Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
Ček. račun; Ljubljana Št. 10.650 in 10.za itiserate; Sarajevo šiv 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.79»
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 iu 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Volitve v Delavsko zbornico
Prihodnje dni se vrše volitve v Delavske zbornice in sicer po celi državi. Medtem pu, ko o volilnem boju po drugih banovinah ni veliko slišati — kjer morda bolj upoštevajo res zgolj stanovske vidike, — napolnjuje odjek glasnega prepira iz naše domače hiše že celo državo. Povod temu kričanju pa niso ne delavske in sploh ne kake stanovske koristi, ki bi se zdele ogrožene. Ko namreč beremo liste naše buržu-azije — ker ti so najglasnejši, — in tehtamo njih razinotrivanja — če se izpadi na levo in desno smejo tako imenovati, potem nam sami brez krinke povedo, da jim gorečega zanimanja, ki ga posvečujejo Delavski zbornici, ne narekuje niti najmanj skrb za delavske_ interese, ampak da s0 v igri čisto drugi motivi. Zato se ne smemo čuditi, če je povsod znova dobila ser-virnno pogreto rilito o punktaših, protidržavnih in nnacionalnih elementih i. t. d. Po pravici pa bi se stvarna debata morala sukati edinole okrog strokovnih vprašanj in stanovskih delavskih problemov, katerih mislimo, da v teh, za delavstvo tako težkih časih ne primanjkuje. Saj Delavske zbornice — pri nas in drugod po svetu — niso nastale kot politična institucija, ampak da organizirajo, vodijo in kontrolirajo socialno varstvo delavcev in nameščencev. Socialno zavarovanje delavskih stanov je brambna fronta proti ekscesom kapitalističnega gospodarstva, ki bi se čim preje morala raztegniti na vse neprilike, ki morejo zadeti delovnega človeka. V tem pravcu so Delavske zbornice socialno jako važna in v kupitalističnem gospodarskem sistemu tudi nuino potrebna institucija, ki bo v časovnem i. voju, kakor ga opazujemo, na svoji pomemonosti celo pridobila.
Sicer takšnim strokovnim organizacijam, ki so bile zamišljene in vodene kot nekakšna avantgarda razrednega boja in razredne družbe, tok časa res tla ni naklonjen. Razredni boj in delovni trg sta le posledica delitve dela in kapitala, ki je nastopila v kapitalističnem gospodarstvu. V zadnjih letih pa se je močno okrepilo gibanje za stanovsko državo in stanovsko družbo, ki se razvija v ostrem nasprotju z marksističnim razrednim pojmovanjem družbe. Čim bolj bo slabel gospodarski liberalizem kot vodilna norma gospodarstva, tem manj upravičenosti bo imelo poudarjanje razrednosti tudi na nasprotni strani, in tem več bo smisla za stanovsko družbo. Biti pn si moramo na jasnem, da proti stanovski družbi, ki ima pred očmi interese vsega delovnega ljudstva, ni le mamoni-stično mišljenje, ki se tako rado drži kapitala, in po drugi strani marksistični razredno-bojni duh, ampak še prav posebej novovstali fašizem, ki prav tak0 egoistično kroji pravico le za svoje politične somišljenike, kakor je marksizem poznal le svoje razredne sodruge. Ne eden ne drugi ne zna stopiti na širše gledišče in objeti koristi celega stanu. Po svoji brutalnosti fašistične metode v nobenem pogledu ne zaostajajo za komunističnimi. Eden kakor drug sistem zasužnjuje delovnega človeka ali privatnemu ali pa državnemu kapitalizmu.
Toda kapitalistično gospodarstvo še vedno obstoja, bistveno neokrnjeno tudi tam, kjer je fašizem prišel na oblast. Strokovne delavske in naineščenske organizacije ohranjajo torej še vedno svojo vrednost in ima delavstvo prav, da se jih čim zvestejše iu čim številnejše oklepa. Ohranile bodo svoj nezmanjšan pomen tudi v prehodni dobi k stanovsko urejeni družbi. Sicer ne razredno bojuega, pač pa kot priprava na organizacijo stanov, kot jedro korporativnega družabnega sistema, kakor pravi okrožnica »Quadragesimo anno«, Pomen strokovnih organizacij postane posebno aktualen v trenutku, ko delovno ljudstvo zahteva več kot samo tako-zvnno »socialno politiko«, ko zahteva do temelja segajoče socialne reforme.
Nastavki bodoče socialne preosnove, ki naj likvidira obstoječi družabni in gospodarski kaos, se ponekod že kažejo. Narekuje jo globoko socialno prepričanje in miselnost, da je gospodarstvo družabna funkcija, in ga zato ni mogoče ločiti od duha in forme družbe. Praktično naj takšna reforma pomenja kontrolo nad gospodarsko močnim in varstvo gospodarsko šibkega človeka. Seveda pa je pot do takšne socialne reforme duhovnega značaja, ker zahteva premembo mišljenja in življenja družbe, ki jo je docela okužil in prevzel vlada joči kapitalistični duh. Novo gospodarstvo in novo družbo bo ustvaril nov človek, ki bo odpravil obstoječi dualizem in nesoglasje med gospodarskim in duhovnim človekom.
Med skupinami, ki se bodo v nedeljo borile za mandate v Delavsko zbornico, se po svojem programu najbolj približuje idealu stanovsko urejene družbe — zveza »Združenih zasebnih In trgovskih nameščencev Slovenije« (zelena barva), ki katoličanom more biti simpatična zlasti še radi tega, ker brez oklevanja izpoveduje nazirnnje, da more sedanjemu socialnemu kaosu edinole iz integralnega krščanstva priti ozdravljenje. Program te mlade skupine kli jc iz socialne enciklike Pija XI. in si po njenih osnovah zamišlja stvariteljno delo zn novi socialni in gospodarski sistem. Proti materialističnemu kapitalizmu in socializmu se postavlja katoliško socialno delo. In to je baš tisto, knr nam je po dolgih brezplodnih letih nn socialnem polju krvavo potrebno. Besede in spoznanja, ki nc postanejo dejanja, so mrtva. Katolicizem pn pomenja življenje. Življenje pa priteguje nase vse žive sile, kjerkoli se nahajajo.
Pri nns smo že dolgo pogrešali svežega socialnega pokretn. ki bi zajel ideje prihajajočega časa. Ena glnvnih nalog mladih pokretašev bo, da najdejo pot med proletarijat. ki je zn svojimi umetnimi zidovi, s katerimi so ga od Boga in Cerkve skušali ločiti razni proletnrski »voditelji«, največkrat mnogo bližje Resnici, kakor sam sluti. Najboljše poroštvo uspeha, v katerega mladi idealisti verujejo z vso dušo, pa bo v tem, da bodo novi red, ki naj vzklije iz kato-liškihlsocialnih načel, prostovoljno že sedaj vnaprej živeli, da bo delavno ljudstvo v vseh stanovih videlo in verovalo, kajti le novemu človeku 1 bo v delež novi svet, ki prihaja.
Ofenziva Male zveze za mir
Beneš na Dunaju

Led (e prebit, odpira,o se možnosti za sodelovanje v Podonavju
Dunaj, 19. oktobra, b. Tukajšnji tisk s simpatijami komentira uradno poročilo, po katerem so se ob priliki sestanka med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem in zveznim kanclerjem dr. Dollfussom dosegli sporazumi v mnogih gospodarskih vprašanjih.
Uradna >Winer Zeitung« piše, da je ta obisk mnogo doprinesel k ugodni rešitvi neznosnega stanja t Podonavju. Nova načela avstrijske trgovinske politike, ki gredo za tem, da pride do čim intenzivnejšega sodelovanja in izmenjave blaga s sosednimi državami, bo kaj kmalu prišla do izraza v trgovinskem prometu med Češkoslovaško in Avstrijo.
>Neue Freie Presset ugotavlja, da je to, kar se je še včeraj lahko samo slutilo, danes že gola resnica.
Preje ali kasneje bo prišlo do nove srednjeevropske konference, na kateri se majhne države ne bodo blamirale tako. kakor so se velike. Male države se hočejo dobro pripraviti na to bodočo konferenco. Vse smernice sc morajo že vnaprej določiti, da se tako izogne brezplodnemu prerekanju semintja, kakor je bilo to v Londonu, ko se je hotelo rešiti svetovno gospodarsko konferenc«. Vse kaže, tla ke bosta kot temelj za razgovore o trgovinsko-političnih možnostih v Podonavju vzela oba načrta o ureditvi Podonavja, Tardieujev in Mussolinijev, da se tako najde srednja linija, s katero bi se zadovoljili obe stranki.
»Politische Korrespcmdenz« piše sledeče: Na sestanku med obema državnikoma se je pretresal politični položaj ter zadnji dogodki v Ženevi.
Zelo obširno sta se pogovarjala oba ministra o trgovinsko - političnih vprašanjih. Pogajanja za sklenitev dopolnilnega sporazuma z namenom, da se poveča obseg medsebojnega trgovskega prometa, se bodo takoj pričela. Pogajanja se morajo čim preje končati. Dalje se je govorilo o italijanski spomenici in o organizaciji srednje Evrope.
Glede italijanske spomenico je prišlo do popolne razjasnitve v nekaterih točkah. V tej zadevi pa se bodo vodila še naprej pogajanja med velesilami, kakor tudi med podonavskimi državami.
Z dobro poučenestrani se čujc, da sta dr. Doll-
fuss in dr. Beneš zelo zadovoljna s potekom razgovorov. Po vesteh iz drugih virov pa so tvorili temelj včerajšnjih razgovorov Tardieujev načrt o srednji Evropi ter italijanska spomenica. V mno-gočeiu se oba dokumenta približujeta. Ko je dr. Beneš zaputil Dunaj, je izjavil dopisniku >Neue Froie Presso«: »Zelo sem zadovoljen z mojim obiskom. ki bo vsekakor mnogo doprinesel za dobre odnose med Avstrijo in Češkoslovaško ter upam, da sc bodo ti odnošaji ustalili in okrepili. Sporazumel sem se v vseh vprašanjih gospodarskega značaja z zveznim kanclerjem tir. Dollfussom in sc lahko računa še z natlaljnn zeraditvijo dobre trgovinsko politike. Tudi vprašanje Podonavja je precej napredovalo.«
Odmevi...
V Franciji veselje
Pariz, 19. oktobra, b. Sestanek med avstrijskim kanclerjem dr. Dollfussom in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem na Dunaju komentira francoski tisk kot važen političen dogodek. V poročilih prihaja do izraza zadovoljstvo, ker je bil sestanek zelo prisrčen. Listi naglašajo, da bodo razgovori med Dollfussom in dr. Benešem imeli za posledico veliko zbližanje na trgovsko-politič-nem poljn med obema državama. Razen tega je sestanek pomemben tudi za zunanjo politiko obeh držav.
V Nemčiji sumničenje
Berlin, 19. oktobra. Nemški tisk pripisuje obisku dr. Beneša na Dunaju bolj političen, kakor gospodarski značaj. To izhaja v prvi vrsti iz uvodnega članka »Berliner Tagblattac, ki pravi, da Češkoslovaško vse bol' zanima Avstrija in da bo češkoslovaška storila vse, da se napetost med Nemčijo in Avstrijo še stopnjuje. To dokazuje pisanje »Prager Presse«, ki je kakor znano, zelo blizu dr. Beneša. List govori o novi avstrijski politiki in snubi dr. Dollfus9a k zavezništvu v cilju okrepitve sil. ki bi bile v stanju, da zagotovijo Avstriji neodvisnost. »Prager Pressec je mnenja,
da se bodo odnosi med Avstrijo in Češkoslovaško le takrat lahko ugodno razvijali, če v Avstriji nc bo zmagala kaka ekstremna struja. Iz tega prihaja na eni strani strah pred heiinvvehrovskim kurzom v korist Avstrije, na drugi strani pa tudi strah, da bi se dr. Dollfuss lahko odločil, da prekine svojo borbo z narodnim socializmom, kar bi se seveda zgodilo le na podlagi protičeške rešitve. Da prepreči tak razvoj dogodkov, jo Češkoslovaška pripravljena doprinesti številne žrtve. To je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš dal brez dvoma razumeti zveznemu kanclerju dr. Dollfussu, ki mu je mnogo na tem, da izsili od češkoslovaške kar mogočo ugodno trgovinsko pogodbo.
Na Madžarskem dajejo nauke
Budimpešta, 19. oktobra, b. Ves madjarski tisk komentira potovanje dr. Beneša na Dunaj, pri če- • mer pa se omejuje le na enostavno reportažo. Nekoliko obširnejše komentira obisk le poluradna »Ujsagc in »JPester Lloyd«. Prvemu je jasno, da se mora dr. Beneš temeljito pogovoriti z dr. Dollfussom o Mussolinijevem srednje - evropskem na-ISrtu, da najde izhodišče za spremembo tega načrta, ki naj se spravi v zvezo in sklad s tako zvanim francoskim načrtom o ureditvi srednje - evropskih držav. Vsekakor je problem zrel za diplomatske proti razgovore. »Pester Lloyd< z zadovoljstvom ugotavlja, da je dr. Beneš z avstrijskim zveznim kanclerjem pokazal precejšen interes za italijanski gospodarski načrt o ureditvi Podonavja, ki temelji na sistemu preferenc in dvostranskih pogodb. To jo vsekakor uspeh zdrave politike za ureditev držav srednje Evrope.
Avsiriiski poslanik slavi politiko sodelovanja s Franciio
Pariz, 19. oktobra, b. Novo imenovani avstrijski poslanik Lothar Lgger Mohvald je snoči na banketu avstrijske kolonije govoril sledeče: Smatram za svojo dolžnost, da še intenzivnejše delujem za prijateljstvo, ki obstoja meti Avstrijo in Francijo. Mednarodni položaj, v katerem sc ua-hajamo, zahteva nujnost moje misije.
T udi Italija
stran od Nemčije
Rim, 19. oktobra.
Izstop Nemčije iz Zveze narodov je slejkoprej glavni predmet posvetovanj in ugibanj evropskih kabinetov, Razorožitvena konferenca je odgodena do 26. oktobra in nekateri se udajajo upanju, da se bo med tem časom med velesilami in Nemčijo našla podlaga za sporazum, tako da bi se razorožitvena konferenca mogla 26. oktobra nadaljevati
Henderson, predsednik razorožitvene konference, ki jo je torpedirala Nemčija.
z upanjem na končni uspeh. Toda velika večina je mnenja, da sc taka podlaga v tako kratkem času na noben način ne bo mogla najti in da bo konferenca zopet odgodena sine die. Na vsak način je naravnost absurdno misliti, da bi se mogel sedanji nad vse kritični mednarodni položai obrniti na boljše, preden se ne izvede v Nemčiji plebiscit in se ne izvoli novi parlament, ki bo najposluš-nejše orodje v rokah Hitlerja. To se bo zgodilo, kakor znano, 12. novembra. Med tem časom se bodo seveda vršili razgovori med evropskimi kabineti, v prvi vrsti med Nemčijo in Italijo, ki jo smatrajo kot nekakega naravnega posredovalca med bivšo veliko antanto in Nemčijo. Ti razgovori pa morejo v najugodnejšem slučaju ustvariti kvečjemu bolj ugodno razpoloženje za sporazum, ki naj bi Nemčijo zopet privedel v naročje Zveze narodov, kakšnega pozitivnega rezultala pa od njih ni pričakovati in bo položaj do decembra meseca na vsak način ostal slejkoprej zelo napet. To tem bolj, ker je v zadnjem momentu nastopil radi ne-odjenljivosti Nemčije položai, ki tudi Italiji ne dovoljuje, da bi se kot posredovalka preveč zavzemala za Nemčijo.
Mussolinijeva akcija
je šla dozdaj za tem, da bi stopil v veljavo tako-zvani pakt četvorice in da bi se predstavniki Francije, Anglije, Nemčije in Italije zbrali v Stresi (nekateri so mislili celo, da v Rimu), kjer bi se mogli daleč od ženevskega ozračja posvetovati o položaju in najti kakšno rešitev. Govorilo se je celo, da so / palači Chiggi že pripravili povabila, da se skličejo velesile na tak sestanek. Zlasti v Angliji se dela po izvestnem časopisju velika propaganda za to, da bi stopil v akcijo Mussolini, ki da je »edini mož idej in iniciative, kateri more najti pot iz sedanjega položaja«. V Rimu so seveda bili pripravljeni slediti tem pozivom (ki so seveda insprrirani od Rima samega), predvsem zato, ker italijanski vladi ni ničesar ljubše, kakor da se čimbolj diskreditira Zveza narodov in da se dokaže, da v njeni sredi ni mogoč noben sporazum. V tem oziru je značilno, da v Rimu zopet ponavljajo stari argument, da razorožitvena pogajanja v Ženevi ne uspevajo zato, ker se jih udeležujejo tudi države, »ki nimajo toliko interesa na miTU kakor velesile«. Da so s tem mišljene predvsem države Male antante, se spričo znane Mussolinijeve ideologije razume samo po sebi. Po njegovem mnenju so samo štiri velesile zmožne rešiti problem miru, dočim druge države »vnašajo v to vprašanje samo elemente zmede in ovire.« Baš ta
italijanska mentaliteta pa je vzrok, da se v Franciji nikakor ne ogrevajo za razpravljanje razoro-žitvenega problema izven Ženeve na podlagi pakta četvorice, čeprav seveda francoska vlada ne nasprotuje diplomatskim razgovorom med velesilami sploh, da se ohrani mednarodna solidarnost in da se doseže sporazum o razorožitvi z Nemčijo. Zakaj tudi g. Daladier je prepričan, da se brez Nemčije to vprašanje ne da rešiti, ako se hočemo izogniti diktatu, ki bi seveda pomenil težko krizo za Evropo in za ves svet. Toda glavno vprašanje — naj se potem rešuje v okviru pakta četvorice (kar je zelo neverjetno) ali v kakršnikoli drugi obliki in na kakršenkoli drug način — je to, ali Nemčija sploh misli spremenili svoje dosedanje stališče ali ne.
Hitler ne odienia
V tem oziru ni prav nobenega znamenja, da bi Nemčija hotela ubrati pot, ki bi omogočala edino mogoč sporazum. Hitler je 18. t. m. pred voditelji narodnih socialistov imel govor, v katerem je dejal, da »Nemčija hoče mir in ničesar drugega kakor samo mir, da pa je trdno odločena, da v bodoče ne prisostvuje nobeni konferenci in da nc pristane na noben pakt in da ne podpiše nobenega sporazuma, ako se ji ne bo p,riznala enakopravnost«. Da Hitler s tem misli na taktično enakopravnost v orožju in ne na juridično, ki so jo velesile Nemčiji itak že priznale, je jasno. Zaradi tega, kakor se doznava v zadnjem momentu iJ italijanskih diplomatskih krogov, tudi Italija zaenkrat ne vidi nobenega izhoda iz položaja in je * tem oziru zaznamovati v Mussolinijevi okolici da-! nes precejšen pesimizem.
Italija ne ho posredovala, dokler
Nemčija ne pokaže volte za kompromis
V tem smislu piše »Giornale dTtalia« od 18. t. m.: Ne zadostuje, da je Ncmčiia zagotovila svojo miroljubnost. Sporazumna rešitev razorožitve-nega vprafanja ni mogrča brez kompromisa. Ona izključuje vsako dogmatično tezo (kakor jo je postavil Hitler). Treba je vedeti, ali Nemčija misli odnehati ali nc, kolikor je potrebno, da se zopet vpostavi evropska solidarnost. Kar se tiče Ital.je, je bila od nemškega koraka ravno tako presenečena kakor druge velesile. Nemčija je ni o svoji nameri preje nič obvestila. Nemčija je ustvarila položaj, ki se absolutno ne strinja z italijansko politiko, katera jc šla in bo vedno šla v smeri solidarnosti vseh velesil, vključivši Nemčijo. Zato je Italija slejkoprej pripravljena da stori vse, da se ta solidarnost zopet vpostavi, toda Nemčija mora ustvariti pogoje, da bo to mogoče. Zato je treba obžalovati, da je Hitler iznenada razpustil parlament in napovedal nove volitve, oziroma plebiscit, ker si je s tem zavezal roke. tako da je postalo zelo dvomljivo, ali se bo sploh še mogel akomo-dirnli stališču velesil. Na vsak način moramo izvedeti od Nemčije, ali misli na kompromis, kajti v na.vp.ro t nem slučaju Italija ne bo mogla posredovati Zato so — tako zaključuie »Giornale dTta-
lia« svoja izvajanja — vse vesti, ki govorijo o bližnji akciji Italije v tem pogledu, preuranjene.
Da je to mnenje oficijelne italijanske politike, to dokazuje tudi pisanje ostalega časopisja, ki je identično. »1 avoro Fascista« celo napada Nemčijo, ki da očitno stremi po maščevanju in hoče izsiliti dovoljenje za novo oborožitev pod lažnjivo pretvezo, da je v nevarnosti. »Prej je v nevarnosti Francija nego Nemč:ja!« vzklika ta list. Ostali list' naglašajo, da je mednarodni položaj slejkoprej zeli nepovoljen.
Mussolini o tužnem Tfrolu
Milan, 10. okt. b. Mussolini piše v današnjem »Popolo di llalia« in oslro napada trditev avstrijskega voditelja legitimistov, polkovnika Wolfa, da bo Italija v slučaju ženilbe Otona Habsburškega s hčerko italijanskega kralja Marijo Savoisko oosio-pila Avstriji južno Tirolsko. Mussolini ostro na-glaša v svojem članku, da je tako govoričenje naj večja bedarija. Če se kdo ženi ali ne, Allo Adigi ostane italijansko področje iz geografskih in zgodovinskih razlogov, pa tudi če se sklene tisoč že-uitb s liabsburžani.
Hitler tolaži in pomirjuje
London, 19. okt. b. »Daily Mail« objavlja razgovor berlinskega dopisnika z državnim kanclerjem Hitlerjem, ki je izrazil upanje, da se bo kaj kmalu zopet obnovilo staro prijateljstvo med nemškim in angleškim narodom. Nihče ne želi nove vojne, je rekel Hitler, najmanj pa nemški narodni socialisti, ki so pravi patrioti, kakor je vsak resen Anglež. Nemška mladina se sicer odgaja za borbo, ki pa je namenjena v prvi vrsti notranjemu sovražniku, med katere spadajo predvsem komunisti. Na vprašanje o poljskem koridorju je Hitler izjavil, da je to vprašanje zares tako, ki bi lahko povzročilo precejšnja nasprotstva med Nemčijo in Poljsko. Mirovne pogodbe dajejo pravico Nemčiji, da prevzame inici/ativo za spremembo gotovih določb teh pogodb, zato pa sc ni treba nikomur bati, da bi Nemčija zaradi poljskega koridorja stopila v novo vojno. Dane so možnosti, da se to vprašanje hladnokrvno reši v pogajanjih med Nemčijo in Poljsko in da se najde rešitev, ki naj bi zadovoljila obe strani.
