31,0, Kosi (pio- nirka) 1:54,0. 100 m prosto — Gaspari 1:42,0 in štafeta 4 X 50 m Neptun 3:33.5. Na 100 m prosto pa je Dobrotinškova osvojila drugo mesto a zelo dobrim resîultatom l-:22.8. jk kegljanje VODI CELJE PRED KOVINARJEM v IV. kolu prvenstva za tekmovalce skupnosti (3elje v borbe- nih partijah je amagal Partizan — Kovinar štore 850 kegliev, sledijo Hmeljar 2alec 827, KK Celje 822, AERO Celje 805, Kovi- notehna 782, Invalid 773 kegljev itd. Po IV. kolu vodi Celje z 8 točkami pred Partizanom — Kovi- nar Store 12, ASRO 4, Hmeljar Žalec 17 točk itd. ZMAGA V SISKU člani kegljaškega kluba Celje so nastx>pili v Sisku v prija- teljskem srečanju v borbenih partijah premagah domačine z 878:864. LIBELA ORGANIZIRALA POKALNI TURNIR Nastopilo je osem ekip, pokal pa je osvojila Železarna Sto- re 832, sledijo AERO 809, Obnova 781, Libela 780 podrtiJi keg- ljev itd. J. LUBEJ konjeniški šport MLADINCI OSVOJILI DRUGO MESTO v Novem Sadu se je začelo letošnje driavno prvenstvo v pre- slcakovanju ovir. Nastopili so tudi člani Konjeniškega kluba Ce- lje. Mladinci so kot ekipa osvojili drugo mesto. Se večji uspeh so dosegli med posamezniki, kjer je bila prva Eva Završnik, tretji pa Branko Speglič. ZAVRŠNIKOVA ZMAGAI^ V AVSTRIJI v Wildonu v Avstriji so nastopüi konjeniki Iz Italije, Jugo- goelavije in Avstrije. V jugoslovanskem zastopstvu so bili tudi Celjani. Velik uspeJi je dosegla Eva Završnik, ki je med devet- desetimi tekmovalci osvojila prvo mesto, med prvih petnajst tek- movalcev pa sta se uvrstila še dva Celjana: Franček Mesarič in Branko Beltram. N. ŽAGAR odbojka CELJANKE LETOS DRUGE S svojim prvenstvom so zaključile celjske odbojkarice Par- tizana. V zadrtem srečanju proti Ljubljani so v gosteh zmagale 3:2. Omeniti moramo, da so igrale sicer dobro, toda njihova najboljša igralka Grumova, ki nastopa sedaj pri Ljubljani je po- kazala s svojimi igralkami izrrstno igro in nudila nepričakovan odpor. Celjanke so letos drv^e. čeravno vodijo na razpredeteci Jn imajo točko več od Fuünarja. le ta igra še proti Severu in lah- ko pričakuje sigurno zmago. Prvenstvo so (Seljanke zapravile s slabo igro proti Fužinarju. Ker pa nimajo letos velikih načrtov z nastopom v zveeaii ligi in ker se ekipa pomlajuje, mimo tega pa je pi^l novi trener Peter Vipotnik, lahko pričakujemo šele v prihodnji sezoni večji uspeh in resnejšo Igro. Toda prihodnjič bo tu še izredno močan Maribor, Ici je izpadel iz ssvezaie Uge. GLADEK PORAZ V ČRNUČAH Igralci Gaberja so precej optimistično odšli v Cmuče v sre- čanje proti Savi. Toda kot vedno so tudi tokrat domačim za- igrali proti Oljanom izredno dobro in gladko zmagali 3:0. S tem so Gaberčani utrpeli najbolj grenak poraz prvenstva. V nedeljo igrajo doma proti Braniku in upamo, da bodo popravili svojo uvrstitev na razpredelnici, čeravno so Mariborčani letos drugi. PRAZNIČNI TEDEN V LAŠKI OBČINI Ob prazniku občine Laško, v počastitev 30. oblet nice vstaje slovenskega ljudstva, ob dnevu borca in dnevu rudarjev bodo v raznih krajih te oočine števil- ne prireditve, proslave in drugi dogodki od 29. junija, do 4. julija. Iz sporeda smo izbrali najvažnejše, h ka- terim pripravljalni odbor še prav posebej in prisrčno rabi k udeležbi: TOREK (29. junija) Popoldne od 17. ure dalje bodo v Jurkloštru izroči- tvene svečanosti na različ-nih mestih. Odprli bodo zo- bozdravstveno ambulanto, asfaltirali odsek ceste skozi kraj in krajevno knjižnico. Prvi »halo« na novi tele- fonskii zvezi Jurklošter — Polana, je nujno ^ezan na oba konca žice. SREDA (30. junija) v Jurkloštru, pravtako ob 17. uri, bo najprej otvo- ritev razstav za t^em pa bodo otroci osnovne šole in društva iz Jurkloštra priredila kulturno-zaba^Tii večer. ČETRTEK (1. julija) Popoldne športnih tekmovanj v Jurkloštru z začet- kom ob 13. uri. PETEK (2. julija) v Laškem bo ob 10. uri slavnostna seja občinske skupščine in \rodstev družbenopolitičnih organizacij. Ob tej priložnosti bo izvršena slovesnost pobratenja občin Trstenik (Srbija), Vrbovec (Hrvatska) in Laško. V Jurkloštru bo popoldne ob 15. uri zaživelo tabo- rišče mladinskih odredov, ki bodo zvečer priredili (ob 19. uri) kulturni program ob tabornem ognju. V Brezi nad Laškim pa bo popoldne ob 16. uri sve- čanost ob odkritju spominskega obeležja na kraju, kjer je padel korilandant 2, bataljona 3. štajerske VDV brigade FRANC GORJANC — BOBEK. SOBOTA (3. julija) Vse prireditve bodo v Jurkloštru in okolici. Ob 10. uri bo komemoracija pri spomeniku na Marofu, ob 11. uri bodo v Jurklošter prišli rudarji laškega rudni- ka, ki bodo v tem kraju proslavili svoj praznik, ob 15. uri bo komemoracija pri spomeniku na Henini, popol- dne pa zabavne prireditve v Jurkloštru, kjer se bo dan zaključil z nastopom pevskega zbora. NEDELJA (4. julija) Ob 9. uri dopoldne bo v Jurkloštru sprejem borcev kozjanskega odreda, II. bataljona VDV brigade in kozjanskih aktivistov. Ob 10. uri bodo enote teritorialne obrambe izved- le taktično vajo s ciljem »osvoboditve Jurkloštra«. Ob 11. uri bo po mimohodu enot borcev NOB in teritorialnih enot, po njem pa veliko javno zborova- nje, pravi partizanski miting s kulturnim programom, nato pa kot vselej ob takšnih priložnostih zabava, par- tizansko rajanje na številnih zabaviščnih prostorih. Cesta iz Rimskih Toplic v Jurklošter bo škropi j ena, promet na njej usmerjen po principu enosmernega prometa - trebno disciplino. Na ponedeljkovi seji so sprejeli sklepe, ki bodo za- gotovili kontinirano delo ob- činske organizacije od komi- teja do oddelkov v osnovnih organizacijah. Brez zastoja pa bodo delovale tudi tri sku- pine, kL bodo pripravile gra- divo za konferenco ZK v celjski občini, ki bo takoj jk» izteku glavne dopustniške se- zone. Za vsak primer pa bo- do člani ■ komiteja, konferen- ce in sekre*:arji organizacij letos morali sporočiti, kje se bodo med dopustom nahaja- li, veljati pa mora načelo, da sekretarji in njihovi namest- niki ne morejo biti istočasno odsotni. J. K. TUDI LETOS ZLATARSKA RAZSTAVA Dosedanje sejme obrti v Celju so spremljale tudi zla- tarske razstave in razstave nakita. To lepo navado bodo izpeljali tudi letos na četrtem sejmu obrti od 25. septembra do 3. oktobra. Kot vse kaže pa bo le prišlo do Sipremem- be, ki jo lahko samo pozdra- vimo. V načrtu je namreč, da naj bi bila letošnja zlatarska raz- stava večja od dosedanjih in da naj bi dobila poleg jugo- stovanskega še mednarodno obeležje. Je v tej ideji morda zametek bodoče mednarodne zlatarske razstave v Celju, to- rej v mestu, kjer ima zla- tarstvo dolgoletno in ugledno tradicijo? želeli bi, da bi se ta napoved uresničila. Organizatorji se zavzemajo, da naj bi bila letošnja zla- tarska razstava v foyerju Slo- venskega ljudskega gledališča v Celju, kjer pa naj bi bile tudi posebne modne revije. Poleg tega naj bi bile vsako- dnevne modne revije tudi na glavnem rastavnem prostoru četrtega sejma obrti, torej na atletskem stadionu Borisa Ki- driča. MB MLADI SO SE ŠESTIČ SREČALI Občinski komite ZMS La- mico že vrsto let uspešno in smelo organizira srečanja i^ladih, ki so postala že tra- dicionalna in iz leta v leto ''inožičnejša, kar dokazuje, ^ v laški komimi cveti smi- sel za tovrstno organizacijo, 'Ч druži mladino iz raznih Področij ter jo tako \^eiyuje ^ širšo areno mladinskega gi- ^ја. Letošnje šesto sreča- ki se je začelo v soboto, junija popoldne na Smo- "'^rju in se končalo v nede- ljo, je ponovno dokazalo, da so poti, da so možnosti, s katerimi se da mlade v tem divjem in razburkanem tem- pu življenja napeljati k o.rga- nizacijsko močni in slej ko prej koristnim akcijam v obliki raznih srečanj. Pisana množica mladih aktivistov iz laške občine, Zasavja, celj- ske regije in zgornje štajer- ske, ki so prišli na srečanje bodisi kot predstavniki Mla- dinskih odsekov pri Planin- skih društvih ali kot zastop- niki terenskih in tovarniških aktivov, je veselo in sprošče- no gradila atmosfero sobot- nega večera, ki je bila prist- na in naravnost burkasta ter je združevala tako najbližje, kot tiste, ki so se prvič vi- deli. Zloglasno planinski krst, ki je bil osrednja toč- ka večera, je navdušil celo- ten zbor, ki se je nesebično in veselo odzival pozivom po- rote, ki jih je obsojala na kazni z bičanjem po zadnji plati. Združila se je gorska natura z vsemi navzočimi pr- vinami dolinskih manir, pre- pletla se je v čudovit skupni jezik veselja, tovarištva in dela, ki čaka nas vse, ko se poslovimo od gora, posdovi- mo od srečanja, in se polni energije vračamo v dolino. Takšnih srečanj si še želimo in boriti se moramo, za to- vrstne ideje tudi drugje, kjer ni zabave, plesov in kresova- nja, soočati se moramo s problematiko vsakdanjega ži- vljenja z mislijo, ki vzklije na takšnih shodih. A. M. ZG ODOVINA SE PONAVLJA - TUDI V HUDIČEVEM GRABNU... , y že redki domoznanski ^jižici »Celje z zaledjem«, ^od peresa prof. Janka ^''ozna iz leta 1948., beremo ^ strani 96: se pričenja Hudičev P^^en, strmo nagnjena, glo- zarezana in divjero- ^ritična skalnata tesen, po teče potoček v dolino. - J je bila nekoč dobro na- ^'^a in zavarovana z žico ^lini v skalnatih stenah, J^s Pa je v slabem sta- Nekaj let kasneje pa smo lahko z dopadenjem ugotovi- li, da »na Svetino pridemo tudi iz Hudičevega grabna. Pot velja za najlepšo in naj- bolj razgibano v neposredni bližini mesta. Od avgusta 1957 je markirana .. .« A, danes, sredi leta 1971? Zopet lahko zapišemo, da je pot skozi divjeromantični Hudičev graben v slabem sta- nju, svojemu imenu ustrez- no. ' Ne kaže je več priporo- čati, raje odsvetovati alasti gorohodcem iz vrst mlajše mladine. Pa se vprašajmo, če je prav, da smo na vzdrževanje te lepe poti, na kateri se v neposredni bližini Celja sre- čujemo s čarom pravcate planinske poti, pozabili? Strošek za njeno obnovo res- da ne bi bil ekonomsko ren- tabilen, se pa »izplača« v psihofizično vzgojnem po- gledu, ker bo zopet dostopna prenekateremu mlademu in staremu pešcu, ki si išče moči in zdravja tudi na pla^ ninskih poteh. Bržčas ni treba s prstom pokazati nanj, ki je po svo- jem desetletju starem po- slanstvu ljubezni do prirode in povezanosti z rodno gru- do poklican, da izposluje ob- novo poti skozi Hudičev gre- ben, to naravno, planinsko- turistično zanimivost v перк)- sredni bližini zadušljivega mesta.., Gustav Grobelnik SPOMINSKA PRIREDITEV 12. septembra bo na Pobrežju v Zgornji Savinjski do- lini srečanje podoficirske .šole IV. Operativne cone NOV in POJ. V čast 30. letnice vstaje bo v okviru prireditev za občinski praznik Mozirje 12. septembra srečanje pod- oficirske šole IV. operat. cone. Da bi se to pripravilo, so pri občinskem odboru ZÇ NOV v Mozirju imenovali poseben pripravljalni odbor, v katerem so vsi starešina in predavatelji te šole. Doslej so se že trikrat sestali. Na tretjem sestanku, ki je bil 12. 