CELJE, 24. APRILA 1980 - ŠTEVILKA 16 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
v uredništvu že pripravljamo prvomajsko številko. Izšla bo že v sredo na 32
straneh, na voljo vam bo celostranska nagradna skandinavska križanka in prvi
prispevek Jožeta VoUanda s popotovanja po črni celini.
Te dni so mladi na celjskem območju merili svoje gledališke zmogljivosti na
odru celjske poklicne gledališke hiše, medtem pa je nekdo v Rogaški Slatini za
privatne potrebe odvažal zemljo, ki so jo še včeraj imeli kmetje in bo zdaj tekla
po njej rogaška obvoznica. Džordže Marjanovič je izjavil, da je umetnik, sicer pa
berite intervju z njim.
Mladi nam marljivo pišejo, praznična številka jim bo spet odmerila zajeten
prostor.
Kave pa spet ni, menda zaradi deviz. Danes vam ponujamo le skopo informa-
cijo, obširnejše zaenkrat še nimamo. Tudi deviz nimamo.
Drago Medved
OBISKAU SMO SEDRA2 - STEKLINA NA CEUSKEM SE SIRI!
CVETJE V SNEGU
Čeprav dobri poznavalci vremenskih razmer (med njimi je večina kmetov) vedno z
nezaupanjem v pomladnih dneh zro pod oblake, posebno še tedaj, ko je že vse razcveteno,
je vse neljubo presenetila bela snežna odeja, ki je pobelila že zelene poljane v nedeljo
zjuteaj. Zemlja je sicer potrebovala vlago, toda bolje bi bilo, če bi si drugič izbrala drugo
obliko. Tako pa smo lahko naredili posnetek, kjer sta združena sneg in cvetoča drevesna
krošnja.
TEDEN STAREJŠIH OBČANOV
V EM SKUPNOSTI 2IVIIIII0
To ni le enkratna akcija v ietul
Ne samo od lani, temveč
izkušnje večjih let, usmerja-
jo našo celovito družbeno
skrb za starejše ljudi. Vrsta
neposrednih oblik, ki dnev-
no tekom celega leta na bolj
ali manj manifestativen na-
čin izražajo naš odnos in na-
šo skrb do starejših, je izra-
žena predvsem med mnogi-
mi sosedi, krajevnih skupno-
stih, tovarnah in še mnogok-
je drugod. Drobni, a koristni
topli in pristni so obiski
otrok na domovih obolelih
in negibljivih, skromne no-
voletne pozornosti, dan že-
na. Vse to in še vrsta različ-
nih oblik aktivne vživetosti
starejših ljudi v naša celovita
prizadevanja, kakor tudi
ustvarjalne vraščenosti naj-
mlajše in aktivne populacije
v vsakodnevno doživljanje
tegob in sreče starejših, naj
bi ob tednu starejših obča-
nov doživelo svojo kulmina-
cijo. Teden starejših obča-
nov ne more biti le demon-
stracija naše enkratne pozor-
nosti starejšim, temveč mora
biti izraz pestrosti in ustvar-
jalne moči našega delovnega
človeka in mlade generacije
pri razreševanju vseh pro-
blemov, ki jih prinaša sta-
rost.
Teden starejših občanov
bo v naši občini potekal od
12. do 17. maja. Na lanskolet-
nih izkušnjah grajen razno-
vrsten in vsebinsko oboga-
ten program obsega kultur-
ne, športno-rekreativne, de-
lovno ustvarjalne, izobraže-
valne ter strokovno-razvojne
aktivnosti, v katerih poleg
takozvane generacije tretje-
ga obdobja, sodelujejo tudi
mladi.
Medtem, ko je v kulturnih,
športno-rekreativnih in de-
lovno ustvarjalnih oblikah
aktivnosti izražen predvsem
poudarek na družabnosti in
množičnosti, pa želimo na
strokovno-razvojnem po-
dročju nadaljevati z lani za-
četimi oblikami strokovnih
posvetovanj s področja
zdravstvenega varstva sta-
rostnika in nadaljnji razvoj
možnosti za nego na domu.
Šolska mladina pa svoj od-
nos do starejših izraža v svo-
jih spisih, izvajanju progra-
mov in neposrednih akcijah
za ponoven obisk vseh tistih,
ki iz zdravstvenih razlogov
ne morejo več aktivno in
ustvarjalno sodelovati v pe-
strem programu aktivnosti.
V mnogih elementih celot-
na akcija dobiva dimenzije,
ki presegajo občinske meje.
Srečanja med kulturnimi in
športno-reaktivnimi skupi-
nami, predvsem pa širok od-
mev lanskoletnega simpozi-
ja, na katerem so ustvarjalno
sodelovali mnogi vidni stro-
kovnjaki s področja geronto-
logije in drugi, zanesljivo da-
je celotnim prizadevanjem
izraz akcije širših dimenzij.
Dobre izkušnje, ki jih z de-
lom na tem področju dosega-
mo, pa so pravgotovo tudi
izraz našega prispevka k na-
porom celotne družbene
skupnosti za hitrejše in učin-
kovitejše razreševanje vseh
tistih aktualnih vprašanj, s
katerimi se danes v tem di-
namičnem tempu dela in živ-
ljenja srečujemo vsi, še po-
sebno pa starejši občani.
Naš skupen izraz moči in
volje za premagovanje vseh
ovir in težav pa je v naši sa-
moupravni socialistični do-
movini še posebno izražen v
humanih, toplih, družinskih
in sosedskih medsebojnih
odnosih, razumevanju in ce-
lovitem obravnavanju pro-
blematike ostarelih, kot eno
od osrednjih in stalnih nalog
vseh dejavnikov, povezanih
v frontno SZDL.
TONE ROZMAN
KAKŠEN JE KRUH?
Republiški tržni inšektorat je v sodelovanju z zvezno
tržno inšpekcijo minuli petek organiziral seminar o
kakovosti kruha, moke, testenin in žitaric, katerih ka-
kovost obravnava pravilnik o kakovosti žit, mlevskih
izdelkov, kruha, peciva in testenin. Seminar se je odvi-
jal v prostorih pekarne j»2ita« Ljubljana, TOZD »Tri-
glav« Lesce, udeležili pa so se ga tržni inšp>ektorji iz
večine slovenskih mest, ki so s seboj prinesli po tri
kilogramske štruce osnovnih vrst, to je črnega, polbe-
lega in belega kruha, predstavniki žitne skupnosti
SRS, živilsko kemijskih laboratorijev, pekarn, potroš-
nikov in »Žita« Ljubljana. Med povabljenimi sta bila
tudi zvezni in republiški tržni inšpektor.
Po ogledu pekarne s sodobno tehnologijo pri pri-
pravi in peki kruha in peciva ter degustaciji, je sledilo
ocenjevanje kruha po delovnih skupinah v sodelova-
nju s predstavniki živilsko-kemijskih laboratorijev in
tehnologov. Ocenjevali so kruh tipa 500, to je beli kruh
po sistemu 30 točk. Kriteriji za ocenjevanje so bili:
teža, oblika kruha, barva, vonj, debelina in enakomer-
nost skorje, vonj, poroznost in elastičnost sredice,
okus ter topljivost skorje in sredice itd.
Dokaj burno in strogo ocenjevanje kruha je dalo
naslednje rezultate: v večini primerkov je prevladoval
vonj po kvasu ter zatohli moki. Ne bi mogla reči, da je
bilo ocenjevanje objektivno, saj so isti kos kruha oce-
nili v posameznih delovnih skupinah zelo različno.
Tako je bil celjski kruh, ki so ga spekli v pekarni
Velenje, ocenjen v eni skupini z 18 točkami, v drugi s
17 in v tretji s 24 od 30 možnih točk. Vseeno lahko iz
rezultatov pri »konkurenčnih« pekarnah ugotovimo,
da kruh, ki ga uživamo Celjani, ni najboljši, ni pa tudi
slab. Vsekakor idealnega kruha na tem »tekmovanju«
ni bilo. Kje so torej vzroki?
Potrošniki stresajo jezo nad trgovci, trgovci valijo
krivdo na peke, peki na mlinsirje, mlinarji na slabo
lansko letino. Torej, imamo ga, krivca!
Predstavnica sveta potrošnikov KS Lesce je dejala,
da so s kvaliteto kruha kupci v glavnem zadovoljni, le
da primanjkuje črnega kniha, da je kruh v prodaji
večkrat deformiran ter ga pred prazniki često zmanjka.
Mlinarji pravijo, da je sedaj črne moke dovolj, le da je
pekarne, bojda zaradi slabe ekonomske računice, ne
kupujejo v večjih količinah, peki pa se branijo, češ da
je črna moka preslabe kvalitete. Kupec pa, ki se vse
bolj zaveda, da je črn kruh bolj zdrav, ostaja praznih
rok.
MARJELA AGRE2
GRAMOZA NI
KIMETJE SO JEZM
V Veiiki Pirašici bodo povačaii proizvodn/o
Kmetje v žalski občini tr-
dijo, da nikjer več ne more-
jo dobiti gramoza in peska
za gradnjo hlevov in ostalih
kmetijskih objektov, pa če-
prav imajo v občini kamno-
lom v Veliki Pirešici, Libo-
jah in separacijo podjetja
NIVO v Vrbju. Ni naključje
torej, če je to vprašanje na
seji skupščine zastavila de-
legacija zbora združenega
dela KZ Savinjska dolina.
Na oddelku za urbanizem,
gradbene in komunalne za-
deve pri žalski občinski
skupščini pa trdijo, da vpra-
šanje ni tako pereče. V ka-
mnolomu v Veliki Pirešici,
na primer, so lani posamez-
nim občanom izdali okrog
20.000 kubičnih metrov gra-
moza razne granulacije. Po
zagotovilih delavcev kamno-
loma v Veliki Pirešici pa so
kmetje dobili toliko gramoza
kot so ga iskali. Res pa je, da
ne vedno takrat, ko je kdo
prišel ponj. Pomanjkanje do-
ločene vrste materialov je bi-
lo vedno le začasno in jih je
kasneje bilo mogoče dobiti.
Tako bo tudi letos. Mnogo
slabše je v kamnolomu v Li-
bojah, medtem ko ne bo no-
bene možnosti nabave na se-
paraciji v Vrbju. V Libojah
proizvodnja ne zadošča niti
za potrebe Ingrada, pa vsee-
no zagotavljajo, da bo mate-
riala za kmete dovolj. Seve-
da ne vsakega ob vsakem ča-
su. Odvisno pač od proizvod-
nje materiala v posameznih
ciklusih. V Vrbju pa bodo
morali zaradi pomanjkanja
materiala proizvodnjo omeji-
ti od sedanjih 40.000 kubič-
nih metrov na 20.000. To pa
ne bo zadosti niti za lastne
potrebe.
Po obljubah in zagotovilih
sodeč torej možnosti za na-
bavo gramoza letos ne bodo
niti manjše niti večje kot lan-
sko leto. Stanje se naj bi bi-
stveno izboljšalo v nasled-
njih letih. V Veliki Pirešici
nameravajo do leta 1983 in
1984 znatno povečati proiz-
vodnjo. Z rekonstrukcijo ka-
mnoloma bodo pričeh že pri-
hodnje leto, ko bodo nabavi-
li potrebne mline za droblje-
nje kamenja in sortiranje
gramoza. Tudi v kamnolomu
v Libojah nameravajo pove-
čati proizvodnjo. Dokler pa
se stanje ne bo izboljšalo, bo
pač treba po gramoz v ka-
mnolom cestnega podjetja v
Stranicah, ali pa vsaj prej te-
lefonirati ter povprašati v
Veliko Pirešico in Liboje. Ali
pa se kako drugače znajti.
JANEZ VEDENIK
ŠTORE: ZDRAVSTVENA POSTAJA
v programu drugega samoprispevka v celjski občini spet
nov zaključek del na pomembnem objektu in nova zmaga
solidarnosti. Jutri, v petek, 25. aprila ob 15.30 uri, bodo
namreč v Storah, tudi v počasititev praznika OF, izročili
namenu novo zdravstveno postajo, ki pomeni za železarski
kraj in njegovo območje veliko pridobitev v izboljšanju in
krepitvi osnovne zdravstvene službe.
MB
FRANC BAN V MERXU
Dosedanji predsednik Občinske skupščine Slovenske Ko-
njice, Franc Ban, prevzema s prvim majem letos mesto
generalnega direktorja delovne organizacije Merx v Celju.
Dosedanji generalni direktor Merxa, Vitomir Dolinšek, pa
bo prevzel odgovornosti namestnika generalnega direk-
torja.
MB
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
50 NOVIH
KOMUNISTOV
26. aprila bodo pri Smi-
glovi zidanici sprejeli v
vrste komunistov 50 no-
vih članov. Sicer pa bo
pred tem pomnikom re-
volucije tudi tradicional-
no prvomajsko srečanje,
kjer bo zbranim sprego-
voril predsednik OO ZSS
2alec Rafko Mlakar. Pri
Smiglovi zidanici bodo
pripravili tudi kulturni
program, v katerem bodo
sodelovali mladi z Gomil-
skega ter godba na pihala
iz Prebolda.	J. V.
VLADO GORIŠEK
Je prejšnji teden prev-
zel dolžnost glavnega di-
rektorja SOZD Hmezad v
Žalcu. Do konca mandat-
nega obdobja bo še na-
prej neprofesionalno
predsednik skupščine
občine. Več o tem v pri-
hodnji številki. j. v.
V MOZIRJU ZA DAN
OF
Praznik dneva OF in
prvega maja bodo v mo-
zirski občini počastili s
številnimi proslavami v
krajevnih skupnostih,
osrednja občinska pa bo
v torek, 29. t.m. popoldne
v Mozirju. Na njej bodo
podelili dolgoletnim in
prizadevnim družbeno-
političnim delavcem de-
vet srebrnih znakov OF
ter tri srebrne znake Zve-
ze sindikatov Slovenije.
MB
SKICA IZ GOSPODARSKEGA LETA 1979
BITKA SE ZAOSTRUJE!
Zaposlovan/e, uvoz in rast cen kvarijo rezultate
z resolucijo o politiki izva-
janja srednjeročnega druž-
benega plana za leto 1979 je
bilo predvideno, da naj ra-
stejo sredstva za skupno in
splošno porabo počasneje od
dohodka, bolj kot dohodek
pa naj bi se povečala sred-
stva za akumulacijo.