Stališče Anglije
London, 19. okt. b Britanska vlada je sklenila, da zaenkrat ne objavi nobenih dokumentov,
ki se nanašajo na spor, ki je nastal med angleškim zunanjim ministrom sirom Simonom in nemškim zunanjim ministrom von Neurathom. Na merodaj-nem mestu so izjavili »Timesovemu« poročevalcu, da se bo ukrenilo vse, da se prepreči še hujšo poostritev položaja.
Konservativna »Morn'ng Post« je v svojem komentarju najbolj kratka, zato pa tudi najbolj jasna in piše: Nič se ne more ukreniti, ničesar se ne more odločati pred 12. novembrom, ko bodo v Nemčiji volitve. Ta dan je treba pričakovati iz številnih razlogov.
»Daily Mail« objavlja izjavo nemškega državnega kanclerja Hitlerja, v kateri ponovno naglaša, da Nemčija nikdar več ne bo sodelovala na mednarodnih pogajanjih, če si ji stvarno ne prizna enakopravnost.
Dr. Beneš na Dunaju
Ljubljana, 19. oktobra.
Dr. Eduard Beneš, ki je že neštetokrat prevozil razdaljo med Prago in Ženevo, se je odločil, da se iz prestolice Zveze narodov ne bo vrnil domov preko nemškega ozemlja, ampak z malim ovinkom preko Avstrije. Ako pravilno vrednotimo veliko mednarodno osebnost češkoslovaškega zunanjega ministra, če smo razumeli psihologijo avstrijske borbe za samostojnost in čc nam niso ušli ti najrazličnejši vplivi, ki danes segajo v podonavske dežele in stremijo za tem, da bi jih razdru-ževali in podpihovali med njimi večne prepire, potem dunajskega obiska dr. Beneša ne bomo smeli uvrstiti med brezpomembne pripetljaje » potovanja«, ampak mu bomo morali dati poracn in vied-nost, ki jo brez dvoma ima v vrtincu diplomatske aktivnosti križem Evrope.
Pred štirinajstimi dnevi sta se križala dva brzovlaka na avstrijsld postaji WorgL V enem se je vozil s sinajske konlerence na razorožitvena pogajanja v Ženevo dr. Beneš, v drugem se je vračal iz Ženeve domov avstrijski zvezni kancler dr. Dolliuss. Slednji, ves navdušen od velikega uspeha, ki ga je žela njegova domovina v Ženevi, je izstopil iz svojega voza rano zjutraj in potrkal na vrata kupeja dr. Beneša. To je bil prvi sestanek med obema državnikoma.
To je bil sploh prvi takorekoč nepredvideni — v diplomaciji so nepredvidene stvari sicer zelo redke — in reorganizirani in zato tim pomembnejši stik med predstavnikoma dveh nasprotujočih si državnih skupin, da še več, med zastopnikoma dveh pobijajočih se političnih ideologij v podonavskem kotlu. Zgodovina zadnjih 15 let namreč nas je naučila deliti podonavske države v skupino, ki jo v senci Italije in Nemčije tvorita Avstrija in Madjarska in ko,e zunanjepolitična ideologija je označena z besedo revizionizma, in v skupino držav Ma'e zveze, ki v tesnem sodelovanju s Francijo branijo nedotakljivost nvTovnih pogodb in meja, ki so jih pogodbe potegnile. Scstarek med dr. Benešem in dr. Dolliussom v Worglu in nadaljevanje takrat sprožen;h razgovorov sedaj na Dunaju je terej mednarodnopolitična senzacija prve vrste in naj nam oprostijo uredniki uradnih komunikejev, ako mi ne moramo verjeti, da se je vse to zgodilo po naključju in da so sestanki nastali zgolj iz potrebe predpisov o lepem vedenju.
Sodeč po še nedavnih do<!odk;,h, ki so potegnili globok jarek med Avstrijo in Nemčiji in 1 vsaj na tem mestu občutno oslabili revizionistično Ironto, iztrgali Avstrijo iz območja nemške zunanje politike in jo postavili nazaj v Podonavje, in jemajoč v obzir na drugi strani dejstvo, da so se nasprotstva Francije in Italije gled končnega obračuna z vsemi podonavskimi težavami tudi polegla in da nastopata obe državi navidezno sporazumno, moramo sklepati, da jc dozorel tudi čas, da se po sporazumu izvenpodonavskih interesentov misli tudi na sporazum med državami ali državnimi skupinami, ki sedijo v Podonavju in so torej prvi interesenti. In ker je Mala zveza postala od januarja letos v zunanji politiki nedeljiva edinica in nastopa na zunaj v osebi vrhovnega zunanjepolitičnega sveta enotno, potem nam ne sme nikdo očitati, da fantaziramo, če trdimo, da se je oglasil dr. Beneš pri avstrijskem zveznem kanclerju z vednostjo in s pristankom ter po izrecnem sklepu
vseh držav Male zveze, torej tudi Jugoslavije in Romunije, z nalogo, da v novih okoliščinah, ko je nemški pritisk na Podonavje ponehal, poizve na Dunaju, k iko si avstrijska vlada predstavlja sodelovanje podonavskih držav in če smatra italijanski predlog, ki je menda nastal sporazumno s francosko vlado, za povoljni temelj za nadaljna pogajanja. Sporazumu med velesilami glede Podonavja mora slediti tudi sporazum med neposrednimi interesenti, kot so podonavske države same. Če smo prav poučeni, jc češkoslovaški zunanji minister prinesel na Dunaj pristanek, da naj se problem Podonavja rešue za enkrat ..a podlagi italijanskih predlogov in je avstrijski zvezni kancler izjavil svojo pripravljenost, da deluje v tem smislu.
Dr. Beneš, ki ima glede vloge podonavskih držav svojo lastno koncepcijo in ki je nastopil tudi kot predstavnik Male zveze, ki se je odločila za skupen nastop, gotovo- ni pozabil podčrtati na svojem dunajskem sestanku najbitne ši predpogoj za vsaka uspešna pogajanja in sploh za vsako srečno reJitev, namreč, da se sodelovanje podonavskih držav, kot si ga zamišlja Mussolinijev načrt aii načrt kogarkoli, ne bo moglo nikdar organizirati, čc se ne bo najstrožje držalo izključno le gospodarskih vprašanj. Vsako vmešavanje politike, bodisi da prihaja neposredno od katerekoli podonavske države ali posredno od kakšne velesile, ki bi se hotela v Podonavju uveljaviti, bi bilo smrtonosno za vsako nadaljnjo solidarnost ir, bi razgnalo v nič vse šc tako hvalevredne in s trudom zgrajsne skupne gospodarske tvorbe.
Politika Ma'e zveze je bila ves čas od 1921 v tem pogledu dosledna. Od prvega začetka svojega obiteja je strogo lečila med gospodarskim in političnim poljem in kakor ie bila neizprosna in nevklonljlva glede svojih političnih postavk, tako je bila vedno pripravljena, da išče gospodarskih stikov z državami, ki ž njo delijo podonavsko kotlino. V teh prizadevanjih je bila srečnejša z Avstrijo kakor z Madjarsko. Sporazum, sklenjen 1. 1923 v Lany, ko je Mala zveza soglasno podprla avstrijsko prošnjo za posojilo, ki ga je rabila za gospodarsko obnovo, je najlepši dokaz za to. Avstrijska politika je po 1923 zašla na druge tire, zavozila 1. 1930 celo na s'epi tir carinske zveze z Nemčiio, a sc vrača sedaj nazaj na prostor, ki je njen in kjer edino bo ona mogla ohraniti ne samo svojo politično neodvisnost, ampak bo našla tudi pogoje za svo,e gospodarsko blagostanje. Po-jciv dr. Peneša ra Dunaju je torej znak nove dobe, ki je napočila po desetletnem odmoru, in sprejem, ki so mu ga priredili vlada in dunajsko ljudstvo, sijajno jamči za to, da vlada tam drugo ozračje, bolj sveže, bolj zdravo, bolj primerno za rast in procvit idej, ki jih Mala zveza nikdar nt zatajila, a jih seveda tudi nikomur vsiljevati ni marala.
Naš zunanji minister B. Jevtič se je pri svojem povratku iz Ženeve izrazil pred časnikarji, da »gleda z zaupanjem na vlado dr. Dolblussa«. A'i ni s tem nakazal desti jasro misijo, ki jo je sedaj izvršil dr. Beneš? Začetek misije, recimo rajši, kajti mi smo prepričani, da bo dunajski sestanek rodil še druge in da bo prizadevanje Male zveze, trdno stoječ na svojih političnih načelih, vzbudilo duha gospodarske solidarnosti med malimi državami, ki druga drugi lahko toliko pomagajo. To nam pove dr, Benešev obisk na Dunaju.
Seja Narodnega predstavništva
Predsednik gržhe vlade Q pOmŠritvi HolkanU
Narodna skupščina
Belgrad, 19. okt. m. Današnja skupščinska seja, zadnja v tem zasedanju je bila otvorjena
ob pol II pod prpdsedstvom podpredsednika skupščine dr. ITnsanbegoviča. Zapisnik včerajšnje 6eje se je sprejel brez pripomb, nakar se je prečita lo poročilo administrativnega odbora o pregledu skupščinskih računov z« dobo od 8. julija do 7. oktobra letos. Tudi to poročilo se je brez ugovora sprejelo.
Takoj nato je bila prečitana interpelacija poslanca Alojzija Pavlicu na ministrskega predsednika dr. Srskičn radi upokojitve predsednika upravnega sodišča v Celju dr. Vrtačnika in sodnikov tega sodišča dr. Štefka in dr. f.i-knrja. Za interpolacijo zahteva poslanec Pavlič nujnost. Radi tega mu da podpredsednik skupščine takoj besedo. Pavlič v uvodnih besedah izjavlja, da bo bolj previden, da ga ne zadene ista usoda, kot je zadela njegova tovariša, ter bo radi tega obrazložil snmo nujnost svoje interpelacije. Poslanec Pavlič se nato podrobno bnvi z upokojitvijo treh sodnikov upravnega sodišča v Celju ter zahteva, da se ta ukaz razveljavi in v tej zadevi sprejme posebna resolucija. Pavlič je mod drugim zaključil svoj govor z izrekom sv. Avguština: »Ci\itas sine justitia quid e-st aliud nisi	et etiani
habent suum ducem.»
Govor poslanca Pavliča so stalno prekinjali nekateri poslnnci iz Slovenije, ki so danes zasedli v skupščini prve klopi na levi strani, ploskali pii so mu člani dr. Nikičevega, Prekinega in Hodžorovcga kluba. Nato je dr. Ijazič v imenu vlade izjavil, da ne sprejme nujnost za Pavličevo interpelacijo.
Na dnevni red je prišlo potem poročilo imunitetnega odbora radi zahteve p ra vod nega nrnistra. da se izročijo nekateri narodni poslanci sodišču. Tozadevno poročilo je podal dr. Ivandekič Ivkovie. Pravosodni minister je med drugim zahteval, do se na zahtevo deželnega sodišča v Ljubljani izročita sodišču tudi dr. Rape zn delo iz čl. 52 in 55 tiskovnega zakona in Cerar za delo iz S 302 kazenskega zakonn. Plenum skupščine je sklenil, da se poslanci dr Tagie. Avramovič, Staljikovič, Dragovič, Rape, Cerar in dr. Petričič ne izročijo sodišču. Zn Ivana Ragien pa, ki toži Marija Ragič radi telesne poškodbe, dr. Glaviškega radi goljufije iz koristoljubja pa je plenum skupščine sprejel sklep, da se oba izročita sodišču.
Deiovanje JUU
Belgrad, 19, okt. m. Danes dopoldne je pričel zasedati glavni odbor Jugoslovanskega učiteljskega združenja, da skuša rešiti spore, ki so nastali v učiteljski organizaciji in zaradi katerih je predsednik Učiteljskega združenja z nekaterimi člani glavnega odbora Jugoslovanskega učiteljskega združenja podal osiavko. Iz Slovenije prisostvujejo sejam glavnega odbora kot zastopniki učiteljstva Ivan Dimnik kot predsednik sekcije za dravsko banovino ter člani Josip Kobal iz Ljubljane, Anton Hren iz Maribora in Dušan Šestan iz Ptuja. Seja se je pričela nekaj po 9 ter je bilo takoj sporočeno, da je predsednik Učiteljskega združenja Domjan Rašič z nekaterimi člani demisijoniral. Nato so zastopniki opozicije predložili svoje zahteve, v katerih ostro obsojajo delovanje predsednika Učiteljskega združenia, ki je zanesel med učiteljstvo razdor, me i drugim z nesrečno delitvijo učiteljstva na nacionalne in »anacionalne«. Radi tega ne zasluži nič več zaupanja jugoslovanskega učiteljstva. Opozicija je v svojem pismenem predlogu, ki ga je podpisal tudi Dušan Šestan iz Ptuja zahtevala, da se lakoj skliče izredni kongres Jugoslovanskega učiteljsLva, na katerem naj se izvrši iz-prememba pravil in izvoli nov odbor. Do kongresa pa nai vodi Učiteljsko z'ruženje poseben direk-torij. O vseh teh vprašanjih se je razpravljalo celo dopoldne, nakar je bila seja glavnega odbora Učiteljskega združenja prekinjena ter se je nadaljevala ob 3 popoldne. Končni sklepi se bodo sporočili naknadno.
Belgrašske vesti
Belgrad, 10. okt. (a) Na podlagi odloka prometnega ministrstva je bila v Studencu pri Sevnici na področju dravske direkcije pošte in brzojava otvorjena pogodbena državna pošta.
Belgrad, 19. okt. AA. Poštna hranilnica daje lombardna posojila na državne vrednostne papirje. (Iz Poštne hranilnice.)
Atene, 19. oktobra. AA. Na snočnji seji je predsednik grške vlade Tsaldaris podal velik eks-poze o svojem bivanju v Ženevi in o svojem obisku r Ankari. Dejal je, da hoče Grčija tudi v bodoče voditi politiko grško-turškega prijateljstva.
Potovanje Nj. Vel. kralja Jugoslavije po Grč;ji, ki mu je grški narod povsod priredil tako navdušeni sprejem kot najvišjemu predstavniku prijateljskega naroda in kot enemu najbolj ugledn;h vladarjev sedanje Evrope, je nudilo priliko, da se podkrepi enotnost interesov in nazorov obeh narodov. To potovanje in ti sprejemi so pokazal', kako iskrena so čustva, ki prešinjajo oba naroda. (Burno ploskanje.)
O predstoječem obisku romunskega zunanjega ministra Titulesca je Tsaldaris izjavil, da bo ta obisk nudil priliko za poglobitev prijateljskih odnošajev med Grčijo in Romunijo, To bo koristilo interesom obeh.držav in je tudi v skladu z grško
zunanjo politiko. Po zaključitvi pakta med Grčijo in Turčijo po sporazumu in paktu, sklenjenem v Ženevi med Jugoslavijo in Grčijo in Turčijo in Romunijo, lahko smatramo, da je ta sistem paktov med balkanskimi in drugimi sosednimi državami dovolj odporen, da bo lahko jamčil za mir na Balkanu.
Nam gre za to, da poglobimo zunanjo varnost Grčije v skladu z interesi malih in velikih držav. Trdino smo odločeni z vsemi možnimi sporazumi okrcoiti sedanji mir na bližnjem Vzhodu.
Še eno dejstvo je, je nadaljeval Tsaldaris, ki nas pri tem navdaja z velikimi upi. S predsednikom bolgarske vlade Mušanovom sem se sporazumel v tem, da je treba čimprej rešiti sedanja gospodarska nesoglasja med Grčijo in Bolgarijo. Nadejam sc, da se bodo zadevna pogajanja že v najkrajšem času pričela.
C?l'la inlernaciionala - fašizem 7
Dunaj, 19. okt. c. »Reichspost« javlja ,iz Rima, da se delajo tam velike priprave za rimski koncil mlade Evrope. Ta koncil ima nalogo, da združi vse fašizmu stične zveze v takozvano četrto internacionalo. To ne bi bilo nič drugega kakor posnemanje Zveze narodov ali sličnih koničrenc. Ker je fašizem s svojimi doktrinami že dosegel priznanje v inozemstvu, želi, da bi se združile vse sile, ki delujejo na svetu v njegovem duhu. Mus-solini je že pred letom dni napovedal, da bo v desetih letih fašizem vladal po vsej Evropi in bo ludi ta koncil služil njemu v to svrho.
Amerika prizna Soviete
Washington, 10. okt. b. Z dobro poučene strani se čuje, da so pripravljalna dela za vpostavitev rednih diplomatskih odnosov med Ameriko in sovjetsko Rusijo tako napredovala, da se bo vprašanje reševalo že v ponedeljek na neki konferenci, ki jo uo sklical predsednik Roosevelt v Beli hiši. Govori se, da bo Amerika priznala Rusijo z nekim aktom, ki se bo objavil vsekakor še pred koncem meseca Oktobra.
Jsponsfci „m'f"
Berlin, 19. okt. b »Borsen Zeitung« objavlja vest iz Amsterdama, po kateri je Japonska utrdila Boninove otoke. Japonske vojne oblasti so že pred dolgim časom prepovedale vsem inozemcem dostop na te otoke. Ves ta čas je Japonska gradila močno mornariško in letalsko bazo.
Kljukasti križ v Avstriji
Dunaj, 10. okt. b. Dunajska policija je opazila, da se v stanovanju nekega uglednega meščana že več tednov sem zbirajo mladi ljudje, ki imajo tajne sestanke. Preteklo noč so kriminalni uradniki nenadno udrli v stanovanje, kjer so našli več mlade-ničev. ki pa so se izgovarjali, da imajo družabne sestanke. Policija misli, oa gre za nadaljevanje akcije narodno-socialistične stranke.
Taksa za lire delavce v Franciji
Pariz, 19. okt. (a) Finančni odbor poslanske zbornice je danes nadaljeval proučevanje vladnega načr'a o finančni in gospodarski obnovi.. Odbor je sprejel dodaten člen, jio katerem naj se uvede 10' tak.-a na inozemske rokodelce; donos takse naj bi služil za strokovno vzgojo domačih delavcev.
.Utrinki.
IIOBESPIERRE IN NJEGOV SPOMIN
Skupščinski tajnik je nato prebral resoln-cijo predsednika Narodne skupščine dr. Ku-inanudija, da se prenesejo na redno zasedanje Narodne skupščine, ki se Ih> otvorilo 20. oktobra 1933, vsi nedovršeni vladni in poslaniški zakonski osnutki, vse zahteve pravosodnega ministra radi izročitve poslancev sodišču, vsa poročila raznih odborov, vsi predlogi odbora za prošnje in pritožbe in vse prošnje in pritožibe, ki so dospeli Narodni skupščini do 19. oktobra letos, nadalje vsi predmeti, ki spadajo v delokrog finančnega odbora Narodne skupščine, kakor tudi vse še ne odobrene odredbe ministrskega sveta. Plenum skupščine to odobri.
Ker se prične jutri ob 9 redno zasedanje Narodne skupščine, je notranji minister Lazič prečital kraljevski ukaz, s katerim se zaključijo seje Narodne skupščine, ki so bile sklicane z raznimi ukazi. S tem je bila današnja seja zaključena.
Občinski otetje francoskega mesta Arras, ki je med vojno bilo pozoriiče najhujših bojev, so se spomnili, da bi bilo umestno v magistralni dvorani postaviti doprsni kip Robespierra. Ta sklep občinskega sveta je prebivalce silno razjaril. Arras je kraj, kjer so med vojno bili preliti potoki francoske krvi v obrambi domovine pred sovražnikom. Sedaj pa naj obiinski svet proslavi spomin tistega moža, ki je ob (asu francoske revolucije prelil potoke francoske krvi. »Croi.r* spominja javnost na tega krvoloka, ki je od 1. marca do 27. juliia dal obglaviti v Parizu 2627 ljudi, na deieli pa 12.000. Pod njim so jetnike na nagel način spravljali s sveta: skupine po 200 ljudi so pokosili s kartečami iz topov. Na Loiri so stare ladje napolnili z možmi, ženami in otroki ter vse slcupaj potopili. List zaključuje: »Lahko se zamislimo v trenotek, ko bodo odkrili tisto glavo, katera je dala porezali toliko glav. In lahko si mislimo, da bo tedaj vse dobre Francoze zabolelo srce, ko bodo v duhu videli oprsja brez glav, tista oprsja, ki so izkrvavela pod giljotino, tista oprsja, ki so tudi prišla zraven, da proti tej sramoti protestirajo
Arras je res pulil z rdečo barvo, s čimur hočejo povedali, du je Rnbespierre tako prelival francosko kri.
DRUŽINSKE PLAČE
Zalite va, naj poročeni delavec ali nameščenec dobiva tako plačo, da bo ž njo mogel pošteno pre-I živi jati svojo družino, je med temeljnimi zahtevami vseli socialnih delavcev. Moralne važnosti le zahteve ni treba nili poudarjati. Poskusi, da bi tarifne pogodbe delodajalca prisilile, da poročenim delavcem izplačuje družine,ke dnklade, se niso obnesli. Podjetja so namreč poročene mclalii na cesto in sprejemala v delo samske moči. Dr. Johannes Metsner v reviji rSchiinere ZukunfU predlaga, naj bi se ta reč uredila tako, kakor so jo začeli urejevati na Francoskem že med vojno. Tam so l. 1917. ustanovili prvo izravnalno blagajno, danes pa imajo lake ' blaaaine žc vse industrije na Francoskem in v liel-
Belgrad, 19. okt. m Na političnega odbora radikalne je bila te dni v Belgradu, je sednika radikalne socialne Janjič, minister v pokoju. Dr. predsednika te stranke do ki bo takoj, ko bo stranka jih, kakor je to po zakonu
seji širšega glavnega socialne stranke, ki bil izvoljen za pred-stranke dr. Vojislav Janjič bo vodil posle strankinega kongresa, organizirana v okra-določeno.
Senat
Belgrad, 19. oktobra, m. Pred današnjo sejo senata je bila seja kluba senatorjev JNS, na kateri je bilo določeno novo predsedstvo senata za novo redno zasedanje, ki se bo otvorilo jutri po preči-tanju kraljevega ukaza. Na današnji klubovi seji je bil določen za novega predsednika senata dr. Ljubomir Tomašič. sedanji kmetijski minister, za podpredsednika dr. Miroslav Ploj in dr. Uroš Krulj, za tajnike pa senatorji Dragovič, dr. Kolur in Alibegovič. Klubska seja je trajala od 4 do 5 popoldne, nakar se je pričela seja senata. Po izvršenih formalnostih se je prešlo takoj na dnevni red, na pretres poročila odborov, ki sta proučevala konvencije poslane senatu v nadaljnje poslovanje od Narodne skupščine. Po poročilih poročevalcev odborov je podal še kratek ekspoze trgovinski minister dr. Šumenkovič, nakar so bile vse konven« cije sprejete. Nato se je prečital kraljevi ukaz, s katerim se zaključujejo seje senata v tekočem zasedanju. Redno jesensko zasedanje senata bo jutri.