6. v Velenju, so sprejeli osnutek programa, po katerem je srečanje predvideno na omenjeni dan na Golici pri Pobrežju v Zgornjesavinjski dolini. Ta dan dopoldne bodo na Petrinovi domačiji v Pobrežju, kjer se je podoficirska šola najdalj na enem mestu zadrževala, taborniki od- krili spominsko ploščo. Ob svečanem delu srečanja bodo govorili starešine šole IV. operativne cone in družbeno-politični delavci občine Mozirje. Predvideno je, da bodo ob tej priliki podelili več priznanj tistim še živečim, ki so nesebično nudili streho in skrbeli za prehrano šole v krajih, kjer se je le-ta za manj ali dalj časa nastanila ter imela pouk. Nekaterim od teh bodo izročili tudi spominska darila. Po dnevniku, ki ga je pisal starešina tečaja /a zveze Štefan Kolar, ki sedaj živi kot upokojenec v Ko- njicah, je skozi vse oddelke šole šlo približno 600 bor- cev. Da se bodo srečanja udeležili v čimvečjem šte- vilu, bodo dokončni program objavili v javnih sredstvih za obveščanje. Da bi imeli točen pregled o vseh še živih, pa so oglasili, naj vsi pošljejo svoja imena in v katerem oddelku ter kdaj so obiskovali to šolo. Pri- pravljalnemu odboru za srečanje podoficirske šole pri občinskem odboru ZB NOV Mozirje. Te podatke bodo potrebovali tudi za izdajo spominov o delovanju šole, ki jih nameravajo napisati v roku dveh let. Da bi mogli kriti stroške za to pomembno spominsko prireditev, so vsa podjetja in organizacije od Kamnika do Maribora, za katero področje je ta šola vzgajala nižji starešinski kader, prosila za pomoč v denarju, pa tudi v drugi obliki. Dokončen program srečanja bodo sestavili približno čez 14 dni na sestanku,, ki bo v Ljubljani. Do takrat' pa se bo zastopnik omenjenega odbora dogovoril o vsem z občinsko zvezo ZB NOB Mozirje. Branko Blenkuš Udeleženci tretjega posveta 12. junija v Velenju. Od ieve proti desni: Mati,ja inž. Pelko, upokojeni direktor rudnika Laško; Janko Iršič, podpolkov« nik v pokoju; Štefan Kolar, uslužbenec KZ Ko- njice v pokoju in Franci Habat, delovodja rudni- ka Velenje v pokoju. KO BO PLAZ ZARESNO POTEGNIL . . . Pod Naprudnikovim klancem v Grižah teče potok Zi- bika, ki je bolj hudournik kot prava rečica. Kar nad njim, na desnem bregu si je tovariš Rogel Ivan-Zani postavil stanovanjsko hišo. Takrat, ko je dobil gradbeno dovolje- nje, mu nihče ni namignil, da bo zidal na plazovitem po. diočju. Kako trdo si cestni delavci služijo denar, najbrž ni potrebno posebej podčrtati. Važno je to, da si je tovariš žani hišo zgradil in da bi se rad še v tem letu vselil. Ra- čune je prekrižal plaz, ki se je utrgal proti Zibiki in v meso in kosti lastnika hiše pognal strah, če bo kdaj po. zneje še močneje potegnil, lahko »vzame« tudi hišo s seboj. Kaj storiti? Lastnik je vkopal in zabetoniral železne drogove. Obr. nil se je po pomoč na krajevno skupnost, na občino, na Vodno skupnost, oziroma gospodarstvo. Napisal je proš- njo, napisal urgenco — prave pomoči ni. Prišla je komi- sija od Vodnega gospodarstva Savinja, inženir je ix>vedal vzrok, počemu ta nenaden plaz. Domačini so baje nena- črtno prekopali in preusmerili strugo, česar brees strokov- nega nasveta res ne bi smeli storiti. Predračun popravil znaša okoli milijon sedemsto tisoč starih din. Take vsote pa, čeprav je nekaj kljub stiski pripravljen dati — nava- den cestni delavec ne more kar tako odšteti, saj mu je prva skrb dograditev stanovanjske hiše. Pomoči pa od nikoder. Same obljube in troštanje. In tovariá Rogel Ivan- žani se sprašuje: »Hudo se bojim, kao t>o, ko bo P^^ za resno potegnil?! ... « Lastnik hiše, Rogl Ivan, kaže, kako se je nenadoma edrl» zemlja. SLAVJE LAŠKE OBČINE (Nadaljevanje e 1. strani) Med največje dosežke miore- jo v tej občini šteti povečane proizvodne zmogljivosti v pi- vovarni od 250.000 na 400.00Q litrov piva, ki bo stekla sredi julija, seveda ne brez skrbi in težav, kd jih povzročajo zar mrznjene cene, podražitev su rcvin in reipromateriala, zvi- šanje carin in učinek deriva- cije. Tudi sanacija v kolektivu »Volna« se ugodno razvija. Sredi naporov za povečano proizvodnjo je tudi Tovarna lesne galanterije v Rimskih Toplicah, dobro se razvija »Kora« v Radečah, le-tu pa je tudi papirnica s svojimi sta- bilnimi gospodarskimi uspeiü. In načrti? V prazničnih dneh bodo v Rimskih Toplicah po- ložili temeljni kamen ob za- četku gradrvje nove osnovne šole. Tudi laško zdravilišče gre zanesljivo v obnovo in raz- širitev zmogljivosti. Se bi lah- ko naštevali, recimo kolektiv »Bora«, ki bo začel graditi ▼ Rečici, kjer pa senca negoto- vosti še vedno moti jasnejào podobo preuismeriibveriiegia pro- grama rudnika. JURKLOŠTER V ZNAMENJU SOLIDARNO- STI VSE OBČINE Po pričakovanjih, da utegne slovenska skupnost izdatneje podpreti hitrejši razvoj Koz- janskega, ki obsega tudi malo- ne ves zahodni del laške obči- ne, je prišlo do nagle strez- nitve. V občini Laško seveda náso le čakali, kakšna bo po- moč od drugod, marveč so sami izdelali program, ki ob- sega modernizacijo kmetijske .proizvodnje, možnost postavit- ve lesnega obrata »Jurklošter je takšnega že imel pred voj- no) ter razvoj turizma in go- stinstva. Vse skupaj je seveda vezano na osnovni pogoj — ce- sto, kar pa je enkratna in ob- sežna investicija, za občino da- leč preobsežen zalogaj. Izdelan pa je bil tudi krat- koročen program, ki se te dni bliža uresničitvi. Skupščina občine Laško je ob sodelova- nju z delovnimi kolektivi uspe- la urediti vsaj del tistega^ kar to območje Kozjanskega po- trebuje in sicer: urejena bo kanalizacija in regulirana Gračnica skozi Jurklošter, za kraj bo izdelan urbanistični program razvoja, skozi nase- lje bo asfaltirana cesta in urejeno avtobiisno postajali- šče, poleg obstoječe ambulan- te bo Jurklošter dobil še zob- no ambulanto, ustanovljena in opremljena bo krajevna knjiž- nica, fasade in strehe na stav- bah družbene lastnine bodo obnovili, popraviU jurkloštr- sko in heninsko šolo ter na- peljali telefon prek Henine na Polano. Takole praznično ozaljšan Jurklošter bo nekaj dni okoli praznika občine spet središče občine, kot je bil med vojno žarižče ljudskega odpora, raz- voja ljudske oblasti, kulturne dejavnosti, parti2anskega šol- stva in zdravstva. Vse te pri- dobitve so seveda le skromen doprinos krajem, ki so v naj- težjih letih toliko prispèvaM, kjer ni bilo hiše, ki bi ne so- delovala in kjer ni bilo izda- jalskega jezika niti roke. Ja- sno je, da s temi pridobitvami temeljni problem nerazvitosti tega območja ni rešen, no ob- čanom tega partizanskega ob- močja pa le nI nezmno, da so delovni kolektivi, ki so jim letos priskočili na pomoč, sa- mi v nemajhnih težavah, zato je njihova pripravljenost to- liko več vredna. SLAVJE LAŠKE OBČINE Poleg skupščine občine Laško in ob delovnem sodelovanju občanov Jur- kloštra ter okoliških kra- jev so k pomebnim pri- dobitvam za Jurklošter in kraje okoli njega prispe- vali: Pivovarna, Cestno podjetje Celje, stanovanj- sko podjetje v Laškem, vodna skupnost »Nivo«, Trgovsko podjetje Rade- če, »Kora« Radeče, »VOL- NA« Laško, komunalno podjetje Laško, gostinsko podjetje »Savinja«, go- stinsko podjetje. Radeče, »Bor« Laško, kulturna skupnost občine, rudnik Laško, obrat gozdnega gospodarstva, »Peta« Ra- deče, Obnova v Radečah, Tovarna lesne galanterije iz Rimskih toplic in ra- deška Papirnica. MANIFESTACIJA BRATSTVA IN ENOTNOSTI V zadnjem času tolikanj obravnavano mednacionalno vprašanje dobiva ob prazniku v laški občini svoj pozitiven odmev, ko bodo na slovesno- stih sodelovali predstavniki pobratenih mest, Trstenika ia Srbije in Vrbovca iz Hrvaške. Sodelovanje na proslavah ob- činskega praznika in kasneje ob slovesnostih praznika »pi- va In cvetja« je samo dei ob- sežnega sodelovanja med te- mi občani, ki neprekinjeno poteka vse leto ob sodelova nju širokega kroga delovnih ljudi, od političnih organiza olj, skupščin, pa do delovnih kolektivov in mladine. VIR OBRAMBNE MOČI JE V IZROČILIH NOB V okviru praznovanja ima laška občina v gosteh tudi bor- ce Kozjanskega odreda, akti- viste Kozjanskega in borce po- dročne enote brigade VDV (njenega II. bataljona). Obči- na je kot ena od domicilnih občin Kozjanskega odreda za' zbor izbrala prav Jurklošter, ki je bil med prvimi osvoboje nimi kraji na štajerskem, os- vobodil ga je odredov II ba- taljon, med kraji, ki je do po- polne osvoboditve domovine, razen nekaterih zločinskih vpadov sovražnika, veljal za osvobojenega. Srečanje nekdanjih borcev in aktivistov bo povezano a danaänjimi nalogama splošne ga ljudskega odpora, ko bodo enote teritorialne obrambe pred kritičnimi očmi prekalje nih bojevnikov izvedle taktič- no vajo. Kolikšnega pomena bo vse to zlasti za mladi rod, ki bo v Jurkloštru na tabor- jenju, ni treba poudarjati, ko- likšnega pomena pa občane tega območja pa prav tako. V takšnem vzdušju s tako zastavljenimi cilji bo letos po- tekalo praznovanje praznika laške občine, ki je združeno s proslavo 30. obletnice vstaje slovenskega naroda, zborom kozjanskih borcev in aktivi- stov, s praznovanjem Dneva borca in ki se mu pridružu- jejo tudi rudarji s svojim Dne vom rudarjev. JURE KRAáOVEC MARJAN JERIN Ce kaj vem, bo desnica Marjana Jerina 4. julija zve- čer malce zatekla, kajti ko- zjanski boroi mu bodo zapo- vrstjo segali v roko in ne bo jih malo, ki ga bodo tovari- ško krepko lopnili po ple- čih. Marjan Jer in je namreč popoln Kozjanec. Rojen je v Pbdčetrtku, od tam se je kot član učiteljske družine preselil na zahodni rob Ko zjanskega v Kompole pri Storah, prvo učiteljsko me- sto pa je pred vojno zase- del v vinorodnem Virštaj- nu. Na Kozjanskem je pred vojno prihajal v stik z na- prednjaki v vrstah prosve- tarjev, z revolucionarji kot so bili Apih, Matej Bor in drugi, s Kozjanskim pa je bil tesno vezan tudi v času vojne, najprej kot zvetza med kozjansko četo in revirci, med Tončko čečevo, Fricom Keršičem in Vero šlandro- vo, s slednjo predvsem prek svoje junaške sestre, Cvetke Jerinove. Partizanil je na Hrvaškem, kamor je okupa^ tor izselil njegovo družino, nekaj časa tudi v proslavlje- nem kalniškem odredu. Ob prvem poskusu, da bi pri- šel na Kozjansko so ga leta 1943 ujeli in le рк) naključ- ju je ušel smrti. Kot parti- zanski oficir je sodeloval v napadu na Bistrico ob So- th in naposled le prišel med kozjanske borce, kjer je bil najprej pomočnik komisarja čete, pa p>omočnik komisar- ja bataljona in od aprila do zime 1944 komandant, prvi komandant kozjanskega od- reda. Veliko mu je pomaga- lo, da je kozjansko poznal kot svoj žep, predvsem pa kozjanske ljudi, ki nad vse ceni in občuduje, hkrati pa obžaluje, da je lani obujena vest Slovencev ob kozjanski nerazvitost bila tako hitro »potolažena«. Na Jurklošter, prvi osvo- bojeni kraj na štajerskem, ga veže veliko spominov. Toda med njimi prevladu- je tisti, ko so ljudje iz tega območja, potem ko se je razvedelo, da v dolino Grač- nice pfodira tankovska sku- pina, do zadnjega otroka in starca odšli z odredom v Voluš, kjer so ostah dva dni, Nemci pa so našli pra- zne domove in se morali za- dovoljiti le z ropanjem in požiganjem. To je bil bržčas edini primer, v drugih re- publikah dokaj značilnega »zbjega«. Marjan Jerin, z njegovi- mi doživljaji bi napolnili za- jetno knjigo napetih zgodb, je pravzaprav klasičen pri- mer Slovenca, slovenskega izobraženca. Nič vojaškega, vpadljivega herojstva ne iz- bija iz njegove dobrodušne, očetovske, vzgojiteljske ose- bnosti. Bil pa je dober, ze- lo uspešen vojak in koman- dant, ko je bilo treba. In ravno zato ga utegne po srečanju v Jurkloštru boleti roka, a kaj zato, ko mu bo pa vriskalo srce. JURCEK VEČ NIVOJEV, CENTROV IN OBLIK JE V NAŠEM RAZGOVORU POUDARlj PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LAŠKO TOVARIŠ MIHA PROSEN Vprašanje: Ko je up^ rabil pravico predlagat naslednjega sobesednikj je predsednik šentjurs^, občine FVanc Svetina »dç ločil« vas, tovariš pred sednik. Pogovarjala naj ђ se o medobčinskem sod« lovanju na širšem celj skem področju. Zakaj j, po vašem izbral vas? Od.urovor: Najprej naj