Ce pogledamo, kako smo s
to resolucijsko nalogo opra-
vili na širšem celjskem ob-
močju, potem ne moremo bi-
ti zadovoljni. S tem v zvezi se
nam ponujajo najmanj tri
osnovne značilnosti:
•	sredstva za splošno,
skupno in drugo porabo so
rasla počasneje od dohodka
v občinah Celje, Laško in
Šentjur; v ostalih občinah pa
nekoliko hitreje;
•	sredstva za osebno po-
rabo - čisti osebni dohodek
in skupna poraba, so rasla v
večini občin počasneje od
dohodka, izjemi sta občini
Šentjur in Mozirje, kjer so bi-
li »hitrejši« od resolucijskih
smernic;
•	akumulacija je porasla
v regiji tako kot v republiki,
namreč za 38 odstotkov; naj-
bolj jo je povečalo gospodar-
stvo občin Laško - za 71 od-
stotkov, Šmarje - za 65 in
Celje - za 53 odstotkov, zao-
stajajo pa po rasti obnovitve-
ne sposobnosti občine Mo-
zirje, Žalec in Velenje; v teh
občinah se je akumulacija ob
upoštevanju porasta cen,
realno celo zmanjšala.
Na splošno akumulacija v
dohodku gospodarstva celj-
ske regije za 3 odstotke zao-
staja za republiškim popreč-
jem. Relativno največjo, gle-
de na dohodek, dosegajo ob-
čine Slovenske Konjice,
Šentjur, Celje in Laško.
Pa si oglejmo še nekatere
kazalce gospodarske uspeš-
nosti, ki nam pomagajo k
oblikovanju poslovno-go-
spodarske podobe občin in
regije v letu 1979.
Kljub temu, da so na rast
celotnega prihodka in do-
hodka vplivali konjunktura
na trgu, večji obseg poslova-
nja in višje cene; le-te so sku-
paj z življenjskimi stroški
dosegle lani najvišjo rast za
kar pomembno obdobje na-
zaj, pa je bila rast v skladu z
doseženo republiško. Po ob-
činah pa je podoba takšna:
največjo rast so dosegle Slo-
venske Konjice, Laško ter
Šmarje in Velenje, druge ob-
čine z izjemo mozirske, pa so
dosegle podpoprečno rast.
Tako pa rasti celotnega pri-
hodka kot dohodka zaostaja-
jo občine: Mozirje, Šentjur in
Žalec. Primerjava velja za re-
gijo, ki je svoj celotni priho-
dek v dobrih 81 odstotkih
dosegla s prodajo proiz-
vodov in blaga na domačem
trgu, udeležena pa je v slo-
venskem s 13,4 odstotki.
Čeprav je porasel delež
prihodkov, doseženih na tu-
jem trgu in od poslovanja v
tujini, tako v absolutnem kot
relativnem smislu, pa bo po-
trebno izvozu v prihodnje
posvetiti več skrbi, saj v re-
publiki nismo dosegli pre-
dvidenega razmerja v zuna-
njetrgovinski menjavi.
Glede stopnje gospodar-
ske rasti so ocene, da so bile
dosežene oziroma nekoliko
presežene v občinah Celje,
Laško in Šmarje, pa tudi pri
tem moramo upoštevati lan-
ski izreden dvig cen, ki je
nedvomno vplival na dvig
gospodarske rasti. S tako
»korigiranim pogledom«
izmerimo še podatke o izgu-
bah, katerih 90 odstotkov je
razporejenih v občini Celje.
Prav v tej občini se je izguba
v primerjavi z letom 1978 po-
trojila, v občinah Šentjur,
Šmarje in Žalec se je pojavi-
la na novo, le v občinah La-
ško in Velenje se je zmanjša-
la. Edino, kar je razveseljive-
ga okrog teh podatkov je to,
da je v OZD z izgubami za
polovico manj zaposlenih
delavcev, kot jih je bilo v iz-
gubaških organizacijah
združenega dela leta 1978.
Že teh nekaj podatkov iz
skice za poslovno-gospodar-
sko podobo leta 1979 na na-
šem območju, nas potrjuje v
misli, da se gospodarska
bitka nadaljuje, letos in v
prihodnje ob še bolj zao-
strenih razmerah, pa pred-
vsem naravnana v poprav-
ljanje neugodne zunanjetr-
govinske bilance. Možnost
je samo ena: to bitko mora-
mo dobiti!
UREDITEV OTROŠKIH DODATKOV ZA ZDOMCE
V AVSTRIJI
Znano nam je, da je tudi z
našega območja precej de-
lavcev na začasnem delu v
Avstriji. Da bi njih - kot tudi
tiste, ki so se že vrnili - sez-
nanili o dodatnem sporazu-
mu med Jugoslavijo in Av-
strijo glede otroških dodat-
kov objavljamo pojasnilo dr.
Leva Svetka s Skupnosti po-
kojninskega in invalidskega
zavarovanja v SRS.
Spremembe se nanašajo v
glavnem na nove zneske
otroških dodatkov za otroke,
ki živijo v Jugoslaviji, njiho-
vi starši pa so na začasnem
delu v Avstriji. Ti zneski so
bili doslej razmeroma nizki.
S spremembami in dopolni-
tvami sporazuma je za otro-
ke naših delavcev, ki stalno
živijo v Jugoslaviji, določen
novi enotni znesek po 600
avstrijskih šilingov na mesec
za vsakega otroka, in sicer
od 1. jaunarja 1978 naprej. S
1. januarjem 1979 se ta zne-
sek poveča na 620 šilingov za
otroka, s 1. januarjem 1980
pa se poveča ponovno z ena-
kim odstotkom, s katerim so
se povečali otroški dodatki
za otroke, ki stalno živijo v
Avstriji.
Vlogo za izplačilo razlike
med sedanjim in prejšnjim
otroškim dodatkom naj ju-
goslovanski delavci na zača-
snem delu v Avstriji, ki ima-
jo otroke v Jugoslaviji, vloži-
jo pri avstrijskem finančnem
uradu, pristojnem po kraju
njihove zaposlitve. Isto velja
tudi za tiste jugoslovanske
delavce, ki so morda že odšli
iz Avstrije domov, pa so bili
v Avstriji zaposleni vsaj ne-
kaj časa po 1. januarju 1978,
pa tudi za tiste, ki so bili v
tem obdobju v bolniškem
staležu ali pa so bili začasno
brezposleni.
Omeniti je še, da Icihko po
novem sporazumu uveljavi-
jo pravico do otroških dodat-
kov samo tisti naši delavci,
ki so zaposleni v Avstriji v
skladu s predpisi avstrijske-
ga zakona o zaposlovanju tu-
jih delavcev, morajo pa biti
zaposleni v Avstriji najmanj
en koledarski mesec. Spora-
zum o socialni varnosti med
obema državama tudi ne da-
je pravice do povečanega do-
datka za invalidne otroke,
ako ti stalno živiljo v Jugo-
slaviji.
A.R.
RAZSTAVA IN MONOGRAFIJA O JAKI JU
V petek so v knjižnici v Velenju odprli večjo razstavo del Jožeta Horvata-Jakija, v
popoldanskem času istega dne pa je bila tiskovna konferenca, kjer so predstavili monogra-
fijo o Jakiju. Oba dogodka sta sovpadala z Jakijevim življenskim jubilejem, petdesetletnico
življenja. Izdajo monografije so omogočili Občinska skupščina Velenje, Gorenje in drugi,
izdal pa Kulturni center »Ivan Napotnik« v nakladi 3000 slovenskih izvodov ter po 1000 v
nemškem in angleškem jeziku. V prosti prodaji bo Jakijeva monografija veljala 800 din.
Otvoritve razstave se je udeležilo veliko ljubiteljev slikarske umetnosti, med njimi kot
gostje tudi Stane Dolanc, Mitja Rotovnik, Emil Roje in drugi. O slikarju je govoril ravnatelj
Modeme galerije iz Ljubljane Zoran Kržišnik. V kulturnem programu so sodelovali učenci
osnovne šole Velenje ter dekleta baletne skupine.
Foto: LOJZE OJSTERSEK
100 LET FERRAUTA
UVARSTVOINDUSTRUI
Iz obrtne delavnice zrastla tovarna
v soboto so na svečani se-
ji delavskega sveta prosla-
vili 100 let Ferralita iz Žal-
ca. Podjetje je bilo ustanov-
ljeno kot obrtna delavnica
privatnega ključavničar-
skega mojstra Josipa Lor-
berja. Takrat so izdelovali
kmečke stroje, še zlasti zna-
ne pa so bile mlatilnice. Le-
ta 1911 se je v Lorberjevi
strojni delavnici izučil za
strojnega ključavničarja
Franc Leskošek Luka.
Zbranim je na sobotni slo-
vesnosti spregovoril koordi-
nator OO ZKS v Ferralitu in
član Izvršnega sveta žalske
občinske skupščine Andrej
Diklič. Ko je govoril o zgodo-
vini Ferralita, je povedal, da
je bilo še zlasti razgibano le-
to 1950, ko so združili okraj-
no kovinsko podjetje, Kladi-
varno in livarno Vitanje ter
kovinsko podjetje Šentjur v
enotno podjetje z imenom
Kovinska industrija Žalec.
Bili so tudi časi, ko je podjet-
je životarilo in je bil vprašljiv
njegov obstoj, leta 1953 pa so
začeli širiti proizvodnjo ulit-
kov. Danes je pri Vrbju
zrastla skoraj nova tovarna.
Z izgradnjo nove livarne in
modelarne, leta 1963 je bil
ustvarjen osnovni pogoj za
sodobnejšo industrijsko pro-
izvodnjo. Leta 1974 so izdela-
li načrt za dokončno izgrad-
njo celotnega podjetja. V
srednjeročnem razvojnem
programu 1976-1980 so spre-
jeli obširne investicijske na-
loge in večino so jih tudi ure-
sničili. Tu mislimo pred-
vsem na trafo postajo, mo-
delno skladišče, modelno
mizarno, nove obdelovalne
stroje in sodobnejšo tehnolo-
gijo. Velika želja vseh delav-
cev Ferralita je, da bi čim
prej začeli gradit nov strojni
obrat na lokaciji zraven li-
varne.
Ferralit ima dandanes izre-
dne možnosti za nadaljnji ra-
zvoj, je v posebno številko
Našega glasu zapisal glavni
direktor Tone Delak, saj sta
individualna in maloserijska
proizvodnja izredno aktual-
ni. Brez livarstva ni mogoč
nadaljnji razvoj strojne indu-
strije, zato se bo Ferralit širil.
Moderniziral bo livarne, pre-
stavili bodo strojni obrat,
razširili modelarno ter po-
zornost namenili energetiki.
Uredili bodo tudi prostore
družbene prehrane.
Ob koncu vsečane seje de-
lavskega sveta so podelili
bronaste in aluminijaste kip-
ce livarja zaslužnim delav-
cem ter nagrade za deset,
dvajset in tridesetletno delo
v tem kolektivu. Sicer pa je
treba zapisati, da traja pro-
slavljanje stoletnice skozi
vse leto. Delovno proslavlja-
nje je to, združeno s pono-
som na opravljeno in odloč-
nostjo za doseganje še bolj-
ših rezultatov.
MAJHNE STATISTIČNE
IGRICE...
Saj ne gre za velike pregrehe, vendar je v prilagaja-
nju raznih statističnih podatkov veliko skritih rezerv
za manipuliranje, tudi z delegatsko informacijo.
Pa poglejmo, na kaj cikamo!
Že nakaj časa po vseh občinah širše celjske regije v
skupščinskih zborih in, razumljivo še prej, v družbeno-
političnih organizacijah, razpravljajo o gospodarskih
dosežkih v lanskem letu, pa o analizi zaključnih raču-
nov organizacij združenega dela in podobnem.
Še največ se s to problematiko spoprijemajo zbori
združenega dela, še prej pa občinski izvršni sveti, kate-
rim ponavadi gradiva pripravijo občinske skupščinske
strokovne in upravne službe. Večinoma so to oddelki
za gospodarstvo, ali marsikje že po novem, komiteji za
družbenoekonomski razvoj skupščin občin.
Tem službam seveda še zdaleč ne moremo odrekati
kakovosti in prizadevnosti, vendar je že ob ne preveč
natančnem pregledu večih občinskih poročil kaj hitro
razvidno - pa niti ni treba biti preveč doma v statistiki
in obdelavi podatkov - da skoraj v vsaki občini po-
datke statistike, svoje in druge, pa službe družbenega
knjigovodstva in od drugod, priredijo malo po svoji
podobi; nekako tako, da v primerjavah podatkov lepše
izpadejo.
Tako se na primer pri določenih kazalcih primerjajo
z republiškimi poprečji - zelo primerni so pri tem, vsaj
kar se tiče naše regije, podatki o osebnih dohodkih -
izpustijo pa mogoče in predvsem dobre primerjave s
sosednjimi občinami oziroma regijskimi podatki.
Občina, ki je vzemimo, lansko leto izkazovala visoko
stopnjo zaposlovanja v regiji oziroma celo najvišjo, bo
mimogrede »pozabila« - »pozabila« bo pač služba, pri-
merjati se v takšnem primeru z regijskimi podatki. In
spet bodo drugič bolj primerne regijske primerjave in
podatki, pa republiški, in obratno ter v tem smislu
naprej v različnih kombinacijah, ki na prvi pogled celo
izgledajo kot posebna kakovost, saj gre vendar za »pri-
merjave«.
Skratka; gre za majhna statistična veselja in igrice,
ki navajajo na sila nezdravo obnašanje in silijo v
prakso, ki ni daleč od manipuliranja z informacijami.
Za takšno obnašanje pa smo že zdavnaj sklenili, da
ga ne bomo trpeli!
MITJA UMNIK
O POLOŽAJU KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
Čeprav tudi drugih točk iz predloga dnevnega reda za 22.
ločene seje delegatov zborov celjske občinske skupščine, v
torek, 29. aprila, ne gre podcenjevati, bo osrednja pozornost
na zasedanjih prav gotovo veljala oceni samoupravnega in
družbenoekonomskega položaja krajevnih skupnosti v ob-
čini. Gre za oceno, ki ja nastala po razgovorih v vseh krajev-
nih skupnostih v občini, za oceno, ki ne opozarja samo na
stanje, marveč prav tako na probleme in prihodnje naloge
pri uveljavljanju in krepitvi krajevne samouprave.