Padel z drevesa in se ubil
Kranj, 19. oktobra.
Včeraj popoldne med 2. in 3. uro se je podal 28 letni posestnikov sin Franc Eržen, vulgo Jur-govčev iz Zgornjega Zabukovja pod Sv. Joštom v domač kostanj, da bi naklalil nekaj zrelega sadeža. Splezal je vrh drevesa in je najbrže z obema rokama mlatil s prekljo po vejah. Pri tein delu je zgubil ravnotežje in omahnil z visokega starega kostanja v globino. Najbrže je že med padcem zadel ob kako deblo in je glavne poškodbe dobi! že v drevesu, ker se na travnatih tleh ni mogel tako močno pobiti
S, glavi. Nadalje si je zlomil tilnik iu obe :tolfi. omači, ki so prihiteli nesrečnemu mladeniču rta jx>tnoč, mu niso mogli nič več jx>magati. Poklicali so zdravnika, ki pa se je že med potjo vrnil, ker je Eržen že med tem časom že podlegel poškodbam. Pokopljejo ga jutri na pokopališče v Šmartnem. Pokojni« je bil priden in dober mladenič, povsod spoštovan ter je bil določen za naslednika na j>osestvu. V žalosti za|>ušča očeta in mater, dva brata in več sester. Prizadeti Erženovi rodbini ob nepričakovani izgubi dobrega sina in brata naše iskreno so-žalje. Mlademu mladeniču pa naj bo Bog pravičen sodnik!
Osebne vesti
BclgTad, 19. oklobra. m. Z redom sv. Save 4. reda je odlikovan Ferdo žužek, šef postaje Bled —Lesce. — Z redom Jugoslovanske krone 4. stop. je odlikovan pri ravnateljstvu drž. železnic Andrej Jovič, upravnik glavne delavnice v Mariboru in obnovitelj železniškega pevsko - glasbenega dile-tantskega društva »Konstantin« v Nišu.
Z odlokom finančnega ministra je postavljen v carinarnici I. reda na Jesenicah v 8. pol. skupini Štefan Galaso.
Dunajska vremenska napoved. V pretežnem delu Avstrije jasno vreme. Popoldanska temperatura bo višj'a kakor danes.
Zagrebška vremenska napoved: Deževno, vetrovno in precej hladno.
giji. V te blagajne plačujejo delodajalci svoje prispevke po viišni izplačanih delavskih mezd (lo velja za industrijo), ali pa po velikosti obdelanega zemljišča, kar velja za poljedelstvo. Družinskih doklad pa ne izplačuje delavcem delodajalec, ampak ta v la namen ustanovljena izravnalna blagajna. S tem je odstranjena nevarnost, da bi mogel delodajalec poročenega delavca odpustiti zaradi družinske do-klade. Saj bi moral vseeno prav enake prispevke plačevati v blagajno< če bi ludi imel same neporočene delavce. Te izravnalne blagajne izplačujejo potem vsak teden družinskim očetom določene zneske za vaakega otroka do določene starosti. Poleg tega njihove žene dobivajo posebne prispevke ob rojstvu otrok, potem pa tudi ves čas porodniškega stanja. L. 1926. je bilo na Francoskem 184 blagajn z 1,220.000 zavarovanci, kateri so dobivali po 160 milijonov frankov. L. 1932. je bilo že 232 blagajn z 1.22S.000 zavarovanci. Njihove izplačane doklade so lani znašale že 342 milijonov frankov. Devet desetin vsega, kar le blagajne delavcem izplačajo, odpade na družinsko doklado k mezdi, ena desetina se izplača za doklade ob rojstvu, dojenju in poročne doklade. Te doklade so po posameznih kraiili različno velike. Ponekod dobi delavski oče za prvega otroka 23, drugod pa iiO frankov na mesec, za četrtega otroka ponekod 2), ponekod pa kar 140 frankov. Od l. 1921. imajo lake blagajne tudi v Belgiji, kjer jih je 43 pri 3641 podjetjih. V Belgiji snovanje leh blagajn podpira država na la način, da daje naročila za državne dobave samo tistim podjetjem, pri katerih je taka blagajna ustanovljena. Pokojni Albert Thomas je imel sicer pomisleke proti takim blagajnam, ki imajo več ali manj zasebni značaj ter je poudaril, da bi se moralo socialno zavarovanje od državne strani v tem smislu preuredili. Avstralija in Nova Zelandija sla v tem smislu ludi že začeli delali. Za naše razmere, kjer je socialno zavarovanje že itak zelo obremenjeno in ogroženo, pa dr. Messner priporoča, naj se vpelje pri nas francoski sistem ter pravi: »Ravno zveza z novo stanovsko ureditvijo družbe ho pokazala smer ludi v tem oziru, kako je treba skrb za družinske uiele izvesti na stanovski podlagi.»
35 letnica ^me^is^°'Šospodmjske
šole v Marijanišču v Ljubljani
Ustanovitev in razvoj
V četrtek 20. oktobra 1898 je bila v Marijanišču v Ljubljani slovesno otvorjena prva kmetij-sko-gospodinjska šola v Sloveniji. Začetno sveto mašo je daroval prevzvišeni gospod Anton Bona-ventura Jeglič, ki je bil istega leta ustoličen za ljubljanskega škofa.
Tako se glasi vest o otvoritvi te šole. Torej je danes, 20. oktobra, minilo 35 let, odkar deluje ta šola v prid slovenskega kmetskega ženstva. Umestno je, da ob tej priliki premotrimo njeno dosedanje delovanje, zlasti pa okoliščine ob njeni ustanovitvi.
Poslopje Kmet. gospodinjske šole v Marijanišču.
V	zadnjem desetletju mimolega stoletja se je ▼ bivši Avstriji začelo živahno zanimanje za gospodinjsko šolstvo. Najprej se je ta ideja razširila po Češkem in Moravskem, kjer je kulturno naprednejši narod uvidel globok pomen temeljite,jše izobrazbe kmetskega ženstva, čigar cilj je posvetiti se gosipodinjstvu in materinstvu. Tudi med tedanjimi voditelji kranjske Kmetijske družbe je ta zamisel našla razumevanja. Na njenem občnem zboru 1897, ki ga je vodil predsednik Ivan Mur-nik, je podpredsednik Franc Povše v knenu glavnega odbora stavil dobro utemeljen predlog, da se osnuje gospodinjska šola za kmetska dekleta, ki so ga zborovalci z navdušenjem sprejeli. S tem je bila dana podlaga za ustanovitev tega prepo-trebnega zavoda v Marijanišču v Ljubljani in prve gospodinjske šole na slovenskem ozemlju.
Predpriprave za to ustanovo je vodil družbeni podpredsednik Povše, organizacijo pa družbeni ravnatelj Gustav Pire, katera dva strokovnjaka je smatrati za ustanovitelja gospodinjskega šolstva v Sloveniji. Notranjo organizacijo in vodstvo šole ter internata je prevzela s. Lidvina Purgaj, ki je 15 let delovala na njej. Znatno so jo podpirali svoječasni vodja zavoda Marijanišča dr. Frančišek Uampe, ki je dal na razpolago zavodove prostore, in njegov naslednik prošt Andrej Kalan. Glavne gospodinjske predmete so ves čas poučevale šolske sestre, ki imajo največ zaslug za usipehe na tem zavodu. Kmetijsko in drugo snov jim podajajo kmetijski in drugi strokovnjaki.
Šola je nepretrgoma delovala od 1898 do 1914, do svetovne vojne, ko je morala prenehati, ker je vojaška oblast namestila v šolskih prostorih bolnišnico. Šele 1919 je bil otvorjen nadaljni tečaj in od takrat se je pouk nepretrgoma vršil do 1932, ko je šolo vzdrževala Kmetijska družba s pomočjo državnih in pokrajinskih podpor.
V	prošlem letu je pa nastopila nevarnost, da se ta zavod ukine, ker je 8. junija 1932 novo izvoljeni glavni odbor Kmetijske družbe, vzlic znatni ministrski podpori, ki jo je za šolo prejel, na svoji seji dne 20. avgusta sklenil, da ukine njeno nadaljnje delovanje. Ko je pokojni g. prošt Kalan, vodja Marijanišča in predsednik Vincencijeve družbe, uvidel, da bi radi tega sklepa moral ta zavod prenehati, se je odločil, da bo odslej Marijanišče, oziroma Vincencijeva družba skrbela za njegovo nadaljnje delovanje. Tako je bila ta v novi državi najstarejša in najbolj zaslužna gospodinjska šola po zaslugi zasebne korporaoije in njenega požrtvovalnega vodstva ohranjena svojemu namenu. Letošnji tečaj, ki začne novembra, bo že drugi, ki je prišel v skrbstvo zavoda Marijanišča.
Pomen gospodinjske šole za izobrazbo kmetskega ženstva
Naše kmetsko ženstvo ima v avojstvu gospodinj vršiti troje zelo važnih kulturnih nalog: žena mora biti zvesta družica im pomočnica svojemu možu, skrbna gospodinja, okoli katere se suče vse družinsko življenje, ter dobra mati vzgojiteljica svojih otrok, torej vzgojiteljica bodoče generacije. Za uspešno izvrševanje teh nalog jo usposablja zlasti gospodinjsko Šolstvo.
Gospodinjska šola v Marijanišču je od vsega početka to upoštevala, saj je imela že v prvotnih pravilih določeno, da naj »teoretično in praktično izvežba odrasla dekleta kmetovalcev za gospodinjstvo v hišah, zvezanih s kmetijstvom«. In glasom šolske statistike je bilo dosedaj 31 enajst- oziroma devetmesečnih tečajev (med svetovno vojno so štirje odpadli). V njih se je vzgojilo 477 kmečkih deklet, ki so postala potem večinoma vzorne kmet-ske gospodinje. Izmed teh jih je bilo iz bivše Kranjske 270, Štajerske 136, Koroške 32, Primorske 23 in iz drugih banovin 8. Prosilk pa je bilo vsako leto več, nego jih je bilo mogoče sprejeti, ker je bila šola ustanovljena le za 12, oziroma 16, pozneje za 20 gojenk. Preveliko število učenk se na takem zavodu ne da praktično temeljito izvežbati.
Pouk na gospodinjski šoli stremi tudi za razširjenjem splošne izobrazbe med kmetskim žen-stvom. Zato gojenke po končani šoli ne delujejo samo v domačem gospodinjstvu, ampak koristijo tudi okolici. Svoje tovarišice navajajo na poseča-nje gospodinjskejja pouka, vzpodbujajo domače kroge za prireditev gospodinjskih tečajev, pospešujejo splošno izobrazbo kmečkega ženstva ter vplivajo na zboljšanje kmetijskega gospodarstva. Pa tudi po končanem tečaju gojenke ne izgube stika s šolo, ampak se stalno obračajo na njo po nasvete, saj jo še vedno smatrajo za svojo matico. Naravno je torej, da uživa ta šola med kmečkim ženstvora največji ugled.
Iz tega kratkega orisa je mogoče oceniti važ-ao kulturno delo, ki ga je ta zavod tekom svojega J5 letnega delov&iua izvršil dasta v slovenskih pokrajinah.
Vpliv šole na razvoj našega gospodinj. šolstva
Ta gospodinjska šola ne deluje samo za vzgojo kmečkega ženstva, kajti izobrazba 20 gojenk letno je za njen ustroj premalo, temveč je tudi drugod skušala oživotvoriti slične zavode. Pod njenim vplivom so se v zadnjih letih pred vojno ustanovile še naslednje zasebne kmetijsko-gospodinjske šole: v Repnjah pri Vodicah leta 1909, v Tomaju na Krasu leta 1908, na Vrhniki leta 1910, v Teharjih pri Celju leta 1909, v Št. Jurju ob juž. žel. leta 1910, v Šmihelu pri Novem mestu leta 1910, na kmetijski šoli v Gorici leta 1912, v Mariboru leta 1913, v Kranju leta 1927, v Ptuju leta 1928 Izmed teh delujejo še danes one v Repnjah, Kranju, Šmihelu, Mariboru in Tomaju. (Na Mali Loki in v Št. Jurju sta banovinski gospodinjski šoli, ustanovljeni leta 1929, oziroma 1931.)
Nadalje je ta šola dala bivšemu deželnemu odboru na Kranjskem vzpodbudo za uvedbo gospodinjskih tečajev po deželi. Po vojni so pokrajinske oblasti prevzele in sistematično organizirale ves potovalni gospodinjski pouk.
Za vse te šole in tečaje je bilo treba učnega osebja, gospodinjskih učiteljic, ki smo jih v začetku vzgajali na Nemškem, Da se odpomore tej pomanjkljivosti, je bil leta 1913 tej šoli prideljen seminar za gospodinjske učiteljice. Iz tega je izšla večina učnih moči, ki danes delujejo na sličnih šolah in tečajih ne samo v Sloveniji, ampak tudi v ostalih banovinah naše države. Dosedaj je ta zavod vzgojil skupno 63 učiteljic, med temi 45 lajič-nih in 10 redovnih. Med lajičnimi je bilo 18 Srbkinj j in Hrvatic, ki delujejo na gospodinjskih šolah in i tečajih v južnih pokrajinah naše države in v pro- j svetnem ministrstvu, ostale pa v dravski banovini.
Bilo je pa potrebno izšolane gospodinjske učiteljice tudi usposobiti za ta pouk na šolah in tečajih. Zato se je po odredbi Pokrajinske uprave za Slovenijo ustanovila na tej šoli izpraševalna komisija za izpite usposobljenosti za kmetijsko-gospodinjske učite/ ca Ta komisija ije dosedaj usposobila že 23 učiteljic.
Med šolskimi počitnicami sta bila v dveh letih na šoli prirejena dva pettedenska gospodinjska tečaja za učiteljice osnovnih šol, ki se jih je udeležilo po 16 učiteljic, skupno torej 32. Te učiteljice so nato v svojem okolišu prirejale gospodinjske nadaljevalne tečaje.
Ti podatki zadostujejo, da se vidi, koliko je ta gospodinjska šola v teku svojega 35 letnega delovanja storila za razvoj kmetijsko-gospodinjskega šolstva v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji.
Današnji ustroj kmet,-gospodinjske šole
Šola je enoletna, seminar dveleten z desetmesečnimi tečaji, ki se začno v začetku novembra vsakega leta in se zaključijo ob koncu avgusta prihodnjega leta. Združena je z internatom, v katerem je prostora za 20 gojenk; vodijo ga šolske sestre. Šolsko leto se deli v zimsko polletje (od 1. novembra do 31. marca) in letno (od 1. aprila do 31. avgusta). Za vsako polletje je določen poseben, času primeren dnevni red. Počitnic za praznike med letom ni.
Pouk je teoretičen in praktičen. Gojenke se uče vseh gospodinjskih predmetov in kmetijskih, v kolikor so potrebni kmečki gospodinji. Na šoli je zaposlenih pet šolskih sester: tri stalne in dve pomožni; nadalje šest izvenšolsikih kmetijskih in drugih strokovnjakov.
Teoretičnemu pouku služi bogata zbirka učil, ki obsega vse predmete, ki se na zavodu uče; praktičnemu pouku pa šolski vrst, ki ga obdelujejo gojenke, in vzorna kurnica; razen teh pa še goveji hlev in svinjak zavoda Marijanišča in njegovo obsežno vzorno urejeno kmetijsko posestvo, na katerem se gojenke seznanijo z delom, ki ga mora poznati umna kmečka gospodinja.
Da se gojenke izvežbajo v praktičnih poslih, se razdele v tri skupine, ki se menjajo vsak teden: 1. kuhinjska skupina se bavi s kuho in s konzerviranjem živil; 2. hišna skupina s šivanjem in drugimi hišnimi opravili; 3. gospodarska skupina z vrtnarstvom, živinorejo, mlekarstvom in pe-rutninarstvom.
Med letom prirejajo gojenke izlete v razne industrijske, kmetijske in zadružne zavode, da dobe vipogled v izdelavo raznih potrebščin za gospodinjstvo in kmetijstvo. Na koncu leta dobe gojenke izpričevala o napredku v posameznih teoretičnih in praktičnih predmetih, upoštevaje pri tem zlasti praktično izvežbanost v gospodinjstvu in gospodarstvu.
Letošnji tečaj se bo začel 3. novembra in bo končal 31. avgusta 1934 ter je zanj priglašenih že zadostno število gojenk.
Zaključna beseda
S tem smo v kratkih obrisih podali zgodovino naše prve kmetijsko-gospodinjske šole, te matice gospodinjskega šolstva v naši državi; poudarili smo tudi njen pomen za izobrazbo kmečkega ženstva ter njen vpliv na razvoj tovrstnega šolstva v Sloveniji in v Jugoslaviji. Velika škoda bi nastala, če bi zmanjkalo sredstev za vzdrževanje

ALBUS terpentinovo milo
Za vse dni-m za vse perilo.
Volitve v Delavsko zbornico
Kje je tvoje volišče?
Volišče za posameznega delavca in nameščenca se določa po pod|etju, v katerem sta zaposlena, ne pa po njihovem stanovanju
V javnih razglasih glavnega volivnega odbora so navedeni kraji in so navedene ulice, ki tvorijo en volivni okoliš. Vsi delavci in nameščenci, ki so v teh krajih, oziroma v teh ulicah zaposleni (ne glede na to, kje stanujejo), volijo na tem volišču.
Nemogoče je vsakega nameščenca in delavca obveščati, kje voli. Razposlali smo in bomo sicer ogromno obvestil, kje kdo voli, vseh seveda ne moremo obvestiti, zato naj se vsakdo takoj prepriča, kje voli.
Kdaj bodo volitve?
Volitve v Delavsko zbornico se vrše 21. in 22. oktobra, v soboto in nedeljo. Jutri — v soboto — se vrše na obratnih voliščih v času, ki so ga določili obratni zaupniki in je torej dolžnost vsakega nameščenca in delavca, da poizve, kdaj so volitve na obratnem volišču.
Na rednih voliščih pa so volitve v nedeljo od 9 dopoldne do 5 popoldne.
Nameščenci in delavci, nameščenhe in delavke
volijo istočasno na istih voliščih. Toda nameščenci volijo svoje kandidate, delavci svoje. Delavci dobe po tri glasovnice, nameščenci pa po štiri glasovnice. Glasovnice dobe na volišču.
Kako boš glasoval
Kmalu po pričetku glasovanja pojdi na volišče. Mirno in dostojno počakaj, da prideš na vrsto. Pri roki imej
legihmaciio
« katero sc boš v slučaju potrebe legitimiral pri predsedniku volivne komisije. Za legitimacijo vzemi s seboj kakršenkoli izkaz (društvene legitimacije, delavske knjižice, davčne knjižice, krstni ali domovinski list itd.). Povej točno svoje ime in točen naslov svoje tvrdke, svojega delodajalca. Ko volivna komisija ugotovi, da si v volivnem imeniku, dobiš kot nameščenec štiri glasovnice ter prazno kuverto. S celimi glasovnicami in kuverto boš nato stopil v zaprt prostor, kjer boš glasoval. Glasoval boš na ta način, da boš pretrgal glasovnice onih list, za katere nočeš glasovati, neraz-trgano in celo pa boš obdržal glasovnico za ono listo za katero boš glasoval.
Ko si to storil, vtakneš v kuverto celo glasovnico in vse koščke raztrganih glasovnic. V ku- j verto moraš vtakniti vse raztrgane koščke, da se da iz njih sestaviti cela glasovnica, sicer je glas neveljaven. Glasovnica, ki ostane cela, mora ostati poipolnoma nepoškodovana. Nato kuverto zalepiš, jo oddaš predsedniku volivne komisije ter se odstraniš iz volivnega lokala.
Katera glasovnica naj ostane cela?
Pri delavcih: bela!
Pri nameščencih: zelena.
Na ka$ pazita nameščenec in nameščenka?
Nameščenec in nameščenka, pazita posebno na to, da dobita prave glasovnicel Glasovnice za nameščence imajo čez ves listek črno črto. Če ugotovi volivna komisija, da ste zabeleženi v volivnem imeniku kot delavec, ne morete voliti v na-meščenski skupini, V tem primeru opravite svojo volivno dolžnost v delavski skupini in volite — belo glasovnico. Če pa sta delavec ali delavka vpisana v nameščenski skupini, naj v tem primeru opravita svojo volivno dolžnost v nameščenski skupini in volita — zeleno glasovnico.
tega tako važnega zavoda, ki je dosedaj izvršil ogromno prosvetno delo na našem podeželju. Zato mora slovenski narod biti hvaležen onim činite-ljem, zlasti zavodu Marijanišču, oziroma odboru Vincencijeve družbe, ki so se zavzeli za to, da ohranijo to šolo slovenskemu kmečkemu ženstvu.
Gojenke gospodinjske šole pri pouku o kapunjenju.
Ali člani Okrožnega urada niso nameščenci ?
Nekateri trosijo to neresnico, češ, da morejo vsi člani OUZD glasovati le v delavski skupini. To pa ni res Kdor je po svojem poklicu zasebni ali trgovski nameščenec, ta voli — čeprav je član OUZD — v nameščenski skupini.
Vsi proti nam!
Volivno gibanje je v polnem razmahu. Naše nameščensko društvo se je udeleževalo volivnega dela mirno in stvarno ter se ni v ničemer pregrešilo proti pravilom dostojnosti in poštenosti. Ne moremo pa tega trditi o ostalih organizacijah, ki uporabljajo neresnico, natolcevanja in blatenja v volivni borbi. Izjavljamo, da sc ne bomo dali speljati na pot blatenja, ker hočemo vedno in povsod ostati zvesti načelom katoliške morale tn človeške dostojnostL
Mi smo nosilci mladega katoliškega socialnega gibanja, ki naj dobi izraza predvsem v strokovnih organizacijah.
Sestanek nameščencev in nameščenk
bo drevi ob osmih v dvorani Rokodelskega doma.
Vsi, ki mislite in čutite z nami, pridite na sestanek, da se pogovorimo o volitvah v Delavsko zbornico.
»Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije.«
Ogoljufane za gobe
Ljubljana, 19. okt.
Po sezoni svežih gob se je pričela sedaj kupčija s suhimi gobami. Marsikatera kmetska ženica, ki gob, nabranih v gozdu, ni mogla prodati v mestu, je gobe posušila, z upanjem, da bo mogla suhe gobe prodati lažje kakor sveže. Nekaterim se je to upanje res obneslo, vsem pa ne. Cena suhim gobam je letošnjo jesen zaenkrat skrajno nizka iu nikakor ne povrijf nabiralcem in sušilcem niti stroškov za prehrano tistih dni, ko so bili zaposleni z nabiranjem in sušenjem gob. Povrh tega pa so se kupčije z gobami polastili poleg legitimnih trgovcev tudi sumljivi ljudje, ki povzročajo poštenim in revnim nabiralcem gob velike škode. Dnevno prihajajo na policijo prijave revnih žensk, ki so jih za njihove gobe opeharili razni sleparji. Največ takih sleparij pa niti prijavljenih ni, ker ženske izgube vsako upanje, da bi prišle še do svojega blaga.