S( zahvalim predsedniku tjurske občine tovariS Francu Svetini za priloi nost, da spre.govorim tematiki, ki jo štejem za zelo aktualno v sedanjem ol dobju, o medobčinskem sodelovanju. Zakaj je izbra prav mene? Na to vprašanje bi težko odgovoril. M slim pa, da zaradi tega, ker je to vprašanje važno ts ko za šentjursko kot za laško občino. Vprašanje: Po ukinitvi okraja je ostalo nekaj oblii in predmetov v medobčinskem sodelovanju. No^^a j oblika političnega značaja — medobčinski sveit ZK. Ka sodite o obstoječih oblikah sodelovanja. Odgovor: Z ukinitvijo okraja in drugih okrajnih fo ruanov je na nekaterih področjih dejavnosti upravni] služb prišlo do sodelovanja med posameznimi občina mi (dveh ali največ treh). Kot nadomestilo okrajnegi sodišča in katastra so se sporazumele, da skrb za fi nanciranje občinskega sodišča in zavoda za izmero ij kajtaster zemljišč prevzamejo občine: Celje, Šentjur ii Laško, za liaterih oodročje poshijeta obe. Na podoben način so se posamične občine celjski regije dogovarjale in se sporazumele tudi glede organi ziranja in delovanja nekaterih medobčinskih inšpekcij, skih služb. Do sličnih reševanj skupnih problemov ^ v preteiklost deloma prišlo še na področju kulture in prosvete, zdravstva in socialnega varstva, ^^endar vsele od primera do primera. Nobenega dvoma ni, da so tudi te skromne oblike sodelovanja za vsakega pogodbenega partnerja koristi ne in seveda v določeni meri tudi več ali manj učiiv kovite. S takšnim sodelovanjem pa seveda vse oblike možnega sodelovanja še niso v popolnosti i7koriščer)e, Na političnem področju zelo uspešno koordinin delo medobčinski svet ZK Celje. Že ta ugotovitev nam narekuje, da obstojajo vsi pogoji za medobčinsko so- delovanje na drugih področjih. Vprašanje: V celjski regiji razen šentjurske in šmar- ske ni dveh občin, ki bi mogle sesti za skupno miz( enakopravno. Se razlika med njimi zaradi občinskil mej, geografskih in pojmovnih, povečuje ali zmanj.šii je? Je dovolj ena raven medobčinskega povezovanja, s Celjem kot osjo, ali mislite, da bi bili ustrecni še dru- gi nivoji? Odgovor: Tako gledanje in upošteranje omenjenii fakitorjev ne bi smelo prevladovati. Osebno sem pre- pričan, da imajo vse občine v celjski regiji, tako tudi občine, ki pokrivajo območje »Kozjanskega« mnogo skupnih in podobnih problemov, katere bi lahko s po močjo medobčinskih organov uspešneje reševali. Dokas za to je medobčinsko sodelovanje pri izdelavi prosrra mov perspektivnega razvoja celjske regije in pro^- ma razvoja Kozjanskega območja. Prepričan sem, da bi najrazličnejše oblike sodelo- vanja med občinami sličnih in podobnih interesov se. veda na enakopravni osnovi in medsebojnem spošto- vanju v vseh pogledih bilo treba še intenzivneje raz\'i' jati. Prav tako sodim, da ni nujno vse oblike .sodelo vanja naveaovati samo na en center. Zato tudi podpi ram iniciativo o ustanovitvi ustrezna organa medob činskega sodelovanja v merilu kozjanskih občin. Oce njujem, da bi bil svet kozjanskih občin ne le simpati čna in sprejemljiva, ampak tudi najboljša in najbolj učinkovita oblika. To tembolj, če bi probleme za skup no mizo na enakopravni ravni obravnavali, reševali in se dogovarjali o skupnih akcijah, o enotnih ukreipili ter z enotnimi stališči nastopali tako znotraj teh ob- čin, kakor tudi navzven. Tako in na podoben način de luje in enotno nastopa svet gorenjskih občin. Če bi na taki osnovi reševali vse probleme in pre ko takega organa oblikovali skupna in enotna stališča, sem prepričan, da bi tako, ne gilede na meje in trenu- tna različna pojmovanja, sproti izglajevali morebitt« razlike. Mislim, da sem s t«n hkrati odgovoril ns vprašanje, da medobčinsko sodelovanje samo s Celjef" ni in ne more biti dovolj. Nujno je treba upoštevati, da družibeno-ekonomsto procesi nalagajo občinam medsebojno sodelovanje tu- di zaradi boljšega in učinkovitejšega opravljanja drvi benih zadev, ki se jih ne da racionalno urejati v oK- viru ene same občine. Gre predvsem za povečanje P^' stojnosti občin, kar je posledica procesa deetatizacije in za solidarno zadovoljevanje skupnih potreb na šf- šib območjih komune. V zvezi s tem naj opozorim n^ resolucijo zvezne skupščine o družbeno-ekonomskern in političnem položaju občine in o nadaljnjem razvoji' samoupravnih odnosov v občini, ki pravi, da je za zä' dovoljevanje interesov, katerih uresničevanje je veza- no na širša območja od občine, potrebno okrepiti f razširiti zlasti medobčinsko sodelovanje. Vprašan.je: Intervjujska štafeta vas je dosegla ravn" ob prazniku laške občine. Kaj je vaša največja žell^ loot predsednika občine in kaj kot občana? Odgovor: Kot občan in kot predsednik občine inna^ eno edino, vendar zelo pomembno željo. Ta je, da čim hitreje in učinkovito na vseh nivojih uresničili Ije in naloge, ki jih pred nas postavljajo stabilizacijs*^ programi tn sklepi 17. seje predsedstva ZICJ. Vprašanje: Komu naj izročimo »štafetno palico« ^ s kakšno vsebino? Odgovor: Predlagam, da bi o tematiki medobčin5% ga sodelovanja nadaljevali. O tem naj bi spre^voi^ predsednik šmarske občine tovariš Beno Božiček. NOVITETE V POKRAJINSKEM MUZEJU O delih, ki jih trenutno opravljajo ali pripravljajo v celjskem pokrajinskem muzeju govori ravna- teljica Vera Kolšek — Poleg že urejene Gallove sobe pripravljajo še celo vrsto stalnih razstavnih zbirk — Lapidarij ob Savinji naj bi podaljšali do konca Savinjskega nabrežja ter uredili vodni stolp v razstavni prostor starega orožja. v Pokrajinskem muzeju- pripravljate celo vrsto novi- tet. Katere so najpomembnej- še? »Vsa dela so usmerjena v dokončno ureditev stare gro- fije. Najprej bomo dokončno uredili prostore v I. nadstroj)- ju, kasneje pa še v pritličju. Letos bomo uredili glavno dvorano 2 znamenitim celj- skim stropom ter eno sobo ria levi ter tri sobe na desni strani. Levo bo soba oprem- ljena z deli znamenitega sli- karja Galla, desno pa bomo raastaviili umetno o^^rt 19. sto- letja ter izbor umetniških .slik iz bogate zakladnice. Za ta dela imamo 2agotovljena sred- stva in upamo, da jih bomo uspeli do konca leta realizi- rati. Problem Je шшггеС v tem, da so zunanji sodelavci zelo zaposleni in obnovitvena dela naših eksponatov ter prostorov potekajo malo po- časneje.« Omenili ste tudi ureditev pritličja? »V pritličju je predviden prostor za občasne razstave. Tega sedaj nimamo, vendar ga nujno potrebuja'no. V pri- tličju bo razstavljena tudi zbirka Alme Karlinove, izvan- evropska zbirka ter numizma- tična zbirka. V glavnem bo v pritljičju našla svoj prostor etnografija.« Torej, na.iprej boste uredili staro grofijo, k.je pa boste potem nadaljevali z deli? »Del lapidarija za grofijo ob Savinjskem nabrežju je urejen. Podobno želimo ure- diti VSo Savinjsko nabrežje ter celotno zaključiti z uredit- vijo vodnega stolpa v čuprij- ski ulici. V njem bi razstavili staro orožje, ki ga v našean muzeju imamo izredno veli- ko.« Verjetno ne boste zanema- rili tudi dela na terenu? »Let-os bo terensko razisko- valno delo zaradi del v lastni stavbi precej okrnjeno. Izko- pavali bomo sa mo na naselbi- ni preseljevanja narodov ozi- roma pozne antike na RIFNI- KU. Raziskm'ulna dela finan- cira šentjurska občina.« Kako ste zadovol.jni z obi- skom? »Zelo. Prav v teh mesecih je največ šolskih skupin, med- tem ko bodo v kasnejših me- secih prihajali starejši. Obis- kovalcem lahko pomagamo z vodičem in nekaterimi publi- kacijami, ki smo jih izdali. Pripravljamo pa še nekatere nove.« Imate za vsa dela dovolj srcflstev? »Kljub finančnim sred- stvom, ki jih dobivamo od kulturne skupnosti, smo še vedno v težavah. Denarja nam primanjkuje zlasti za oglede terenov, drobna muzejska de- la itd.« Kaj pa Heraklejevo sveti- šče? »Mi smo uredili, zdaj pa so še drugi na vrsti.« Menite, da so bogate muzej- ske zbirke, razne zgodovin- ske znamenistosti po mestu, Herakle.jevo svetišče itd. do- volj reklamirani? »Ne.« T. VRABEL ŠTAJERSKI GRADOVI Kot smo izvedeli, se bo zna- ni Valvasorjevi knjigi »Topo- graphie ducatus Carnioliae mo- dernae« iz leta 1671, ki jo je preteklo leto ponatisnila Can- karjeva založba v Ljubljani, v kratkem pridružila tudi fak- similirana izdaja spodnješta- jerskih gradov iz Viseherjeve knjige »Topografhia ducatus Stiriae«. Knjigo je pripravil za natis umetnostni zgodovinar prof. Ivan Stopar in jo oskr- bel z obsežno spremno štu- dijo. Izšla bo pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Knjiga bo izredno lepo opremljena, vse- bovala pa bo tudi podroben popis vseh upodobljenih ob- jektov hkrati 2 oznako že če- stokrat izgubljene lokacije in današnjega stanja. Avtor je vse te podatke preveril na terenu, tako da bo knjiga ne dvomno pomenila obogatitev našega knjižnega trga, hkrat« pa bo dala prvi natančni raz- vid nad stanjem naših fev- dalnih objektov v času, ko povečini še niso izgubili svoje značilne srednjeveške podo- be. O knjigi bomo še obširneje poročali. I-aško je stara deželnoknežja gospoščina, ki se ome- nja že od 1147 leta dalje. Grad n^ hribu nad naselbi- no, imeaiovaii tudi tabor, je nedvomno zelo star, če- prav ga po njegovih današnjih razvaljenih ostankih najbrž laiiko stavimo šele v 14. stoletje, a še to ne v celoti. Grad Hartenštajn pri Pilštajnu se pojavi s tem ime- nom šele na začetku 16. stoletja. Osrednji stolp potr- juje domnevo, da je objekt starejši in po vsej priliki identičen s »stolpom v Pilštajnu«, ki se omenja že sto let prej. Baje je imel do leta 1810 še streho, nato je rasipadel. Danes pričajo o njem le še skromni elemen- ti. IZ DNEVNIKA SLG CELJE Ob zaključku letošnje se- zone in v počastitev dvajset- letnega -poklicnega dela bo v ponedeljek, 28. tega meseca v gledališču sprejem, na ka- terem bo nastopil tudi celjski komorni moški zbor. Gleda- lišče se je odločilo^ da na ta sprejem povabi dobro polovi- co vseh abonentov, v prihod- nji sezoni pa še druge. Spre- jem je prirejen z zeljo, da se gledališče kot najvidnejša kulturna institucija v Celju tudi družabno poveže s svoji- mi obiskovalci in v osebnem kontaktu -naveže pogovore o kulturnih problemih naše srenje. Kakor lansko leto bo gle- dališče poleg sodelovanja na kulturnih prireditvah uprizo- rilo dvoje del za občinski praznik, v počastitev Dneva borca in za obletnico vstaje: 1. julija ob 20. uri bo na programu klasična komedija MOSTELLARIA ALI HIŠNI STRAH rimskega komedio-, graia Planta^ З^ julija prav tako ob 20. uri pa Županči- čeva VERONIKA DESENI- ŠKA. ki bo na ta dan imela že 58 ponovitev. Obe predsta- vi sta brez vstopnine. Omeniti nam je še zanimi- vo gostovanje z Veroniko De- seniško, ki je v letošnjem repertoarju opravljala še po- sebno kulturno poslanstvo. Z njo smo bili na Koroškem, kjer srno med našim zamej- skim ljudstvom želi izredne uspehe, bili smo na madžar- ski meji, kamor še ni stopi- lo profesionalno gledališče, zdaj pa se ponovno podaja- mo v kraje, kjer prav tako ne poznajo gledališkega živ- ljenja. Ob koncu meseca bo- mo gostovali v osrčju Sloven- skih goric v Lenartu, v Cerk- venjaku in v Voličini. Te dni snemamo za ljub- ljansko televizijo zadnje tri premiere. Leonce in Lena, Zamenjava in Hišni strah. Tako bomo imeli v letošnji sezoni med slovenskimi gle- dališkimi hišami rekordno število snemanj. Med osmi- mi abonmajskimi premierami smo jih posneli kar šest. Kulturna prizadevanja PIŠE: ŠTEFAN ŽVIŽEJ Gornji Grad — Nova Štifta: GOSTOVANJE S »SLUGO DVEH GOSPODOV« Mladi Vojničani, ki