Na dnevni red zasedanja občinske skupščine tokrat pri-
haja tudi ocena izvajanja srednjeročnega družbenega načrta
v lanskem letu, poročilo o uvajanju usmerjenega izobraževa-
nja, zatem o uresničevanju družbenega dogovora o varstvu
okolja in posebej o ekonomski in ekološki sanaciji Cin-
karne.	MB
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
SREČANJE BORCEV -
PROSTOVOLJCEV ZA
SEVERNO MEJO
Medobčinski odbor zveze
prostovoljcev - borcev za se-
verno mejo v letih 1918-19 je
organiziral v soboto tovari-
ško srečanje. Po pozdrav-
nem govoru predsednika
celjskega združenja Rudija
Pibrovca, je imel spominski
govor dr. Ervin Mejak in
poudaril takojšnjo priprav-
ljenost Celjanov, v glavnem
iz vrst dijakov in študentov,
na poziv Narodnega sveta v
Celju in generala Maistra v
boj za severno slovensko
ozemlje. Ob 60-letnici teh bo-
jev je nato predsednik Skup-
ščine občine Celje Jože Ma-
rolt borcem podelil Spomin-
ski zbornik, posvečen nepo-
zabnemu spominu na vse
padle, umrle in preživele
udeležence bojev za severno
mejo v letih 1918-19, ter spo-
minske značke. Navzoč je bil
tudi predsednik združenja
borcev NOV Celje Peter
Sprajc ter predstavnica ob-
činske konference SZDL. S
tega srečanja so poslali poz-
dravno brzojavko predsedni-
ku Titu z željo, da bi ozdravel
in še naprej vodil naše naro-
de v srečno bodočnost. M.A.
ZA PRAZNIK-PRIREDITVE
v celjski občini bo v počastitev dneva ustanovitve
Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznika
dela tudi letos več prireditev. Le te bodo potekale tudi
v znamenju 30-letnice delavskega samoupravljanja, 40-
letnice pete državne konference KPJ, 60-letnice
splošne stavke rudarjev Slovenije in Bosne in Herce-
govine ter 70-letnice rojstva Edvarda Kardelja.
Tako se bodo spominske in druge svečanosti pričele
že v tednu pred praznikoma, saj bodo v delovnih orga-
nizacijah razširjene seje samoupravnih organov in
družbenopolitičnih organizacij, na katerih bodo pode-
lili priznanja najzaslužnejšim delavcem. V tistem času
bodo organizirana tudi različna športna tekmovanja in
telovadne prireditve. Osrednja proslava v počastitev
dneva OF in 1. maja pa bo 25. aprila v Narodnem domu
v Celju, ki jo bodo združili z občinsko revijo mladin-
skih pevskih zborov. Na predvečer praznika dela bo ob
18. uri na ploščadi Tomšičevega trga koncert godbe na
pihala, istega dne ob 20. uri pa bodo mladinci prižgali
kresove na Golovcu, Aljaševem hribu in Miklavškem
hribu ter skupaj s pripadniki JLA pripravili prilož-
nostne programe. Na sam dan praznika dela pa bodo
člani godbe na pihala zaigrali prebivalcem Celja bu-
dnico.
To je okvirni program letošnjih praznovanj dneva
OD in praznika dela. Tradicionalni shod občanov Celja
in Gričku pa bo odpadel zaradi preureditvenih del na
tej rekreacijski postojanki Celjanov. Sicer pa organiza-
torji praznovanj ponujajo kot nadomestilo zanj izlete
na Celjsko kočo, Svetino ali na Stari grad, kjer bodo
izletniki prejeli tudi tradicionalno prvomajsko na-
lepko.
DS
ŽALEC
»KRPANOV« PA ŠE NE!
Ljudje so nezadovoljni z Javnim prevozom
Kot vse izgleda zaenkrat
zglobnih avtobusov celjski
Izletnik v tem letu še ne bo
dobil. Res je Izletnik že na-
ročil 56 vozil predvsem za
mestni in primestni pro-
met, vendar je z dobavo no-
vih avtobusov pravi križ,
saj proizvajalci raje izvaža-
jo. Pa ne le to, problem je
tudi v zvezi z uvozom re-
zervnih delov za avtobuse.
Grozi celo nevarnost, da ne-
kaj avtobusov ne bo moglo
več voziti. Odgovornost 81-
SEGT je zato velika, saj bo
treba temeljito pomisliti,
kako bo z uvozom nekaterih
stvari, ki so naši družbi še
kako potrebne.
Se pa Izletnik srečuje še s
celo vrsto drugih težav.
Omeniti velja predvsem ne-
nehno naraščanje cene nafte
in ne nazadnje tudi določilo,
po katerem sme voznik na-
stopiti vožnjo šele po dese-
turnem počitku glede na
prejšnjo vožnjo. To je seveda
teoretično in praktično nei-
zvedljivo na nekaterih delav-
skih progah, kjer vozijo de-
lavce na delo in iz dela v treh
izmenah. Ce k vsemu skupaj
dodamo še torke in četrtke,
ko velja omejitev vožnje z
avtomobili, potem je kot na
dlani, da so ob vsem skupaj
še najbolj prikrajšani prav
potniki, ki nevede vso kriv-
do valijo na kolektiv celjske-
ga Izletnika. Omeniti velja
tudi to, da organi prometne
milice na celjskem območju
izvajajo kontrolne akcije o
tem, koliko potnikov se vozi
na avtobusih, skoraj vsak
dan. Vozno osebje odhaja,
saj se ne čuti krivo za plače-
vanje kazni, še bolj obreme-
njeni pa zaradi tega postajajo
tisti, ki vztrajajo. Ljudje pa
zamujajo službo. Zaradi ne-
nehnih izrekov kazni bo
Izletnik primoran v to, da se
bo ravnal točno tako kot do-
loča zakon.
Na prvi pogled izgleda, kot
da rešitve pravzaprav ni,
vendar je treba priznati, da je
Izletnik pripravil nekaj kon-
kretnih predlogov, med ka-
terimi velja izpostaviti tiste-
ga o zamiku delovnega časa
v nekaterih delovnih organi-
zacijah, predvsem s področja
družbenih dejavnosti. To bi
imelo za posledico manjše
število potnikov in potreb-
nih avtobusov ob tako ime-
novanih časovnih konicah
pred šesto uro zjutraj in od
13.30 do 14.30 ure. Zal, pa je
predlog, ki ni od včeraj, še
povsod naletel na gluha uše-
sa. Tudi v žalski občini. O
tem vprašanju so razpravljali
že na seji zborov občinske
skupščine, vendar zaman. Ni
naključje torej, če so na seji
Izvršnega sveta žalske ob-
činske skupščine imenovali
posebno delovno skupino, ki
jo sestavljajo predstavniki
SO, delovnih organizacij in
Izletnika.
JANEZ VEDENIK
REFERENDUM ZA III. SAMOPRISPEVEK USPEL
NADAUEVANJE AKCIJE
Soiidamost v trenutiiu ekonomsiie stabilizacije
Zadnja nedelja je bila za
občane in delovne ljudi ve-
lenjske občine izredno
pomembna. Na sedemin-
šestdesetih voliščih v petin-
dvajsetih krajevnih skupno-
stih velenjske občine so se
občani in delovni ljudje od-
ločali za združevanje sred-
stev v tretjem samoprispev-
ku za obdobje naslednjih pe-
tih let. Zmagala je treznost in
odločnost, da pot vodi na-
prej samo s tem, da v akciji
sodelujejo vsi. Da vsi prispe-
vajo delež, ki tako oplemeni-
ten pomaga do objekta, ki je
nujno potreben.
'Ri so šole, vrtci, ceste, ka-
nalizacija, telefonija, elektri-
fikacija, kulturni domovi, tr-
govinski lokali, prostori kra-
jevnih skupnosti in drugo.
Ob zadnjih (^eh samopri-
spevkih so občani in delovni
ljudje v velenjski občini veli-
ko pridobili. In s tem, ko so
pridobili so tudi spoznali, da
je to najboljša pot za naprej,
za še večji napredek!
Tudi zadnji referendum je
bil izredno dobro obiskan,
saj je na volišča prišlo nekaj
manj kot 96% volilnih upra-
vičencev, za uvedbo tretjega
samoprispevka pa je glaso-
valo 76,6%! Na vseh voliščih
so delo dobro in pravočasno
izp)eljali. Prvi so prinesli re-
zultate iz krajevne skupnosti
Bevče, medtem ko so najprej
končali z volitvami v volišču
Šalek-Gorica I v stanovanj-
skem bloku, kjer so se vselili
šele pred štirinajstimi dnevi.
2e ob 7. uri zjutraj so imeh
95% udeležbo! Zanimivo je
bilo tudi po »višjih« krajev-
nih skupnostih, ker je tisti
dan zapadlo več centimetrov
snega. Po voUlce so se od-
pravili z avtomobili, traktor-
ji... Vse so rešili, nova skup-
na zmaga je tu! T^sta zmaga,
ki bo v naslednjih petih letih
združila mnogo sredstev, da
bo v vseh krajevnih skupno-
stih velenjske občine še bolj-
še, kot doslej! (Posnetek je z
volišča v Smartnem ob Paki)
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVCAR
KAVE NI!
Nič novega, boste rekli. In prav imate. Kave ni, vsaj pri
nas ne. Morda jo imajo drugje, tako kot pralne praške in še
kaj.
Toda, navzlic temu je treba zapisati, da so prizadevanja za
ureditev tega vprašanja in za zagotovitev primerne založeno-
sti trga s kavo, ki je v zadnjih letih osvojila kar preveč ljudi,
izredno velika. Tako v delovnih organizacijah, ki pražijo in
prodajajo kavo, kot pri trgovcih in uvoznikih sploh.
Očitno pa se zatika zaradi pomanjkanja deviz in dejstva,
da mnogi trgovci nimajo lastnih deviznih sredstev. Nakup
deviz doma pa tudi ni tako enostaven, saj se obrtem nehote
pojavlja vprašanje cene in še kaj.
Kave ni, vsaj zaenkrat ne. Kako dolgo še tako? Vprašanje,
na katerega vsaj trenutno ni odgovora.
REGIJSKI SVET ZKS O
GOSPODARJENJU
Prejšnji p^tek je celjski
medobčinski svet ZKS na
svoji razširjeni seji temeljito
razpravljal o gospodarskih
gibanjih in stabilizacijskih
naporih. Uvodno razpravo je
imel direktor celjske podruž-
nice službe družbenega knji-
govodstva Franček Knafelc.
Čeprav še niso do zaključ-
ka redakcije bili dokončno
oblikovani vsi sklepi, pa je
bil namen seje v zaostritvi
odgovornosti članov zveze
komunistov za uresničeva-
nje vseh gospodarskih in sta-
bilizacijskih ciljev in nalog.
Gospodarski dosežki prejš-
njega leta pač niso takšni, da
ne bi zahtevali politično zao-
strene spodbude za uspešno
gospodarjenje, še posebno v
letošnjem letu.
UM
REPUBLIŠKI
SINDIKATI O
ŠTORSKIH
TRAKTORJIH
Proizvodnja traktorjev
povzroča že dlje časa sive la-
se ne samo kolektivu štor-
skih železarjev in vseh njiho-
vih tozdov, ki so do sedaj so-
lideirno pokrivali vse večje
izgube tovarne traktorjev,
ampak tudi odgovornim za
gospodarstvo v celjski obči-
ni in regiji. Poudariti mora-
mo, da je do sedaj kolektiv
štorskih železarjev vložil v
sanacijo razmer izredne na-
pore in tudi dosegel dokajš-
nje rezultate, čeprav mu je
pri tem pohajala sapa, ne na-
zadnje tudi solidarnostna.
Letošnji plan 6000 traktorjev
naj bi prinesel tudi najmanj
za polovico manjšo izgubo,
ki pa je še vedno ogromna.
Predvsem pa mora biti jasen
sanacijski načrt, najkasneje
do konca maja, ki bo skupno
s problemsko konferenco
moral odgovoriti, kako in, če
sploh, s traktorji naprej. O
tem so se pogovarjali prejš-
nji petek v okviru repubh-
škega odbora sindikata de-
lavcev proizvodnje in prede-
lave kovin na Teharjih.
UM
MOZIRJE: SINDIKATI
O GOSPODARJENJU
Na zadnji seji konference
občinskega sveta Zveze sin-
dikatov Mozirje so predvsem
ocenili rezultate gospodarje-
nja v minulem letu, volili pa
so tudi nove člane sindikal-
nega sveta. Tako so za nepro-
fesionalnega predsednika
sveta izvolili Andreja Krajn-
ca, medtem, ko bo na položa-
ju profesionalnega sekretar-
ja še naprej delal Franc Ger-
dina.	mB
pROBNEŽALSKE
ZDRAVNIŠKA STANOVANJA
V žalski občini je velik problem v zvezi s pomanjka-
njem stanovanj za zdravnike. Težava je še večja, ker
zdravniki, ki zapuščajo delovno mesto in odhajajo na
specializacije, ne izpraznijo stanovanj. Prav bi bilo, ko
bi .takšni zdravniki dobili stanovanja od tiste delovne
organizacije, kjer se na novo zaposlijo.
AMORTIZACIJA LEKARNE
Se vedno je nerešeno vprašanje prenosa osnovnih
sredstev v lekarni v Žalcu. Ob izgradnji zdravstvenega
doma je bila iz sredstev tedanjega komunalnega za-
voda za socialno zavarovanje zgrajena tudi lekarna z
opremo in ker je bil investitor zdravstveni dom Žalec,
je vnesel v svoja osnovna sredstva tudi opremo. Vpraš-
ljivo je, če bo zdravstveni dom odstopil del amortiza-
cije, ki pripada lekarni za enostavno reprodukcijo. V
celjskih lekarnah menijo, da bi moral ZD Žalec, zgra-
jen iz skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, del
opreme, ki pripada lekarni kot eni od vej zdravstvene
službe, prenesti v evidenco osnovnih sredstev lekarne.
VRTEC V ZABUKOVICI
Predno se bodo malčki iz Zabukovice in okolice
lahko vsehli ,v novi vrtec, bo preteklo še precej vode.
Najprej so krajanom povedali, da je treba opraviti
geološke raziskave. Ko so jih, so krajane pozvali, naj
zgrade most. Ko so zgradili most, so odkupili zemljo.
Ko bi že lahko pričeli z gradnjo, so ugotovili, da je
zemlje premalo. Zemlje še vedno ni bodolj, vsa notra-
nja oprema za vrtec pa je že v Grižah, menda na nekem
skednju. Kaj, pa če si krajanom ne upajo povedati, da
ni denarja? Težava je samo v tem, da Zabukovčani niti
sami ne vedo, koga naj primejo za jezik: tiste na skup-
ščini občine, one pri skupnosti za otroško varstvo,
morda odgovorne za izvajanje nalog samoprispevka...
Potrpežljivost brez meja. Se sreča, da je možen izgo-
vor, da je stabilizacija!