Danes sta se prijavili na policiji dve ženski, ki sta med jokom pripovedovali, da so jima neznani mladeniči izvabili pod pretvezo, da poznajo dobre kupce, več košar suhih gob.
Ženski sta se na te neznane mladeniče sicer zanesli, veliko pa je bilo njuno razočaranje, ko se mladi fantje niso vrnili ne z gobami, še manj pa z denarjem, čeprav sta jim obe obljubili znatno provizijo. Policija sedaj išče sled za temi goljufi nove vrste. Ti mladi goljufi najbrže gob ne jedo sami, temveč jih pod ceno razpečavajo dalje in imajo najbrže v mestu koga. ki kupuje njihovo prisleparieno blago. Policija si je postavila za nalogo, da to protizakonito centralo prislepar.jenih gob kaj kmalu odkrije. Do tedaj pa opozarjamo vse prodajalce suhih gob, naj b<xlo previdni, komu v mestu izroče svoje težko prigarano blago.
Zaradi ponarejanja denarja
Pred okrožnim sodiščem v Velikem Bečkere-ku se je te dni več ljudi zagovarjalo, ker so ponarejali 100 dinarske bankovce. Že pred več časa sta bila pri tem sodišču obsojena čevljar Ivan Josimovič iz Novega Bečeja ter Tošo Lapat iz Murske Sobote, ker sta ponarejala bankovce. Obsojena pa sta bila le na 8 mesecev zapora, ker »o od njiju izdelani bankovci bili tako nerodno izdelani, da jih je bilo mogoče na prvi pogled spoznati za ponarejene. Ko sta ta dva že bila obsojena, je orožništvo še vedno zasledovalo zadevo ter ugotovilo, da sta oba imela 4 pomagače. Ti štirje so bili te dni pred sodiščem, z njimi pa zopet Ivan Josimovič, ker je vnovič poskušal ponarejati denar. Sodišče je ugotovilo, da so Josimoviču drugi štirje obtoženci dajali denar, da si je nabavil potrebno blago in orodje za ponarejanje. Radi bi bili kajpada hitro obogateli Zato so prodali vole in krave, nekateri pa tudi hiše ter izkupiček dali Josimoviču, da je mogel kupiti, kar je bilo potrebno. Zdi pa se, da je Josimovič hotel vse štiri ogoljufati ter si na ta način narediti denar. Sedaj so kmetiči obsojeni na dva do štiri mesece ječe, pa denarno kazen morajo plačati in še ob svoj denar so. Josimovič pa je dobil 6 mesecev.
Krka
Naš pevski zbor ponovi cerkveni koncert v nedeljo 22. oktobra ob pol 3 popoldne z istim sporedom kot prvič. Orgelske točke izvaja gosp. M. Tome. Koncert 1k> trajal približno eno uro Pred koncertom bo blagoslovljen kip kralja Davida (2% m visok), ki lio zelo po vzdignil zunanjost orgel. — Vstopnina l>o znižana nn 3 Din.
Poizvedovanje
Nagrada. Ljubljanica v Gruberjevem kanalu je odplavila "eliko vagonsko plahto Najditelj se naproša, da sporoči proti dobri nagradi lastniku Maček Ivanu. Cankarjevo nabrežje 17.
Ljubljanske vesti:
Ruske barake so podrti
Ljubljana, 19. oktobra.
Stanovalci ruskih barak ob Masarykovi in Re-sljevi cesti so se v ponedeljek začudeno spogledali, ko so zgodaj zjutraj opazili več delavcev s krampi, žagami in lopatami. »Kaj nas boste res pregnali? Kam naj gremo?« so se mnoge družine spraše: vale. Delavci pa so šli takoj na delo in so začeli pod nadzorstvom stanovanjskega urada mestne občine prazniti posamezne barake.
Te barake imajo pač svojo žalostno in temno zgodovino. V letih najhujše vojne vihre iu vojnega klanja, tako od 1915 do 1917 je avstrijska vojaška uprava zgradila okoli in okoli glavnega kolodvora cel kompleks vojaških barak, ki so bile deloma namenjene za kuhinje vojaškim transportom na soško fronto, deloma za ubikacije prenočujočih vojaških oddelkov in vojakov in deloma za ranjence. Mnogo težkih dni so preživele te barake. Tudi na nekdanjem »Globočmkovem svetu« so zgradili več barak. Te so še po vojni ostale. In tja so se večinoma naselili ruski begunci, iskajoč si tako zatočišča pred mrazom in nočjo. Naselile so se ruske in tudi slovenske družine, pa tudi samci — brezdomci so se radi zatekali tja, kajti našli so pač kotiček, kamor so čez noč položili svojo trudno glavo na ravno-vrstno navlako. Tam je prebil svoje trdo življenje po Ljubljani znani kozaški kapetan R., ki pač kljubuje trdim udarcem usode, toda še nikdar se ni spozabil, da bi segal po tuji lastnini. Pošteno si služi svoj skromen zaslužek. Tuintam pa se udaja melanholiji in se spominja svoje širne Rusije.
Mnogi ruski bohemi so tudi slikali svofe slike, ki so jih potem po mestu prodajali. Drugi Rusi pa so junaško in stojično prenašali vse težave in trp-
kosti begunskega življenja. Imajo torej ruske barake košček zgodovine in tragike ruskega življenja. Kdo naj bi opisal življenje Rusov v njihovi kuhinji, ko jim je delil jed in vodko očak Cižev. Mnogi ljubljanski bohemi so tudi hodili na ruski boršč, saj je veljal le par dmarčkov.
V treh ruskih barakah, ki so jih delavci izpraznili, je stanovalo 14 bednih družin z 31 osebami. Večina je bila brezposelna. Na mestnih vozovih so odpeljali materijah Vsakomur je bilo svobodno vzeti, kar je mogel v novo zavetišče. Dve stranki sta naprosili občino, da jim je boljši inaterijal, zlasti ies, prepeljala v Sibirijo, t. j. na Cesto dveh cesarjev, kjer si nameravata zgradili nov, sicer lesen dom. Tri dni so podirali barake! A^noge je skrbelo, kam naj se spravijo pod streho.
Nekaj družin, samo ruskih, so sedaj za silo stlačili v barako, ki stoji na svetu odvetnika dr. Ažmana. Tam je sedaj nastanjenih 13 družin s 40 osebami. Jasno, da so vsi kotički nabasani. Pri podiranju so se odigrali tudi komični prizori. Mestna komisija, ki je vodila podiranje barak, je prišla do starega Rusa, upokojenega kapetana. Je čudak. V svojem stanu zbira vse mogoče starine in spomine na nekdanje svetle čase. Ko so mu povedali, da mora vse spraviti ven, je obupan pristavljal: »Kam? Kam?« In na vprašanje, koliko je vredno vse, je prav po rusko mirno odvrnil: »Ga-spadin! Poldrugi milijon!«
Seznami ruskih in drugih stanovalcev v teh barakah kažejo, da je do 20 brezposelnih, drugi pa si s težavo služijo kruh.
Po nekaj letih bo izginil spomin na nesrečne ruske barake in na mestu se bo dvigala kaka mogočna stavba.
Ali doseže Ljubljana letos rekord v padavinah?
Letošnji siloviti nalivi, ki so se vrstili spomladi majnika in jeseni septembra, odnosno oktobra, so dali mnogim priliko, da so pričeli reševati vprašanje, če doseže letos Ljubljana rekord padavin napram ostalim povojnim letom. Mnogi optimisti so mnenja, da bodo zadnji trije meseci v padavinah manj hudi in da bo Ljubljana letos dosegla le povprečno letno padavino, to je nekaj nad 1500 mm, če vzamemo padavine zadnjih 12 let. Letos je do 15. oktobra sicer že padlo 1386.7 mm, kar predstavlja, da je letos nad Ljubljano na površino 40 kv. km padla ogromna množina vode, namreč 554,680 C00 hI. Največ dežja je letos padlo sep.ombra: 341.3 (maksimum 120.5), junija 149.9, maja 305.5 in marca 102.4 mm. Mnoga leta po vojni so bila še mnogo izdatnejša na dežju, druga pa prav revna. Tako je bilo 1921 celo leto 931 mm, naslednje leta 1761 mm, leta 1923, ko so bile tudi velike povodnji, 1684 mm, v letu 1924 je padlo 1315 mm, torej manj ko letos. Naslednja tri leta so bila bogata dežja. Leta 1925 je padlo 1789 mm, v letu 1926 celo 1833 mm, to je največ v 12 letih, leta 1927 1593 mm. Leto 1928 je bilo zmerno in je padlo 1400 mm, naslednje leto, ko so elementarne katastrofe napravile škodo na raznih poljih in travnikih le v laškem in logaškem ter deloma v ljubljanskem okraju, je bilo 1329 mm padavin. Leto 1930 je imelo 1666 mm padavin, leto 1931 še 1502.5 mm, toda lani je bilo le 1300.5 mm padavin. Silovitost letošnjih nalivov pa je pokazala, da take povodenjske katastrofe v vseh 12 letih še nikdar ni bilo in da ni bilo po povodnjih že kmalu prizadetih toliko okrajev in občin.
Kai bo danes?
Drama: Ob 15: »Pohujšanje v dolini šentflo-rijanski.t Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Opora: Zaprto.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20.
© Na misijonski prireditvi, ki bo v nedeljo zvečer v Unionu, bomo ob originalnih skioptičnih slikah gledali najstarejša plemena človeškega rodu,
namreč afriške Pigmejce, ki predstavljajo prakul-turno raso človeštva, in nam dajejo verno 6liko življenja in udejstvovanja, kakor so ga imeli naši evropski predniki pred davnimi tisočletji, ko so živeli v prazgodovinski dobi. Sloviti raziskovalec in misijonar p. Pavel Šebesta, ki je sam že več let preiskoval te čudovite narode centralne Afrike, nam bo razlagal nadvse zanimive slike iz svojega življenja med njimi in misijonskega dela v osrednji Afriki. Vstopnice za nedeljsko misijonsko prireditev se dobe v predprodaji v unionski tra-
fiki in v trafiki Šoukal pred Škofijo. Sedeži so po 6 in 4 Din, stojišča po 2 Din. — V ponedeljek, dne 23. oktobra bo imel p. Šebesta v verandski dvorani hotela Union znanstveno predavanje o Pigmejcih kot prakulturni rasi človeštva. Predavanje bo s skioptičnimi slikami in je namenjeno predvsem izobražencem, ki jih zanima problem najstarejših plemen na svetu. Vstopnina bo 5 in 3 Din.
Solidno blago za solidne I udi
po solidnih cenah. To je princip naše postrežbe. Veliko število dolgoletnih odjemalcev potrju e njegovo pravilnost.
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova c. 3
0 Trboveljski slavčki nam zapojo v soboto, dne 21. t. m., ob 20 v veliki Unionski dvorani celo vrsto umetnih in narodnih mlad-nskih zborov: Prelovec: Očka moj je delavec, Grgoševič; Karneval in pastirčki, Tajčevič: Pjesme dodolske, Pahor: Pravijo, Osterc: Kvartet, Pregelj: Zlato v Blatni vasi, dalje od Adamiča Stoji mi polje, Drežnica, Mau čez izaro, Lepo mi poje črni kos in Vandrovc. K sklepu Mokranjčevo Bolno čedo in Adamičevo Pesem rudarskih otrok, ki je postala himna Trboveljskih slavčkov. Poleg Slavčkov nastopi pianist prof, Ciril Ličar ter moški in mešani zbor Trboveljskega Zvona pod vodstvom g. Oskarja Molla. Slavčke pa vodi njihov zborovodja g. Avgust Šu-ligoj. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncertni spored je umetniški, namen koncerta pa dobrodelen, zato so vsi kar najlepše vabljeni.
© Izreden občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani bo dne 22. oktobra 1933 ob 14 v dvorani hotela Union v Ljubljani, in sicer na podlagi čl. 8 pravil po delegatih. Člani lahko prisostvujejo občnemu zboru, nimajo pa pravice glasovanja, — Upravni odbor društva.
O Smrtna nesreča na Gosposvetski cesti. Go-sposvetska cesta je kraj večjih prometnih nesreč. Včeraj se ie zopiet na tej cesti pripetila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Pod neki zasebni avto je padel 21 letni kmetski fant Peter Pustavrh s Črnega vrha 95, ki je dobil resne poškodbe na glavi in po telesu. Nesreča se je pripetila kmalu popoldne. Bližnja tvrdka Goreč je telefonirala po reševalni avto, ki je fanta prepeljal v bolnišnico. Pustavrh pa je že 10 minut po prevozu v bolnišnico za poškodbami umrl.
0 Nesreča na stavbi. Reševalni avto je pripeljal v bolnišnico 27 lelnega bosanskega delavca Meluneda Aličajiča, uslužbenega pri Stavbni družbi in stanujočega v gramozni jami. Aličajič je padel na neki stavbi 4 ni globoko ler si je razbil levo koleno. Počila trni je pogačica. Ubogi delavec bo najbrž šepal vse življenje.
Tistega kolesarja, ki je v sredo ob četrt na tri popoldne v Florjanski ulici pobral mojo denarnico, prosim, naj jo takoj vrne na naslov; Florjan-ska ulica 40, sicer ga poiščem sam! — A. L.
Mariborske vesti:
Odmevi afere
99
H
Nenavadno zanimanje je vzbudila v Mariboru nova afera Kende, Krištofiča in Žunkoviča. Saj je ta trojica še v živem spominu neštetim tukajšnjim članom nekdanje »Kmetijske eksportne zadruge«. Tudi na mariborsko sodišče so segli odmevi zagrebške afere ter so nudili na razpravi, ki se je vršila včeraj pred civilnim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zanimiv vpogled v delovanje »Edinosti«. Razprava se je vršila na tožbo nekdanjega poslovodje mariborske centrale »Edinosti«, g. Goleža, ki ima napram zadrugi še znatne terjatve. Tožitelj je v svoji tožbi razkril način poslovanja zadruge, ki je bila ustanovljena letošnio pomlad. Mariborsko centralo so ustanovili Kttnda, Krištofič in Žunkovič brez dinarja gotovina samo zgolj zato, da so lahko potem ustanovili v Za-
grebu še podružnico. Kot poslovodjo so nastavili v Mariboru g. Goleža, ki je moral skraja celo iz svojega opremiti pisarno. Poslovodja se je podal na delo z najboljšimi nameni, da si podjetje z leelnim poslovanjem pridobi zaupanje in si zagotovi obstoj.' Njegovi tozadevni ukrepi pa so tako) naleteli na odpor pri Kendi in tovariših, ki jim očividno ni bilo ležeče na tem, da bi jim kdo kontroliral poslovanje in dobil vpogled v njihove ta-čune. Zato so preselih celotno vodstvo v Zigreb te- je mariborska centrala obstojala le še navidezno; poslovodjo pa so enostavno odslovili, Razprava se včeraj ni končala, ker je odločilo sodišče, da mora v zadevi še zaslišati Kendo, Krištofiča in Žuiikoviča.
Volitve v Delavsko zbornico
Mariborski nameščenci volijo na osmih voliščih. Tam so naši predstavniki ti-le:
I.	volišče: predstavnik Vladimir Pušenjak, namestnik inž. Ante Urbanija.
II.	volišče: predstavnica Štefka Slojanova, namestnik Ivan Kurnik.
III.	volišče: predstavnica Lojzka Horvatičeva, namestnik Mirko Geratič.
IV.	volišče: predstavnik Anton Snoj, namestnica Marica Ornikova.
V.	volišče: predstavnik Karel Medvedič, namestnica Mara Poharjeva.
VI.	volišče: predstavnik Ciril Grešak, namestnik Franci Dujec.
VIL volišče: predstavnik Ivan Simonič, namestnik Ivan Gerlič.
VIII. volišče: predstavnik Edvard Rojic, namestnik Joško Malešič.
Volivni odbor »Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«,
skupina Maribor. *
□	Zgodovinsko igro »Črni križ pri Hrastovcu«
uprizori 22. oktobra ob 20 na ljudskem odru v Mariboru (v dvorani Zadružne gospodarske banke) prosvetno društvo »Zarja« iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Mariborski bogoslovec je dramatiziral roman »Črni križ pri Hrastovcu«, katerega je spisal v lepi poljudni obliki gosp. dr. Hamig, sodni svetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah leta 1928. — To izvirno igro uprizarjajo sedaj prvič naši kmetski fantje in dekleta, katerih pradedje so pred 400 leti v resnici doživljali to, kar nam danes predstavljajo njihovi pravnuki na odru. Veseli in žalostni prizori iz zgodovine Slovenskih goric se vrstijo tako, da gledalec napeto sledi posameznim dogodkom. Prosimo cenjeno občinstvo za prav obilen obiski
□	Trgatev v dežju. V Mariborski okolici pri-! čenjajo skoro na splošno s trgatvijo. Nenaden na-j stop hladnega in deževnega vremena je zbegal še , one, ki so hoteli počakati, da bi grozdje še bolj
prizorelo. Ponekod so že potrgali ter so imeli srečo, da so še ujeli lepo vreme. Na splošno ima novi mošt 18 stopinj sladkorja, kar bi bilo čisto ugodno, če ne bi bila tudi stopnja kisline nenavadno visoka.
□	Maribor na seji mest. Prihodnje seje avtonomnih mest, ki se bo vršila dne 21. in 22. t. m. v Novem Sadu, se udeleži iz Maribora delegacija, ki jo tvorijo mestni načelnik dr. Lipold ter občinska svetnika Sabothy in Peric.
□	Prvi dar. Stalno omizje gostilne Modrič je darovalo mestni pomožni akciji 300 Din namesto venca za pokojnega Josipa Modriča. Vodstvo pomožne akcije se darovateljem najiskreneje zahvaljuje.
□	Pričetek del. Prostor, na katerem bo stalo poslopje delavskega azila v Gregorčičevi ulici, so že pričeli pripravljati. Plot so že podrli in tla planirajo. Dne 24. t. m. bo na licu mesta komisijska obravnava, nakar se takoj prične z gradbenimi deli.
□	Komisijoniranje novih prog. Kakor znano, je mestna občina zaprosila za koncesijo na dveh novih, avtobusnih krožnih progah. Ena bo vezala podpohorska naselja z mestom, druga pa bo izpeljana po mestnih ulicah. Te dni si bo ogledala obe progi posebna komisija banske uprave. S prometom se prične takoj po odobritvi.
□	Pojdimo v Prekmurje. Prijave za nedeljski prekmurski izlet z avtobusom se še sprejemajo v pisarni Putnika na Aleksandrovi cesti. Udeleženci izleta bodo videli vse znamenitosti dolenjega dela Slovenske Krajine z metropolo Dolnjo Lendavo, Bogojino, Dubrovnikom in Svetotrojiškimi gori-
□	Pomagajte revnim dijakom! Nudite jim po«, moč z inštrukcijami. Vse potrebne podatke dobite v pisarni v Gledališki ulici 2, pritličje desno, med uradnimi urami od 17 do 18.
□	Pomoč beguncem. Neprestano se množi v Mariboru število beguncev, ki jih vrača tujina iz vseh delov sveta, ali pa so morali zapustiti rodno grudo pod tujim pritiskom. Po večini zaman iščejo dela in kruha ter zapadajo v bedo, ki bo adasti v zimi huda. Da se tem revežem vsaj nekoliko od-pomore, se je osnoval poseben pomožni odbor, ki je imel svoj prvi sestanek v sredo pod vodstvom inicijatorja tega pomožnega gibanja, dr. Forna-zariča. Na sestanku se je sklenilo, da se osnuje posebna zasebna pomožna akcija samo za begunce.
□	Velika dražba. Dne 22. novembra bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču dražba nepremičnin zem. knjiga Lehen vi. št. 1. Cenilna vrednost znaša Din 669.103.60, najmanjši ponudek pa 446.068.50 dinarjev.
□	Nobenega sledu. Drzen vlom v trgovino draguljarja in urarja Petelna je še vedno v ospredju zanimanja, tembolj, ker ni našla policija doslej niti najmanjšega sledu za vlomilci. Naše včerajšnje poročilo o vlomu izpopolnjujemo v toliko, da g. Peteln ni bil zavarovan proti vlomu, kar je zanj seveda še tem hujši udarec.
□	Možnar se je razletel. Huda nesreča ie zadela 17 letnega fanta Vinka Merčnika iz Žegarcev. Streljal je iz možnarja, ki se je radi premočnega naboja razletel. f i-jt'i jo železni drobci razme^a-riii obe roki t*- so ga mciaii prt peljati v mariborsko olniJpict;.
□	Z gobami se je zastrupil. Z zagonetn'm slučajem smrti, ki se je dogodila na Pohorju, se ba-vijo varnostne oblasti. Na posledicah zastrupljanja z gobami je umrl neki tamošnji posestnik. Ni še ugotovljeno., ali je bil povod nevednost, ki je zamenjala mušnico s pravo užitno gobo, ali pa zločinski naklep.
Celje
■©■ Sloviti raziskovalec in misijonar p. Pavel Šebesta ho predaval tudi v Celju. Šele včeraj sa je posrečilo pridobiti slovitega učenjaka in misijonarja p. Pavla Šebesta, da se bo na svoji poti z Dunaja v Ljubljano, ustavil tudi pri nas in imel v soboto zvečer v dvorani Ljudske posojilnice predavanje s skioptičnimi slikami, ki nam bodo"jŠri-kazovale zanimivosti iz življenja pritlikavih plemen iz osrednje Afrike, Pigmejcev, ki žive v pragozdovih ob reki Kongo. — Vstopnina bo nizka: sedeži po 4 Din, stojišča po 2 Din, tako da bo obisk tega velezanimivega predavanja vsakomur omogočen.
J2r Pomlad v jeseni. Včeraj nam je g. Ljubomir DimitroviS, medičar v Celju, prinesel šopek rdečih Jagod, ki jih je nabral v sredo v Grušcah pri Dramljah. Zrele rdeče jagode nam je izročil tudi g. Rebov Martin, uslužbenec Vzajemne zavarovalnice v Celju, ki jih je nabral včeraj zjutraj na Miklavškem hribu.
gr Evidenčno tablice. Vsi lastniki koles iz okoliške občine, ki so plačali takso za evidenčne tablice na davčni upravi v Celju, naj jih dvignejo v ponedeljek, torek ali sredo v občinski pisarni na Bregu.
er Zopet tatvina kolesa. G. Lopanu Jakobu, pek. mojstru, Dečkova cesta 20, je bilo v sredo okrog 3 popoldne ukradeno izpred poštnega poslopja črno pleskano kolo, zelo dobro ohranjeno, vredno 700 Din, evid. št. 2-11.230-3.