deluje- jo v okviru Prosvetnega dru- štva »France Prešeren« so preteklo nedeljo gostovali z Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«. Medtem, ko je bil obisk v Novi Štifti za- dovoljiv je predstavo v Gor- njem Gradu obiskalo nekaj več kot 30 gledalcev. Ali je za to kriva slaba organizaci- ja, ali nezainteresiranost Zgornjesavinčanov, ali morda kaj drugega ...?! Vojnik: OBNOVA KULTURNEGA DOMA Z velikimi težavami so tu končno formirali gradbeni odbor za obnovo kulturnega doma. To jim je uspelo po večmesečnih razpravah v ka- terih so sodelovali tudi pred- stavniki celjske Kulturne skupnosti. Občinskega sveta ZKPOs in Skupščine občine Celje. Predsednik gradbenega odbora je postal Anton Vola- sko, prizadevni pK>dpredsed- nik prosvetega društva in zborovodja. Na pobudo vseh sodelujočih so se odločili za varianto postopnega zbiranja sredstev iz naslova Kulturne skupnosti, Skupščine občine Celje. Predsednik gradbenega odbora je postal Anton Vola- sko, prizadevni podpredsed- nik prosvetnega društva in zborovodja. Na pobudo vseh sodelujočih so se odločili za varianto postopnega zbiranja sredstev iz na&lova Kulturne skupnosti. Skupščine občine Celje in s samoprispevkom. Tudi Krajevna skupnost je obljubila, da bo speljala ce- lotno akcijo zbiranja samo- prispevka. Gradnja kulturnega doma se je torej premaknila z mrtve točke. Povemo naj še to, da se je za začetek naj- bolj izkazal odbornik Boja- novič, ki je že na seji iz- ročil poverjeniku 50 starih ti- sočakov. Vojničani, p>osne- majte ga! USPEL NASTOP KO- MORNEGA ZBORA Komorni zbor iz Celja je vsakoletni gost Rogaške Sla- tine. Za njegov letošnji na- stop, v petek zvečer v dvo- ran: zdraviliškega doma, je vladalo precejšnje zanimanje in tako ni naključje, da se je nia prireditvi zbralo trikrat več poslušalcev, kot na nedav- nem nastopu Ijubljansküí-so- listov. Komorni zbor pod vodst- vom Egona Kuneja tudi to- krat ni zatajil. Predstavil se je s programom nedavnega celjskega nastopa. Spored, ki je posegel tako v klasiko kot slovensko narodiio pesem ter v literaturo tujih avtorjev, je navdušil. Poslušalci, med nji- mi večina tujih zdraviliških gostov, so nagradili Celjane z burnimi aplavzi in tako nI naključje, da je zbor moral dodati še dve pesmi. Svoj de- lež k lepemu uspehu pa so dali tudi solisti Franci Sat- ter, Stane Bizjak in Leopold Pere. člani komornega moškega ^ra bodo v soboto gosto- ^U v Kostanjevici na otvorit- vi Dolenjskih kulturnih pri- reditev. M.B. krI'šovec: ljubljanska srečanja Dr. SREČKO BRODAR Pisama dr. Srečka Bro'dar- ja kar nekako diši po delav- nem vzdušju, morda zara.di neskončne množice knjig, ki jih ni mogoče zajeti z enim samim pogledom, pa tudi za- raidi fotografij na stenah, ki govore o številnih raziskavah na terenu. Dr. Srečko Bro- dar šteje danes oseminse- demdeset let, za njim je veli- ko dela opravljenega pri pro- učevanju paleolitskih kultur na našem ozemlju, pred njim pa še veliko načrtov, pri ka- terih mu pomaga njegov sin prav tako speleolog. Dr. Srečko Brodar je doma iz Ljubljane, vendar ga Ce- ljani nekako štejemo za svo- jega, saij je v Celju preživel kar osemnajst let in so šte- vilna njegova odkritja vezana prav na celijsko področje. Ko je končal gimnazijo v Ljub- ljani se je podal na Dunaj, kjer je študiral prirodoslov- je. Po končanem študiju ga je zajela mobilizacija in prvo svetovno je preživel na raz- ličnih evropskih frontah. Le- ta 1921 je prišel v Celje, kjer je predavaá na celjski gimna- ziji. Tu se je začel ukvarjati z raziskovanjem življenja člo- veka ledene dobe. O svojem odkritju Potočke zi j alke, je Srečko Brodar takole pripo- vedoval: »Z ženo sem preživljal po- čitnice v Logarski dolini in od tam sem delal izlete v ok- Исо. Neka gosipa iz Maribora me je prosila, če bi se mi smela pridružiti. Ker nisem vedel, kako hodi se nisem mogel odločiti za Grintavce, Skuto ali kake druge nevarne poti. Odšla sva na Olj ševo. Bilo je to prvega avgusta 19^. Na poti nazaj sva po- iskala pitno vodo v Potočki zi j alki in opazil sem, da je jama zelo primerna za biva- nje. Zvečer smo v koči klepetali in slišal sem, da v ВеИ nek študent koplje kosti jamske- ga medveda. Takoj sem рк)- mislil, da izvirajo iz Potočka zijalke. Zaprosil sem za fi- nančno podpoTO, da bi začel z raziskavo. Za sodelovanje sem pridobil še profesorja Stanteta. Odkrila sva, da avstrijski študent ilegalno odnaša kosti jamskih medve- dov V Avstrijo. Potrebno je bilo rešiti, kar se je rešiti dalo. Začedi smo z izkopava- njem in poleg kosti medve- dov odkrili še umetno i2xie- lano koščeno konico. To je bil dokaz bivanja ledenodob- nega človeka pri nas. Tako smo v Po<-x>ôki zijalki odkrili prvo paleolitsko postojanko pri nas.« Potem so se vrstile vsako- letne ekspedicije na Oljševo in odkrili poleg koščenih ko- nic (več kot 130) še kameno orodje številna ognjišča, ko- sti drugih živali. .. Sledile so raaiskave drugih jam — paleolitska postaja v Njivicah pri Radečah, Bomo- va zi j alka pod Belimi vodami in mnoge druge. Vse to in še veliko več sem izvedela iz razgovora s sta- rosto naših paleontologov — Srečkom Brodarjem, člove- kom, ki brez njegovega dela, ne bi poznali marsikatere aa- nimivosti davne zgodovine rva naših tleh. ZAKAJ? Sedel je zamišljen in tih na vrtu gostilne. Pogled, uprt v mizo, je dvignil le tedaj, ko se je kdo od gostov glas- no zasmejal. Pogledal je in v očeh mu je bilo videti začudenje. »Kako to, da se lahko smeji?« se je nemo spraševal. Žalostno me je pogledal, ko sem pri- sedel. čeprav je bilo toplo, je z izga- ranimi in Òmimi rokami grel dva ded belega. Počasi in z užitkom je srknil poèirek. »čuj, vedno bolj premišljam in ne gre mi v glavo,« ml je dejal. »Nikdar se nisem izogibal delu. Rad delam in bom vedno delal. In verjemi mi, da nimam lahkega dela. Ampak, rad bi bil za to delo tudi plačan.« Zmajal je z glavo. »Cene neprestano naraščajo, otrok ve- liko stane. Vidi druge kaj imajo in si sam želi isto. Ne da bi ga razvajal, dam mu tisto, kar potrebuje vsaj v , tolikšni meri, da bo enak z drugimi.« Pozirek in očitajoč pogled. »Poslušaj. Zaradi cen in s tem ved- no višjih življenjskih stroškov — ta- ko so nam rekli v tovarni — je bilo čuti, da nam bodo zvišali plače. Vesel sem bil, kako ne bi. Pa ne dolgo. Prišel je tisti dan, ko smo res do- bili povišico. Na svojih 92 jurjev sem dobil dva jurja, moj šef pa je na svojo že tako visoko plačo dobil čez sto jurjev. Povej mi ti, ki poznaš te stvari, kako je to mogoče?« še je govoril. O tistih, ki iščejo kruha v tujini, o tistih, ki sprejemajo osebni dohodek za malo dela. In gre- nak je bil njegov glas, kot je bila grenka kapljica pred njim. Zaman se je spraševal za odgovor. -ms celjske tehtnice na sejmu v pekingu Celjska Libela je izkoristi- la ugodo mednarodno in go- spodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Kitajsko. Sku- paj s svojimi poslovnimi so- delavci in izvoznikom bo koncem leta sodelovala na- mednarodni razstavi — sej- mu v Pekingu. Razstavili bo- do opremo za tovarne in me- šalnice močnih krmil, kapa- citete 7 ton na uro. Poleg teh avtomatskih tehnic pa bodo razstavljali tudi avto- matske tehtnice za gostinstvo in trgovino ter široko j>o- trošnjo. če bodo rezultati razstave vsaj približno tako dobri kot So bili ^ zadnji razstavi v Moskvi, bodo prodaj niki pri Libeli vsekakor uspešno za- ključili svoje iK>slovno leto. jk posvetovanje o tezah za slo- vensko ustavo Pri občinski konferenci SZDL Celje je bilo minuli te- den posvetovanje o gradivu »SRS samoupravna skupnost in država«. V tem dokumen- tu, ki ga v tem času obravna- vajo širom Slovenije (javna razprava bo še sledila) so podana osnovna izhodišča za predvidene ustavne spremem be v naši republiški ustavi. Na posvetovanju so ugotovi- li, da jè gradivo dobro pri- pravljeno, da je njegovo iz- hodišče okarakt/erizirano s temeljnim položajem delov- nega človeka in da v bistvu zajema vsa tista vprašanja, ki so najpomembnejša za na- daljnji družbeno ekonomski in politični razvoj naše re- publike. Poudarili so, da ka- že še zlasti opozoriti na raz- mejitve med pristojnostmi, ki so vsenacionalnega pomena in se bodo reševala na nivo- ju republike in tistimi, ki sodijo v okvir občinskih me- ja. •bes srečanja krvodajalcev Rdeči križ Celje je minuli petek organiziral srečanje kr- vodajalcev, ki se ga je udele- žilo preko 170 občanov, ki so doslej darovali kri najmanj petkrat. Ob tej priliki so prebrali seznaan vseh krvoda- jalcev, ki so prejeli prizna- nja po pošti, na prireditvi sa- mi, pa so podelili priznanja tistim, ki so darovali kri petindvajset in večkrat. Pet- krat je darovalo kri 165 krvo- dajalcev, desetkrat 88, pet- najstkrat 14, dvajsetkrat 18 in petindvajset krat ter več kar 44 krvodajalcev. Tratnik Jože, ki je doslej daroval kri 50 krat in šaranin Ivanka, ki je dala kri 52 krat pa sta prejela ročni uri s posveti- lom. Zbranim krvodajalcem je govoril dr. Petrovič Stane, predsednik komisije za krvo- dajalstvo pri občinskem od- boru Rdečega \riža v Celju. Po kulturnem programu, ki so ga izvajali člani »Zarje« iz Tmovelj so se krvodajal- ci še dolgo zadržali ob pri- jateljskem klepetu o vsakda- njih problemih. Prireditev je izredno lepo uspela. -bes priznanja tudi v štorah Podobno kot v C!elju go se minulo soboto sestali na sku- pnem srečanju krvodajalci iz štorske železarne ter tam- kajšnje krajevne skupnosti. Srečanje je bilo v Domu kul- ture. Ob tej priložnosti so 59 krvodajalcem podeUli zna- čke kot priznanje za njihova humana in nesebična dejanja. Ročno uro s posebnim po- svetilom pa je prejel krvoda- jalec Zerdonar Jurij, ki je doslej daroval svojo kri pet- desetkrat. davčna uprava in obrtniki Jutri, v petek, 25. junija bo 31. skupna seja članov obeh zborov skupščine obči- ne Celje. Predlog dnevnega reda ima enajst točk. Kot vse kaže bo v središču prozor- nosti poročilo komisije za družbeni nadzor o problema- tiki davčne uprave in obrtni- štva v občini. Zanimiva bo- do tudi poročila o delu davč- ne, tržne, zatem inšpekcije dela, sanitarne, veterinarske, gozdarske in kmetijske in- špekcije v Lanskem letu. Več predlogov so pripravili tudi drugi sveti kot svet za kmetijstvo in gozdarstvo V odloku o posesti psov pa tudi o spremembah odloka o pri- stojbinah za veterinarsko-sa- nitarne preglede. Na predlog sveta za šolstvo bodo odbor- niki odločali o soustanovitelj- stvu kmetijsko izobraževalne- ga centra v C^lju. MB izvajanje volil- nega programa Pri Občinski konferenci SZDL v Celju pripravljajo posebno oceno izvajanja pred dvema letoma sprejetega vo- lilnega programa s kaierim je SZDL nastopila pred celjski- mi občani. Sekretariati posa- meznih sekcij, ki delujejo v okviru občinske konference so že ocenili izvajanje progra- ma na svojih področjih. Te ugotovitve bodo strnili v skupno oceno ter na posebni seji občinske konference ana- lizirali kakšno je stanje pri izvajanju volilnega programa. Dvoletno obdobje je prav go- tovo dovolj dolgo, da je mož- no že zanesljivo ugotoviti v kolikšni meri se uresničuje volilni program na posamez- nih področjih družbeno eko- nomskega in političnega raz- voja celjske občine. obnovitvena dela na srednje- veškem gradu Zavod za spomeniško var- stvo v Celju je te dni ponov- no pričel z obnovitvenimi de- li na starem Konjiškem gra- du. Akcija teče ■ zdaj že tret- je leto in rezultati so pre- segli vsa pričakovanja. Lan- sko