PREVOZ OTROK
Prevoz šoloobveznih otrok iz Založ v šolo na Polzeli
je neurejen. Vodstvo osnovne šole Polzela je zato
dolžno organizirati razgovor med KS Polzela in KS
Šempeter ter potem postaviti zahtevek Izletniku, da
preusmeri redno avtobusno progo iz Šempetra preko
Založ na Polzelo. Težava je tem večja, ker imajo na
Polzeli dvoizmenski pouk. V eno smer bo tako treba še
vedno peš. Kaj pa zakon, ki govori, da otroci ne smejo
pešačiti dlje od dveh kilometrov?
MLADI NA-TITO-SVOBODA
Pod tem imenom bo v soboto v Braslovčah potekal
obrambni dan na osnovni šoli. Po evakuaciji šolske
imovine, bodo imeh pouk na podružničnih šolah, prav
tako bodo tam organizirali prehrano za šolarje ter orga-
nizirali propagandno informacijsko dejavnost. Ob
koncu bodo v članstvo ZSMS sprejeli pionirje ter pri-
pravili miting na osvobojenem ozemlju.
SINDIKALNI SEMINAR
Včeraj je bil v hotelu v Preboldu seminar za predse-
dnike OO ZSS, konferenc ter koordinacijskih odbo-
rov. Na njem so govorili o sindikatih v združenem
delu, dohodkovnih odnosih, družbeni samozaščiti ter
drugih aktualnih nalogah v sindikatih.
ŽALSKA TRŽNICA
Tržnica v Žalcu je dokaj dobro založena, med tem ko
kakovost prodaje menda ni na najvišjem nivoju. Vsaj
tako nam je zatrdila Urška Vošnjak, vodja inšpekto-
rata pri žalski občinski skupščini. Prišlo je že nekaj
pripomb glede kakovosti prodanega sadja. No, bi-
stveno je, da najemnino za tržnico novi prodajalci re-
dno plačujejo...
JANEZ VEDENIK
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
INVESTICIJSKA DEJAVNOST V REGIJI 1979
NAJVEČ V NE60SP0DARSTV0!
Nazadovanje v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu
Po podatkih celjske podružnice
službe družbenega knjigovodstva o
obsegu in gibanju investicijske pora-
be lahko ugotovimo, da se je ta pora-
ba v šestih občinah celjske regije -
brez občin Velenje in Mozirje, lani v
primerjavi v letom 1978 povečala za
39 odstotkov, od tega v gospodarstvu
za 30 in v družbenih dejavnostih za 58
odstotkov.
Na manjšo rast vlaganj v gospodar-
ske dejavnosti so vplivale zlasti zni-
žane naložbe v kmetijstvu, kjer gre za
30-odstotni padec obsega naložb, v
gozdarstvu (indeks 90) in gradbeniš-
tvu (indeks 94). V okviru gospodar-
skih naložb je bila skoraj polovica,
točneje 46,2 odstotkov, vloženih v in-
dustrijo in rudarstvo. V primerjavi s
prejšnjim letom pa je samo za to po-
dročje povečanja naložb le za 28 od-
stotkov.
Vsekakor lahko ugotovimo, da so za
leto 1979 značilna precejšnja vlaganja
v družbene dejavnosti. Na tem področ-
ju prednjači izobraževalna dejavnost
skupaj s stanovanjsko, pri obeh gre za
okrog stoodstotno povečanje naložb.
Po občinah pa je takole: več kot potro-
jila so se vlaganja v izobraževalno de-
javnost v občini Celje, več kot podvoji-
la pa v stanovanjsko dejavnost v celj-
ski, laški in konjiški občini.
Glede na skupna naložbena vlaganja
izstopa v letu 1979 občina Slovenske
Konjice, v kateri je prišlo do 61-odstot-
nega povečanja. Tudi sicer je konjiška
občina med vsemi v celjski regiji dose-
gla najvišjo stopnjo rentabilnosti. Za
njo se uvrščata občini Celje in Šentjur
s 47 oziroma 45 - odstotnim poveča-
njem naložb. Zaostajata občini Laško
in Šmarje, kjer so se vlaganja ob upo-
števanju povečanja cen, realno celo
zmanjšala.
Pregled sestave naložb pokaže, da so
vlaganja v gradbene objekte največja,
saj predstavljajo dobrih 63 odstotkov,
okroglih 30 je bilo porabljenih za opre-
mo. Na splošno kažejo podatki službe
družbenega knjigovodstva, da primer-
java tehnične sestave naložb v šestih
občinah celjske regije, kot smo jih
omenili v začetku sestavka, in za ob-
dobje let 1977, 1978 in lani, kaže na
nazadovanje vlaganj v opremo oziro-
ma povečanje naložb v gradbene ob-
jekte in so bile relativno višje kot v
Sloveniji. Za celjsko občino je ta pojav
še posebno značilen, pa tudi za žalsko
to velja.
Glede virov financiranja pa velja, da
se je povečal delež združenega dela,
kar velja za gospodarstvo in družbene
dejavnosti, pa tudi delež samouprav-
nih interesnih skupnosti pri naložbah
je porastel. Se najbolj je prišlo do takš-
nega večjega deleža združenega dela v
celjski in laški občini. Najslabšo sesta-
vo financiranja naložb izkazujeta obči-
ni 2alec in Šentjur - skoraj 60 odstot-
kov iz tujih, torej, nelastnih virov; naj-
bolj ugodna sestava financiranja na-
ložb pa je v občinah Celje in Slovenske
Konjice - 65,9 in 51,8 odstotkov lastnih
sredstev za naložbe v osnovna sred-
stva.	MITJA UMNIK
— ^
BO ŠEL TOZD V ŠOŠTANJU
KELKROJU?
Kakor kažejo zadnja razmišljanja v šoštanjskem To-
provem tozdu, se bodo verjetno odločili za združitev z
mozirskim Elkrojem. Ob dveh predloženih razvojnih
programih - Toprovem in Elkrojevem, so se raje odlo-
čili za Elkrojev predlog, ki predvideva povsem nov
proizvodni program, proizvodnjo otroških hlač, poleg
tega pa še sodobno tehnologijo in nove proizvodne
prostore. Vsekakor se delavke in delavci šoštanjskega
Toprovega tozda takšnemu mikavnemu programu mo-
zirskega Elkroja niso mogli upreti. Dokončno se bodo
morah odločiti za priključitev k Elkroju še v tem me-
secu. In, če se bo vse izteklo tako, potem bodo že s
prvim julijem začeli proizvajati otroške hlače, namesto
dosedanjih srajc.
Resnici na ljubo moramo poudariti, da tudi novejši
razvojni program delovne organizacije Toper za tozd v
Šoštanju predvideva znatne izboljšave, vendar se je ob
Elkrojevem razvojnem programu, pa predvsem ob nje-
govem stabilnejšem proizvodnem in tržnem položaju,
znašel na neprednostnem mestu. Lahko bi se tudi
reklo, da je glede na razmere v šoštanjskem Toprovem
tozdu, kjer so že lani energično opozarjali na nemo-
goče delovne in tehnološke pogoje, celjski Toper na
tem območju, »mejnem« tudi glede občinskih in me-
dobčinskih gospodarstev, praktično prehitel čas. Pri-
sotne so še druge Toprove neprednosti, ki jih lahko
okvirimo v poti in stranpoti družbenih ukrepov ter
bolečin sanacije v celotni delovni organizaciji Toper.
Sicer pa upajmo, tako kot z vremenom, na stabil-
nejše dneve!
MITJA UMNIK
PRALNI PRAŠEK, REDEK KOT MA VRICA
Odprli so preurejeno trgovino Mavrica v Celju. Da so trgovino ljudje zelo pogrešali, priča tudi
dejstvo, ko se je pred otvoritvijo zbralo pred Mavrico nekaj sto kupcev. Potem pa smo zvedeli za
vzrok, zakaj toliko ljudi. Nekako so izvedeli, da bo dovolj pralnega praška. Gneča je bila, pralnega
praška pa tudi dovolj'. Še več pa nestrpnosti in bojazni, da ga ne bo za vse. Kako je izgledalo v
trgovini, lahko vidite na posnetku. Sicer pa so kupci krivi, če praška ni dovolj in se hočejo z njim
oskrbeti pač takrat, ko je za to priložnost. Da bi ga hodili nakupovat v druge republike, je pa vseeno
predaleč.	JANEZ VEDENIK
KONUSOV DOBER ZAČETEK LETA
BREZ USNJA BOUE!
Skora! ni zastojev pri ostaiih naiožbah
v Konusu ugotavljajo, da
so letošnji poslovni rezulta-
ti nadvse ugodni. Realizira-
no vrednost proizvodnje
prekoračujejo v prvih dveh
letošnjih mesecih v vseh te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela za 3 do 17 od-
stotkov, razen v tozdu Krz-
nena konfekcija Maribor, ki
je v tem obdobju z operativ-
nim planom začrtala nižjo
proizvodnjo zaradi porabe
osnovnih materialov iz sta-
re zaloge.
V primerjavi z istim ob-,
dobjem lani pa se vrednost
proizvodnje bistveno pove-
čuje v vseh tozdih za okrog
26 odstotkov, kljub temu, da
je v tem letu zaradi preusme-
ritve izpadla proizvodnja us-
njarn v Slovenskih Konjicah
in Lenartu.
Tako se z dvigom proiz-
vodnje in z izpadom dveh
nerentabilnih usnjarn še po-
večuje ustvarjeni čisti doho-
dek skupaj z blagovnimi hi-
šami na 20 milijonov dinar-
jev, kar je za 50 odstotkov
več kot v istem obdobju lan-
Izgubo beležita TOZD Us-
njarna Ljutomer in TOZD
Krznena konfekcija Mari-
bor: prva zaradi asortimana
usnja iz telečjih kož, ki izhaja
še iz zadnjega tromesečja
lanskega leta in neugodnega
razmerja med cenami suro-
vine in gotovih izdelkov;
druga pa zaradi sezonske
prodaje in s tem nizke reali-
zacije.
Splošno Konusovo nada-
ljevanje dobrih poslovnih re-
zultatov iz lanskega v letoš-
nje leto ni slučajnost: pred-
vsem pravočasna preusmeri-
tev proizvodnje, ki se je od-
povedala usnju, daje že do-
bre plodove in prav v letoš-
njem letu so dokončno tradi-
cionalno usnjarsko proiz-
vodnjo nadomestili z netka-
nimi materiali in plastiko.
Prav tako se uspešno do-
polnjuje ves sveženj Konu-
sovih naložb, pospešeno pa
se dokončujejo tudi projekti
za TOZD Lahka obutev Loče
in TOZD Lahka obutev
Majšperk in pripravlja se re-
konstrukcija usnjarne v Lju-
tomeru.
MITJA UMNIK
VARSTVENI
PASOVI
Obljuba dela dolg, in ta-
ko današnji zapis posve-
čamo varstvenim paso-
vom v sistemu celjskega
vodovoda. Gre za spo-
znanje in nujnost, da mo-
ramo sleherne vodne vire
čuvati pred onesnciževa-
njem.
V primeru celjskega vo-
dovoda je prvi najožji var-
stveni pas z najstrožjim
režimom zavarovanja.
Pas obsega območje v
najbližji okolici vodo-
oskrbnih objektov in je v
lasti upravljalca vodovo-
da. Vstop nezaposlenim
ni dovoljen.
Drugi je ožji varstveni
pas s strogim režimom za-
varovanja. V tem pasu je
prepovedana ali zelo
omejena gradnja. Stroga
je zaščita skladišč tekočih
goriv ter omejen njihov
prevoz. Omejtivene do-
ločbe veljajo tudi za kme-
tijsko proizvodnjo.
Zatem gre za širši var-
stveni pas s sanitarnim
režimom zavarovanja. V
tem pasu veljajo vse ome-
jitve kot v ožjem varstve-
nem pasu, le v nekoliko
milejši obliki.
In končno gre za vpliv-
ni varstveni pas z blagim
režimom zavarovanja. Tu
bi naj bila prepovedana
gradnja industrijskih ob-
jektov, ki uporabljajo ve-
hko nevarnih in podtalni-
ci škodljivih snovi.
Varstveni pasovi so oz-
načeni z značilnimi mo-
drimi tablami z napisom
»Vodo varstveno ob-
močje.«
Natančna določila in
omejtive uporabe prosto-
ra v posameznih varstve-
nih pasovih bodo navede-
na v odloku in pravilniku
o ureditvi in sanitarnem
zavarovanju varstvenih
pasov vodnih virov, ki je
v pripravi.
Tako o varstvenih paso-
vih, seveda pa se ob tem
nehote pojavlja vpraša-
nje, kako ukrepe za njiho-
vo zavarovanje uresničiti
in kako zavarovati pod-
talnico. Vprašanje je še
posebej aktualno za celj-
ski primer.
NAMA V LEVCU
P0L02IU BODO KAIREN
Vzor: zaiiodnoevropska trgovina
Prihodnji mesec bodo v
Levcu, severozahodno od
Lesnine, položili temeljni
kamen za novo veleblagov-
nico Name. Merila bo 4340
kvadratnih metrov. Objekt
bo imel dve etaži - pritličje
1880 kvadratnih metrov ter
nadstropje, ki bo imelo 2460
kvadratnih metrov brutto
površine.
Objekt bo zasnovan tako,
da bo severni del pritličja v
celoti izkoriščen za prodajni
prostor. Večji del prvega
nadstropja bo namenjen bla-
govnici, ki bo merila 1490
kvadratnih metrov, tu pa bo
tudi restavracija s 160 sedeži.
Prodajni program bo vskla-
jen z Lesnino in tako zasno-
van, da bo možno v obeh.
prodajnih centrih kupiti vse|
blago. V prodajnem centru
NAMA bo tudi agencija Beo-
gradske banke za poslovanje
z občani.
Ko so razmišljali, kako naj
bi izgledala nova veleblagov-
nica v Levcu, nisu pozabili
na nekaj zanimivih ugotovi-
tev, nastalih s proučevanjem
v tujini, zlasti v zahodnoe-
vropskih razvitih državah.
Tam na primer, se discount
prodaja zaradi nižjih cen,
zmeraj bolj uveljavlja, še zla-
sti v tistih prodajalnah, ki so
laže dostopne z avtomobili.
Da velike blagovnice vedno
bolj osvajajo potrošnike, pri-
ča tudi francoski primer. Sa-
mo v zadnjih letih so odprli
126 novih hipermarketov. Si-
cer pa je znan princip grad-
nje takšnih prodajnih cen-
trov zunaj mest. Blagovnice
v teh deželah imajo danda-
nes povprečno 100 tisoč in
več artiklov in so sposobne
brez omejitev konkurirati
specializirani trgovini v ka-
kovosti blaga, ki ga prodaja-
jo. Večji nakupovalni centri
nudijo poleg živil tudi traj-
nejše dobrine: konfekcijo,
blago na meter, nakit, pohiš-
tvo, belo tehniko in ne na-
zadnje možnost potovanj ter
vse druge usluge kot na pri-
mer poštne in bančne.