& Ostanke Kapucinskega mostu. Pri zadnji veliki povodnji je odnesla Savinja precej materi-jala od porušenega Kapucinskega mostu prav do Laškega, kjer ga je pustila. Ko so hoteli v sredo pripeljati omenjene ostanke zopet v Celje, kmetje tega niso pustili in je moralo priti na pomoč orožništvo. V sredo popoldne se je zopet vršila komisija glede Kapucinskega mostu na licu mesta.
Kulturni obzornik
Stoletnica rojstva Alfreda JVobla
Pred tednom dni smo pisali o številu Noblo-vih nagrajencev, o večkratnem nižanju in višanju nagrad, o narodih, katerih sinovi so bili za svoja dela z Noblovo nagrado odlikovani itd. Danes pa bomo nakazali le kratek currieulum vitae moža, čigar ime je prodrlo na vse celine sveta.
Alfred Nobel se je rodil 21. oktobra 1833. 1. v Stockholmu. študiral je kemijo v IPetrogradu in domačem mestu. Kesneje se jo predal kemičnim raziskovanjem ter 1867. izumil dinamit, ki mu je prinesel visoka bogastva. Od 1. 1891. je živel tiho življenje v San Remu, kjer je 10. dec. 1896 v miru zaspal. — V svoji oporoki je zapustil obresti vsega svojega premoženja (okrog 35 milijonov kron) za vsakoletnih pet nagrad (Noblova ustanova — vsaka po okrog 150.000 kron —) za važno odkritje v fiziki« kemiji, medicini in psihologiji, za literarno delo in končno za pospeševalce svetovnega miru (mirovna nagrada). Prve nagrade so se podelile leta 1901, potem pa sleherno leto do danes. — Kakor je bil Alfred Nobel iznajditelj dinamitn. uničujočega sredstva človeštva, tako je bil tudi snovalec misli za bratstvo narodov. Prav zato, ker je slutil zlo svojega izuma, je ustanovil še posebno nagrado za delavce svetovnega miru in razorožitev narodov. Mimo tega je bil Nobel pesnik, romanopisec, in dramatik, seveda so ostala njegova dela le v fragmentih. Vendar je bil v glavnem znamenit kemik, kar je bilo pač v rodbini; saj so tudi njegovi bratje v tem svojstvu zasloveli. — Končno'moremo reči: Brez dvoma bi zaslužili to toliko razglašeno odlikovanje tudi veliki možje malih narodov, ko bi se z njihovimi deli seznanil tapadni svet. Morebiti bo poslej — vsaj za literarna dela — skrbel svetovni Pen-klub, da pridejo med kandidate Noblovih nagrad tudi skritejši tvorni lan* beseda
Kot javljajo listi, se bodo objavila imena letošnjih Noblovih nagrajencev radi današnjega ob-hajanja 100-letnice roj. Alfreda Nobla izjemoma že danes. Švedski tisk je poln ugibanj, zlasti za literarno nagrado. Kot smo že pisali na tem mestu, mislijo pred vsem na finsk. pesnika Sillenpiia-a, pa tudi grške, angleške in ostalih narodnosti kandidate naštevajo; predvsem se ujemajo mimo imenovanega Finca, v grškem liriku Kostis-u Pala-mos-u. Med medicinskimi kandidati se zavzemajo listi posebno za profesorja Zondeka, kakor tudi za franc. bakteriologa Levaditi-ja in dva ameriška učenjaka. Nagrada za fiziko pa se najbrže ne bo podelila v tem, marveč v prihodnjem letu.
Ljubljanska drama: Pravica do greha
Zakonska komedija, prav za prav burka V. Wernerja vzbuja mnogo smeha, hrupnega, neposrednega pa tudi zadržanega, n skoraj uic odrešilnega; ob nji se nam godi tako, kakor 6e moramo smejati dovtipu, tudi če ni snažen in obziren, zakaj kadar gu premislimo, ne vemo, kam bi z njim, čeprav je bil morda sam na sebi dober. »Pravica do greha« je dražljivn, zabavna, povečini cinična gledališka igra, v osnovi pa zdravilna samo za bre/.inoralno naziranje o zakonu. Velja prav za prav tudi samo za dobro preskrbljenega meščana, ki mu življenje ni več od zabave in mora imeti za svoje dogodivščine neki legalni okvir, sicer bi se v svoji udobnosti ne čutil dovolj varnega.
Kolikor ima ta komedija etičnih osnov, so pač praktične zvijače, pretknnosti in modrosti duhovite tašče, ki po ovinkih vodi sprta zakonca k spravi, problema zakona pa se nič globlje ne dotika, kakor s trditvijo, da je možu dovoljeno v zakonu in izven zakona svobodnejše življenje, kakor si to misli občutljiva žena. Toda tudi tisti, ki te iioineopatije ne priznava iu niti ne mara veljati za fili6tra, pač ve in
priznava, da si eros in zakon res nista tako enostavna in da ni ves naraven problem kratko in malo rešen in izčrpan v zakonu, ve da ima tudi znkon dovolj majhnih in velikih nesoglasij in skoraj nerešljivih življenjskih slučajnosti, ki pa se vendarle ne dado reševati z burko in niti 7. diferencijucijo starega in novega sveta. Zato je tudi v »Pravici do greha« smeh sam zase pnč smeh in razrešitev burke je morda dobra po načelu: »Kakršen sem, take filozofije hočem«, problem sam, tudi moderen — pa najsi bo to samo zunanja 'clinika zakona — je ostal zunaj. Brez etosa ni rešitve za eros. Komedija ali bolje burka sama gre pri vrhu in ostane zvesta smehu. Vendar se ne da tajiti, da delo ni marsikje živo in dobro zasukano. Komur je samo za smeh in ga moralno etična vprašanja ne motijo, bo v tej moderni veseli igri našel užitku, ki je v marsičem soroden povprečni filmski zabavi.
Igro je pripravil g. B. Kreft; v nji je velika živahnost, polnost kretnje in situacije, lehkot-nost v besedi občutju. Središče igre je predvsem ga. Nabtockn kot vsemodra in dobro-voljnn tašča, ob nji E. Jan kot mladi dr. Rudoll Mach in ga. Vida Juvanova kot njegova žena Vera. Tudi p. Cesar je lepo znokrožono podal Rudolfovega očeta. Ga. M. Danilova je s finimi črtami izdelala Jelo, Verino prijateljico, močno realistična jvi je Erika ge. Medvedove. Smešnega mornariškega častnika igra dovršeno g. Sancin. — Ker pravice do greha ni, ni mogoče kratili pravice do smeha; mladini pa je ta igra docela
neprimerna.	F. K.
*
Deveti letnik geografskega vestnika
Ravno v dneh, ko se je vršilo v Ljubljani prav dobro uspelo II. zborovanje jugoslovanskih geografov, je ljubljansko Geografsko društvo izdalo deveti letnik svojega glasila »Geografskega Vestnika«. Kljub krizi in finančnim težkočam ic vorav
letošnji letnik po obsegu in opremi še znatno presegel normalni obseg revije.
Pričujoča knjiga objavlja razpravo dr. Sveto-zara 11 e š i č a »Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem«, kjer obravnava avtor poljedelsko naselitev celotne vzhodne gorenjske zemlje. V podrobnostih se dotika lege in razprostranjenosti naselij z ozirom na prirodne predpogoje, nato pa preide na tipe naselij in zemljiške razmere tako v ravnini kakor v hribovju na vzhodu. — Dr. Jože Rus nam daje v članku »Triglav v herojski dobi geološke vede« važen komentar Vodnikove ode »Vršac« glede na tedanja geološka opazovanja in domnevanja v Triglavskem pogorju. — Matija M aučec pa piše o prenaseljenosti in sezonskem izseljevanju v Prekmurju; vsekakor je to zelo važen problem te naše izrazilo agrarne in vprav radi tega pasivne pokrajine. — V dr. Rakovče-v c m članku »Novi prispevki h geologiji južnega dela Ljubljane« sledimo v glavnem rezultatom vrtanj, ki jih je napravil Mestni gradbeni urad v tekočem letu na več mestih južnega dela Ljubljane. Ta vrtanija so nam podala važne ipodatke zlasti glede odnošajev med sedimenti Save in onimi barjanskih voda. — Dalje nam podaja prof. dr. A. Melik pregledno sliko kmetskih naselij na Slovenskem. Razpravi je priložena zelo instinktivna karta. — Dr. Reja nam pod naslovom »Od-nošajf med padavinami in cikloni v Jugoslaviji« riše na podlagi dnevnih vremenskih in padavinskih kart poučno sliko o meteoroloških razmerah v naši državi. — Fr. H a b e nam v članku »Smeri in pota našega Izvoza« razkriva naš kontinentalni in pomorski izvoz po podatkih za leto 1929. — Zanimiva je snov dr. R. Savnikovega članka »Prirastek prebivalstva v Evropi v desetletju 1920 do 1930«, ki ga pojasnjuje nazorna karta, izdelana po podatkih za posamezne evropske države.
»Geografski Vestnik« se naroča pri Geografskem društvu na univerzi v Ljubljani. Letna naročnina je tudi letos navzlic večjemu obsegu letnika ista (Din 50), plačevati pa sc more tudi v več obrokih.
Zopet železniška nesreča na savinjski progi
Celje, 19. oktobra 1933. _ Današnji savinjski vlak, ki prihaja v Celje ob pol 11 dopoldne, je na progi med Sv. Petrom in iPolzelo zahteval človeško žrtev. Okrog 10 se je peljala Zalokar Angela, 30-letna služkinja, doma iz Presečna, Dobje pri Slivnici, s kolesom iz Sv. Petra na Polzelo. Na železniškem prelazu pri km. 14.01 je hotela očividno še pred vlakom, ki je vozil proti Sv. Petru, prevoziti progo, a bila je prepozna. Vlak jo je zagrabil in vrgel s kolesa.
Pri karambolu je počila Zalokarjevi lobanja in desno roko ima dvakrat odtrgano. Vlak se je ustavil in Zalokarjevo, ki je še živela, so naložili v voz, hoteč jo prepeljati v celjsko javno bolnišnico, a je že med Petrovčami in Celjem izdihnila svojo dušo. V Celju so jo prepeljali v mrtvašnico i bolniškega pokopališča. To je v dveh dneh že | drugi težji slučaj, ki se je pripetil na Savinjski i progi, in sicer samo zaradi tega, ker železniški ' prelazi niso zavarovani.
Koledar
Petek, 20. oktobra: Janez Kancijan, spozna-valec; Felicijan, škof, inučenec.
Novi grobovi
■f V Kropi je umrl včeraj v starosti 12 let Miha Drmota, sin gosp. Josipa Drmote, zastopnika Vzajemne zavarovalnice. Pokopali ga bodo danes ob 16. Naj mu sveti večna luči Žalujočim staršem naše iskreno sožaljel
Osebne vesti
—	Diplomiran je bil iz geografične skupine na filozofski fakulteta ljubljanske univerze g. Mavricij Zgonik iz Maribora. Čestitamo!
Ostale vesti
_ Vse župne urade lavantinske in ljubljanske
škofije opozarjamo, da se v zadevi pošiljke za misijonsko nedeljo obračajo na Misijonsko pisarno v Ljubljani, Semeniška ul, 2-11.
—	Zveza ribarskih društev dravske banovine sklicuje v nedeljo, dne 29. oktobra 1933 ob 9.30 dopoldne v hotelu »Orel« v Mariboru izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Volitve novega tajnika, 2. slučajnosti.
—	Absolventom kmetijskih šol Dolenjske. Občni zbor Podružnice Zveze absolventov kmetijskih Sol se ne bo vršil 21. t. m., ampak v nedeljo dne 22. t. m. ob pol 14 v učilnici šole na Grmu. Prosimo, da to vsi upoštevate. — Priprav, odbor.
—	Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet Žalec— z vsemi mesti v Franciji in z vsemi mesti v Belgiji. Za triminutni pogovor znaša telefonska pristojbina pri naši poštni upravi 1.35 zl. fr., ostale takse pa so odvisne od razdalje mesta v Franciji, s katerim se govori. — Triminutni pogovor iz Žalca v Belgijo pa stane 8.90 zl. fr.
—	Vlom v Dolnji Lendavi. V noči od 17. na 18. oktobra so neznani zločinci vlomili v trgovino z mešanim blagom, last Marije Dolgoš v Dolnji Lendavi.
—	Nesreča. Rodič Alojzij, posestnik iz Grmo-velj, občina Raka, je šel po seno na kozolec. Ko je prišel do vrha stopnic, mu je spodrsnilo. Padel je po stopnicah in si pri tem zlomil več reber. Pre-
:ljali so ga v bolnišnico Usmiljenih bratov v
rte
'andijo.
—	Pri tcžkočah v želodcu in črevih,
pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josei« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi.
—	Sin nad očeta. Neki posestnik iz Boldraža v Beli Krajini se je spri s svojim sinom. V prepiru se je sin tako razjezil, da je zagrabil poleno in začel očeta z njim tolči po glavi in po telesu. Zlomil mu je desno nadlaktnico in mu prizadejal hude in težke poškodbe tudi drugod. Kruti sin bo moral dajati odgovor drž. pravdništvu, oče pa se zdravi v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Ljubljanskemu sodišču izročena. Iz Kranju so orožniki v sredo popoldne pripeljal i v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča 56 letnega delavca Janeza 1. in 26 letnega samskega minerja Miho R. Oba sta obdolžena, da sta izvršila več tatvin v Kranju in bližnji okolici.
—	Aretacije. Po deželi in v Ljubljani je bilo te dni aretiranih več oseb zaradi raznih deliktov. Jetnižka uprava okrožnega sodišča v Ljubljani je samo v sredo sprejela pod svoje okrilje 11 oseb, med njimi tudi tri sumljive osebe nestalnega bivališča, od ljubljanske policije. Ostale osebe so bile iz bližnje okolice.
—	Avtomobilska nesreča. Na križišču med Pi-javo Gorico in Zelimljami je včeraj jx>f)oldne podrl neki zasebni avtomobil 23 letno kmetsko dekle Angelo Podlogarjevo iz vasi Kopačnika pri Želimljah. Avto je dekle butnil vstran ter je dekle dobilo pri tem notranje poškodbe in si zlomila levo nogo.
Šofer je ponesrečeno dekle sam prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
—	Priden deček, ki bi se rad učil čevljarske obrti, išče mojstra v Ljubljani ali bližini. Hrana v hiši. Naslov pove uredn. »Slovenca«.
—	Prodaja drv. Ravnateljstvo za šume v Ljubljani bo prodalo na prvi pismeni licitaciji dne 3. novembra t. 1. približno 1000 pr. metrov bukovih drv v Soteski v področju gozdarske uprave v Boh. Bistrici. Izklicna cena je 50.000 Din. Pojasnila se dobe pri predimenovani upravi oziroma pri gornjem ravnateljstvu na Blei-weisovi cesti 1. — Dne 4. novembra ob 11 pa bo prodalo ravnateljstvo za šume na prvi pismeni licitaciji sturo turbino in razne strojno dele skupne toži ne približno 4000 kg na žagi v Stari Fužini v področju gozdarske uprave- v Boli. Bistrici. Izklicna cena je 2000 Din.
—	Smrt pri nogoinrtu. V Radovišču je igral 15 letni Risla Gavrilovič nogomet. Med igro ga je neki soigralec s tako silo udaril v trebuh, dn je Rista kmalu nato izdihnil.
—	Velik požar pri OguPnu. Pred dnevi je velik požar v Ogulinu uničil enonadstropno hišo trgovca Milorada Vuksana. Ogenj je izbruhnil okoli poldne ter so delavci bTžnje parne ža^e sami pričeli omejevati požar. Vendar pa je pogorela vsa stanovanjska hiša z 8 stanovanji, med temi tudi stanovanje s pohištvom ravnatelja parne žage. Škodo cenijo na 300.^00 Din.
—	Pri zapeki, niotnjrh pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzenite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice
—	Vzorno občinsko gospodarstvo v Subotici. Ban podonavske banovine je naročil subotiškemu županu, naj takoj uvede preiskavo zaradi asfaltiranja cest v Subotici. L. 1929 je Subotica dala asfaltirati svoje glavne ulice in trge za 17.5 milijonov dinarjev, s čimer je bil obremenjen redni občinski proračun. Občina pa ni mogla plačevati obresti po 16% ter je zašla v denarne težkoče. Na eni zadnjih sej občinske uprave je občinski svetnik Blažko Rajič dokazal, da je Banjaluka tlakovala 46.000 kv. metrov cest za 6 milijonov dinarjev, Subotica pa isto površino za 17.500.000 Din. Zaradi teh in podobnih odkritij vlada med subo-tiškim prebivalstvom slabo razpoloženje proti mestni upravi.
—	Avtobusni promet Dunaj—Cetinje. čez poletje je bil uveden redni tedenski promet med Dunajem in Cetinjem. Zadnji avtobus je vozil pretekli teden ter je imel 30 turistov. Radi slabega vremena se mu je na planini Komari pripetila manjša nesreča. Ker ne kaže na izboljšanje vremenskih razmer, je ta avtobusna proga čez zimo ukinjena. Čez poletje je vozil med Dunajem in Cetinjem en sam avtobus, takoj na pomlad pa bosta uvedena dva. Avtobusni promet se prične prihodnje leto 1. maja in bo tura z Dunaja na Cetinje ter nazaj na Dunaj trajala 15 dni. Za to zanimivo avtobusno vožnjo vlada med Avstrijci veliko zanimanje.
—	Tovarra vagonov v Brodu. V Brodu na Savi, kjer so bili izdelani tudi novi tramvajski vozovi za Ljubljano, je zadnji čas v tovarni vagonov delo zelo omejeno. Zaposleno je le majhno število delavstva, ki pa tudi dela le malo ur na dan. Kakor poročajo, bo morala tovarna vagonov v kratkem povečati svojo proizvodnjo, zaposliti več delavcev ter podaljšati delovni čas, ker je baje sklenila dogovor za gradnjo vagonov za ekspresne vlake. S to pomnožitvijo dela bi bilo zaposleno večje število delavstva, ki je v Brodu razmerno zelo veliko.
—	Žaloigra brezposelnega starčka. Na eni zagrebških ulic se je pripetila predvčerajšnjim nesreča, ki so jih večja mesta v današnjih časih žal skoraj navajena. Pred Novinarskim domom, to je v kulturnem središču Zagreba, je neki avto na asfaltni cesti pogazil 67 letnega starčka Juraja Poteraha. Poterah ni bil ne berač, ne potepuh, temveč ostarel delavec, ki je iskal zgolj dela, ne pa miloščine. Pri njegovem skoraj brezupnem iskanju dela po zagrebških ulicah ga je dohitela nesreča. Komaj so ga zagrebški reševalci po nesreči prepeljali v bolnišnico, je ubogi starček umrl. Tako umirajo dandanes hlapci Jerneji na cestah.
—	»Mlinar in njegova hči«, ljudska igra v 5 dejanjih, v II slikali, 15 mešanih vlog. Spisal Ernst Raupacli, za slovenske odre priredil Adolf Robida. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena 18 Din. Menda je ni med slovenskimi igrami, ki bj bila tako udomačena in splošno znana, kot je imenovana. Za Vse svete
jo igrajo skoro povsod in če je ne igrajo, ljudem kar nekaj manjka. Celo v večjih mestnih gledališčih zaživi ta dan stari Raupacli s Konradom in njegovo piščalko. Vsebina je kuj pri-prosta: Bogati skopuh mlinar Porenta ne dopusti poroke svoje hčerke Marice z ubožnitu mlinarskim hlapcem Konradom. Marico |>ohere jetika, mlinar tudi umre in Konrad ostane sam s svojo piščalko. Vmes je prepletel pisatelj še prazno vero. da gredo nn sveti večer v procesiji na pokO|>ališče vsi oni, ki jim je v prihodnjem letu usojena smrt. Ta babja vera je v 6. sliki celo postavljena na oder. Igra je prirejena tako, da jo bo zmogel tudi najmanjši podeželski oder, ker se du igra poljudno skrajšati. Zato so navodila pisatelja ob začetku knjige pomembna. Režiserji naj temeljito preštudirajo ta navodila, tako glede oseb, opreme odra in besedila samega. Igra sama je jako hvaležna za igrnlce kot gledalce in bo sigurno dvorana polila. Za Vse svete uprizoritev igre priporočamo. Knjižico je založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani.
— Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Frani .lnsofove« grenčice. popile zjutraj na tešče. brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Sv. Križ pri Ljutomeru
Nagla smrt. Preteklo nedel jo zvečer je, kakor ste že poročali, v Križevcih od ka|>i zadet nepričako-ano naglo umrl g. Anton Sla v i č, posestnik v Bučečovcih, brat rektorja in jirelata g. dr. Matije Slaviča. V najlepši moški dobi 50 let ga je pobrala smrt. Pa še tako naglo in nepričakovano. V Križevcih je čakal izida volitev. Priljubljenost zavednega katoliškega moža je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil v sredo predpoldnc. Udeležilo sc ga je 16 duhovnikov iz sosednjih župnij in i/. Maribora, nepregledna vrsta mož in žen iz domače župnije. Prišli so iz Maribora tudi zastopniki katoliške inteligence. Ob grobu se je od rajnega poslovil domači g. dekan Weisel. Slnvičevi rodbini, posebej še g. rektorju in prelatu, naše iskreno so žal je.
Trbovlje
Vol jo je nabodel z rogovi. Za oizimino sta orala Lamperjeva v Retju. Gospodarju je vodila vole njegova svakinja Štros Elizabeta. Nenadoma pa se je eden volov zagnal proti njej in ji z rogom prizadjal veliko rano nad kolenom. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Novo streho je dobila podružna cerkev v Lokah po prizadevanju skrbnih ključarjev. Cement za opeko je pa darovala cementarna. Tako je zdaj prijazna cerkvica na gričku vsa prenovljena.
Plaz vleče. Dež v petek zjutraj je zopet sprožil plaz, ki je pričel vleči ob zadnjem velikem deževju z Bukove gor^. Že tedaj je dal mnogo posla, preden so očistili banovinsko cesto proti kolodvoru grde navlake, ki jo je prinesel s seboj, sedaj pa zopet. Cela Bukova gora se počasi ruši, ker zgublja ravnotežje radi dnevnega kopa. Do-sedaj se je vdirala v smeri proti Dobrni in rudniku, če pa se bodo plazovi obrnili proti cesti, bo pa veliko posla in stroškov z njimi in tudi nevarnosti.
Velika razlika v cenah. Ne samo v Makolah in pri Sv, Lovrencu, tudi pri nas je bila zadnjič zelo različna cena za isto blago; kakršno je bilo pač ,blago'. V ponedeljek večer so pa na sestanku gg. merodajni določili enotno postopanje, kar se je v torek na posameznih obratih že čutilo.