leto so bile odprte zasu- te srednjeveške grajske kleti, obenem pa je bil očiščen več- ji del dvorišča. Letos bodo dvorišče znotraj starega ob- ram.bnega obzidja, ki so ga pozneje spremenili v palacij, najprej do kraja razčistili, nato pa bodo s svojo režijsko skupino pričeli krpati poško- dovane dele zidovja. Vrh le- tošnjega programa pa bodo dela na obzidju, kjer bodo ria vencu ponovno izluščili stare nadzidke ali cine, ki so jih v baročni dobi zazidali, tako da bodo razvaline tudi na zunaj dobile zares mogo- čen, srednjeveški videz. Eki- pa, ki je na delu, je že iz- urjena (lansko leto je delala tudi na razvalinah gradu Dobrna), tako da bodo dela predvidoma lahko potekala brez zastojev. Z. S. za najlepše cvetice Olepševalno in turistično društvo je znova razpisalo tradicionalno tekmovanje za najlepše cvetice. Letošnje bo potekalo v treh skupinah: a) za najlepše urejeno zgrad- bo in okolje s cvetlicami in na splošno (nagrade: 1 zlata, 1 srebrna in 6 bronastih vrt- nic); b) za najlepše okrašeno posamezno okno ali balkon (nagrade: 3 bronaste vrtni- ce); c) za najlepše urejen sta- novanjski blok vključno z okoljem (nagrade 1.000, 700 in 500 din). Društvena komisija bo op- ravila prvi ocenjevalni pre- gled meseca julija. Vtem ko bo v prvi polovici avgusta drugi pregled, bo konec iste- ga meseca še zadnji. Sprašuje: B. Strmčnik Odgovarja: Stane dr. Petrovič Pravijo, da je deset let bi- vanja v nekem kraju dovolj, da si pridobiš »domovinsko pravico«. Koliko časa ste že v Celju? V mestu ob Savinji sem že od leta 1953, pred tem pa sem bil v Slovenj gradcu. Kje ste zagledali luč sveta? V Spodnji Polskavi. Zdravnik ste, kje delate? Za- poslen sem v bolnici in de- lam na infekcijskem oddel- ku. že vrsto let se dodatno ukvarjate tudi s problemi kr- vodajalstva? Da, pri organi- ziranju krvodajalstva delu- jem že zelo dolgo, pri komi- siji za krvodajalstvo pri ob- činskem odboru RK pa 14 let, zadnja tri leta pa sem tudi njen predsednik. Kako ocenjujete krvodajalstvo pri nas? Prav gotovo smo Slo- venci lahko ponosni na dej- stvo, da imamo od skupnega števila prebivalstva najvišji odstotek krvodajalcev nasve- tu. Za nami je na drugem mestu Kanada. V Sloveniji je ta odstotek 4.70/0, v celjski občini pa celo б.З^/о, kar po- meni, da smo na tem področ- ju, posebno v zadnjem času, dosegli pomembne uspehe. Kdo vam pri tem najbolj sto- ji ob strani? Veliko razume- vanje ima skupščina, ko od- merja sredstva organizaciji Rdečega križa, potem SZDL, v delovnih organizacijah pa brez požrtvovalne pomoči sin- dikatov ne bi mogli biti tako uspešni kot smo. V Celju imamo veliko krvodajalcev, kdo so ti ljudje? V glavnem, preko 90 "/b so to fizični de- lavci, kar po svoje preseneča, saj bi bilo pričakovati, da se bodo tudi druge kategorije občanov bolj vključile med krvodajalce. To razmerje je tembolj razumljivo, če upo- števamo, kdo so tisti, ki jim je kri potrebna. Spričo nesreč na naših cestah bi bilo ra- zumljivo, da bi bili udeležen- ci v prometu bolj številčno zastopani v vrstah rednih kr- vodajalcev. Nekateri so mne- nja, da je dajanje krvi ne- varno? Dokazano je, da temu ni tako. To niti najmanj ni nevarno, niti težavno. Zgod- be o embolijah so izmišljene in nastajajo v glavah tistih, ki se na to ne spoznajo. Ze- lo ste zaposleni, imate kak- šen hoby? Da, potovanja Kam vas je doslej najdlje od doma zanesla pot? V Jordanijo. In kam bi radi še šli? Na Ja- ponsko, in še kam. Hvala za klepet. dežurna lekarna Do sobote, 26. junija do 12. ure je dežurna Nova lekarna, Tomšičev trg 11, od sobote da- lje pa lekarna Center, Vodni- kova 1. kopalni bazeni Odprti so pokriti bazeni v Laškem, Dobrni in Velenju ter na prostem v Celju, Rimskih Toplicah in Šoštanju. razstava otro- ških izdelkov Otroci, ki obiskujejo vzgoj- no varstveno ustanovo »Tonč- ke čečeve« v Gaberju, so se prejšnje dni predstavili na posebni razstavi svojih izdel- kov. To je bil čudovit prikaz njihove ustvarjalnosti in člo- vek kar verjeti ne more, kaj znajo vse napraviti spretne ročice majhnih otrok in kaj vse si izmislijo njihove gla- vice. Zato prava št.ja sklepov 17. seje pred- tetva CK ZKJ, XX. seje ZKS in 20. seje občinske- komiteja na območju ob- e Žalec. DESETA OBLETNICA 'trojno indiistrijsko pod- le SIP Šempeter praznuje Kiilja 10. obletnico obsto- V okviru praznovanja bo- 1 drugim sindikalna orga- icija pripravila avto rally progi Šempeter—črna— 'vograd — Velenje — Šem- MLADINA POMAGA Andražu nad Polzelo so tekli mesec pričeli z grad- vodovoda. Pri akciji jim pomagala do sedaj tudi ki je že sama pri- opravila okoli 850 de- Üh ur. ^"nagati jim nameravajo ^Sraditve vodovoda. Tav— TUDI O HITRI CESTI Jutri bo v 2alcu redna seja občinske skupščine, kjer bodo poleg akcijske- ga programa skupščine za uresničevanje nalog eko- nomske politike in stabi- lizacije obravnavali tudi predlog o gradnji hitre ce- ste skozi žalsko področje, ki sta ga občini posredo- vala občinska konferenca SZDL in kmetijski kombi-^ nat Hmezad Žalec- Odbor-; niki se bodo na isti seji| seznanili tudi s problema-^ tiko zaposlovanja in var-i stva pri delu ter proble-1 . matiko s področja inšpek-i cije dela, razprava pa bo^ pokazala tudi, če se od-j borniki strinjajo s spre- jetjem nekaterih odlokov.j Poleg informacije o popisuj prebivalstva ter odborni.f i ških vprašanj bodo še od- ^ ločali o letošnjih občin-, skih nagradah. Po predlo- ' gu bodo podelili eno na-; grado posamezniku in dve^ skupinam. Nagrade bodol slovesno izročili na osred-i nji proslavi občinskegal praznika v Galiciji. aIA. . ^ laško OBČINSKA UPRAVA Z LOPATAMI IN KRAMPI Ureditvena komunalna de- la v Jurkloštru, kjer se bo prihodnji teden odvijalo naj- prireditev ob občinskem prazniku, potrebujejo delov- nih rok. Domačini, ki so v preteklih tednih veliko dela- li, zlasti pri postavljanju dro. gov za telefon in drugih op- ravilih,* so številčno prešibki, zlasti, ker tudi kmečka dela v teiii času terjajo delovnih rok. Da bi do praznika bilo vse lepo urejeno, so kolek- tivi priskočili na pomoč tudi kot prostovoljni delavci. Ta- po je v torek odšla na udar- niško delo v Jurklošter sko- raj vsa »posadka« Oibčinske uprave, čez trideset uslužben. cev in med njimi tudi pred- sednik občinske skupščine. RAZSTAVA V MUZEJU v laški muzejski zbirki je te dni celjski muzej NOV raz- stavil gradivo, predvsem pa slike in ^zgodovinske doku- mente o frankoiovskem zlo- činu. Po grafikah otrok o XIV. diviziji je ta razstava letos že druga tovrstna pri- reditev v laški muzejski zbir- ki, ki tako razširja svoje poslanstvo. UČITELJI, UČENCI IN GOLDONI v osnovni šoli v Rimskih Toplicah postaja že tradicio- nalno, da vsaj enkrat na leto. navadno ob zaključku šol- skega leta, oprizorijo kakšno odrsko delo. Ker pa so letos segli po zahtevni Goldonijevi komediji, »Slugi dveh gospo- dov«, so se integrirali otroci in učitelji ne samo v pogle- du režije, scenarija in podob- nih opravil, marveč tudi kot igralci. I • ЈШ SLOVENSKE KONJICE OCENA AKTIVNOSTI KOMUNISTOV Minulo soboto so se zbrali člani Občinsike konference ZKS Slovenske Konjice na redni 6. seji. Analizirali so aktivnost komimistov in nji- hovo pripravljenost za druž- beno delovanje. Ocena aktiv- nosti je temeljila na ugotovit- vah posebne ankete, ki je bi- la opravljena med celotnim članstvom v občini. Referen- ta sta bila Filip Beškovnik, predsednik komisije za orga- niziranost in razvoj ZK ter Jure Pokom, predsednik ka- drovske komisije. Poročilo o aktivnosti občinske organiza- cije ZK po 17. seji Predsed- stva ZKJ je podal sekretar komiteja občinske organizaci- je Franc Ban. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE I Oba zbora občinske skup- _ ■ščine Slovenske Konjice sta I se minuli torek sestala nal redni seji. Poleg vrste vpra- šanj s področja financ in I proračvma, komunale in ur- ■ banizma, šolstva prosvete in kulture ter drugih, so odbor- I niki obravnavali tudi poroči- I 10 občinskega javnega tožilca, občinskega sodnika za pre- I krške in občinskega javne- I ga pravobranilca. Odborniki obeh zborov so se pred polet- I nimi počitnicami tokrat zbra- I 11 poslednjič na seji. O posa- meznih vprašanjih, obravna- I vanih na seji, bomo še poro- I čali. UPOKOJENSKI I IZLETI I Društvo upokojencev v Slo- venskih Konjicah pripravlja | za svoje člane v mesecu ju- I liju dva enodnevna izleta. 6. julija bodo organizirali izlet ■ na Reko, Sušak in Trst, I Koncem течеса julija, toč- neje 30. julija pa jih bo pot I zanesla preko Koroške. O- I biskali bodo Celovec, Pli- iberk, Gospo Sveto in Be- ■ Ijak. V obeh primerih bo od- I hod posebnega avtobusa ob 3 zjutraj izpred avtobusne ■ postaje v Slovenskih Konji- I can. SREČANJE: PESNIK - PRLEK Anton Pevec Rojen je bil 16. januarja 1946 v vasi Lačaves v Sloven- skih goricah. Bil je tihe, ven- dar nemirne narave — bil je tesar, miličnik in zdaj je vra- tar pri celjskem »Merxu«. Srečala sva se v pisarni. Pri- šel je z zajetnim snopom že objavljenih in neobjavljenih pesmi, skoraj plaho. Skupaj sva bežno prebirala rime in tudi take v stilu modernejših pesmi — brez poudarjenih ne- poudarjenüi zlogov. Posebno všeč mi je bila pesem »Prlek«: Makar fčosik tu v nevihti strela vudre, gda grmi — rado zrose, jiva žito v redi drži. ^tokar fčosik tu sunce vzimi skoron nigdor ne posija, si lehko kolja nasekaš, narežeš metlijar. Makar fčosik tu tudi škriple no dojde žmeče — srce mojo za inozemstvom ne trep>eče. Rad bi pisal, mnogo pisal, je dejal. Rad bi se ves razdal, rad bi izdal svoje pesmi. Do- slej jih je izdajal v gla\Tiem v Kmečkem glasu. Na ski-i- vaj kuje svoje pesmi že od letia 1962, vendar jih je dolgo skrival in zaklepal v omaro. Prva njegova pesem je bila »žalost«. Sploh lahko zapi- šem, da je to pesnik razpolo- ženja in trenutnih čustev. Njegova tiha želja je, da bi postal sodelavec celjskih »O- brazov«. še vedno išče svoj izraz, toda mislim, da se ne motim, če zapišem, da je nje- gova iskrenost, nepokvarje- nost, izvirnost in prisrčnost prav tam, kjer je začel. Ce želiš biti za vsako ceno »so- doben» in se umetno izogibaš rim, ker je to »nesodobno«, se kaj rado zgodi, da posta- neš »pesnik brez srca«. Ni moj namen ocenjevati njego- vih pesmi — to bodo storili drugi — moj namen je pred- staviti pesnika in človeka An- tona Pevca. Ta prispevelc naj bo le droben kamen k zgrad- bi spoznavanja pesnika, kine najde prave poti v javnost, kar vsekakor zasluži. Trenutek Vejica na španskem bezgu še drhti: v toplem zraku, valovanju, v neopaznem trepetanju — majhen, bel golob na češnjo odleti Sam sebe Imenuje naivec. Ce je temu tako, bo razsodil čas. Poznamo tudi v pesništ- vu naivce? Doslej je izšlo 10 njegovih črtic in 34 pesmi. Vse v »Kmečkem glasu«. Ali bo našel svoj »dom« v »Ob- razih« — po zagotovilu glav- nega urednika: bo. »Solza« Iz globin si-ca se je Po obrazu čudno svetla potočila. Vsa plaha, nepričakovana, v svojo usodo mirno vdana se je v brazdi lica drobna potopila. Kot vsak, ki še ne zaupa popolnoma v svoj »prav«, taK j"e tudi naš pesnik Anton Pe- vec. Morda mu to пегааршгје izvira iz njemu lastne narave, morda je to rezultat premajh- nega stika s kulturnim živ- ljenjem, lahko pa mu kdo to tudi vcepi. Kdo ve? »Senca v duši« Oče je odšel v tujino, ko sem majhen bil. Mati je hodila v dnino, da sem kruh dobil. Potlej sem živino pasel ter piščalke si rezljal . .. In tako sem velik zrasel, pravi fant postal ... Dušo sem zaprl pred svetom, v srcu nosil sem gorje; tiho plakal za očetom, ker ne ve za me . ..! Skromne vrstice, ki bi naj predstavile pesnika Antona Pevca iz Celja, naj bodo vzpodbuda in prispevek k sa- mozavesti. Srečanje z njim mi je nedvomno pomenilo ve- liko: takih ljudi, skromnih, v svojem bistvu poStenih, lite- rarno nepokvarjenih in ust- varjalnih je med nami malo — veliko prem.alo. Štefan žviželj fki doli- zve- ^^nco in ^^spravo '^iskoval- ^^ksnega ^ rimske '^^nskega o ^ slasti J^ii, in dovolj V tem je govorila tudi o rimski ce- sti, omenjala njene dimenzije itd. Pa je prav te podatke preslišal pred- sednik celjske turistične zveze Rado Jenko. Zato je vpadel v besedo in vprašal: »Oprostite, koliko metrov je bila ši- roka rimska cesta, ki je peljala tod mimo?