Pomembna je tudi ugotovi-
tev, da se število prodajalcev
na kvadratni meter, ob vsem
tem, zmanjšuje.
To je le nekaj ugotovitev,
iz katerih so investitorji izha-
jali, ko so načrtovali nakupo-
valni center v Levcu. Marsi-
katero so upoštevali, kako
pa bo se bo seveda še izkaza-
lo v praksi. Morda že konec
tega leta, saj otvoritev načr-
tujejo do konca novembra.
JANEZ VEDENIK
POROČILO O ZBRANIH SREDSTVIH ZA
INKUBATOR
7.4. 1980 - Senica Olga, Cuprijska 21, Celje: 500 din
10. 4. 1980 - Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Zalec -
SSP Redni: 1.000 din
Saldo na dan 10. 4. 1980: 124,450,45 din
Za prispevke se vsem najlepše zahvaljujemo!
Svet za spremljanje družbenoekonomskega
položaja žensk pri OK SZDL Celje
SREBRNI
ZNAKI ZSS
Najvišja občinska sindikal-
na odličja - Srebrni znak
ZSS - so v celjski občini pre-
jele štiri osnovne organizaci-
je zveze sindikatov in 25 sin-
dikalnih aktivistov.
Ta visoka priznanja za pri-
zadevno delo v sindikatih so
podelili na ponedeljkovi vo-
lilni seji občinskega sveta
ZSS v Celju, prejeli pa so jih:
osnovna organizacija ZSS v
tozdu Livarna valjev, kokil in
metalurške litine v štorski
Železarni, osnovna organiza-
cija ZSS v delovni skupnosti
skupnih služb v Aeru, v toz-
du Radiatorji celjskega EMO
in osnovna organizacija ZSS
v delovni skupnosti skupnih
služb v Opekarni Ljubečna.
Srebrne znake ZSS pa so pre-
jeli naslednji sindikalni akti-
visti: Janko Košar, Ivan Zu-
panec, Marija Dimitrijevič,
Franc Romih, Ladislav Kalu-
ža, Ivan Gračner, Franc Ste-
blovnik, Martin Vrbek, Franc
Ferk, Slavica Pilko, Ludvik
Vidmar, Miro Gradišnik, Ani-
ca Lukman, Jernej Cater, Al-
bin Zupan, Franc Pukl,
Franc Ribič, Mirko Hutinski,
Boris Ropuša, Jože Bevc,
Alojz Zuntar, Franc Horvat,
Franc Erjavec, Pavla Jurak
in Truda Tomažin.
DS
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
PREVORJE
KONČNO NOVA TRGOVINA
V okviru trgovine tudi javna telefonska govorilnica
Nova trgovina je pomem-
ben dosežek krajevne skup-
nosti Prevorje. Otvoritev
bo 26. aprila ob 11. uri, zdru-
žena s proslavo ob dnevu
Osvobodilne fronte in praz-
niku dela. Krajani si želijo
še telefonsko centralo, as-
faltirane ceste in večna-
menski kulturni dom.
V novi trgovini, ki jo je
zgradil Kmetijski kombinat
Šentjur, bo samopostrežna
prodajalna z bifejem, kupiti
pa bo mogoče tudi kmetijska
zaščitna sredstva in gradbe-
ni material. Za Prevorje je to
najpomembnejša pridobitev
po napeljavi električnega in
vodovodnega omrežja, zlasti
še, ker bo v okviru trgovine
tudi javna telefonska govo-
rilnica. Doslej je imelo 720
krajanov samo dva telefon-
ska priključka. Krajevna
skupnost je razdrobljena na
šest vaških skupnosti na raz-
dalji osmih kilometrov, zato
javna govorilnica še ne bo re-
šila vseh potreb. Zavzemajo
se za poštno telefonsko cen-
tralo s 100 priključki.
Cela krajevna skupnost ni-
ma sedaj še niti enega kva-
dratnega metra asfaltirane
površine. V jeseni bodo ime-
li referendum za krajevni
samoprispevek in upajo, da
bodo potem lahko asfaltirali
9 km cest, zavzemajo pa se
tudi za nadaljuje asfaltiranje
ceste Slivnica-Lesično. Ta
republiška cesta, »Titova ce-
sta«, je že asfaltirana od Ku-
mrovca do Lesičnega.
S krajevnim samoprispev-
kom želijo zgraditi večna-
menski kulturni dom, kjer bi
imeli svoje prostore gasilsko
društvo, krajevna skupnost
in družbenopolitične organi-
zacije, uredili bi prostor za
zdravniške preglede in dvo-
rano- s 150 sedeži, ki bi bila
istočasno telovadnica
MBP
OBMOČJE
POŠTA NA 3600 UUDI
Na 100 prebivalcev 7 telefonskih naročnikov
Kadar koli teče beseda o
dejavnosti ptt promet, se na-
vadno ustavlja pri telefonih,
čeprav seveda to ni edino de-
lovno področje kolektiva, ni-
ti edino vprašanje, ki se po-
javlja na dnevnih redih ob-
močne skupnosti za ptt pro-
met.
Navzlic temu, da smo lah-
ko s stanjem ptt prometa na
celjskem območju zadovolj-
ni, ugotavljamo še velike ra-
zlike v razvoju ne samo med
občinami na tem območju,
marveč tudi znotraj občin sa-
mih. Bitka za usklajevanje
bo torej nujna še naprej.
Pomembna je ugotovitev,
da bodo vse postavke sred-
njeročnega načrta ne samo
dosežene, marveč tudi prese-
žene. To še predvsem velja
za obveznosti v telefonskem
prometu, prav tako v tele-
grafskem.
V celjski regiji je na začet-
ku srednjeročnega obdobja,
ki ga letos zaključujemo, de-
lovalo 55 rednih in 7 pomož-
nih pošt. V srednjeročnem
obdobju do konca letošnjega
leta bi morali dobiti pet no-
vih pošt, v resnici pa bodo na
novo organizirane le tri. Nav-
zlic temu smo z mrežo pošt v
regiji lahko zadovoljni, saj
pride ena enota na 3600 pre-
bivalcev, kar je v primerjavi
z mnogimi drugimi območji,
zelo ugodno. Slabše pa je v
pogledu mehanizacije teh
enot.
V telegrafskem omrežju je
planirana kapaciteta že dose-
žena. Do konca leta in sred-
njeročnega obdobja bo
vključenih 1945 telex naroč-
nikov, kar bo za 7% več, kot
je predvideval načrt.
.V telefonskem omrežju pa
bo srednjeročni načrt prese-
žen za 11%, čeprav so potre-
be in zahteve še vedno zelo
velike. Skupne zmogljivosti
v tranzitnih telefonskih cen-
tralah bodo znašale 26.320 te-
lefonskih priključkov, števi-
lo vključenih telefonskih na-
ročnikov pa bo 17.000. Tako
bomo imeli na 100 prebival-
cev 715 telefonskih naročni-
kov.
Z otvoritvijo telekomuni-
kacijskega centra na Golov-
cu bodo možnosti po pove-
čanju števila telefonskih na-
ročnikov znatno narasle, na
okoli 40.000, je pa seveda
vprašanje, če bodo te možno-
sti, zaradi pomanjkanja de-
narja, uresničljive.
Do konca leta tudi ne bo
več nobene ročne telefonske
centrale, in namesto 60 bo
vključenih v promet 85 med-
krajevnih telefonskih govo-
rilnic.	MB
STEKLINA NA CELJSKEM
OBMOČJU SE ŠIRI!
Steklina je eno redkih in tudi najsta-
rejših poznanih kužnih obolenj, s kate-
rim so se ukvarjali že pred našim ve-
kom, a prestavlja še danes nerešen pro-
blem človeštva. Obolenje povzroča vi-
rus, ki se prenaša z ugrizom stekle živa-
li. Povzroča vnetje možgan in je še da-
nes absolutno smrtna bolezen za živali
in človeka.
Za steklino obolevajo toplokrvne ži-
vali kot so licica, kune, jazbeci, volkovi,
to je tako imenovana silvatična steklina,
ki prehaja z ugrizi v urbano steklino, ta
se javlja pri domačih živalih, posebno
pri psu in mački. Nevarnost urbane ste-
kline in s tem nevarnost okužbe za člo-
veka, je odvisna od razmaka silvatične
stekline. Rezervoar stekline predstavlja-
jo lisice, glavni izvor okužbe človeka pa
predstavljajo obolele domače živali.
Steklina se pojavlja v vsem svetu ra-
zen v Angliji, Nizozemski, Švici Novi
Zelandiji in Havajih. Jugoslavija je po
II. svetovni vojni spadala med najbolj
okužene države s steklino v Evropi. Ta-
krat je bilo letno registriranih čez 1000
primerov stekline pri živalih in je letno
umrlo 30 oseb. Z začetkom izvajanja do-
slednih sanitarno-veterinarskih ukre-
pov, zaščitnega cepljenja ogroženih
oseb, uvajanjem obveznega vsakoletne-
ga cepljenja psov in uničevanja potepu-
ških psov, se je situacija zelo izboljšala.
V letih 1965-1970 so bili registrirani le še
sporadični primeri pri živalih, pri ljudeh
ni bilo primerov. Ponoven vzpon je ste-
klina doživela leta 1974, ko je v Jugosla-
viji umrlo 14 oseb. V sledečih letih je
število obolelih oseb upadlo, zadnje leto
pa ponovno naraščajo ugotovljena obo-
lenja pri živalih, torej obstoja ponovno
večja nevarnost za ljudi. V Sloveniji se
je silvatična steklina že lani širila na
mejnih področjih z Avstrijo, v Prekmur-
ju in na Notranjskem. 2e v januarju le-
tos so bili ugotovljeni prvi primeri v
občini Velenje, nato Mozirje, v marcu še
Celje in Žalec. Skupno je na področju
celjske zdravstvene regije do konca
marca registriranih 51 primerov stekli-
ne pri hsicah, 1 mačka, 2 jazbeca, 2 di-
hurja, 1 srna. Steklina pri lisicah se širi s
hitrostjo približno 60 km na leto, širje-
nje pa je odvisno od gostote lisic. Nevar-
nost stekline je torej med nami, z njo se
bomo verjetno ukvarjali še naslednjih
letih. Na obolevnost med divjimi žival-
mi ne moremo bistveno vplivati, zato
bodo naša prizadevanja usmerjena k te-
mu, da preprečimo okužbo domačih ži-
vali ali nas samih, če pa smo že ogroženi,
da znamo prav ravnati.
Kako se torej bolezen prenaša? Bole-
zen se prenaša izključno z ugrizom
okužene divje ali domače živali - s sli-
no, le redko s kontaktom preko poško-
dovane kože ali sluznice. Inkubacija -
čas od okužbe do izbruha bolezni je od
10 dni po 8 mesecev, odvisno od lokali-
zacije rane in količine virusa, v pov-
prečju pa 3 do 8 tednov. Kako prepoz-
namo steklo žival? Tako kot pri člove-
ku sta tudi pri živalih dve obliki stekli-
ne: besna-nemirna oblika in paralitična
oblika. V prvem primeru je žival vzne-
mirjena, razdražljiva, nato nastopi hi-
drofobija-strah pred vodo, slinjenje in
končno ohromitev. Pri paralitični obliki
je žival mirna, pride v bližino človeka,
najprej pride do ohromitev zadnjih
okončin, nato pogine. Vsako spremenje-
no, nenavadno vedenje domače ali divje
živali je lahko sumljivo. Situacija v zvezi
s steklino je torej zelo resna. Mi vsi in
vsak posameznik je odgovoren, da kljub
temu, v celjski regiji do obolenj ne pri-
de. Veterinarska služba izvaja ukrepe za
preprečevanje in izkoreninjenje stekli-
ne pri živalih (cepljenje psov, kontu-
mac, uničenje potepuških psov, redče-
nje populacije divjih živali. Zdravstvena
služba je organizirana in pripravljena,
da da ustrezno zaščito vsem ogroženim
osebam, izvaja se zdravstvena prosveta
in zaščitno cepljenje najbolj ogroženih
kategorij občanov.
Kako pa ravnamo mi kot občani?
Izogibajmo se stikom z divjimi živalmi,
ki so preveč domače. Sumljiva obolenja
ali obnašanja domačih živali javimo raje
veterinarju; če pa pride vseeno do ugri-
za, si pomagamo najprej sami. Rano ob-
vezno operimo z milom in pod tekočo
vodo, kar odstrani 50 % možnosti okuž-
be. Ce je le možno dobimo podatke o
lastniku živali, ki nas je ogrizla. Če je
žival pod nadzorstvom, do izvida ceplje-
nje ni potrebno. Takoj poiščemo zdrav-
nika, ki nam bo dal nadaljne napotke! V
antirabični ambulanti TOZD Center za
socialno medicino in higieno v Celju je
stalna zaloga uspešne vakcine, če je po
oceni zdravnika cepljenje potrebno.
Pri nas kot drugje v svetu, stekline
med živalmi ne moremo preprečiti: mo-
ramo pa preprečiti, da ne pride do ste-
kline pri človeku. To je trenutno in ver-
jetno še veliko let naloga in pravica nas
vseh.
ELIZABETA KRUMPAK
višji sanitarni tehnik
Shema prikazuje priključi-
tve sistema »sončnega ogre-
vanja« vode na sistem cen-
tralne kurjave, pri katerem
je bojler vgrajen v kotel. V
shemo sicer ni vrisan način
priključitve kotlovske avto-
matike, regulacije tempera-
ture predtočne vode in pogo-
na črpalke v »sončnem kro-
gu« sistema, vendar zgolj za-
radi tega, da je shema pregle-
dnejša. Res pa je tudi to, da
proizvajalci avtomatike s
svojimi proizvodi dajejo do-
volj nazorne sheme vezave
in navodila za priključitev.
PRINCIP DELOVANJA
JE PREPROST
Dolgujemo še nekaj besed
o posameznih sestavnih de-
lih »sončnega kroga« si-
stema.
Ključni element predstav-
ljajo sončni zbiralniki. Sam
princip delovanja je preprost
in znan že dolga leta, vendar
izkoriščen na nekoliko dru-
gačen način (tople grede, te-
mna oblačila v zimskem ča-
su itd.). Osnovna elementa
sončnega zbiralnika sta: z
zgornje strani zasteklena do-
bro izolirana škatla ter te-
mno obarvana plošča s kana-
li, po katerih se pretaka greta
tekočina. Ce se želimo izog-
niti možnosti zmrzovanja te
tekočino v zimskem času,
bomo vodi v primernem ra-
zmerju dodali eno od sred-
stev proti zmrzovanju, ki jih
uporabljamo v avtomobil-
skih hladilnikih.