Domžale
Kat. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vprizori v nedeljo 22. oktobra ob 20 v Društvenem domu v Domžalah Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Prijatelji našega odra, obiščite nas v obilnem številul
Temno križišče v Domžalah. Dasi je za občinsko razsvetljavo pri nas še nekaj preskrbljeno, je vseeno domačin in še bolj tujec kljub temu v nevarnosti. Križišče Industrijske in Krakovske ceste je gotovo najtemnejši kraj v Domžalah. Ker so v bližini še trije kanali, je nevarnost še večja. Luč je sicer na nekem drogu montirana, samo ne sveti nam ne. Je pač težko, da bi občina skrbela tudi za to žarnico, ko pa ima že drugih izdatkov več ko dovoljl Dokler so okoličani tega križišča sami kupovali žarnice, je bilo vse v redu. Končno so se pa naveličali in si mislili: če za druge luči skrbi občina, naj pa še za to. Zato apeliramo na g. župana in odbornike, da to stvar kaj kmalu uredijo.
Jesenice
Volitve v Delavsko zbornico za delavstvo in nameščenstvo KID se vrše v soboto, dne 21. t. m.,
od 6 do 18 v tovarniški kazini. Od 10 do 12 voli nameščenstvo. Volitve v splošno skupino pa se vrše v telovadnici osnovne šole v nedeljo, dne 22. t. m., od 9 do 17.
Treznostno društvo bi imelo na Jesenicah dovolj posla, da odvrne Jeseničane od nezmernega zauživanja alkoholnih pijač. Pomislite, da smo do
(M čoflicim,
■fi %L£JodjcL
Skrbi in bolečine povrrečajo jub« in Vas starajo. Aspirin tablete od. pravijo vse bolečin« in Vam vrnejo občutek ugodja. Aspirin tablete so pristne le i Baverjevim krilem Viemiie jih bret skrbi ne škodijo Vam'
ASPIRIN
v i. t i Zajith. Gifivl 32. O,I« k ..j,m poj S 1» 1107 od I III I9J£~
31. junija pognali po grlu 1236 hI vina, 75 hI žganja vseh vrst in 145 hI piva. Če računamo vino liter 10 D4n, žganje liter 40 Din in pivo liter 8 Din, saj so cene znatno višje v jeseniških gostilnah, vidimo, da smo zapili 1,642.000 Din, kar je za Jesenice ogromna vsota.
Koliko smo pojedli mesa. V prvi polovici leta je bilo na jeseniški klavnici zaklanih 384 goved, 90 telet in 225 prašičev. Poleg tega je bilo uvoženega 4466 kg svežega mesa.
Posestniki. Rok za vložitev davčnih prijav za zgradarino za leto 1934 je le še do 31. oktobra. Vse potrebne informacije so razvidne iz pozriva davčne uprave, ki je na občinski deski.
Premeščen je gosp. Franc Črnologar, strojni ključavničar, s postaje Jesenice na postajo v Ko-toribo.
Cerkveni vestnih
Sveto leto 1933—1934. Izšla je drobna lična knjižica »Sveto leto 1933—1934«. V njej so vsa potrebna navodila za vse osebe, ki morejo dobiti svetoletni od|>ustek tudi doma, ne da bi jim bilo potrebno iti v Rim. Knjižica se ozira na vse določbe, izdane za ljubljansko in Iavantinsko škofijo. Po obliki je tako priročna, da se lahko dene v vsak molitvenik. Poleg navodil za sveto leto obsega tudi najnovejše določbe o drugih molitvah, s katerimi naj jx>svečujejo verniki vsak dan in vsak teden. Da bi se prekoristna knjižica čim bolj razširila, jo je založnica — Bratovščina sv. Reš'njega Telesa v Ljubljani — razfioslala vsein župnim uradom in jih prosi, da izvode blagohotno sprejmejo in prijx>mo-rejo, da se bo čim več oseb, ki so v to opravičene, n. pr. vsi delavci in delavke, udeležilo inilosli sveto-letnega odpustka. S jx)močjo te knjižice se bo v vseh naših družinah najlepše proslavil 1'HM) letni jubilej našega odrešenja.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Dra m n
Začetek ob 20
Petek, 20. oktobra ob 15: »Pohujšanje v dolini
šentflorjanski«. Dijaška predstava po globoko
znižanih cenah. Izven. Sobota, 21. oktobra: »ZAJEC.« Retl A. Nedelja, 22. oktobra ob 15: »OKENCE.« Izven.
Znižane cene.
Ob 20: »PRAVICA DO GREHA.« Izven.
Znižane cene.
Opera
Začetek ob 20 Petek, 20. oktobra: Zaprto.
Sobota. 21. oktobra: »HAVAJSKA ROŽA.« Pre-
mijer« operete. Izven. Nedelja, 22. okt.: »HAVAJSKA ROŽA.« Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 20. oktobra: Zaprto.
Sobota, 21. oktobra ob 20: ROKSI. Znižane cene.
Nedelja, 22. oktobra ob 15: PASTIRČEK PETER IN KRALJ BRILJANTIN. Otroška predstava. Premijera. Ob 20: ROŽE V SNEGU.
F. S. P.
Poezija albanskih gora
(Konec.)
Poleg modernih palač se pa skrivajo, kot bi fili bilo sram, majhne, napod podrte kolibe. To je slika nekdanje Tirane. Nekaj bolestnega je v tem: dva svetova sta se srečala. Tirana, ki ima krasno lego, napravi vtis mohamedanskega mesta. Poleg dveh pravoslavnih cerkva se dviga 13 minaretov, dočim je katolikov le kakih 300, ki pa imajo dokaj čedno cerkvico. SLično kot je v Skadru sedež albanskega katolicizma, prav tako je Tirana sedež mohamedanizma. Tu imajo muslimani svojega verskega poglavarja, dočim stoluje pravoslavni patriarh v Korču. Iz Tirane vodi telefonska in telegrafska zveza in zopet o čudo, med Skadroni in Tira-no je uveden reden zračni promet. Neka nemška zrakoplovna družba te zapelje za 120 Din (razdalja 125 km). Novosti in sinovom gora to ne gre v glavo. Pot, ki smo na njej, je zgodovinska. Iz Dra-ča preko Tirane je peljala v rimskih časih znamenita cesta Via Egnatia in odtod v dolino Škumbije, nato pa preko Elbasana v Bitolj in dalje preko Soluna v Carigrad. — Vsekakor zasluži Tirana odličnejše mesto, kot ga ji je prisodil naš pred vojno v Nemčiji tiskani atlas.
50 km oddaljen od Tirane leži Elbasan, ki se smatra kot najvažnejši kraj v notranjosti Albanije. Med glavnim mestom Tirano in Elbasanom vodi krasno izpeljana cesta. Delo je izvršila SVEA |So-riffla per lo Sviluppo Ecconomico delPAlhania), ki je za izvršitev dej dala posojilo 50 milijonov frankov v zlatu albanski vladi, katera je to posojilo
garantirala z dohodki carine. Ker pa ti ne zadostujejo, je daila garancijo tudi italijanska vlada.
Ta družba je izdelala tudi druge važne ceste, na pr. Skadar—Puka (80 km), Lušnja—Brustcr, Drač —Valona, Miloti—Debar itd. Njeno delo so važni mostovi: grandiozni most čez reko Mati iz armiranega cementa, ki šteje 472 m in stoji na šestih ogromnih lokih; most čez Bojano pri Skadru; most čez. reko Darči; most čez reko Drin; drugih 20 velikih mostrv in čez 100 malih. Vse te zgradbe so izvršile italijanske tvrdke. Sedaj sc gradi novo pristanišče v Draču v armiranem cementu; proraču-nano je na 6.5 milijona frankov v zlatu; želcznica Drač—T irana; vodovod v Draču in modernizacija mesta itd. itd.
V deželi sami je kakih tisoč Italijanov — in ti so glave obnovitvenega dela. Albansko armado vežbajo italijanski častniki, italijanski vojaški zdravniki so organizirali povsod zdravniške postaje. 20 italijanskih inženjerjev vodi javna dela, italijanski finančniki vodijo albansko narodno banko, po vsej deželi so italijanski industrijci in trgovci kakor tudi mnogo delavccv-specialistov, ki so zaposleni pri zgradbi cest in agrarnih melioracijah. Italijani pomagajo izdelovati kataster zemlje, Italijani so organizirali sistem nabora, kazensko sodstvo in statistiko. Italijanska geografska komisija izdeluje karte vsega kraljestva, ki jih doslej sploh ni bilo. Vse to pa je porledica različnih pogodb, ki jih je sklenil kralj Zogu z Mussolinijem. Tako trgovinsko in paroplovno pogodbo leta 1924 in prijateljsko in za-vezno pogodbo v Tirani 27. novembra 1926, obnovljeno 23 novembra 1927. Bog ve, kakšna bo bodočnost Albani;e? Ali ii je usojeno, da igra vlogo italijanske kolonije? Zadnja poročila nagibljejo mnenje v to smer.
Pokrajina med glavnim mestom Tirano in Elbasanom ima na sebi nekaj grozotno strašnega. Kakor bi se bila roka božjega Mojstra igrala in nanizala skalo «a skalo, ki tako divje strmeče strme kot temne nočne pošasti. In nad vsem tem ni živega bitja, le jastreb kraljuje v višavi in čuva — dolino smrti. Tam daleč, kjer nehajo gore in so veje neskončnega atlantskega oceana — šest ur nekako odtod — leži Drač, ki je imenovan »ključ Albanije«. »Durazzo, Durazzo«, potniki vstajajo, kakor da vidijo slavno božjo pot. Pot v Elbasan vodi po neskončnih serpentinah, ki vz/bujajo občudovanje in grozo in se morejo primerjati samo onim, ki vodijo iz Kotora v črnogorsko prestolnico Cetinje. Polagoma se cesta znižuje in končno pripelje v dolino. Množica hiš razodeva, da smo na cilju. Tu se ustavimo.
Na minaretu se prikaže vitka postava: »Alah je Bog in Mohamed je njegov prerok.« Mesto je po veliki večini mohamedansko. In vendar je baš Elbasan sedež gibanja za združitev pravoslavnih ] All-nncev s katoliško cerkvijo. Zgodovina je sledeča:
j'red desetimi leti sc je povrnil v naročje matere Cerkve arhimandrit pravoslavnega samostana v Elbasanu in osnoval cerkveno občino vzhodnega obreda. Pred štirimi leti pi. se jc med nezedinje-nimi Albanci pričelo posebno živahno gibanje za združitev z Rimom. V tem času se je povrnil v Cerkev pravoslavni duhovnik Ivan Proda, upravitelj pravoslavne župnije v Elbasanu. Kmalu so nastopili za njega časi preizkušenj. Obljubovali so mu povečanje župnijskih dohodkov, ako se vrne v pravoslavje. A Proda jc ostal neomahljlv, zato so mu nasilno zaprli cerkev, kjer so se zbirali verniki vzhodnega obreda. S silo so skušali preprečiti
njegovo dušnopastirsko delovanje med verniki. Par mesecev pred smrtjo se je udeležil narodnega albanskega romanja v Padovi in Rimu. Za njegovo mučeniško apostolsko delovanje mu je paipež v Rimu podelil poseben blagoslov. Par dni pred svojo smrtjo je še doživel tolažbo, da se je še en albanski duhovnik zedinil s katoliško Cerkvijo. Ta bo nadaljeval delo za zedinjenje. Umrl je v trdnem upanju, da bo njegov pokret za zedinjenje dobro na predoval.
Mesto Elbasan samo ne nudi prav za prav nf-kakih posebnosti. Napol podrte bajte z značilnim smradom označujejo tudi njega. V • krasni dolini blizu mesta Elbasana leži Šin Džon, ki je najznamenitejši pravoslavni samostan v deželi, V njem hranijo telo sv. Vladimira. Siccr je pa po deželi več zgodovinsko znamenitih samostanov.
Iz Elbasana je možno z avtom do P o d g r a -d c c a , ki je obmejno mesto Albanije. Prekrasno Ohridsko j zero dela mejo. Avto drči ob njem, kot da gre v neskončnost. Obrisi jugoslovanskih gor postajajo vidni. Ob njihovem podnožju leži znameniti samostan sv. Nauma. Par minut od njega stražijo albanski vojaki svojo domovino. V nočnem siju žarijo baklje, ki so jih prižgali. Zakaj nasled nji dan bo praznik osvobojenja.
Mlada je še Albanija. Sele po balkanski vojni jc postala samostojna kneževina s samostojnim knezom Wiedom L
Da bi procvitala in bila srečna, to je bil zadnji pozdrav sinovom gora, ko sta se tujca vračala nazaj.
Na jugu žari Frečudni glasovi kot polnočni zvonovi atevskih zvonov. Tja gre naša pot.
Kda< bo vse lo v naših taksiiih?	j
Ce stopiš v Parizu ali v Londonu v taksi,
lahko poslušal v njem radio. Medtem, ko se voziš	j
po mestu, ti udarjajo na uho zvoki prijetne glasbe,	i
Toda v Parizu in Londonu so šli še dalje. V zad-	j
njem času so postavili v taksije avtomate, ki ti	j
vržejo iz sebe košček čokolade, ali tudi slaščice,	j ako jim seveda v zameno daš denar.
Oktobra 1. 1916 se je nad Londonom prikazal nemški zepelin »L 31«. Angleži so ga sestrelili in zepelin je treščil na tla v Pottersbaru. Zadel je na mogočeu hrast, katerega je močno okle-stil. V zadnjem času je bil ta spominski hrast v veliki nevarnosti. Hoteli so ga namreč posekati, da bi tam zgradili hišo. Za hrast so se zavzela oblastva in ukrenila, da ostane na svojem mestu. V bližini so pokopani nemški letalci. Na te grobove prihajajo pogosto Nemci iz Nemčije,
Za hrateh čas
Spanec Pavlino je izzval italijanskega boksarja Carnero, ki je po bitki s Sharkevem postal svetovni mojster, lekma ho v Rimu na igrišču pred Villo Borghese dne 22. oktobra. Zmatro naooveduieio Carneri. Čeprav je borba neokusna in kruta, je udeležba pri takšnih tekmah vedno izredno velika
Pač znamenje današnjega časa .,,
Res univerzalen „specialist"
Zdravil je raka, jetiho in kajenje, a bit je vohun, in sicer rushi,
nemški in angleški I
Letalo na paro
Krik puščave
Nekaj čisto svojskega je knjiga, ki je pred kratkim izšla v založništvu knorr in Ilirih v Miinchenu, »Krik puščave«. Zdi se, da ta knjiga pomeni začetek novega razvoja; je namreč to knjiga v zvezi z zvočno ploščo. Ravnatelj berlinskega zoološkega vrtu, Lutz Heek, jo je spisal in posnel tudi zvočne slike afriških pušč in pragozdov. Pisana beseda in zvočne plošče sta tako tesno zvezana, da tvorita neločljivo celoto. Slike živali, katerih glasove slišimo, zaokrožijo celotni vtis. Z zvočno ploščo, ki ima pristne posnetke prirodnih glasov živali v prosti naravi, je podano nekaj, kar se na drugačen način ne da podati. Knjiga, ki je sama na sebi veliko delo, obljublja mnogo (kot začetek) za bodočnost, da nam bo znanost in umetnost dostopna tudi v zvezi besedila, slike in zvoka.
Slonminslii hrasl
Iz Estijc poročajo, da je položaj ministrskega predsednika Tonnissona omajan, ker so se volivci pri ljudskem glasovanju izrekli proti nekdanjemu parlamentarizmu
Kraljev potomec umrl hot berač
Poročali smo že, da je v bližini Bakua bruhnil sta plan nov petrolejski vrelec. Na podobi vidimo, kako delavci spravljajo nafto v strugo
V milanski bolnišnici je umrl star berač Gui Lusignano. Pokopali so ga meti občinske reveže. Šele po smrti 60 ugotovila oblastva, da je bil to zadnji potomec Leva XIII. Lusignai.,. Z njim je izumrla stara hiša nekdanjih bizantinskih Komnencev, ki so po padcu Carigrada vladali v Paflagonski kraljevini in Trapezund-skem imperiju. Potomci Lusignanov so se umaknili preti Turki; bili so armenski kralji, ki so zavladali Jeruzalemu in Cipru. Lev XIII je naposled postal kralj v llorasanu, mali planinski državici med Perzijo in Afganistanom. Ko je Rusija v prvi polovici minulega stoletja zasedla Kavkaz, je izgubil llorasan samostojnost. Rusija je naklonila Levu Xlll-emu kot odškodnino za izgubljen prestol doživljenjsko |H>kojnino. Odšel je v Pariz, kjer ga je imenoval Napoleon III. za poveljnika alžirskega l>oIka. V tem svojstvu se je udeležil Krimske vojne. Car ga je kaznoval s tem, tla mu je odvzel pokojnino. ttorasanski Armenci so zbrali za svojega zadnjega vladarja 300.000 frankov. Lev XIII. je položil denar pri nekem pariškem zavodu in vse izgubil, ko je na|>ovednla banka stečuj. Tako je popolnoma obubožal. Poleg lega je bil v bitki pri Solforinu liutlo ranjen. Preselil se je v Milan, kjer se je oženil in postal slikar. Leta 1876 je umrl in zapustil več otrok. Gui, ki je ostal zadnji od njih, se je preživljal z malo kolodvorsko restavracijo v Varallo-Soeciji. Toda gostilna mu ni nesla. Naposled je izgubil vse in v starosti 77 let odšel v Milan iskat si zaslužek. Z njim je izumrl rod slavnih Lusignanov.
Češkoslovaški listi poročajo o nenavadnih dogodivščinah. ki jih je bil deležen Rus Leontič Ver-kov. Prav za prav je Verkov posebej dejal, da je doktor medicine, torej doktor Verkov. G. Verkov, ki se je razpečeval za strokovnjaka proti raku, je bil aretiran. Pokazalo se je namreč, da Verkov sploh ni bil zdravnik, temveč navaden goljuf, ki si je preskrbel ponarejene dokumente.
G. Verkov se je hotel prvotno ustaviti na Dunaju. Toda dunajska policija mu ni dala za to dovoljenja. Zanimivo je. kako je dunajska policija ujela tega drznega sleparja. Pri zasliševanju na policiji ga je domači zdravnik vprašal nekaj v latinskem jeziku in nato tudi zahteval od njega, da sestavi nekaj kemičnih formul. G. Verkov je kar Tiolčal in končno tudi priznal, da nima zdravniške izobrazbe. Nato so ga z Dunaja izsmali in prišel je na Češko. Verkov je služil v carski armadi kot častnik. Priznal je tudi, da se je že takrat udej-stvoval kot vohun. V Pragi je nastopal kot zdravnik, in sicer kot specialist proti raku. Izumil je celo cepivo, ki ga je sam vbrizgaval bolnikom v nekem praškem zdravilišču. Vse to je opravljal tako spretno, da ni nihče slutil, da ima pred seboj sleparja. V Bratislavi se je Verkov seznanil z nekim človekom, ki si je tudi znal preskrbeti listine, ki so ga izdajale za zdravnika. Skupno sta odprla zdravniški ambulatorij ter zdravila bolne na raku. Tudi ta »zdravnik« je bil ovaduh.
Preiskava proti Verkovu je dognala, da je Verkov star 58 let in da je doma iz Odese. Ko je bil izključen iz gimnazije, se je vpisal na realko in jo tudi dovršil. Med vojno je postal častnik v ruski armadi. Po prevratu je stopil v Denikinovo armado. Pozneje se je bojeval proti boljševikom na Poljskem pod vodstvom generala Balakova. Takrat se mu je posrečilo, da se je polastil majhnega zaklada. Zakopal ga je v rusko zemljo v bližini poljske meje. Na Češkoslovaško je prišel že 1. 1022. Pričel se je udejstvovati v Pragi, nato v Brnu, Bratislavi in drugih mestih. V Berlinu si je preskrbel potrdilo, da je dokončal zdravniško fakulteto v Odesi. Poleg tega so mu v Berlinu izdali legitimacijo na ime , dr. Verkova. Zanjo je plačal 50 čeških kron. S temi | listinami se je Verkov predstavil na češkoslovaškem 1
in s pomočjo njih je bil tudi nastavljen v raznih zdraviliščih, po večini v Podkarpatski Rusiji.
Podjetni »zdravnik« je tudi izumil zdravilo proti jetiki in seveda z njim zdravil bolnike. V Pragi se je seznanil s predstavniki neke tvrdke za izdelovanje zobne kreme. Takoj je dr. Verkov sestavil novo kremo in jo s pomočjo te tvrdke spravil v promet pod imenom zobna krema dr. Verkova.
Se več. Verkov je sestavil tudi zdravilo proti kajenju. Imenoval ga je »antiseptol« in pričel prodajati po 35 Kč, čeprav ga je v resnici zdravilo stalo samo 1.55 Kč. Vse to udejstvovanje, ki je bilo v resnici širokopotezno, je bilo za Verkova postranskega pomena. Z njim je samo kril svoj resnični poklic. Verkov je bil namreč vohun. Že v Berlinu se je seznanil z angleškimi špioni. Angleška špijonaža je za svoje delo nastavila po večini ruske izseljence, ki so se udejstvovali tudi na Češkoslovaškem. Verkovu ni dal miru zaklad, ki ga je zakopal na poljski meji. Odšel je proti meji in jo tudi prekoračil. Toda imel je smolo in sovjetska straža ga je ujela. Tedaj so ga zaprli in čez nekaj mesecev izgnali. Vrnil se je na Češkoslovaško. Tedaj pa je stopil v rusko vohunsko službo. Po plačo za to je hodil na Dunaj. L. 1930 so ga izgnali iz češkoslovaške republike na Poljsko. Toda vrnil se je zopet na Češkoslovaško. Zdaj se je seznanil z nekim Smrtscbko, 38-letnim Štajercem, ki je dokončal obrtno šolo in je med vojno služil kot podčastnik v avstrijski armadi. Smrtschka se je vrnil in je prišel po vojni na Češkoslovaško poti imenom Reinicke. Verkov in Smrtscko sta pogosto potovala v Nemčijo. Bila sta v zvezi tudi s Hitlerjevo špijonažo in delala zanjo. Smrtschka je bil poleg tega tudi slikar, Verkov je prodajal njegove slike po Češkoslovaški in Nemčiji. S tem je seveda samo kril svoje vohunsko delo.
Ta dva čedna prijatelja sta se nekoč sprla in Smrtschka je udaril svojega nasprotnika z likal-nikom po glavi. Končno je oba dosegla roka pravice in v najkrajšem času se bosta morala zagovarjati pred sodiščem v Moravski Ostravi.
Dva Američana sta sestavila letalo, ki ga žene parni stroj, torej ne več bencinski motor. Parni stroj kurijo z nafto Prvi poizkusi na letališču Akron so se obnesli. Podoba nam kaže takšno letalo in na njem enega izmed izumiteljev, g. Beckleya.