« »Devet!« je odvrnila tov. Kolškova. »To si moram zapomniti in poi-edati nekaterim urbanistom!« NJIHOVA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA Na srečanju krvodajalcev iz. Celja, ki je bilo minuli petek, so se srečali vsi tisti, ki so doslej darovali svojo kri najmanj petkrat. Ljudje različnih poklicev so to, raz- ličnih starosti in vendar jih druži skupno humano dejanje, dajanje krvi. Mnogi med njimi so prejeli priznanja, ki pa so samo zunaniji odraz iX)zornosti do ljudi, ki s svojim nesebičnim ravnanjem vsakodnevno rešujejo številna življe, nja. Nekaterim med njimi smo ix)Stavili vprašanja, zakaj so postali krvodajalci, kako se počutijo, ko dajejo kri in nasploh kaj sodijo o krvodajalstvu. Takole so nam odgo- vorili: VERA dr. PETRIŠIC, nev- ropsihiater iz celjske bolnice: Prvič sem dala kri, ko sem bila še študeniika, skupaj s svojo kolegico. Doslej sem darovala kri desetkrat in če bo potrebno bom to" storila tudi v bodoče. Predsodki, ki jih imajo nekateri so popol- noma odveč, to niiti ni hudo nevarno, kot nepoučeno govo- re nekateri. Mislim, da bá se krvodajalcem morali pridru- žiti predvsem mladi ljudje. FRANC ES, delavec Iz Emo: Neposreden povod, da sem postal krvodajalec je bila pri- jateljeva prometna nesreča, ker bi izgubil življenje, da ni dobil ransfuzije. Doslej sem dal kri petkrat in krvodaja- lec bom ostal tudi v bodoče. Med krvodajalce bi se v več- jem obsegu vsekakor morali vključevati tudi mladi ljudje. Večkrat sem se vprašal, kdo bo dobil mojo kn, pa to ni važno, pač tisti, ki je bo po- treben! LUCKA BELAK, ftiviija iz ITopra: desetkrat sem že dala kri in zavest, da pomagam so- ljudem me bo vodila tudi v I bodoče, saj nameravam osta -ti še naprej med rednimi kr- vodajalci. Vedno, kadar dam Ikri, sem vesela, zadovoljna in tudi ponosna, ker vem da s tem pomagam ljudem, ki jim (darovana kri pomeni vrnitev v normalno življenje, želela bi, da bi se naše vrste še po- I množile, predvsem z mladimi krvodajalci. IVANKA ŠARANI, delavka iz Aera: Prvič sem dala kri pred osmimi letd in od takrat do danes že 52 krat. Tudi sa- ma sem, ko sem bila bolna, dobila kri, enako moj sinko, to je še zlasti vplivalo name, da sedaj tudi jaz pomagam drugim. Vsi zdravi ljudje bi morali dati kri, to sploh ni težko, nasprotno zadovoljstvo, ki ga človek občuti pri tem, ko pomaga drugim je nenado mestljivo. še bom dajala kri! I BISERKA UDOVIC, šivilja iz Topra: Ce bi moj brat, ki Ije bil poklicni šofer ob nesre- či dobil pravočasno transfu- zijo, bi še danes živel. Ravno I zaradi tega sem postala krvo- dajalka in doslej sem dala kri že 25 krat in ne mislim še nehati, šoferji in sploh ude- I leženci v prometu bi morali I več razmišljati o pomenu da- janja krvi in tudi sami bi mo- I rali postati krvodajalci. Za- ivest, da pomagaS drugim, je I lepa! Verjetno bi dobili mnogo podobnih odgovorov, če nam bi možnosti dopuščale in bi se lahko pogovarjali z vsemi. Ito brez predsodkov in vsi si žele, da bi se njihove številne Vsi se zadevajo pomembnosti dajanja krvi, vsi opravljajo vrste še povečale z novimi krvodajalci. Boste eden novih I morda postali tudi vi, ki ste ta trenutek prebrali te vrstice? Zavest, da rešujete življenja, vas bo navdala z neizmernim notranjim zadovoljstvom! I B. Strmčnik PRAZNIK POZAßUENE Zadnji strokovni napotki pred začetkom asfaltiranja ceste. Od desne proti levi stojijo možje, ki imajo v svojih rokah vse niti organizacije občinskega praznika: Franci Verdel, predsednik Krajevne skupnosti Galicija, Viktor Lukše, delovodja Cestnega podjetja Celje, ki izvaja dela, Franc Speglič, mož, ki skrbi za »finance« in Franc Kastelle, nadzornik pri cestnih delih. Skupina vrlih »deklet« iz Galicije in okoliških vasi, katerim so organizatorji za- upali gostinstvo, od kuhinje dalje. Skrbele bodo, da v tistih dneh ne bo nihče lačen. Predvsem zagotavljajo, da bo vse domače. Od leve proti desni stojijo: Zofka Potočnik iz Zavrha, Tončka Podpečan iz Galicije, Justina Doler iz Zavrha, Darinka Felicijan, Marica Veber, obe iz Galicije, Marija Hrustel z Pmovega in jMarinka Jelen iz Galicije. Ena izmed skupin, ki s svojimi žulji gradi lepši »trak« ceste v dolino. Prevoz bo lažji in hitrejši ter zlasti ob slabem vremenu boljši in varnejši. ...NA GROB PREIŠČE d::mče zemlje v PODKUMU JE BILA jCNEZ J02EFA DOMA. Po jvoje lep, a težaven je ta jvet. Danadanašnji je ves jpreinenjen. Nič več niso ^Klenjeni ljudje samo v lehe fdečkaste, s pese vna tim drob- дјакот pomešane ilovnate ,emlje. Po kruh hodijo tudi ^ dolino, v Hrastnik, Trbov- lje, Zagorje. Daleč pred prvo svetovno íQjno pa je bilo drugače. Na obrobnih kmetijah v Podku- piu ni bilo dovolj kruha za jtevilno družino; mladi so odhajali v svet. -Tudi Knezo- ma Jožefa je šla. šla je po de- belejši kos kruha, šla je, ka- mor so odhajali tisoči. V Nemčiji je našla zaposli, tev, srečala pa je tudi vdovca Zupančiča s tremi otroki. Vziela sta se in narodilo se je osem otrok. Tudi po svetu so nastajale krize, ljudje so romah iz dežele v deželo in iskali košček vsakdanjega kruha. Družina Zupančič se je ustavila v bližini kraja KERKRADE v HOLANDIJI, v rudarskem revirju. Tujec pri tujcu, toliko različnih jezikov, Župančičeva mati pa je vseskozi nosila v srcu ne- potešeni glas PODKUMA. — Slovenci smo, sinovi in hčere preprostih, a ponosnih ljudi! Vsi otroci so se rodili v tujini, med ljudmi, ki niti na zemljevidu niso znali po- iskati Jožefine domovine Slo- venije. Toda Knezova Jožefa iz Podkuma je med svojimi govorila svoj jezik, tisto pri- stno podkumsko narečje. Si- novom in hčeram je pripove- dovala o rdečkasti zemlji pod najlepšo zasavsko goro Kum, o gozdovih in strmih senože- tih, o trdem, a po svoje tako sočnem in sladkem kruhu; hči Rezi se je potem proročila s Slovencem in šla sta na griček v obrobju Savinjske doline. Zupančičeva mama iz kraja Kerkrade v Holadiji je nekaj let pred smtjo obiskala svoj rodni kraj in z vnukinjo Jo- žico stopila pred fotografa. Ko se je potem vrnila v Ho- landijo in jo je bolezen vse huje popadala, je tam daleč na tujem naročala svojim otrokom. »Ko bom umrla, prinesite mi na grob prgišče domače grude ...« Lansko leto se je v Podku- mu ustavil Volkswagen z oz- nako NL. Hči Rozi se je pri- peljala s sinom Franci jem po tistih nekaj prgišč rdečkaste zemlje. Ob vrnitvi jo je potro- sila po grobu, prižgala svečo in v solzah zašepetala: »Ma- ma, tvoja želja je izpolnje- na ...« -dk- POMOČ DRUŽINI Družbene spremembe so glo- boko posegle tudi na področ- je družme, zato ta potrebu- je vse večjo pomoč družbe, zlasti pri v^oji in vzreji otrok. V zvezi s tem si so- cialna družba prizadeva za hitrejvši razvoj vzgojno var- stvenih ustanov, za prehrano šolskih otrok, letovanj in drugih oblik pomoči družini, katerih morajo biti v ргл'1 vrsti deležni otroci zaposle- nih staršev. Še posebne to- vrstne pomoči naj bj bili de- ležu otroci iz nepopolnih družin. Zaradi vse večje socialne diferenciacije, ki jo pogoju- je nagrajevanje po delu, na drugi strani pa sam ekonom- ski sistem (razlike med po- sameznimi panogami in de- lovnimi organizacijami) pri- hajajo mnoge družine v p>o- ; ložaj, da ne morejo s svojimi i osebnimi dohodki zagotoviti j otrokom primernega var- stva, v^oje in izobrazbe. Služba socialnega varstva je skupno z drugimi organiza- cijami doslej odkrivala in analizirala potrebe družine in do določene mere skušala re- ševati najbolj akutne prime- re, ni pa bila v stanju reše- vati in pomagati vsem dru- žinam, ki so pomoči potreb- ne. Center za socialno delo bo v tem smislu razvil večje so- delovanje s socialnimi služ- bami v delovnih organizaci- jah in s socialnimi komisi- jami v krajevnih skupnostih in drugimi samoupravnimi organizacijami (temeljna skupnost otroškega varstva, temeljna izobraževalna skui>- nost, družbene organizacije). Prevzel bo vlogo koordinator- ja in usmerjevalca na pod- ročju varstva družine. Pomembno vlogo na vzgoj- nem področju ima vzgojna posvetovalnica, ki nudi kon- kretno pomoč družini in vz- vzgoji otrok. Njena dejavnost je usmerjena v odkrivanje kretno pomoč družini in svetovanje in vodenje otrok ter njihovih staršev in dru- gih vzgojiteljev, ki se uk- varjajo z otrokom. Poglab. Ija predvsem sodelovanje s šolami s ciljem — skladno vzgajati v enotnih vzgojnih metodah. Z. S. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Objavljanje tajnih dokumentov o ameriškem angažiranju v Vietna- mu, začetkih in nadaljevanju vojne v Indokini, je vzbudilo v Združenih državah Amerike — skoraj nič manj po svetu — polemike izjem- nih razsežnosti. Ko je elitni časnik The New York Times objavil prvo nadaljevanje teh dokumentarnih sestavkov, so nekateri to označili kot odkritje stoletja in če so pri tem malce pretiravali, jih lahko vsaj razumemo, kajti v resnici gre za izjemno novinarsko storitev, ne- kaj, kar bo zanesljivo prišlo v zgodovino časnikarstva. Dejstvo, da je sodišče začasno prepovedalo ob- javljanje in kasneje zopet prekli- calo svojo odločitev, je le še pove- čalo zanimanje za te materiale. Kajpak je še preuranjeno govoriti o podrobnostih — te lahko še pri- čakujemo — ki jih bodo objavili, toda dejstvo je, da tajna študija Pentagona vsebuje marsikatero ugo- tovitev, ki bo vrgla senco na mar- sikatero ugledno ime iz velike de- žele onstran oceana. V teh doku- mentih so prenekatere doslej bolj ali manj neznane podrobnosti, ki pričajo o razvoju ameriškega vme- šavanja v Vietnamu in Indokini sploh, čeprav nekateri trdijo, da v bistvu ne gre za odkritje povsem novih, marveč zgolj za smiselno urejeno in povezano gradivo že zna- nih dejstev, je nesporno, da bo v njem marsikaj takega, kar bo pretreslo javnost v Združenih dr- žavah. Toda nekatera znamenja ven- darle dajejo možnost za domnevo, da tajni materiali niso povsem slučajno prišli v roke časnikarjem. Možno je sklepati, da jim jih je nekdo (ali nekateri) izročil name- noma. Zakaj? Odgovor bi lahko bil preprost: zato, da bi iz tega skoval politični kapital zase in očrnil na- sprotnike. Ob vsem namreč ne sme- mo pozabiti na dejstvo, da se ven- darle počasi bližajo naslednje pred- sedniške volitve in da bodo te po vsej verjetnosti doslej najbolj za- grizene, negotove in tipično ameri- ško živahne. Jasno je, da je to zazdaj zgolj domneva, ki bi jo sicer lahko podprli z nekaterimi dokazi — toda ravno tako tudi ovrgli z drugimi. Površnejšemu opazovalcu je informacija take vr- ste zato le v dopolnilo, pripomoček za ponazoritev celotne, v tem tre- nutku zelo zapletene, ameriške no- tranjepolitične scene. Ime Anatolij Fedosejev ni še pred nekaj dnevi pomenilo prav nič mi- lijonom