Za grelni element sončne-
ga zbiralnika lahko uporabi-
mo katerega od proizvodov
naše industrije, ki so sicer
namenjeni v gradnji in upo-
rabi v druge namene: npr.
ploščati toplotni izmenjeval-
ci, ki so elementi hladilnikov
ali hladilnih skrinj, avtomo-
bilski hladilniki itd. Omeni-
PIŠE:
DRAGAN ŽOHAR
mo naj idejo enega pionirjev
sončnega ogrevanja pri nas,
ing. Draga Višnarja, ki je
uporabil panelne (ploščate)
radiatorje. Z ozirom na mož-
nost uporabe odsluženih ra-
diatorjev, je ta ideja za samo-
graditelje zelo primerna.
Spretnežem je mogoče to-
plotni del zbiralnika izdelati
iz dveh kovinskih plošč v
obliki blazinice tako, da je
med njima približno 3 mili-
metre velika špranja. Da pri
obratovanju povečan tlak te-
kočine blazine ne napihne,
jo je treba točkasto zvariti.
Druga možnost je pritrditev
kačasto zavite jeklene ali ba-
krene cevi (premera do
15 mm) na kovinsko ploščo.
Razdalja med cevmi naj bo
100 do 150 mm, vendar je iz-
delava takšnega kolektorja
zahtevna, saj je za prehod to-
plote težko zagotoviti prime-
ren stik med cevjo in ploščo,
potrebno pa je precej znanja
in opreme za izdelavo.
Skica prikazuje eno od
možnih rešitev za izdelavo
škatle, v katero bomo vložili
toplotni del zbiralnika.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
REZIKA PLAZNIK,
SEKRETAR SZDL
MOZIRJE
Ko so ocenili program-
ske zasnove usmerjenega
izobraževanja, so na zad-
nji seji občinske konfe-
rence SZDL Mozirje, v
petek, 18. t.m., osrednjo
pozornost namenili delu
organov konference v
preteklem obdobju in
programski usmeritvi v
tem času. Ko sta o tem
poročala predsednik Jože
Kumer in sekretar Stane
Krajnc, sta ocenila delo
konference in njenih or-
ganov kot uspešno in So-
cialistična zveza se je tudi
v mozirski občini vključi-
la v vse faze našega druž-
benega in političnega živ-
ljenja. Toda, navzlic temu
je zlasti predsednik v re-
feratu vprašal, ali je
SZDL dovolj učinkovita,
še zlasti, ko je v nadalje-
vanju ugotovil, da gredo
še mnoge naloge mimo
nje.
Na seji konference so
sprejeli sklep o dopolni-
tvi pravil občinske konfe-
rence SZDL, zaradi odho-
da dosedanjega sekretar-
ja Staneta Krajnca na no-
vo delovno mesto, so za
novega izvolili Reziko
Plaznik.
MB
CEUE
VPIS v SREDNJE ŠOLE
Vse po starem, le tri spremembe
Zakon o usmerjenem izo-
braževanju smo sicer spre-
jeli, vendar ga v jeseni še ne
bomo pričeli uresničevati.
Tudi v Celju ne. V srednje
šole bodo vpisovali po sta-
rem programu v načelno to-
liko oddelkov kot lani. V
Celju ne bodo vpisovali v
oddelek za administratorje
ekonomskega šolskega cen-
tra, na tehniški šoli bodo
razpisali 70 mest na poklic-
ni stopnji za gradbenike in
verjetno bodo v kmetij-
skem šolskem centru razpi-
sali oddelek za kmetijske
tehnike. Priprave za usmer-
jeno'izobraževanje poteka-
jo dalje.
Delovna skupina ravnate-
ljev srednjih šol, predstavni-
kov občinske izobraževalne
skupnosti in sveta za družbe-
ne dejavnosti skupščine ob-
čine Celje se je dogovorila,
da bodo v jeseni vpisovali v
srednje šole toliko učencev,
kot so jih v šolskem letu
1979/80. Dokončno odločitev
o vpisu bodo sprejele skup-
ščine posebnih izobraževal-
nih skupnosti, skupščina
izobraževalne skupnosti Slo-
venije in posamezne šole. Po
sprejemu bo izobraževalna
skupnost Slovenije objavila
vpis v osrednjih slovenskih
sredstvih javnega obvešča-
nja. Učenci se bodo lahko
odločali na osnovi hotenj v
okviru poklicev, ki jih celj-
sko srednje šolstvo ponuja.
Predvidoma bodo vpisali
na gimnazijo 210 učencev,
pedagoški šolski center 210,
ekonomski šolski center:e-
konomskih tehnikov 230, ad-
ministrativnih tehnikov 70;
administratorjev so lani vpi-
sali 35, letos jih verjetno ne
bodo, pač pa jih bodo 70 vpi-
sali v Žalcu, zdravstveni šol-
ski center 105, tehniška šo-
la: elektrotehnikov 70, grad-
benih tehnikov 120, strojnih
tehnikov 140, kemijskih te-
hnikov 70; razpisali pa bodo
tudi 70 mest na poklicni
stopnji za gradbince, šolski
center Borisa Kidriča: kovi-
narjev 105, avtomehanikov
105, voznikov avtomehani-
kov 70, prometnih tehnikov
30, grafikov 30, šivilj-kroja-
čev 30, konfekcionarjev 70 in
frizerjev 35, šolski kovinar-
sko industrijski metalurški
center Štore: ozkih profilov
30, kovinarjev 280, metalur-
gov 70, šolski center za bla-
govni promet: prodajalcev
370, poklicna gostinska šo-
la: kuharjev 120, natakarjev
120, kmetijski šolski center:
cvetličarjev 60, cvetličarjev
izmensko 60 in vrtnarskih te-
hnikov 30; postopek za veri-
fikacijo poklica kmetijski te-
hnik, ki bi jih vpisali 35, še
teče.
Sočasno s pripravami za
vpis v jeseni potekajo pripra-
ve na usmerjeno izobraževa-
nje. Zavod za šolstvo je pri-
pravil celodnevni seminar za
kadrovske delavce v združe-
nem delu. Na njem so spre-
govorili o neposrednem
vključevanju združenega de-
la v usmerjeno izobraževanje
pri zagotavljanju proizvodne
prakse in inštruktorjev zanj.
Ker je bil odziv združenega
dela na tem seminarju skro-
men, ga bodo ponovili, saj
usmerjeno izobraževanje ne
more brez vključevanja
združenega dela.
MILENA B. POKLIC
SUKNOIN
ŠKARJE V
NEPRAVIH
ROKAH
Kraj: Rogaška Slatina.
Cilj: izgradnja obvozne ce-
ste. Posledica: izkoriščanje
službenega položaja.
V Rogaški Slatini gradijo
obvozno cesto s sredstvi kra-
jevne skupnosti in Republi-
ške skupnosti za ceste. Cesta
bo speljana po zemljiščih, ki
so bila last kmetov. Pri grad-
nji obvozne ceste bodo seve-
da potrebovali velike količi-
ne zemlje za nasipa vanje in
utrjevanje tal, zato tudi kme-
tom - bivšim lastnikom zem-
ljišč, po katerih bo speljana
nova cesta - ne dovolijo
odvažanje zemlje iz njiv, pre-
ko katerih pelje nova cestna
trasa. Toda, kaj pomaga pre-
poved, če pa si je delavec
gradbenega podjetja - men-
da na lastno pest - omislil,
da potrebuje dobro humuz-
no zemljo za privatne potre-
be in je naročil dva tovornja-
ka, da sta mu odvažala zem-
ljo na njegovo posest. Tudi
bager, ki je nalagal zemljo na
tovornjak, je bojda delal sa-
mo po naročilu gradbenega
delavca. Potem, ko so tovor-
njaki sedemkrat odpeljali
zemljo z njive (podatke so
povedali bližnji kmetje), je
odvoz zemlje »na črno« usta-
vil funkcionar krajevne
skupnosti Rogaška Slatina.
Kako bodo proti samovolj-
nežu ukrepali na krajevni
skupnosti, ni znano. Vendar
pa nas lahko ta primer znova
pouči, da sta sukno in škarje
odločanja včasih res v nepra-
vih rokah.	DS
PROF. ALBIN PODJAVORŠEK
Ko smo odprli novo po-
glavje našega sodelova-
nja, je prišla žalostna
vest. Onemeli smo. Profe-
sorja Albina Podjavorška
ni več. Na mizi je ostal
njegov zadnji prispevek -
zajeten spis o prvih izg-
nancih s Spodnje Štajer-
ske, ki ga bomo v nadalje-
vanjih objavili v Novem
tedniku. In še to delo ni
končano. V rokopisu,
morda samo v skicah sta
ostala še drugi in tretji del
opisa poti slovenskih
pregnancev s Spodnje
Štajerske 1941. leta v Sr-
bijo in na Hrvaško.
Izgubili smo človeka, ki
je tudi po upokojitvi in
preselitvi v Ljubljano
ostal Celjan. Svojemu
mestu ob Savinji, kjer se
je rodil 4. januarja 1908.
leta, je ostal več kot zvest
vse do zadnjega trenutka.
Tudi zadnja dela, kijih je
pisal, so bila namenjena
našemu domačemu člo-
veku, še posebej tistemu,
ki ga je preganjal nemški
okupator.
Toda, Albin Podjavor-
šek je bil še tisti človek,
ki tudi sicer ni poznal po-
čitka, ki je predsem mla-
dini razdajal svoje znanje,
izkušnje, moč in ljube-
zen. Ni bil samo učitelj, ki
je zlasti v prvih letih po
vojni in še pozneje spod-
bujal mlade k učiteljske-
mu poklicu, marveč se je
kot pedagog - psiholog še
zlasti posvetil življenju in
problemom duševno pri-
zadete mladine.
Po končanem šolanju
na učiteljišču je kot mlad
učitelj poučeval na Bregu
pri Ptuju, v Polju ob Sotli
in v Rogaški Slatini.
Prišlo je 1941. leto. Med
prvimi je bil z družino
pregnan na Hrvaško.
Po vojni je prišel v Ce-
lje in pričel z delom na
osnovni šoli. Po diplomi
za predmetnega učitelja -
defektologa je več let
poučeval na posebni šoli.
Navzlic veliki obremeni-
tvi je ob delu končal štu-
dij na univerzi. Diplomi-
ral je iz pedagogike in psi-
hologije. In potem je pou-
čeval še na gimnaziji, naj-
več let na učiteljišču in
nazadnje še na pedagoški
gimnaziji. Od tod je po 43.
letnem delu odšel v zaslu-
ženi pokoj.
Albin Podjavoršek pa
ni bil samo učitelj v razre-
du in šoli, pač pa je z be-
sedo in peresom stopil v
javno življenje. Ze kot
mlad učitelj je dopisoval
v napredne liste. Temu
delu je ostal zvest do kon-
ca. In ne samo to. V prvih
letih po vojni, ko je učite-
ljev najbolj primanjkova-
lo, je vodil tečaje in semi-
narje za nove učitelje. In
tudi pozneje, ko je pouče-
val na učiteljišču in peda-
goški gimnaziji, je bil več
kot samo predavatelj.
Mladim učiteljem, ki so
prvič stopali v razrede, je
bil mentor v pravem po-
menu besede. Spremljal
je njihovo delo, svetoval,
pomagal.
Z vnemo, ki nima pri-
mere, se je posvetil po-
sebni šoli in prizadetim
otrokom. Težko delo je
imel na roditeljskih se-
stankih, ko je dokazoval
zlasti staršem, da poseb-
na šola ni manjvredna.
Izredno pozornost je po-
svetil tudi vprašanjem
poklicnega usmerjanja,
delal je na področju
vzgojnega svetovanja, pri
rehabilitaciji invalidov.
Živel je bogato in plo-
dno življenje, živel za lju-
di, predvsem za mladi
rod.
»Težko nam je ob misli,
da ne boš več prihajal
med nas, da ne bomo več
slišali tvojih toplih besed
in sproščujočega nasme-
ha. Mnogo si dal celjske-
mu učiteljišču in drugim
šolam, mladini, učiteljem
in staršem. Počitka nisi
poznal. Do zadnjega tre-
nutka si se razdajal za na-
še šolstvo, za slovensko
mladino...« je ob slovesu
pri odprtem grobu med
drugim dejala članica ko-
lektiva Pedagoškega šol-
skega centra, prof. Vika
Kavčičeva.
Pogrešali vas bomo vsi!
MILAN BOŽIC
POPRAVILO TRAKTORJEV
Posnetek smo napravili na strojni postaji v Žalcu, kjer
med drugim skrbe tudi za popravilo in servisiranje trak-
torjev. Sicer pa je proizvodni program izredno bogat. Med
drugim velja omeniti tudi izdelovanje strojev za obiranje
hmelja.
JANEZ VEDENIK
SLIVNIŠKA TRATNA VABI!
Prijazen ribiški dom ob slivniškem jezeru Tratna vabi
vse ljubitelje narave na bogat športni in rekreacijski ribo-
lov, saj je po zagotovilih ribičev jezero polno rib. Od
prvega maja naprej bo ribiški dom odprt vsako soboto in
nedeljo ter ob praznikih. Za vse tiste, ki bodo želeli orga-
nizirati rekreacijo ob in na jezeru bolj »na veliko«, za večje
skupine, pa velja priporočilo: povežite se po telefonu št.
27-411 železarna Store, interna 574 s Francem Ocvirkom.
MITJA UMNIK
SLOVENSKE KONJICE: PRAZNOVANJE
DNEVA TABORNIKOV
Osrednja prireditev ob dnevu tabornikov je bil propa-
gandni tabor s tabornim ognjem na Stranicah. Ob njem so
se zbrali taborniki vseh treh odredov konjiške občine in
njihovi prijatelji. Praznovanje, ki se je pričelo v petek, 18.
aprila, so v soboto nadaljevali z delovnimi akcijami. V
Slovenskih Konjicah so požarno-varnostno uredili na-
brežje Dravinje v okolici lesno industrijskega podjetja
LIP, na Stranicah pa so urejali in čistili okolje. V nedeljo
je predviden košarkaški turnir zaradi slabega vremena
odpadel.
Pokrovitelj prireditev ob dnevu tabornikov je bila tele-
sno kulturna skupnost.