Za tvoje telo
Ena sedmina ljudi umre za jetiko.
Kakor beremo v »Neues Wiener Journalu«, umre 25—30% ljudi za zastrupljenjem radi kačjega pika. Če pa vgriznjenemu takoj pomaga zdravnik, potem se ta odstotek zniža za 3%.
Mraz veliko lažje prenašaš, ako ne prihaja z vetrom. To vedo dobro listi, ki so že preizkusili
burjo.
,Prevzamem vsaho delo!,
V Pragi so meščani predvčerajšnjim doživeli na Vaclovem trgu nenavaden prizor. Po sredi trga je korakal meščan, ki je nosil na prsih in na hrbtu lepak z velikim napisom: »Prevzamem kakršnokoli delo.« Na ta način je podjetni Ceh iskal delo.
»Zakaj se pa tako razburjaš?«	vsj
»Pretekli teden mi je nekdo odnesel kovčeg na postajo in zato sem zahteval 5000 Din odškodnine.«
»Te odškodnine seveda ti niso priznali?«
»Ne, ne, ne gre za to; pač pa so kovčeg našli!«
Jelica si je razbila punčko in strašno vpije.
»Ne joči vendar,« jo tolaži mamica. »Saj ni vredno, da radi stare punčke tako jočeš.«
»Saj vendar ne jočem radi stare punčke, ampak zavoljo nove.«
»Ali ste morda zgubili 100 Din?«
»En hip prosim. Pogledal bom. Najbrž da ..., seveda. Ali si morda kaj našel?«
»Ne, prav nič, toda ti si že stoti, ki je 100 Din zgubil.«
'Profesor Rosa je stopil v tramvaj, toda prostora ni bilo več zanj. Vstala je neka deklica in mu ponudila prostor.
»Hvala lepa, dragi otrok,« je dejal profesor Rosa. »Kako se pa imenuješ?«
»Anica Rosa, papa!«
Zopet ameriški izum! Američan Henry C. Laverly se je 26 let trudil, da bi sestavil pripravo, s pomočjo katere bi bilo mogoče dognati značaj človeka. Zdaj poročajo iz Amerike, da se mu ie posrečilo sestaviti takšno električno pripravo. Aparat sestoji iz 2000 delov. Obliko ima nekakega klobuka. Izumitelj je vzdel pripravi ime psihograf (duše-pisec). Na podobi vidimo, kako ameriški znanstvenik preiskuje značaj neke gospodične. Na vsak način važen izum, seveda ako se bo obnesel
lo je cerkev v mestecu santa Kosa v Kaliforniji. Zgradili so jo iz lesa, ki ga ie dalo eno samo drevo iz bližnjega pragozda. Že dolgo so si verniki želeli novo cerkev. Končno jim je drevo daroval neki posestnik. Celo notranjo opravo so lahko izdelali iz ostankov od tega drevesa
»Ali nisi več zaročen z Marico?« »Ne, ni me hotela imeti.« »Kako to mogoče? Saj si vendar pripovedoval o svojem bogatem stricu. «
»Da, da ... Zalibog ... Zdaj postane moj? teta.«
I........................i............m.........II
: ** ■■
I * »■.»;<;■■.....
Gospodarstvo
Izboljšanje financ bolniškega zavarovanja
Izboljšanje finunt socialnega zavarovanja.
Najnovejša statistika »Radničke zaštite«, glasilu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. prinaša podatke o dohodkih in izdatkih vseli krajevnih organov Osrednjega urada /a1 prvo polovico 1933. Iz podatkov je razvidno, da se je finančni položaj socialnega zavarovanju v tekočem letu izboljšal. Skupno izkazuje JO krajevnih organov z>i prvo polovico letos 9 8 milj. Din prebitka (H uradov, odn. blagajn), 2..' milj. Din primanjkljaja (pri 5 uradih). Bi-luiica izkazuje pri 12 uradih, odnosno blagajnah 11.8 milj. prebitka, pri 8 uradih pa tO.4 milj. Din poslovnega primanjkljaja.
Pri Okrožnem uradu v LJubljani jc bilo v prvi polovici t. 1. poslovnega presežka 1.26 milj.
Din, pri Trg. boln. in podp. društvu pa je znašal presežek dohodkov nad izdatki 0.08 milj. Din. Za 1932 je izkazal OUZD (celo leto) 2.06 milj. presežka. Trg. boln. in podp. ti r. pa zn 0.37 milj. Din. Iz teh podatkov je razvidno, du
Spod
se ie položaj izboljšal pri OUZD, dočim je bil
oslovni uspeh Trg. ugoden
I«
Trg. boln. in podp. dr. manj
Skupno so znašali izdatki vseh krajevnih organov 127.3 mili. (1932 274.6 milj. Din). Pri Olf/,1) so znašali dohodki 18.5 (1912 38.56) milj., pri Trg. blagajni pa t.98 (1.96) milj. Din. Defi-I cit izkazujejo te-le uradi: Dubrovnik 1.26 milj., | Osijek 0.21 milj., Sarajevo 0.16 milj., Split 0.62 ' in Tuzla 0.02 milj. Din. Ostali uradi in privatne ' blagajne so bile v letu 1912 aktivne
Pojema Ini denar (Schtvundgeld)
m. Kritika.
Iz uvoda o pojemalnem denarju kakor tudi iz primera v Worglu vidimo, kako ta denar funkcionira. Pri tem je važno podčrtati dve dejstvi.
Prvič pomeni novi denar izredno pospešenje cirkulacije denarja, kakor ga v ostalem ne poznamo. Odbitek ali izguba pri vrednosti denarja je pomenila za vsakega lastnika tak pritisk, da ni nikomur prišlo na misel tezavrirauje denarja, pa tudi ne sploh običajno zadrževanje denarja. Pri razmerah, kot smo jih še pred nedavnim videli pri nas in v naši bližini, je bilo tezavriranje gotovine prav znatno in je gotovo oviralo normalni tok plačilnega prometa. Ni pa za poživljenje ob-tako gotovine in vzpostavitev plačilnega prometa bilo potrebno poseči po tako drakoničnih sredstvih, saj je bilo na razpolago v drugih državah dovolj sredstev vporabnejših z uspehom lu tudi pri nas je tezavriranje po poročilih informirancev znatno pojenjalo. Tako hitri obtok denarja je naravnost inflacionističnega značaja. Saj smo pred nedavnim, pred leti videli, da bistvo inflacije ni bilo toliko v velikih količinah razpoložljivega denarja, ampak v izredno hitrem obtoku plačilnih sredstev.
Drugič pa je treba vpoštevati dejstvo, da je odtegovanje odnosno zmanjševanje vrednosti denarja euia najprimitivnejših davčnih oblik. Mesečna oddaja V/o od vrednosti je bila, kakor je pravilno ugotovil avstrijski finančni strokovnjak dr. Reich, navaden prometni davek. Poleg tega je tudi zamenjava, ki je stala 2%, pomenila navaden prometni davek. Tak davek pa pomeni pri produkcijah, ki trajajo dalj časa in ki zahtevajo večkraten obrat blaga, povišanje cen. Tako povišanje »en se v malem obsegu, kot je bilo izvedeno, ni moglo čutiti.
Tretjič- je treba vpoštevati že omenjeno dejstvo, da je občina dobila 114.400 šil. podpore za javna deta (iz naslova Produktive Arbeitsloeen-ftlrsorge des Bundes ter od dežele Notstauds-kredit).
S stališča sedaj veljavnih teorij o denarju je pomenil vzgled v Vviirgiu, da je bil povečan obtok denarja, ker je občina dobila za svojo založbo pri domači rajfajznovki obresti in je ta znesek posojilnica posodila naprej v svojem poslovanju.
Kot smo omenili, je bila dosežena velika hitrost obtoka deuarja. 'lo bi se dalo z administrativnimi ukrepi doseči brez odtegljajev tudi pri sedanjih banKovcih. Toda tu psihološki moment ne bi bil tako močan, kot je bil pri novem denarju. Zaradi tega razloga je dr. Reich tudi predlagal, nuj se občinam dovoli ta.k denar, toda pri tem bi moral ostati denar, ki je valuta v državi, popolnoma ne-izpremenjen.
Da je imel denar ta uspeh, je pripisovati dejstvu, da je postala občina privilegiran upnik, kajti kaj so hoteli trgovci in obrtniki s tem denarjem, jiorabili so ga za plačilo svojih davkov in davčnih zaostankov pri občini, dočim svojih zalog niso mogli izpojiolnjevati izven okraja, kjer je veljal ta denar. Zato so plačevali svoje dolgove, ker bi jih nakup novih zalog preveč stal, saj bi samo za zamenjavo plačali 2%.
Dani pa so bili tudi splošni gosjKKlarski pogoji, da je imel ta denar uspeh. Velika brezjiosel-nost, zastoj v trgovini in davčni zaostanki, kot piše Oest. Volksvvirt, so povzročili, da so delavci sj»rejemali ta denar kot plačo, da so trgovci zanj prodajali blago, da je občina lahko izvrševala investicije.
Da se vrnemo k Silviju Gesellu, moramo omeniti, da je bil njegov načrt za uvedbo takega denarja zamišljen za celo državo, kar poudarja tudi znani ameriški ekonomist Irving Fischer, ki je oostal vnet zagovornik novega denarja in ga tudi predlaga za uvedbo v USA. Bistvo Gesellovega načrta je iskati v namenu odpraviti obresti, da se s tem odpravijo krize. To tudi vodi k propagandi za svoboden denar, ki naj ne bi bil vezan na zlato aiupaik bi se njegova vrednost ravnala po cenah. Ne jiomislijo pa ti ljudje, da vodi ta denar namesto k tezavriranju denarja nujno k tezavriranju blaga, kar smo videli že v vsaki inflaciji.
Vsi I i načrti nosijo v sebi kali inflacije, katere ne bi bilo mogoče ustaviti, kajti začeti jo je lahko. To smo videli povsod. To pomeni, da bo produkcija blaga zašla v popolnoma napačno smer, kar se ravno dogaja pri begu v stvarne vrednote v inflaciji. S tem pa tudi ne bi bila rešena kriza, ampak bi stali čez nekaj časa pred dejstvom, da moramo začeti znova z ukrepi proti krizi.
Gospodarstvo se ne sme kurirali samo z denarne strani, ampak tudi z blagovne in kapitalne.
Italijanski notni izkaz za zadnjo desetino septembra beleži dvig zlate podlage od 7.041.7 na 7.045.8 milj. lir, nadalje so zlate devize narasle od 301.8 na 304.2 milj. lir.
Razstava ječmena v CSR bo v Pragi od 29. do 31. oktobra 1933. Češkoslovaška producira prvovrsten ječmen, hmelj in slad, ki so radi svoje edinstvene kvalitete iskani tudi na inozemskih trgih. Češkoslovaška razstava ječmena bo pregled vseh vrst pivovarniških ječmenov. Te razstave se s svojimi vzorci udeleži tudi čsl. sladarstvo in hmeljarstvo. Inozemstvo kaže veliko zanimanje za to prireditev in pričakuje se, da bo tudi inozemstvo v polni meri zadovoljno s kvaliteto češkoslovaških ječmenov, slada in hmelja, ki je letos posebno odlična.
Uvozni kontingenti za Francijo znašajo za zadnje četrtletje t. 1. po poročilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine: prašiči 1000 stotov, sveže ovčje meso 500 st., salama 15 st., jajca 900 st., |>u-
O klasični zmoti, reklami in svarilu
Drobne beležke k balkanskim igram
leg tega so priznani še ti-le posebni kontingenti: jabolka in hruške 1935 st., drugo sadje 550 in sveža povrtnina 87 st., posebno dovoljenje kmetijskega ministrstva pa je potrebno za goveda 900 st., za sarsko področje, teleta 182 in žive ovce 400 kom., sveže, ohlajeno svinjsko meso 371 st., svinjsko meso predelano, nekuhano 78 st., zaklana perutnina 307 in jajca 500 stotov.
Predavanje o važnosti obleke v družbi in poklicu. Zavod za |x>speševanje obrta pri Zbornici za TOI priredi v ponedeljek dne 23. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, predavanje za obrtnike in pomožno osebje oblačilne stroke o važnosti obleke v družbi in poklicu ler istočasno tudi predavanje o zgodovini in razvoju mode ter obleke v zadnjih 2000 letih. Predavala bosta: o prvi temi gdč. Sareeva, pooblaščena lastnica strokovne krojne šole, o drugi temi pa odlični krojaški mojster g. Alojzij Paulin. Predavanje bo brezplačno in dostopno vsakomur. Izvajanja predavateljev bodo spremljale skioptične slike.
Kazni zaradi kršitve deviznih predpisov. Iz Belgrada poročajo, da je finančni minister kaznoval zaradi prekršitve deviznih predpisov: tvrdko Kontinental Kavčuk, d. d. iz Belgrada za 80.000 Din, Leviš Josipa, zasebnika iz Zagreba za 10.000 Din, Lekar Vladimira, car. posrednika z Rakeka za 300.000 Din, Radiča Ola, prokurista s Sušaka za 50.000 Din in Samoukoviča Mihajla, menjalca iz Zagreba za 50.000 Din.
Znižanje diskonta v Grčiji. Grška narodna banka je znižala diskont, ki je bil v veljavi od začetka junija sem, od 7.5% na 7%.
Podaljšanje roka za vpis avstrijskega notranjega posojiia. vpis avstrijskega notranjega posojila poteka ugodno, po zadnjih poročilih je bilo doslej vpisanih za 150 milijonov šilingov Posebno mnogo pa imajo dela z vračunaniem v posojillo predvojnih avstrijskih in rnadiarskih posojil. Sedaj je tudi rok za vpis podaljšan do 25. oktobra t. 1.
Borza
Dne 19. oktobra 1933.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Amsterdama, Bruslja, Guriha in Pariza, dočim so vse druge devize več ali manj narasle.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.75, na zagrebški borzi po 8.58 in na belgrajski 8.625. Grški boni so notirali v Zagrebu 40 den., v Belgradu 40.50—41 (41, 40.50).
Ljubljana. Amsterdam 2305.96 -2317.32, Berlin 1359.03 -1369.83, Bruselj 7Q6.63 -800.57, Curih 1108.35-1113.85, London 181.69-183 29, Newyork 3991.60—4019.86, Pariz 223.88- 225, Praga 169.90— 170.76, Trst 300.68—303.08.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 49.839 Din.
Curih. Pariz. 20.20, London 16.37, Newyork 360.50, Bruselj 71.875, Milan 27.175, Madrid 43.20, Amsterdam 208.05, Berlin 123.05, Dunaj 72.54 (57.35), Stockholm 84.40, Oslo 82.15, Kopeiihagen 73.10, Praga 15.33, Varšava 57.90, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08.
Pariz. Ob 11.45. Newyork 17.90, London 81.20.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za vojno škodo čvrstej-ša, dočiin so ostali državni papirji v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 500 kom. in 7% pos. Drž. hip. banke 1000 dol.
Ljubljana. 1% inv pc-s. 50 den., agrarji 27 d., vojna škoda 242 den., begi obv. 36 den., 8% Bler. pes. 35-37, 1% Bler. pos. 33-35, 7% pos. DIIB 45 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 51-52, agrarji 26—28. vojna Skoda 242.50—243, 12. 242— 244, 8% Bler. pos. 36—37, 7% Bler. pos. 33.50-35, 7% pos. DIIB 45-48 (45) — Delnice: Narodna banka 3565 den., Priv. agr. banka 221-224. Seče-rana Osjek 135—170, Impex 50 den.. Trboveljska 100 bi.
Belgrad. Narodna banka 3625 den., Priv. agr. banka 224—227 (222) agrarji 27—27.50 (27), vojna škoda 243—243.50 (240.50), 10 zaklj. 241.50, 12. 244—244.50 ( 244.50, 244), 6% begi obv. 36.60— '#>.80 (36.90, 36.30), 8% Bler. pos. 37-37.50, 7% Bler. pos. 34 den., 1% pos. DIIB 45-47.
'/it n i trs
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 98—99, bač. okol. Sombor 97—98, srbač. 99—100, gorbač. 101 102, bač. potiska in bač. ladja Tisa 98 —99, gorban., srem. in slav. 97 —98. bač. ladja Begej in Donava 97—98. južban. 91—92. Koruza bač. okol. Sombor in srem. 65—67, slav. 67—69, bač., srem. nova suš. za okl. pariteta buljila 58 60, bač. bela 80-82.50. ban. 61 63, bač. ladja Sava in Begej 65 —67, bač. ladja Tisa in Donava 66—68. Ostalo ne-izpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet: 45 vag.
Hmelj
Savinjska dolina. Tudi zadnjih štirinajst dni je vladalo v hmeljski kutičiji nesju-emenjeno mirno razpoloženje iu so le nekatere tu zastopane tvrdke [»segale v kupčijo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in bile več ali manj čvrste. Za |>rvo-vrslno blago »e je plačevalo po 65—70 Din za kilogram, za res izbrano prvovrstno blago izjemoma z napitnino ludi po 75 Din, za drugovrstno blago pa 60 65 Din za kilogram. Vkliub mirni kupčiji pa je bilo precej prometa in računa se, da je iz prve roke prodanega že do 75'% letošnjega pridelka. Produeenli sc drže prejkoslej zelo rezervirano <ei prodajajo počasi in previdno le |X) najvišjih dntv-uili ccnah.
Ne bojte se, da vas bomo dolgočasili z rezultati! 0 teh ste čitali že dovoli, danes dodamo samo še eno ugotovitev, da je bil najboljši atlet v jugoslovanski reprezentanci Krevs, dosegel je namreč od vseh največ točk, na tretjem mestu pa je Stepišnik. Sploh so se letos slovenski atleti odlično uveljavili in to je tem bolj častno, če pomislimo, v kako težkih gospodarskih razmerah se nahaja slovenska lahka atletika.
Na klasičnih tleh se je dogodila letos tudi klasična pomota odnosno ugotovitev, ki priča, da je športni pokret 20. stoietia docela izviren, da mu res ne moremo očitati, da se je okoristil s kulturo antike. Ko so si naši reprezentanti z vodstvom ogledovali okrojx>lo, pravijo, da je nekdo izrazil svoje vtise takole: E, pa to mOTa da bude barem hiljadu go-dina staro ... Vsekakor je to mnogo pomembnejša šala kakor naslednja: Ko je nekdo pri mizi z zavidljivo slastjo užival meso, si je tovariš vis a vis dovolil opazko: Pravijo, da si ti vegetarijanec? »Ne, jaz sem Dalmatinecl« Tako so pripovedovali naši atleti, ko smo sedeli v Ljubljani pri grškem grozdju in vincu klasične kvalitete.
Nekaj nerazumljivega je, kako morejo privabiti Grki v stadion tako ogromne množice kakor n. pr. f-.O Ho 70 tisoč ljudi. Toliko jih pri lahko-atlelski prireditvi niti Nemčija ne zmore, pa tudi če bi šlo za prvenstvo Evrope. So to tisti Grki, ki so se leta 1894 tako upirali proti temu, da bi sjirejeli organizacijo in prireditev olimpijskih iger?
Grki so mojstri reklame. Ko so balkanske reprezentance prihajale v Atene, so jih novinarji neprestano fotografih in izpraševali, listi pa so prinašali slike in cele strani prognoz, bajnih rezultatov in zanimivosti. Nič ne de, če so pod Kleutovo
Rekord se ni posrečil
Jules Ladoumegue, znani francoski tekač svetovnega slovesa, je v pariškem stadionu Jean Bouin naskočil svetovni rekord na 1500 m, ki ga drži s časom 3:49 fenumenalni italijanski tekač Beccali. Da bi ta rekord ja sigurneje zrušil, je bilo vse kar najbolje preskrbljeno: izborno tekališče, nad 6.000 navdušenih gledalcev in še celo vreme
sliko pisali, da j« le-ta najnevarnejši bolgarski adut, nič ne de, če so posameznim atletom v reklami poklonili rezultate, ki jih še nikdar niso dosegli. Množica je V6e to čitala, ljudje so se pravda-li in prerekali in prišli so v stadion, da so videli. Da bi bil kdo razočaran? Zakaj neki, naj so bile borbe vendar napetejše kot so pričakovali in kar je glavno, zmagali so zopet Grki in prihodnje lelo bodo zopet napolnili stadion. (Za nas je to zopet klasična izkušnja — in če se je bomo kdaj po-služili, nam tega pač nikdo ne sme zameriti.)
Kako je bilo v Atenah? N« to vprašanje so nam atleti odgovarjali, kakor da so se dogovorili: »Srednje dobro.« Fdinole Sporn je ob dobrem uspehu v maratonskem teku pozabil na vse križe in težave in je kakor sv. Miklavž delil sladko grško grozdje in cigarete. Atleti so mišljenja, da bi mogli doseči še boljši uspeh, ako bi imeli seboj domačega človeka, ki bi jih masiral, jim j»oskrbel odgovarjajoče kopeli in jih podpiral s pametnimi nasveti za časa tekmovanja. To bi bilo potrebno zlasti za one, ki so letos prvič startali v inozemstvu. Vsekakor je naša lahkoatletska zveza v Zagrebu grenila, da je določila v vodstvo dva Zagrebčana in enega Belgrajčana, zapostavila pa je ljubljanske voditelje, dasi je dala Ljubljana 9 atletov v reprezentanco.
Ko smo ob odhodu naših atletov v Atene zapisali, da je lahka atletika vprav oni šport, ki se je obranil športnih izrodkov, pač nismo mislili, da se bo v Atenah začela nova afera. V mislih imatno poizkus »kapranja« nekega atleta, kateremu sc obeta to in ono, ako prestopi iz kluba v klub, To je stvar, ki onečašča olimpijsko idejo in edino pravilno bo, ako lahkoatletska zveza gorenji poizkus tako ostro kaznuje, da bo lahko služil kot klasično svarilo.	—aga.
Jules Ladoumegue
sloviti francoski tekač in biv. svet. rekorder, ki je hotel zrušiti sedanji svetovni rekord na 1.500 m, ki ga brani Beccali s časom 3:49 min., kar se mu pa ni posrečilo. Za to progo je rabil 3:50.8 min.
je bi'o tako lepo, da ugodnejše sploh biti ni moglo. Vse je bilo — kakor rečeno — najbolje pripravljeno, le nasprotnikov ni imel Ladoumegue, keT Zveza po tozadevnih mednarodnih predp isih ob takih prilikah ne sme postaviti nobenega svojega tekača.