bralcem časnikov in TV gledalcem na Zahodu — zdaj pa je v središču pozornosti. Fedosjev — po nekaterih doslej znanih podat- kih ugleden sovjetski znanstvenik, ki je odločilno sodeloval pri sov- jetskih vesoljskih raziskavah in programih — je iz Pariza, kjer je bil član sovjetske delegacije na mednarodni letalski razstavi, po- begnil v London. Tam je zaprosil za azil in ga jasno tudi takoj do- bil. V trenutku, ko to poročamo, še vedno ni povsem jasno, kaj je Fedosejev delal in kakšne odgovor- nosti je imel v sovjetskem vesolj- skem programu. Poročila o tem si nasprotujejo: nekateri trdijo, da gre za znanstvenika prvega reda, drugi menijo, da je igral v Sov- jetski zvezi zgolj drugo violino v znanstvenem ansamblu. V vsakem primeru — čeprav seveda v prvem bolj — je njegov pobeg za Sovjet- sko zvezo dokaj neprijetna zadeva. Prvič že zato, ker ima pobeg znan- stvenika takoj politične posledice in drugič zato, ker Fedosejev vse- kakor precej ve, kar lahko koristi njegovim bodočim gospodarjem (pri čemer omenjajo, da so to lahko tudi Američani) in hkrati kajpak škoduje nekdanjim. Sovjetski vele- poslanik v Londonu je interveniral pri britanskem zunanjem ministr- stvu, delegacija, katere član je bil Fedosejev, pa je morala na vrat na nos iz Pariza s posebnim letalom nazaj v Moskvo. V Adis Abebi se je začelo osmo zasedanje konference organizacije afriške enotnosti. Začetek je bil poudarjeno klavm, kajti mnoge dr- žave so poslale tretjerazredne gar- niture, nekatere pa so sestanek sploh bojkotirale. Razlog je v pred- laganem dialogu z belimi rasisti na afriškem skrajnem jugu. Medtem ko del afriških držav meni, da bi bilo koristno in smotrno pod dolo- čenimi pogoji začeti neke vrste po- gajanja z rasisti in tako vsaj na nek način začeti razpravo o izbolj- šanju pogojev za črnce, ki živijo v »belih« deželah Afrike, so ne- kateri odločno proti temu. To je tudi povzročilo razcepe med država- mi — članicami te organizacije. Ka- ko bodo prišli do kompromisa in kdo bo moral popustiti več, kdo manj, bomo še videli. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Odkar smo pred meseci zi čeli aktivno in na vseh ra-' neh pripravljati proces toi ratnih SPREMEMB ZVEZN: USTAVE, je bila ta političn akcija pravzaprav vsesko; prisotna pri vsem notranj( političnem dogajanju pri na; potekala je javna razpravi ki jo je v vsej širini organ zirala SZDL, p>otekale so n( posredne priprave na vse forumih, po skupščinskih us tavnih komisijah na zvezr ravni ter po republikah i: pokrajmah in še in še. Tuo tekoča zakonodajna dejaA nost se je že sproti usmerja la proti rešitvam, ki jih ns kazujejo ustavna določila - s tem, da se bo pozneje, k« _bo zvezna ustava odprla rc publikam in medsebojnin odnosom nove pristojnost oziroma dimenzije, morala \ to še bolj poglobiti. No, vsa ta obsežna politic na akcija, ki je pri nas vzbu dila pozornost slehernega dr žavljana, njen odmev pa j< segel tudi prek meja Jugo slavije, se je v minulih dnel približala svojemu cilju: sre di prejšnjega tedna (minule sredo) so poslanci slovenski skupščine soglasno podprl celotno besedilo tokratnil: sprememb zvezne ustave — enako podporo so ustavni amandmaji dobili tudi pc drugih republikah in pokra- jinah v državi — in prejšnji petek so na seji zbora na- rodov zvezne skupščine poslanci sprejeli DOKONČ- NO BESEDILO USTAVNIH SPREMEMB ter zakonski pred'.og za uresničevanje teh ustavnih sprememb oziroma dopolnil. Od pomembnejših dogod- kov pri nas v minulih dneh omenimo na tem mestu ne- kaj novih ukrepov ZIS, ki jih je ta zvezni organ že pripra- vil (in mora o njih sklepati samo še zvezna skupščina), denimo, omenimo zakonske preâloge o prenosu sredstev in obveznosti federacij iz do- sedanje ZVEZNE NEPRORA- CUNSKE BILANCE na re- publike in obe avtonomni pokrajini v državi. Kot je znano, je bil med predstav- niki republik že dosežen do- končni sporazum o ukinitvi te neproračunske bilance, sredstva in obveznosti fede- racije za investicije v gospo- darstvu pa bodo poslej od- padle na republike oziroma na pokrajine — hkrati s tem se namreč prenese na repub- like tudi tako imenovani dr- žavni kapital^ vsaj kolikor je v njem likvidnih sredsteV; Iz sedanjih zakonskih predlogov ZIS (ki vsebujejo način ome- njenega prenosa sredstev in obveznosti iz dosedanje pri- stojnosti federacije ter kon- strukcijo oziiroma način po- rabe teh sredstev za letošnje leto) lahko razberemo, da bodio samo letošnje obvezno- sti na račim investicij v go- spodarstvu izkazovale kar precejšen primanjkljaj — da bo za izpolnitev teh obvez- nosti letos v celoti primanj- kovalo kar 3.257 milijonov dinarjev, saj toliko znaša ra- zlika med dejanskimi sred- stvi ukinjene neproračunske bilance ter njenimi obvez- nostmi samo za področje go- spodarstva. Dobršen del tega primanjkljaja bodo v prihod- nje seveda morale kriti repu- blike oziroma pokrajine (ki bodo v ta namen dobile v pristojnost tudi določene vire sredstev iz dosedanje pristoj- nosti federacije), nekaj le- tošnjega primanjkljaja pa bo še krila federacija. član zveznega izvršnega sveta Marko Bule se je mi- nulo nedeljo udeležil sloves- nega zborovanja v Lendavi ob tamkajšnjem občinskem govoril tudi o naši KMETIJ- SKI PROBLEMATIKI ter o ukrepih, ki jih zvezna vlada predvideva za rešitev teh vprašanj. Poudaril je, da kmetistva ni mogoče obrav- navati ločeoio od ostalih vrst ' gospodarstva — med kmetij- skimi problemi, ki že dalj časa terjajo določene rešitve, pa je na prvem mestu nave- del vprašanje cen. Za določa- nje cen so pristojne — kot je znano — občine in repub- liški organi, medtem ko fe- deracija določa predvsem za- gotovljene cene in pa (vsaj doslej je to še določala) pre- mije. Marko Bule je ob tem izrazil prepričanje, da seda- njega precej kritičnega sta- nja v naši kmetijski proiz- vodnji ne bomo mogli reše- vati s povečanim uvozom ži- vdil — saj nam tega ne bo iovoljeval primanjkljaj v zu- lanjetrgovinski bilanci — ikrati pa je menil, da bi >bčutno povišanje cen osnov- lih pridelkov hudo ogrozilo iedanjo življenjsko raven '^seh naših občanov, še po- lebej pa delavcev z najnižji- ni dohodki. Res pa je, da se- I danje cene in alkumulacije ne dajejo prave spodbude za kmetijsko proizvodnjo, kate- re stroški so se v zadnjem času občutno povečali. Zate- gadelj bi bilo neumestno zah- tevati, naj breme splošne živ- ljenjske ravni naših ljudi no- si predvsem kmetijstvo — in o teh perečih vprašanjih lah- ko pričakujemo določene od- ločitve že lonalu, menda bo zvezni izvršni svet nekaj uk- repov v zvezi s tem pripra- vil že prihodnji teden. Po besedah Marka Bulca lahko pričakujemo v zvezi s tem določeno ZVIŠANJE ZA- GOTOVLJENIH CEN za ne- katere kmetij&i:ce pridelke — denimo za pšenico, koruzo, sladkorno i>eso, oljarice, pa tudi za govedo in prašiče — razen tega pa lahko pričaku- jemo tudi ukrep, da bodo skrb za premije v kmetijski proizvodnji že letos prevzele republike in samoupravni skladi. Po agencijskih vesteh je mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila v minulih dneh Jugoslaviji več DOLAR- SKIH POSOJIL, katerih upo- raba je s podpisom ustrez- nih pogodb kajpak natančno določena. Precejšnje posojilo (v zaiesiku 45 milijonov do- larjev) je mednarodna banka odobrila za velik hidroener- getski objekt na Kosovem, večje posojilo (35 milijonov dolarjev) je bilo odobreno za gradnjo in modernizacijo cest v Sloveniji in Makedoniji, ki so vključene v del širšega ju- goslovanskega programa za gradnjo in obnovo cestnega omrežja, tretje posojilo (10 milijonov dolarjev) pa je bilo odobreno za gradnjo velikega sodobnega turističnega kom- pleksa Bernardin na območ- ju Pirana in Portoroža. Prvo od omenjenih posojil ima od- plačilni rok 30 let, slednji dve pa 25 let — vsa tri po ob- restni meri 7,25 odstotka. ČE V VAŠEM KOLEKTIVU ALI TERENU NI ZAUPNIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TO VI ODTUJEVANJE KDO BO UPRAVLJAL BIVŠO ZADRUŽNO LASTNINO — BREZ SREDSTEV JE TEŽKO ZAČETI — ZDRUŽEVANJE KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Zakaj bi ustanavljali nove kmetijske zadruge in spet za- čeli tam, kot pred 20. leti? Taka resna razmišljanja kme- tov so lani podpirali vsi ko- lektivi kmetijskih organizacij Nekateri so celo spodbujali kmete k takemu razmišljanju, da bi jih laže odvračali od ustanavljanja novih kmetijskih organizacij. Letos, od začetka razprav o novem zakonu o združevanju kmetov, pa se mnenja spremi- njajo. Nekateri kmetje so bolj navdušeni za ustanovitev nove kmetijske zadruge, češ da bo po novih predpisih res njiho- va. Precej kmetov pa resno razmišlja, kako bi si v seda- njih kmetijskih organizacijah zagotovili pravice, ki jim jih bo omogočil zakon. V nekate- rih kmetijskih organizacijah že uvajajo samoupravljanje kmetov, v drugih pa predla- gajo, naj v zakon o združeva- nju kmetov ne bi vnesli do- ločil, da Ш željo kmetov mo- rajo ustanoviti njihove orga- nizacije združenega dela. če teh ne bi ustanovili, bi nam- reč poskušali nadaljevati po starem. Kolektivi nekaterih kmetijskih organizacij, ki me nijo, da jim to ne bo uspelo, niti se ne marajo prilagoditi novim predpisom, pa posku- šajo ohraniti svoj položaj z združitvijo z drugimi gospo- darskimi organizacijami. Kako naj se odločijo kmet- je? V novih zadrugah, v katerih ne bi bilo ljudi s staro misel- nostjo, bi res laže in hitreje uresničili svoje samoupravlja- nje kot v nekaterih sedanjih kmetijskih organizacijah. Za- četi pa bi morali brez sre^. stev. S članskimi deleži ne bi mogli zbrati veliko. Od banke Je težko dobiti kredit. Hranil, no kreditna služba ne bi mo. gla zbrati v kratkem času do. volj denarja, potrebnega 24 poslovanje. Ne bi imeli uprav- nih prostorov, skladišč, nç kmetijskih strojev. Sedanje kmetijske organiza cije imajo te stvari, čeprav ne dovolj. Pridobile so jih z rag. vojem zadružništva, zato naj še naprej služijo enakemu na- menu. Sicer so jih precej tudi odtujile, razprodale. Ohraniti pa je treba vsaj to, kar je ostalo. Razmejiti bo treba, ka, služi le družbeni ali tako ime novani lastni proizvodnji kme ti j skih organizacij in kaj za- družni, kmečki. Prva sredstVa naj upravlja delovni kolektiv, druga pa zadružniki, torej kmetje in .tisti delavci, ki bo do neposredno zaposleni v za družni organizaciji oziroma organizaciji kmetov. Nekateri kolektivi kmetij- skih organizacij pa se s tem menda ne strinjajo. Pred uve Ijavitvijo zakona o združeva nju kmetov se želijo združiti z nekmetijskimi gospodarski- mi organizacijami. Načelno ri nihče proti takemu združeva nju. Kmetje pa upravičeno sprašujejo, kako bo po taK združitvi z njihovim zadruž- ništvom in samoupravljanjem Ali jim bo združena gospodar- ska organizacija priznala ust- rezne pravicp ali bo njihove zahteve zavrnila, češ da ne mara zadruge, temveč le ko- operante. Bivše zadružno pre- moženje, ki ga dobi z združit- vijo, bo seveda obdržala. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO CELJE MED VOJNAMA 1918 -1945 v prvih letih po prvi sve- tovni vojni ni bilo večjih pri- reditev. Julija 1919 je povel.j- 5tvo prevzel zopet Karel Fer- jen. Leta 1925 so nabavili no- vo motorno brizgalno. Na prvi vaji se je zbralo večje število gostov in strokovnja- icov. Naslednje leto so kupili nov gasilski avto Pord. Raz- širili so električne zvonce v stanovanja 10 gasilcem, da bi lahko prišlo ob alarmu še več gasilcev v gasilski dom. V društvo so vključili tudi reševalni oddelek. .Junija 1931 so slovesno pra- znovali 60-letnico obstoja. V naslednjih letih so prirejali sanitetne tečaje, katere sta vodila dr. Cerin in dr. Herz- man. Leta 1936 ob 65-letnici dru- štva so dobili nov rešilni avto Fiat. Rešilni oddelek je pre- vozil v tem letu 813 oseb, prevoženih je bilo 3773 km, v ambulanti je bila nudena brezplačna pomoč 61 osebam, šofer Klezin Ivan je prejel za nad 1000 voženj zlat prstan. Leta 1937 je bilo dru- štvo odlikovno z Redom sv. Save V. stopnje. Na novo so nabavili nov drsalni prt (25 métrov) ter aparat za gaše- nje s peno. Reševalni odde- lek je v letu 1938 opravil 532 prevozov, prevoženih 6729 ki- lometrov. Prva pomoč je bila nudena 67 osebam. Vse delo je bilo brezplačno. Leta 1939 je bil dograjen plezalni stolp in nabavljen nov gasilski avto Mercedes- Benz. Tudi v tem letu še niso imeli plačanega- šoferja. V letih 1936 do 1940 je četa uspešno sodelovala na šte- vilnih požarih, povprečno 14 na leto. Od jeseni 1939 do 1940 je društveno delo zelo zastalo, zaradi vojne vihre in vpoklica članov na orožne vaje. Po prihodu okupatorja 1941 je društvo zopet prešlo v nemške roke. DO 1936 NEMŠKO POSLOVANJE IN POVELJEVANJE Iz arhiva je razvidno, da je bilo v gasilskem društvu Celje le nemško poslovanje. Prizadevanja oblasti niso ro- dila uspeha. Mestni župan je 1923 dovolil društvu izplačati podporo 10.000 din pod po- gojem, da se v društvu uvede poveljevanje in poslovanje v slovenskem jeziku. Majhna izjema je nastala leta 1925, ko je bil ^izvoljen za povelj- nika Franjo Koren, pekov- ski mojster ia Gosposke uli- ce. Od takrat je bila povelj- niška knjiga vodena v sloven skem jeziku. Leta 1925 so mu priredili poslovilni večer, ker se je odselil, po njegovem odhodu pa so knjigo vodili dvojezično, slovensko-nemško, ali nemško-slovensko, včasih tudi samo nemško. Pionirski desetini so povelje- vali slovensko, medtem ko so starejši gasilci imeli nemško poveljevanje. Slovenci so bili v sesta\'u gasilske čete v manjšini, saj se je v društ- venüi prostorih le malo sli- šalo slovenskega govorjenja. Vključevanje Slovencev je do kaj počasi spreminjalo na- rodnostno zadržanje povelj- niškega kadra. Slovenci so imeli v društvu podrejen po- ložaj, ker so bili nemški člani ekonomsko zelo močni in za gasilstvo zelo radodarni. Običajno so se sestanki ali vaje končale v gostilni »Pri angelu«, kjer so imeli gasil- ci »prosto pivo«. Ko je leta 1936 prevzel vod- svo Franc Dobovičnik, se je stvar temeljito spremenila, četa je postala v notranjih odnosih in poveljevanju slo- venska, dasiravno se takrat- ni Nemci niso radi umikali s svojih položajev. Takrat so se tudi zagrizeni nemški člani izločili iz gasilskih vrst, ker So bili prizadeti v svojem čustvu nadvlade v nacional- nem pogledu: Tisti, ki so de- ' monstrativno odšli iz gasil- skih vrst, so imeli svoj po- slovilni večer v gostilni Ji- cha na Starem gradu. O tem večeru se je med slovenskim delom gasilstva veliko raz- pravljalo in prireditev se je smatrala kot provokacija, ki so si jo lahko privoščili v takratnih nedločnih časih za- grizeni Nemci. PRVA PIONIRSKA GASILSKA DESETINA V TEM DELU EVROPE V CELJU Pred proslavo 55-obletice gasilskega društva Celje-me^ sto leta 1926 je poveljnikov namestnik in kovaški mojster Franc Košir zbral v društve-, ni sobi sedem fantov v staro- sti 6 do 7 let in jim obra- zložil, da bodo v bodoče ga- silci. Vadili so dvakrat teden- sko in se pripravljali za na- stop. Tovarna motornih čr- palk Resenbauer iz Linza jim je predala motorno brizgalno. Razumljivo je, da jim je delo z motorno brizgalno bolj ve- selilo bolj kot redne vaje. Od njih so zahtevali, da so opravljali vsa dela kot sta- rejši gasilci, pa so nastale težave, ker niso mogli vzdig- niti motorne brizgalne. Stari Košir je zato predlagal, da se ročaji podaljšajo, tako da so lahko vsi hkrati prijeli in dvignili brizgalno v za to nemnjen prostor gasilskega a-vtomobila Ford. Dan pred prireditvijo so jim dali lične temno rdeče bluze z rdečimi našitki in olivno zelene hlače, pasove z lesenimi sekiricami in čelade iz lepenke. Na dan proslave so korakali po me- stnih ulicah na čelu povorke gasilcev. Pred magistratom je bil slavnostni govor, v kate- rem So jih posebej omenili in povedali, da so edina tovr- stna gasilska formacija v tem delu Evrope. Popoldne tega dne je dosegla napetost svoj višek. V parku pred Gozdno restavracijo so imeli »mokro« vajo. Ta je potekala za mlade gasilce »suho«, za častne gledalce pa zelo »mokro«. Napadalcu je namreč zaradi pritiska vode ušla ce\' iz rok in curek je temeljito namočil celo vrsto najimenitnejših gostov in gle- dalcev. Tega niso predvide- li, niti ne vadili, zato njihov trubač ni dal znaka »vodo zapri!« Šele njihov vodja je s hitrim posegom ustavil ne- prostovoljno tuširanje množi- ce. Naši časopisi in časopisi sosednjih dežel so obširno pi- sali o prvi pionirski gasil- ski desetini. Bili so prava senzacija. PRVIČ DVA IN POL KILOGRAMA ZLATA ZA ZASEBNIKE Poslovno združenje Agens v Celju je pred kratkim do- bilo dovoljenje za nakup 2,5 kg zlgata za zasebne zlatarje. To je prvo takšno dovoljenje v letih po osvoboditvi. In še ta nakup je vezan na pogoj, da bodo zasebni zlatarji so- delovali s svojimi izdelki na nekem sejmu. Vsekakor napredek, čet^udi se ob tem nehote poraja vprašanje, kako pa so se za- sebni zlatarji oskrbovali z osnovno surovino doslej? ČIGAV JE KOMAJ ROJENI OTROK OSUMLJENA MATI ZANIKA ROJSTVO DEKLICE Osumljena mati zanika rojstvo deklice Bilo je v soboto zjutraj, ko so de- lavci na stranišču stanovanjske bara- ke v Vrbju pri Žalcu — obratu KK Ža- lec — našli pokrito s travo in zemljo med blatom komaj rojeno deklico. K sreči je bil otrok še živ in se bo ver- jetno lahko zahvalil za svoje življenje, ki se je sicer tako tragično začelo, samo hitremu odkritju in pravočasni zdravniški intervenciji. Otroka so seveda takoj prepeljali v bolnišnico, še isti dan pa tudi 22-letno H. A. katero so osumili, da je tisti dan rodila in zapustila otroka takoj po rojstvu na stranišču. Dokazi so bili več kot očitni in tudi zdravniški pregled je potrdil, da je H. A. istega dne rodila. Računajo, da je bil porod ob 4. uri zjutraj, tako, da je otrok ležal v blatu od ure do dve. Toda H. A. je v prvem razgovoru — tako nam je povedal preiskovalni sod- nik Ludvik Vidmar -ж: zanikala, da bi bila noseča in rodila.^orda se še prav ne zaveda svojega strašnega dejanja, ki je močno razburil ljudi v Celju in Žalcu. m. s. 30. Kako naglo mine noč, če je-v slavju zbra- na prijetna družba. Prišlo je jutro in prišel je čas odhoda. Približal se je tudi konec naše pri- povedi! Poglavar je namreč po poslovilnem govoru izročil našima junakoma lično darilce — leva! Da, prav tistega z jase! Paradižnikova sta torej sedaj imela to, kar sta iskala: kožo za svojo dnevno sobo. Dvignili 80 domačini streho avtomobila, da nanjo naložijo trofejo. — Ne! se je uprla Klara njihovi nameri. — Ta reč sodi v kabino na polico pred zadnje okno. Stlačili SO torej zamorci zverino na poličko in na ves zadnji sedež. Malce so se čudili ob tem, toda vedeli so: treba je spoštovati narodni običaje belcev iz daljnje Košate lipe! Avto z levjim okrasom je zarezgetal, zapf^' šilo se je po vasi in Paradižnikova sta izginij^ izpred oči gostoljubnih domačinov. V pristanišč ju je že čakala bela ladja, da ju odpelje s črne9 kontinenta! KONEC v sohoto, 19. Junija je predsednica celjske občinske skupščine i)l.na Vrabičeva od- prla ob I.jubljanski cesti nov hotel Merxa, edini hotel B kategorije v Celju. To je bila lepa svečanost, na kateri so poleg predsednika delavskega sveta Merxa, tov. Kolenca, govorili še: predsednik avto moto društva Šlander Albin Zupane, pred- sednik olepševalnega in turističnega društva Rado Jenko, član republiškega izvr- snega sveta inž. F^nc Razdevšek, ter predstavnika slovenske in avstrijske avto moto zveze. Otvoritev hotela je bila namreč združena še z otvoritvijo tehnične baze AMZS oziroma novih delovnih prostorov avto moto društva Šlander. Foto: MB Po tiskovni konferenci o načrtih za ureditev antič- nega parka v Šempetru v Savinjski dolini še ogled rimske nekropole. ¡Samo letos si je t€ izkopanine ogledalo nad 6000 ljudi! Na vidiku .ie rekord, s tem pa tudi zahteva po čimprejšnjem nadaljevanju in končanju predvidenih del. (Foto: MB) Z zaporo križišča med Ljubljansko in Čopovo ulico je ves promet preusmerjen po Malgajevi in Trubarjevi ulici oziroma v zaključnem delu tudi po Čopovi, g tem pa je na prehodu z Ljubljanske na Malgajevo oziroma Jurčičevo ulico na stalo ozko grlo, ki je zarçs o/ko zlasti ob prometnih konicah. (Foto: MB) NISO VSI DOLGOLASCI HULIGANI Sobota, kot mnogo takih. Po ulicah, trgovinah, na tržnici in drugod je bilo vse polno ljudi.' Vst so ^iíeíi po, nakupih in drugih opravkih. Kot po navadi ob so- botah, je bilo tudi tokrat na tržnici polno kmetic is daljne in bližnje okolice, ki so prinesle iiaprodaj kme- tijske pridelke. Povsod se je trlo ljudi... Dan se je nagibal k poldnevu. Pod arkadami pri Zvezdi, malce višje od trafike je počivala starejša že- nica, ki je bila precej obložena s košarami v katerih je zjutraj prinesla naprodaj pridelke, poleg tega je imela še zajetnejši zavoj, ki je pričal o dopoldanskih nakupih, na hrbtu pa ji je visel še nahrbtnik, ki je po svojih oblinah pričal, da ni ravno lahak. Po krajšem postanku, očitno je bilo, da se ji mudi, je jela pobirati s tal svojo prtljago, ko sta iz Zvezde stopila dva dolgo- lasca. Večji med njima je bil okrašen s svojimi kodri že kar preko ramen. Nista mogla mimo, ne da bi opa- zila žeiiico, ki se je mučila s svojim tovorom. Obstala sta, se spogledala in pristopila k njej. Ni bilo slišati kaj sta ji govorila, toda rezultat pogovora je bil več kot očiten. Večji ji je snel nahrbtnik, pograbil eno iz- med košar, drugi pa še drugo in velik zavoj. Vzela sta ženico na sredino in krenili so proti postaji... Namenoma sem ju spremljal, ker me je zanimalo, kako se bo to končalo. Vsi trije so koračili po sredini Prešernove ulice, mimo Evrope, oprezno preko ceste, kjer je še manjši poprijel ženico pod pazduho in že so bili pri avtobusu, ki je kmalu zatem odpeljal nekam proti Smarskemu klancu. Zložila sta ženici prtljago pred avtobus, ji podala roko in se poslovila... Urnih nog sta jo obrala preko ceste, zavila mimo kina' Metropol in jo mahnila v Mignon od koder se je oglašal neki tuji pevec z moderno popevko. V Migno- nu sta prisedla k družbi, ki ju je očividno že čakala. Naročili so pijačo in pogovor je stekel v prijetnem kramljanju... Ne. niso vsi dolgolasci huligani Tudi taki so med njimi, ki nosijo v sebi čut do starejših, ki so priprav- ljeni pomagati, ki jih plemenitega dejanja ni sram. Prav gotovo ju mnogi vrstniki poznajo in mnogi so ju videli, kako sta pomagali neznani ženici, ki bi sa- ma le s težavo zmogla pot, obložena z mnogimi breme- ni. Ni ju bilo sram, kot bi marsikoga bilo, nasprotno, prav ponosno sta opravila svoje plemenito dejanje. Ne, niso vsi dolgolasci huligani, tudi med njimi so fantje od fare m zopet se je potrdilo to, da ne kaže človeka soditi po tem, kakšen izgleda, temveč po tem kakšna dajanja opravlja. Bravo, fanta! če odštejemo plemenito uslugo osta reli ženici, sta poleg tega pripomogla tudi k temu. da Se je v marsikom utrdilo spoznanje: ne ¡^odi prehitro, kajti lahko se boš zmotil. Berni