MBP
MED CEUSKIMI RADIOAMATERJI
Tole je že eden starejših posnetkov mladih članov Radio
kluba LT EMO Celje ali kot se najraje na kratko predsta-
vijo YU3EOP. Vrste celjskih radiomaterjev se nenehno
pomlajujejo in kot nam je zaupal vodja Radio kluba
YU3EOP Vlado Šibila, si je spet pred kratkim skupina
najmlajših pridobila strokovnost za opravljanje radioama-
terske dejavnosti. Sicer pa smo z Vladom Šibilo navezali
pogovor zaradi zadnjih uspehov obeh celjskih klubov
radioamaterjev na tekmovanju za pokal Zveze radioama-
terjev Jugoslavije. Takole nam je povedal:
»To tekmovanje predstavlja preizkus opremljenosti
in operatorskih zmogljivosti na kratkem valu, to je na
80 metrskem področju ali 3,5 megaherca. Namen tekmo-
vanja je vzpostaviti čim več zvez in izbrati čim več
območij po registracijah. Letos smo tekmovali v noči od
12. na 13. april v štirih časovnih obdobjih po štiri ure,
torej od 20. ure v soboto do 8. ure zjutraj v nedeljo,
neprekinjeno. Iz Celja sta sodelovala dva radiokluba in
sicer YU3DCC iz Cinkarne in YU3EOP iz LT EMO.
Obema kluboma se je v tekmovanju pridružilo še 12
osebnih radijskih postaj, vsi skupaj smo vzpostavili
okrog 5630 zvez.«
MITJA UMNIK
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
DŽORDŽE MARJANOVIČ
UUBI, DA BI BIL UUBUEN
Za uspBh je delo najpomembnejše.
Džordže Marjanovič je bil prav
gotovo izjemna osebnost naše za-
bavne glasbe. Najbolj zanimivo je
to, da so mu mnogi odrekali pev-
ske kvalitete in ter trdili, da je
navadni diletant, res pa je tudi, da
je na številnih nastopih doživljal
sprejeme kot le še malokateri pe-
vec jugoslovanske zabavne glas-
be. Kakor koli že - o njem so ve-
dno precej govorili in pisali, nje-
govi koncerti so bili dobro obiska-
ni, vrstili so se številni televizij-
ski in radijski koncerti, snemanje
plošč je teklo kot po tekočem tra-
ku... Potem pa... Potem pa pride-
jo leta in zvezda prične bledeti.
Bledi ali je že zbledela zvezda tudi
Džordžu Marjanoviču je bilo prvo
vprašanje, ki smo mu ga zastavili
v žalskem hotelu Golding Rubin,
kjer se je mudil pred desetimi
dnevi, ko je imel koncert v Celju
in Velenju.
»Zelo mi je žal, ker v Sloveniji
tako redko pojem. Svoio kariero
sem pravzaprav začel v Sloveniji,
ko sem bil v JLA. .Prepeval sem na
Gospodarskem razstavišču z Ada-
mičevim ansamblom. Bojan Ada-
mič je še danes moj dober prijatelj.
Takrat je pela tudi Marjana Deržaj,
ki je bila že zvezda. Njo, Majdo Se-
pe in Bojana Adamiča še posebej
cenim. To so vehki ljudje. Potem je
prišel še prvi solistični koncert. Do-
bro se spominjam, da sem največ
uspeha doživel s pesmima Millord
in Nacoj jočem Domenica Modug-
na. Gre za dve pesmi, kjer je treba
poleg glasu še kaj drugega. Igranje
na primer. Pevec ne sme togo stati
pred mikrofonom in samo prepeva-
ti. Sam sem na odru počenjal vse,
kar se mi je zdelo, da je dobro. Po-
kleknil sem, telovadil, jokal, se
smejal... Publika me je sprejela s
takšnim navdušenjem, da se to ne
da povedati. V Sloveniji dandanes
zelo redko nastopam. Pravzaprav
le takrat, ko koncerte organizira
Beogradska Estrada. V vaši lepi re-
publiki bi rad večkfat gostoval. Kar
se pa tiče zatona moje zvezde lahko
mirno trdim, da se mi zaenkrat za
to še ni treba bati. V Srbiji imam
mnogo nastopov in tudi na televizi-
ji. Sicer pa se držim principa, da
tudi na televiziji ni dobro preveč
nastopati, saj se ljudje še tako do-
brega kruha kmalu preobjejo.«
-	Mislite torej, da je Džordže
Marjanovič dober kruh? Mnogo je
takšnih, ki trdijo, da Vaše glasov-
ne zmožnosti niso nič posebnega.
»To, kar delam na sceni, delam
sam in skrajno zavestno. Svoje delo
opravljam do konca pošteno. In po-
šteno priznavam, da sem bil na vr-
huncu svoje ustvarjalne dobe v le-
tih 1960 do 1968. Glede glasu pa
tole: samo dober glas je premalo,
pa čeprav mora to biti osnova.
Estrada pa je posebna veja umetno-
sti. Človek mora na koncertih raz-
dajati tudi svojo osebnost. Glas
sam pravzaprav ni primarna zadev-
ščina. Navsezadnje imamo tudi ve-
likane svetovne scene, za katere bi
težko rekli, da imajo glas. Louis
Armstrong in Yves Montand ter
Charles Aznavour na primer. Va-
žen je stil, svojstven način izraža-
nja. Umetnosti se človek ne more
naučiti. To nosi v sebi in če jo pra-
vilno izrazi, potem je umetnik. Izra-
ziti jo mora na takšen način, da lju-
dje nekaj občutijo zraven. To je na-
ravni dar. Seveda pa potem čas
izloči tisto, kar kaj ne velja, kar
»ostane je pa umetnost.«
-	Ste Vi umetnik?
»Mislim, da sem.«
-	Kaj bo ostalo od Džordža Mar-
janoviča?
»Dokler še delam, naj na moje
solistične koncerte hodijo mladi
pevci, ki si predstavljajo življenje
pevca kot samo lepo popotovanje
ter prepevanje pred mikrofonom.
Vsakomur rad odgovorim in mu
svetujem. Pri meni se lahko nauče
scenske in igralske tehnike, tudi
petja če hočete... Delal sem po teo-
riji Stanislavskega in Brechta. De-
lal torej, kajti prav ta dva sta trdila,
da je za umetnika potrebno 98 od-
stotkov dela ter le dva odstotka ta-
lenta. Ljudje so ob vsakem mojem
nastopu opazili čistost mojega last-
nega duha. Zato, ker se držim nače-
la: Ljubi, da bi bil ljubljen. Od vsa-
kega nastopa sem dal od sebe toli-
ko kot sem največ lahko dal. Vča-
sih več, včasih manj, toda vedno
največ, kolikor sem lahko v tistem
trenutku zmogel. Zato, ker sem ve-
dno mislil: Poglej Džordže, kakšno
čast imaš, da lahko nastopaš in se
razdajaš vsem tem ljudem. Že
zdavnaj bi me spodneslo, ko bi si
mislil: Poglejte ljudje, kakšno čast
imate, da me gledate in poslušate.
To se maščuje mnogim pevcem.
Nekaj pesmi, ki sem jih prepeval,
bo ostsdo še dolgo let. Ce jih ljudje
že petnajst let žvižgajo in prepeva-
jo, potem ni razloga, da jih ne bi še
v naprej. Od mene bo ostalo delo in
to bi moralo biti vzor mladim pev-
cem.«
-	Vlada med vami pevci prija-
teljstvo?
»Dobre prijatelje imam izven,
pevskih krogov. Morda le slučajno.
Sam v vsakem človeku vidim prija-
telja in do vsakogar se tako obna-
šam. Vem tudi, da je malce ljubo-
sumja med pevskimi kolegi, toda
tudi to je navsezadnje človeško.
Veliko jih je, ki so imeli mnogo
večje možnosti (glasovne in še dru-
ge), da bi lahko uspeli bolj kot jaz,
toda premalo so svoje srce razdajali
ljudem in premalo delali.«
-	Očitali so Vam, da je Vaš na-
stop vpliv zahoda...
»Da, da, očitki so bili, da sem
šarlatan, drugi spet so pisali in go-
vorili, da sem storil nekaj novega v
naši zabavni glasbi... Skratka, bil
sem zanimiva osebnost. Kar se tiče
vpliva zahoda, pa bi rad vse spo-
mnil na čase, ko sem jaz začel pre-
pevat. Tujih plošč ni bilo, televizije
ni bilo, filmov tudi ne toliko, da o
potovanjih v tujino ne govorim.
Kako sem se lahko potem učil na
zahodu? Imeli smo sicer radio in
možnost poslušanja tujih radijskih
postaj, toda iz izkušenj vem, da to,
vsaj meni, ne bi nič pomagalo, ker
pač nisem le pevec, ki se postavi na
oder pred mikrofon, odpoje in se
prikloni občinstvu. Ne veste, kako
razočarani so bili ljudje pri nas, ko
so nekatere zvezde poznali iz radia
in časopisov, potem pa so jih v živo
videli na kakšnem koncertu. Publi-
ko je treba prepričati, pa četudi po-
klekneš pred njo.«
-	Se Vam ne zdi neokusno, ko
takole skačete po odru, padate na
kolena, delate prevale...
»Ob koncu koncertov me še nik-
jer niso izžvižgali.«
-	Kaj menite o tako imenovani
novokomponirani narodni glasbi,
ki je osvojila Srbijo in nekatere
druge republike. Ste kdaj posku-
šali prepevati narodno glasbo?
»Doma sem v neki vasi pri Poža-
revcu in narodno pesem sem od
malih nog nosil v srcu in duši. Tudi
pel sem jo. Rad imam narodno pe-
sem, v notranjosti se mi zdi, da je
podoživljam, ko jo pojem, ko pa se
slišim, vem, da to ni enako s tistim,
kar občutim. Glede novokomponi-
rane glasbe samo tole: nek nov po-
skus je to, ki bo prav gotovo pustil,
kakšno kakovostno stvar, vse pre-
več pa je šunda. Navsezadnje ga je
precej tudi v zabavni in drugi glas-
bi. Tudi izdelki industrije niso vsi
kakovostni. Sam pa rad poslušam
vsako glasbo, samo da je dobra.«
-	Kakšna pa je dobra glasba?
»Takšna, ki jo lehko leta dolgo
poslušamo, pa se je ne naveli-
čamo.«
-	Še imate tremo pred nastopi?
»Vedno! Pravzaprav je to bolj
strah, odgovornost, če bom lahko
ljudi prepričal, da iskreno mislim.
Ustvarjalna trema je to. Poznamo
še drugo tremo. V Beogradu je pev-
ka, ki ima glasovne zmožnosti kot
Yma Sumac, toda ko mora nastopi-
ti, je z njo konec. Ljudje smo ra-
zlični.«
-	Kako usklajujete družinske
obveznosti in estradne?
»Nobena stvar ne sme biti podre-
jena drugi.«
Da ste to spoznali, ste rabili
veliko časa? Je bilo kaj žrtev?
»Sedaj sem drugič poročen. Sreč-
no živim s svojo družino. Poklic ni
imel na vse to nobenega vpliva.«
-	Jugoslovanski pevci imajo
bojda izjemno velike uspehe v
Sovjetski zvezi...
»Da, če beremo njihove izjave v
časopisih. Povem naj vam samo to,
da tam ni nobena pretresljiva stvar
prepevati recimo pred 4 tisočglavo
publiko. To pri nas pomeni toUko
kot polprazna dvorana. Sram me je,
ko vidim, kdo vse prepeva od naših
pevcev v tej deželi, kjer ljudje znajo
ceniti umetnike. Mene so najbolj
priznani kritiki vedno postavljali
ob bok opernih pevcev, dramskih
in drugih umetnikov. V Sovjetski
zvezi me ljudje poznajo in cenijo.«
-	Zakaj pa se niste skušali uve-
ljaviti v kakšnih drugih državah?
»Na Japonskem bi lahko imel en-
kraten uspeh. Romano tam še sedaj
prepevajo in ko sem enkrat tam
snemal na televiziji in odi)el svoje,
so tehniki skoraj padali v trans.
Verjeti niso mogli očem in ušesom.
Na ulicah so se mi ljudje dobese-
dno priklanjali...«
-	Hočete reči, da...
»Ne! Japonci verujejo v belega
Japonca, ki bo prišel z drugega pla-
neta in jih odrešil vsega hudega.
Sam morda malce po izgledu spo-
minjam na Japonca, čeprav sem
Jugoslovan in ko so me videvali, so
nehote bili čustveno povezani s ti-
sto bajko. Prav to bi lahko precej
pripomoglo k mojemu uspehu v tej
deželi, pa človek ne more biti pov-
sod aktiven.«
-	Ste v Žalcu prvič?
»Tod sem se že vozil in Savinjska
dolina mi je izredno všeč. Da pa
bom tu srečal toliko svojih znan-
cev, si nisem mislil. Žika Rakič,
Radmonovič... Ti so moji dolgo-
letni znanci in vesel sem, da je z
njihovo pomočjo zrastel po mojem,
eden najlepših hotelov v tem kon-
cu Slovenije. Se zlasti všeč pa mi je
disco.«
-	Kaj bi radi sami povedali ob
koncu?
»To, da izredno cenim slovensko
zabavno glasbo. Majdo in Mojmira
Šepeta, prijatelja Bojana Adamiča
in enkratno Marjano Deržaj. Elda
Viler poje, tako da se človeku v
glavi vrti, Ditko Haberl imate in
Alenko Pinterič, od najmlajših pa
žehm še veliko sreče Andreju Si-
frerju. Vaša zabavna glasba, je ka-
kovostno daleč pred ostalo jugoslo-
vansko.«
JANEZ VEDENIK
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
KAR V REDU JE
Mladi precej pričakujejo
Odločili smo se za usmerjeno izobraževanje. Mnenja o
njem so različna, zato smo povprašali osmošolce in dijake
gimnazije, kaj vedo in kaj mislijo oni.
Jovanka Pešut, učenka 8.
razreda iz Slovenskih Ko-
njic: »Mislim, da bo usmerje-
no izobraževanje veliko bolj-
še, kot je sedanje. Imeli bo-
mo več možnosti šolanja in
ne bo treba ponavljati razre-
dov. Odločila sem se za eko-
nomsko šolo. Prednost je v
tem, da se boš lahko po dveh
letih še vedno preusmeril.«
Davorin Selih, učenec 8.
razreda iz Slovenskih Ko-
njic: »Sel bom v elektrote-
hnično smer. Ce bo boljše ali
slabše, to še ne vem. Prvi
dve leti se bo treba dobro
učiti, saj ponavljati ne bo
mogoče in se bi moral zapo-
sliti. Sicer pa bo več možno-
sti za pridobitev poklica, de-
lo pa bo tudi zagotovljeno.«
Vasja Ivančič, učenka 8.
razreda iz Slovenskih Ko-
njic: »Nameravam na eko-
nomsko. Dve leti bo enak
program, to je v redu. Potru-
diti se bo treba, saj te bodo,
če boš imel slabše ocene,
preusmerili v manj zahteven
poklic.«
Slavko Pavič, dijak 3. let-
nika gimnazije iz Celja: »Šo-
lo bodo preusmerili. Gimna-
zije ne bo več. Do sedaj si se
lahko vpisal na gimnazijo, če
se še nisi odločil za pokhc.