Ladoumegue se je moral zadovoljiti z drugimi tekači, katerim je dal po več sto metrov naprej. Masson je vodil Ladoum?gue-;a do približno 500 metrov, potem je pa odjenjal, kajti tempo je bil i preoster. Prve tekače je že vjel. Pri 800 m je tem-! po še pospešil, pri 1000 m pa se |e približal tudi rinot-u, znanemu mednarodnemu nogometašu. Fi-not je dopustil, da se mu jc I.adoumegue popolnoma približal in ker je imel še dosti moči je tempo še on poostril. Toda pri 1200 m ga je La-doumeiiue dohitel, Finot pa je zapustil tekališče, tako, da je zadnjih 300 m tekel Ladoumegue popolnoma sam. Začel je špurtati, njegova drža je bila elegantna, njegov stil je fasciniral. Pri zadnjih 50 m ga je občinstvo vzpodbujalo in ljudje so silili celo v progo, kar ga je najbrže tudi nekoliko oviralo pri teku. Toda sodniki so objavili čas
3:50.8
torej skoraj za dve sekundi slabši od Beccalije-l vega svetovnega rekorda. Čas je sijajen, toda La-I doumegue-ju se namera ni posrečila.
Dodal je še eno častno rundo, ki jo pa občin-| stvo ni vzelo posebno prijazno na znanje, ker ee je rekord ponesrečil. Občinstvo je nejevoljno pro-| testiralo proti francoski lahkoatletski zvezi in njenemu tajniku Pauiu Mericamp-u, ki je svoječasno povzročil diskvalifikacijo Ladoumegue-ja, tako, da je morala celo policija posredovati.
Je že vse lepo, toda rekordi se ne postavljajo kar tako, kakor bi si kdo mislil in naj si je to tudi najboljši tekač na svetu.
Nov madjarski rekord na 200 m je postavil v Budimpešti Josef Kovacs s časom 21 sek. Tudi ostali rezultati so bili prav lepi kakor: skok v daljavo: Szabo 6.94 m; skok s palico v višino; Ki-
raly 3.8 m; kroglo: dr. Darany 14.V9 m, disk: Donogan 47.65 ni; kopje: Varszegi 62.43 m.
Beccali in Iso-Hollo se bosta še ta mesec spoprijela v Turinu. 28. t. m. ..ojta tekla na 2C00 m, nave Inji dno pa na 1500 m. Pravijo, da bo na obeh progah zmagal Beccali, ker so take proge za Iso-Hollo prekratke. Bomo videli.
Iliri!a t Hermes
Zanimiva nogometna tekma na Iliriji v nedeljo ob 15.15. uri.
Po daljšem presledku bomo imeli priliko videti v nedeljo belo-zelene, ki sc bodo spoprijeli z našimi železničarji v jesenskem nodzvez-nem prvenstvu. Tekma obeta biti jnko zanimiva saj stu to jxileg Priniorja trenotno najboljši moštvi v Ljubljani. Ker bo lo prvenstvena tekma in ker gre za prestiž enega kot drugega klubu, bosta brez dvoma obe enajstorici napeli vse sile. da čini častnejše zastopata barve svojega kluba. Zalo vlad« upravičeno med športnim občinstvom za to borbo veliko zanimanje.
Teknui, ki se vrši na igrišču Ilirije, se prične ob 15.15. Sodil jo bo zagrebški sodnik V predteknii ob 13.4") nastopita rezervi obeh klubov.
Propagandi meeting ASK Primoria
ASK Priinorje razpisuje za 4. in 5. novembra t. I. na svojem igrišču društveni propagandni meeting s hnndicaponi in društveni propagandni olimpijski petoboj. Prvi dan se začne prireditev ob 13.30, drugi dan |>a ob l+.K). Prijave s pri-javnino Din 5 za točko in osebo, ter Din 15 /a moštvo, je poslati na naslov: Savo Snncin, lončarjeva ul. I.-III. do 4. tt. t. 1. do 12. ure. Tekmovanje obsega naslednje discipline: 4. novembra ob (5.»0: I. krogla s hundicapoin; 2. 400 m s luindic.; 3. skok s palico s liandic.; 4. 30<XI m s liandic.; 5. kladivo « liandic.; 6. švedska šla-fetn s liandic.
5. novembra ob 14.30: t. skok v daljavo z zal. za petoboj; 2. skok v dalj. z zal. s liandic.; 3. I (K) m s liandic.; 4. kopje s liandic.; 5. kopje za petoboj. 6. 800 tu s liandic.; 7. skok v višino z zal. s liandic.; 8. 200 m z« petoboj; 9. 200- m s liandic.; 10. troskok s liandic.: 11. disk za petoboj: 12. disk s liandic.; H. 1500 m s liandic.; 14. i"00 m za petoboj; 15. štafeta 4Xt(M) 111 s
liandic. — A. S. K. Priinorje.
*
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob
20 bo v posebni sobi kavarne »Evrope« sestanek vsega članstva. Radi bližnjih nastopov in občnega zbora kluba udeležba obvezna. Nn sestanek vsega članstva. Radi bližnjih nastopov in občnega zbora kluba udeležba obvezna. Na sestanek vabljeni tudi vsi nekdanji člani sek-' cije. Točilo! — Načelnik.
SK Grafika. Sklicujem sestanek jwvega In rezervnega moštva drevi ob 7 v društvenih prostorih palače »Grafike«. V nedeljo prvenstvena tekma s SK Slovanom. Pozivajo sc igralci, da gotovo prineso slike, ki jih še niso oddali. Udeležba strogo obvezna za vse. — Načelnik.
Radio
frogrami Hadio-IJttMfana •
Petek, 20. oktobra: 11.15 Šolska ura; Pot glin«, do kainenite posode (Žabkar) 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.C0 Plošče 18.30 Kulturno predavanje 19.00 Sokolstvo 19 30 Izleti za nedeljo 20.00 Predavanje o orgelski literaturi (Ran-čigaj) 20.30 Samospevi ge. čampa 21.00 Ura uvertur, Radio orkester 22.00 Čas, poročila, radio-iazz Sobota, 20. okt.: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila. 13.00 Čas. plošče, 18.00 Plošče, stanje cest, 18.8" Zabavno predavanje (prof. Šest.), 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber), 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug), 20.00 Prenos iz Uni-ona: Koncert Trboveljskih slavčkov, pevskega zbora »3'rboveljski zvon« in pianista Cirila Ličarja, 22.00 f"as, poročila, plošče.
DrugI programi i
Sobota, 21. okt. Belgrad: 10.00 Francoska glasba, radio or. kester, 20.00 Narodne pesmi s spremljevaujcm orkestra. 20.40 Koncert orkestru kraljeve garde.
Zagreb: 20.15 Radio orkester. Dunaj: 15.45 Mandollnski koncert. 20.35 Radio orkester, zbor in solisli: dijaško življenje. — Budimpešta: 13.3l> Ciganska kapela. 17.80 Orkestralni konrerl, 19.15 Zborovski koncert. 20.00 Opereta. — Leipzig: 20.00 CHlIomki iz operet. — London: 20.55 I. dej. iz »Tannhutlser«, VVagner. 21.55 Klavirski koncert. Milan: 21.(K) »Aidat, opera, Verdi. — Pr«*«: 20.55 Koncert. 21.80 Orkestralna glasba. Var suva: lfi.55 Komorni koncert, 18.20 Lahka glasba, 21.15 Chopiuova dela.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienllovonjskl oglasi Din 2 —. Najmanjil znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi ae plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Službe iičejo
Vestna gospodinja
dobra kuharica, ki je služila 10 let v enem žup: nišču, išče mesta. Nastopi takoj. Ponudbe: Mara C., Selenburgova ullica št. 7. (Posredovalnica Ljublia-
nal.
Kuharica
išče službo pri "krščanski družini, najraje v župni-šče. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Preprosta« St. 12387. (a)
Vzgojiteljica
i znanjem nemščine, slovenščine in srbohrvaščine, išče službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »H« štev. 12404.	ta>
Potnih Ti dobro služi
1
iluzbodobc
Trgovski pomočnik
začetnik, dobro izvežban v trgovini z mešanim blagom, se sprejme takoj v trgovino E, Zdolšek, Sv. Jurij ob i. ž. Prijave se upoštevajo pismene m lastnoročno pisane. (b)
Pletilje
prvovrstne moči, se takoj sprejmejo za stalno. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 12374. _(b)
Kovaškega pomočnika
(prednost imajo tisti, ki imajo podkovsko šolo) in močnega vajenca, sprejmem. — Oba imata vso oskrbo v hiši. — Turna Rudolf, kovač, Šalka vas št. 50 pri Kočevju. (b)
Služkinjo
za vsa hišna dela sprejmem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12385. (b)
Zaslužek
Potrebujemo
več načrtov za naslovne strani in plakate. Slikarji-grafiki, ki bi imeli interes, naj se oglase pri: »Putniku« v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka, III. nadstropje. (z)
Mestno načelstvo mariborsko.
St. 13.460/2379 1933.
V Mariboru, 16. oktobra 1933.
Razglas o licitaciji
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za izvršitev popravila lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici v Mariboru
II. javno pismeno ponudbeno licitaci|o na dan 31. oktobra 1933 ob U
v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov istotam, soba štev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša Din 48.574.53.
Ponudbe je kolekovati s kolekom za 100 Din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO
Mestni načelnik: Dr. Lipold 1. r.
Težkoče pri dihanju in pomanjkanje sape so težke muke, ki store človeka nervoznega in ga spravljajo v obup,
da nima miru ne podnevi ne ponoči. Proti temu se z velikim uspehom uporabljajo:
ASTM0L prašek za kajenje, ASTM0L bronhial cigarete za pušenje.
Dobivajo se v lekarnah.
Pazite vedno na ime ASTM0L!
Odobreno od Ministrstva soo. politike in narodn. zdravja S.fit. 2001 od 8. II. 1932
Med
la., cvetlični, garantiran, naraven, kante 10 kg po 150 Din, 30 kg 400 Din. Ia. suhe slive, 10 kg 70 D. 50 kg 265 Din. Razpošilja franko kupčeva postaja: G. Drechsler, Tuzla. (1)
s.-- - v Mv,^---' mmm
toda le tedaj, ako se Tvoje podjetje večkrat oglasi v dnevnem časopisju in občinstvu dobro vtisneš v spomin naslov svoje tvrdke. Tvoj potnik bo imel potem lahko delo in Ti prideš dobro na svoj račun. Zato oglašuj tudi Ti pogosto v »Slovencu«. Ne bo Ti žali
ftanovanja
IŠČEJO-. Prazno sobo
ali opremljeno — iščem. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Akademik« 12388. (s
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
komfortno, s kabinetom, predsobo, pralnico, pritiklinami in vrtičkom, oddam 1. novembra. Tovarniška 25, Moste. (£|
Posestva
Posestvo
solnčna lega, bližina Ljubljane, z vsem orodjem naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenjska stran« št. 12330. (p)

bse
em
ODDAJO: Odda se takoj
pritlični lokal na vogalu hiše št. 57 na Celovški cesti v Ljubljani — pripraven za pisarno, bra-njerijo ali stanovanje. — Poizve se v Konzumu, Kongresni trg 2.	(n)
II
Kupimo
Daljnogled
Zeiss-Trieder, 8 fach (Ma-rineglas) mit Strichein-teilung, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v upr »Slov.« pod »Daljnogled« št. 12399.	(k)
Krojači!
Nove volnene odrezke kupim v vsaki množini, plačam takoj. Jos. Pollak, Sv. Petra c. 7, Ljubljana.
(k)
Svarilo!
Svarim vsakogar, kateri mojemu možu Alojzu E r b e r zaupa denar ali druge denarne vrednosti, ker nisem za njega plačnica. — Helena Erber. (o)
Mizarji
Najcenejše vezane plošče jelševe bukove. Okouine, Panel v velikosti 220/1ti in 200 lit dobite pu na umiih cenah v i vorniškom skla lišč.n
LJUBLJANA, Dunajska 31
Otroški voziček
globok, na peresih — se poceni proda. Dvorakova ulica 3-1., levo.	(1)
Purane
purice, kokoške, pitane, gojene, zaklane in očišče ne, 5 kg 75 Din, 10 kg 150 Din — razpošilja franko kupec: G. Drechs ler, Tuzla.	(1)
Svarilo!
Svarim vsakogar, kateri bi proti meni ali mojim otrokom lažnivo govoril, ker bom vsakega sodnij-sko zasledovala. - Helena Erber.	(o)
1ZE EBH
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam oudi » veliki izbiri naiugodneie in oaiceneie tvrdka Kari Prelog Liubhana. Židovska ulica in Star tre II)
Jabolka
prvovrstna, obrana, i mizna, iz Savinjske doline, ima na zalogi Trgovska in gospodarska družba z o. z., Cigaletova uli ca 1 (poleg sodnije). (1)
Vino in vinski mošt
sladekl Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo — Kongresni trg št. 2. (1)
Specialno izbiro
modnih hlač in Diimparc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
Šivalni stroj
pogreznjen — se poceni proda. Dvorakova ulica št. 3-1., levo.	(1)
Še nekaj
abonentov se sprejme na dobro domačo hrano. — Dvorakova ulica 3-1., levo.	(r
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter spreiema iste v pO' pravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13 Kolizei. Ljubljana Iti
Aleksandra Rahmanova:
Dijaštvo, ljubezen, 11 Čeka in smrt
22. oktobra 1916.
Prvi človek, ki sem ga danes srečala na vseučilišču, je bila Jekaterina Pavlovna Kallinikova. Nisva se poznali, pa sem že mnogo slišala o njej in videla sem jo skoro vsak dan. Njen mož je profesor anatomije, vsakdanje zunanjosti s prav čudno posebnostjo: vedno je nahoden in od šilastega nosu mu neprestano visi kapljica, ki si je najbrž radi raztresenosti nikoli ne obriše. Izreden učenjak je in čisto nenavadno raztresen. K predavanjem pride često brez ovratnice, in potoni se ve, da ni bilo gospe doma, ko se je napravljal. Nekoč se je useknil v nogavico, ki ni bila videti posebno čisto in jo je namesto robca potegnil iz žepa.
23. oktobra 1916.
Po predavanju mi je rekla Grizelda Niko-lajevna:
»Alja, pojdite, greva danes k dijaškemu zborovanju, bo zelo zanimivo! Vsekakor morate spoznati tudi druge dijake, ne le teh, ki so v našem žalostnem letniku!«
»Kakšno zborovanje bo to?< sem vprašala.
»Menda blagajne za vzajemno pomoč,< je odgovorila. Nekaj se mi je v njenem glasu zdelo tuje, vendar seim ji verjela. Zborovanje je bilo v Dijaškem domu, kar se mi je tudi nekam čudno zdelo; toda bila sejn prepričana, da me Grizelda Niko-lajevna ne bo nikamor peljala, kjer ne bo primerno zame.
Med potom sem opazila, da je bila Grizelda Nikolajevna vsa iz sebe od razburjenja. Veke so se ji povešale kot bi bile svinčene, oči so ji bile motne in govorila je z vidnim naporom.
»Ali ste bolni?« sem jo vprašala sočutno.
»Hvala, ne. Je že dobro. Včeraj me je napadlo. Sem namreč epileptična. Ali niste vedeli tega?«
Gledala sem jo z globokim sočutjem. Bila je prvi človek, ki sem ga videla tako bolnega.
»To mora biti strašno mučno!«
»Da, pa je tudi nekaj lepega v tem,« je odgovorila; »jaz najdeni v trpljenju več mikavnosti nego v veselju.«
Danes mi njen obraz kar nič ni ugajal. Bilo je v njem nekaj krutega, nenaravnega.
»Alja, ali se Vam ne zdi, da je v tem veliko veselje, če drugim napravljamo bolečine?« je nadaljevala.
»Ne!« sem odgovoril« kratko.
»Meni pa! In to zlasti zadnje čase. V knjigah stikam samo za mukami, trpinčenjem in morijo. Davi sem svojega foksterierja udarila tako, da je bil napol mrtev, in se.ni se pri toni neskončno naslajala!«
»Grizelda Nikolajevna,« sem rekla, »bolni ste!«
»Vedno imam tako čudne sanje. Otroka lepem, ali sanjam, da tepo žensko, vsak udarec, razločno slišim... In s kakim veseljem, ko bi le vedeli, poslušam krike! Veste, kaj bi rada? Rada bi ]>rišla v deško zavetišče ali v sirotišče, kjer ni razen otrok nikogar, nobenega varuha, kot pri mojem foksterierju, in tam bi jih tepla, danes enega, jutri drugega in tako vedno napre.jl To bi bilo življenje!«
»Za božjo voljo! Saj ste bolni!« sem rekla in sočutje se je začelo umikati čuvstvu studa in strahu.
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sožalja ob prerani smrti našega blagopokojnega soproga odnosno očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Ivana Romolda
starešine sreskega sodišča v Slovenjgradcu
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. predsedniku okrožnega sodišča celjskega dr. Vidoviču Franu in sodnikom iz Celja za po-klonjeni venec, g. predsedniku pa še posebej, da je prišel osebno v Slovenj-gradec in se s prelepimi besedami poslovil od pokojnika ob odprtem grobu, g. sodniku Tomincu Milanu in vsem nameščencem tukajšnjega sreskega sodišča za poklonjeni venec, g. sodniku še posebej za poslovilne besede ob grobu, vsem ostalim predstavnikom uradov in oblasti, učiteljstvu osnovne šole za njihovo in šolske dece udeležbo pri pogrebu, upravitelju in učiteljstvu osnovne šole v Rušah za poklonjeno cvetje in spremstvo pri pogrebu, vsem gg. zdravnikom in sestram usmiljenkam tukajšnje bolnišnice za vso pokojniku posvečeno nego, prečastiti duhovščini za spremstvo, pevskemu društvu za globoko občutene žalostinke, sokolskemu društvu za častno spremstvo, nadalje vsem darovalcem prelepih vencev in cvetja, slednjič vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Slovenjgradec, dne 18. oktobra 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Krušno moko in
rženo moko
vedno svežo, kupite telo aporino pri
A VOLK. LJUBLJANA
Resljevo cesta 24.
Zahvala
Ob smrti našega predragega
ing. Hanna Luckmanna
smo prejeli toliko dokazov sočutja, da nam žal ni mogoče se primerno zahvaliti vsakemu posamezno.
Zaradi tega si dovoljujemo tem potom izraziti vsem našo iskreno zahvalo za vso nam zagotovljeno sočutje, za darovane krasne vence in za častno spremstvo rajnkega na njegovi zadnji poti.
Zlasti se moramo zahvaliti cenjenemu eksekutivnemu odboru jugoslovanskih in centralno evropskih železarn v Beogradu, cenjenemu upravnemu odboru, ravnateljstvu in uredništvu železarne Zenica v Bosni ter Kranjski industrijski družbi na Jesenicah za izražena zagotovila častnega spomina na svojega večletnega ravnatelja oziroma predsednika; dalje g. komandirju orožniške stanice Podpeči za požrtvovalno pomoč ob prenosu rajnkega, kakor tudi obitelji g. Rabiča Janeza in vsem lovcem ter gonjačem iz Mojstrane, ki so poslali krasne vence odnosno se sami udeležili pogreba.
Ljubljana, dne 19. oktobra 1933.
Žalujoči ostali.
»Da, da, bolna...« je ponovila trudno. »Bržkone kmalu zblaznim. To je dediščina v naši rodbini. Moj ded je bil poznan inženjer, ki je nekaj imenitneg izuniel, zblaznel je; in brat mojega očeta, znan časnikar, prav tako. V naši rodbini so vsi nadarjeni, pa podvrženi blaznosti. Tudi jaz končam brez dvoma tako!«
Med tem sva prišli do Doma. Šli sva po temnih in precej nesnažnih stopnicah in prišli v veliko sobo, kjer je bilo le težko razločevati predmete, tako je bila zakajena. V sredi je bila velika miza, nepogrnjena. Kruhove skorje, koža posušenih rib in jabolčni olupki so ležali nn njej. Vse je bflo nesnažno in strašno neprijetno. Malo ljudi je še bilo v sobi. Na mizi jo sedel poleg napol prazne skledice čaja dolgi dijak z lahkomiselnim obrazom, ki mi je takrat v dijaškem uradu dal golice. Ko naju je zagledal, je prezirljivo zamahnil z roko in rekel pol zbadljivo, pol laskavo:
»O, mala gimnazijka, ki hodi v cerkev in bržkone ne ljubi le domovine, ampak tudi carja!«
N kateri so me od strani pogledovali in se smehljali. Prav nič mi ni ugajalo na tem strašnem kraju.
»Alja, ostanite tu, grem za hip k Marusji Pro-tojx>povi, ona stanuje tudi tu v Domu,« je rekla Grizelda Nikolajevna, in še preden sem mogla ugovarjati, je že izginila v temnem hodniku. Ostala sem sama in od minute do minute mi je postajalo tesneje pri srcu. Ni mi bilo všeč, da je tako smrdelo po tobaku, in besede dijakove so me raztogotile. Zraven tega ta neredi Na klopi je sedela po turško ljubka blondinka in šivala gumb na zelo staro dijaško bluzo. Poleg nje je stal dijak, očitno ta, ki mu je izkazovala to uslugo. Bil je velik, neroden fant z neverjetno dobrodušnim obrazom, vse-
kako tJkrajinec. V resnici je govoril z močno ukrajinskim naglasom:
»Tako, prav lepo se vam zahvaljujem, Varja!« Vzel ji je bluzo iz roke in jo oblekel, »Res je križ. kdt naj bi mi sicer prišdl gumbe?«
»Tako, in da bi si jih sami prisili, to vam ni prišlo na misel? Ne, ne, dajte meni svojo bluzo, Griša, zebe me,« je rekla blondinka poredno in si vrgla bluzo koketno okrog pleč.
»Tako, in zdaj se usedite k meni, Griša! No maram, da bi tak velikan stal poleg mene!« se je obregnila obenj z glasom, ki je bil še za spoznanje porednejši ko prej.
Na ta ukaz je pokorno sedel poleg nje na klop.
Jaz bi ne mogla tako govoriti z dijaki, sem si mislila; in vrhtega še obleči njegov jopič! Ozrla sem se okoli; nobeden se ni niti najmanj zmenil za Grišo in blondinko, vsekako njuno vedenje tukaj ni vzbujalo nikake pozornosti. Tedaj pristopi k meni dijak izrazito židovskih potez. Oči so mu švigale hitro sem ter tja kot podlasici, nos mu je bil skoraj v polkrogu zavil, ustnice pa so bile debele in rdeče kot pri zamorcu.
»Tovarišč Libermann!« se je predstavil in aii prožil desnico.
»Rahmanova!« sem odgovorila.
»Na kateri ,platformi' stojite, tovarišč Rahmanova?« je vprašal, ko sem komaj povedala svoje ime. Neumno sem ga pogledala. Prvič v življenju mi je prišlo na misel, da mora človek slati na kaki ,platformi'.
»Kaj sploh čitate iz važnejšega slovstva?« je vpraševal dalje, ko je uvidel, da mu na prvo vprašanje ne morem prav odgovoriti, ker nimam .platforme'. Vprašal me je pa približno tako, kot bi me zasliševal.
fDalie sledi.1
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce&
Izdajatelj: Ivan Rakovem
Urednik; Lojze Golo bit.