Zdaj bodo smeri že prej do-
ločene in morda je prav, da
se bo treba prej usmeriti.«
Valentina Ratajc, učenka
8. razreda iz Slovenskih Ko-
njic: »Težko je reči, kako bo.
F^av je, da bodo do najvišje
izobrazbe lahko prišli le naj-
bolj sposobni. Doslej so s po-
navljanjem reizredov lahko
uspeli vsi. Ce bo zakon pričel
veljati že to leto, se bom vpi-
sala v družboslovno smer.
Rada bi bila novinarka.«
Andrej Jazbinšek, dijak 3.
letnika gimnazije iz Celja:
»Mislim, da je usmerjeno
izobraževanje v redu. Ce se
boš na primer odločil za štu-
dij medicine, boš moral naj-
prej opraviti izpite, nato še
prakso. Oboje boš moral
uspešno zaključiti, da boš
lahko nadaljeval. Tega ne
odobraveim. Za osnov-
nošolce pa mislim, da je do-
bro, da bodo lahko nadalje-
vali šolanje, čeprav ne bodo
uspešno končedi.«
MBP
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
GLEDALIŠČE IZ
PARAČINA V
GOSTEH
V soboto ob 19. uri se
bodo v Kulturnem domu
v Storah predstavili gle-
dališki amaterji iz Parači-
na s komedijo ŠPORTNO
Življenje, sicer so
člani in članice Amater-
skega gledališča iz Para-
čina v gosteh pri svojih
»pobratenih«, članih
Amaterskega gledališča
Zelezar Celje - Store, go-
stovanje po sodi tudi v
okvir 10-letnice delovanja
AG Zelezar.	uM
REVIJA
MLADINSKIH
ZBOROV
Jutri bo v dvorani Na-
rodnega doma nastopilo
20 otroških in mladinskih
pevskih zborov iz celjske
občine na reviji, ki je po-
svečena dnevu OF in
prazniku dela. Oba kon-
certa, ob 17. in 19.30 uri
prirejata frontna SZDL in
Zveza kulturnih organi-
zacij Celje. Slavnostni go-
vornik na prireditvi bo
predsednik OK SZDL
Tone Rožman.
PRISPEVEK
KMEČKIH ŽENA
Prejšnji teden je bil na
Pristavi zaključek tečaja,
namenjenega kmečkim
ženam. V njem je bila po-
sebna skrb namenjena
ohranjevanju kulturne in
narodopisne dediščine.
To je dokazala tudi kuli-
narična razstava z jedrni
po receptih naših babic,
pa tudi priprava pogrinj-
kov, kjer se je lepo pre-
pletala in dopolnjevala
stara posoda, ki so jo pri-
nesle tečajnice, s tisto so-
dobnih oblik.
SLOVENSKE KONJICE
TRIJE TRDNI TEMEUI
Razgibana amatersšia icuiturna dejavnost
Ljubiteljska kulturna de-
javnost je v konjiški občini
razgibana. Sloni na treh os-
novah: loških kulturnih pri-
reditvah, kulturnem tednu
v Slovenskih Konjicah in
na občinski reviji mladin-
skih in odraslih pevskih
zborov. Opazno je delo god-
be na pihala, posegli so na
področje filmske dejavno-
sti, razvita pa je tudi dram-
ska in likovna dejavnost.
Mladi predstavljajo svoje
delo na vsakoletni priredi-
tvi Naša beseda.
Veliko truda, potrpežljivo-
sti, odrekanja in zadoščenja
je v ljubiteljski kulturi. Brez
zavzetosti posameznikov ne
bi imeli uspešnih kulturnih
društev. In brez Konrada
Sodina si težko predstavlja-
mo delo zveze kulturnih or-
ganizacij v Slovenskih Ko-
njicah. Deset let vodi to de-
javnost. Pravi, da je to že kar
predolgo. Seveda drugi ne
mislijo tako, saj je v dosež-
kih in načrtih tudi njegovo
delo.
Povedali smo že, da sloni
ljubiteljska kulturna dejav-
nost v občini na treh teme-
ljih. Loške kulturne priredi-
tve so bile doslej v glavnem
v dveh poletnih mesecih. Le-
tos so se odločili, da bodo
prireditve razporejene v dalj-
šem obdobju. Pričele so se
že, trajale pa bodo vse do ok-
tobra. Kulturni teden v Slo-
venskih Konjicah je v okto-
bru v počastitev občinskega
praznika - 12. oktobra. Ta-
krat se predstavijo ljubitelj-
ske in poklicne kulturne
ustanove. Tretji temelj ste
reviji odraslih pevskih zbo-
rov, ki bo letos 18. maja, in
mladinskih pevskih zborov
25. maja.
Različnim izrazom kultur-
nih hotenj posvečajo enako
pozornost. Kljub temu je
najbolj razvita glasbena de-
javnost, saj je v občini deset
odraslih pevskih zborov in
med njimi sta dva ženska.
Pomembno je delo godbe na
pihala. Glasbeniki, ki v njej
sodelujejo, so doma iz najra-
zličnejših krajev občine. Ve-
čino so vzgojili v konjiški
glasbeni šoli. Kulturna skup-
nost občine štipendira mla-
de glasbenike v srednji glas-
beni šoli v Mariboru s pogo-
jem, da so vključeni v godbo
na pihala, prav tako pa pla-
čujejo šolnino mladim v
glasbeni šoli v Konjicah, ki
so se odločili za igranje pihal
in tolkal.
Zborovska pesem je našla
številne ljubitelje na osnov-
nih šolah v Vitanju, Zrečah,
Ločah in Slovenskih Konji-
cah. Mladinskih zborov je
veliko in njihova vloga kul-
turnih animatorjev je
pomembna. Svoje delo pred-
stavljajo občinstvu doma,
zreški mladinski pevski zbor
pa že dolgo sodeluje na mla-
dinskem pevskem festivalu
v Celju in na srečanju mla-
dinskih zborov v Zagorju.
Na tem srečanju je lani sode-
loval tudi mladinski pevski
zbor osnovne šole Dušana
Jereba.
Dramska dejavnost se je
zlasti v preteklem letu moč-
no razmahnila. Z njo se uk-
varjajo manjša prosvetno
kulturna društva. Vse kaže,
da letos ne bodo dosegli lan-
skega števila prvih uprizori-
tev, saj predvidevajo le tri.
Med njimi ne bo novosti iz
vrst konjiških študentov, ki
so že dokazali pripravljenost
in potrebo po vključevanju v
kulturno življenje domačega
kraja.
Se dvoje dejavnosti mora-
mo omeniti, ^adi likovniki
pripravijo vsako leto samo-
stojno razstavo v Konjicah in
v drugih krajih občine. Pose-
gli pa so tudi na področje
filmske dejavnosti. Lani so v
Konjicah in v Zrečah pre-
dvajali filme iz neuvrščenih
držav. To je bilo v času, ko so
se zbrali neuvrščeni v Hava-
ni. Pri tem so sodelovali z
občino Slovenska Bistrica.
MB. POKLIC
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA
MUZEJA V CEUU
ČELEŠMIK
Celešnik ali svečnik je namenjen za razsvetljevanje
bivalnih prostorov s trskami. Razsvetljevanje prosto-
rov s trskami je bilo med najpreprostejšimi načini
razsvetljevanja, saj se ne loči dosti od razsvetljave s
pomočjo ognja. Celešnik je mobilen in ga lahko po
potrebi prestavljamo, ker navadno stoji na stojalu.
Celešnik na sliki je oblikovan drugače, kot so obliko-
vani čelešniki na stojalih. Te vrste svetila so bila ver-
jetno namenjena za razsvetljevanje prostorov iz poseb-
nih odprtin, ki so jim rekli »leve« in zato je mor^o biti
svetilo bolj podolgovato in nekoliko nižje. Prav tako
pa je lahko oblika tega svetila popolnoma slučajna. Ce
je bilo svetilo namenjeno za rsizsvetljevanje prostora iz
te zidne odprtine-»leve« je morala biti njegova oblika
prilagojena obliki odprtine v zidu. Celešnik je lepo
izdelan in ga je najbrž delal mojster, ki je imel precej
smisla za krašenje svojih izdelkov, saj večina teh svetil
ni okrašena.
Priprava je narejena iz dveh delov. Prvi del je izobli-
kovan v nekak krožnik, ki je proti sredini poglobljen in
nima dna. Na robu je okrašen z ušesci, v sredini pa so
krogi, ki prehajajo eni v druge in tvorijo nekake cve-
tove. Ta del stoji na treh nogah. Drugi del čelešnika pa
je spiralno zvita in na koncu v štiri vitice razcepljena
železna palica. Te vitice vidimo v odprtini krožnika. Na
drugi strani je palica izoblikovana v nogo. Priprava za
vpenjanje trsk je zakovana v to palico in jo lahko
premikamo. Celešnik je imel tudi utež, ki je držala
trsko v željenem položaju.
VLADIMIR ŠLIBAR
NAŠA BESEDA 80 CEUE
BOU REPRIZA
Nastopilo 17 skupin
Številka je seveda omeje-
na na celjsko občino. Tudi
ocene so bile zanjo bolj kri-
tične kot v drugih občinah,
saj je to gledališko gibanje
mladih zaživelo ravno v Ce-
lju pred trinajstimi leti in se
potem razm^nilo po vsej
Sloveniji.
V ponedeljek in torek smo
torej videli 17 skupin in sicer
OS I. celjske čete, OS Slavka
Slandra, pa Gimnazije, Pe-
dagoškega šolskega centra.
Zlatarne, KD F. Kač s Hudi-
nje. Mladinskega kluba.
Ekonomskega šolskega cen-
tra, Tehniškega šolskega
centra. Plesnega gledališča
Celje, Dijaških domov in PD
»France Prešeren« iz Vojni-
ka. Nekatere šole, oziroma
njihova kulturna društva so
imele več skupin.
Glavna značilnost letošnje
občinske Naše besede je bila
v tem, da so spet prevladova-
li recitah, kjer lahko izdvoji-
mi prispevek Ekonomskega
šolskega centra ter Tehni-
škega šolskega centra. Prav
gotovo najpomembnejše de-
lo so prikazali dijaki skupine
»Akt« Pedagoškega šolske-
ga centra, ki so predstavili
občinstvu (Slovensko ljud-
sko gledaUšče je bilo oba
dneva nabito polno!) uprizo-
ritev z naslovom Homunku-
lus v režiji in sploh avtorstvu
Ane Vovk-Pezdirjeve. Prika-
zali so elemente izraznega
plesa, igre, pantomime,
glasbe.
Tudi letos so že po tradiciji
nastopUi tudi predstavnild
Slovencev, ki žive onkraj
Karavank, tokrat so to bili
dijaki koroške dijaške zveze
iz Celovca, ki so uprizorili v.
Pionirskem domu »Čudežni
pisalni strojček.«
Razveseljivo je, da sta na-
stopili dve skupini iz kultur-
nih društev v l^ajevni skup-
nosti in ena skupina iz delov-
ne organizacije. Se vedno pa
je očitno premalo osnovnih
šol, srednje pa so opozorile
na dejstvo, da kjer je konti-
nuiteta dela skozi več let, je
delo nekoliko lažje, oziroma
so pota v nova iskanja, pred-
vsem na področju recitala,
nekoliko lažja in uspešnejša
za razliko od skupin, ki se
tega lotevajo po naključju.
Predstavniki Gimnazije so
opozorili, da je njihovo gle-
dališko delovanje usmerjeno
v množičnost, so pa tudi
osnovne in druge šole, ki
skozi vse leto pripravljajo ra-
zlična dela, pa jih sicer ne
prijavijo za revijo kot je Naša
beseda. Očitno je ta gledali-
ška manifestacija mladih
prišla v obdobje, ko bo po-
trebno narediti korenite or-
ganizacijske spremembe,
močneje pa se bo v tkivu nje-
nega delovanja moralo vple-
sti tudi Združenje gledali-
ških skupin. Vse preveč
stvari ostaja nedorečenih.
V soboto in nedeljo bo me-
dobčinska Naša beseda na
Polzeli. Predstave si bo ogle-
dal tudi republiški selektor
in izbral najboljše za republi-
ško srečanje.
D. M.
LAŠKO:
SPREHOD
SKOZI ČAS
Letnica, ki je zapisana
kot začetek pivovarstva v
Laškem, se preveša v sto-
triinpetdeseto leto. Me-
njavali so se lastniki pivo-
varniških objektov, tudi
lokacije objektov. Zad-
njih dvainštirideset let pa
se laška pivovarna razvija
na spodnjem levem bre-
gu Savinje in na obeh
straneh železniške proge.
Leta 1950 so delavci izvo-
lili prvi delavski svet in
tako prevzeli samouprav-
ljanje v svoje roke.
O razvoju pivovarstva
je dosti zapisanega. Zad-
nja leta pa je ta pot posne-
ta tudi na filmski trak.
Pred več kot desetletjem
so mladi začeli spremljati
razvoj delovne organiza-
cije s fotoaparatom in ta-
ko ohranili vrsto zanimi-
vih podrobnosti iz življe-
nja in dela tega kolektiva.
Iz dokaj bogatega arhi-
va fotografskega materia-
la so izbrali več kot 70 po-
snetkov, ki jih bodo s
spremnim besedilom raz-
stavili na panojih stalne-
ga razstavnega prostora v
delovni organizaciji.
Razstavo pripravlja
mladinska organizacija z
organizatorji kulturnega
življenja in bo v času pro-
slav v počastitev 27. apri-
la in 1. maja. Odprta bo
od 25. aprila do 26. maja.
Poleg zaposlenih in do-
mačinov si jo bodo lahko
ogledali še priložnostni
obiskovalci, udeleženci
ekskurzij in drugi, ki pri-
hajajo v laško pivovarno.
Morda pa bodo razstavlje-
ni eksponati zašli še na
kak drug razstavni pro-
stor v Laškem.
FANIKA LAPORNIK
ŠENTJUR
V KDRAK S TABORI?
Dirigent Lojze Švec je predstavil zbor
Lansko leto smo bili prijatelji
petja, ki nas v Šentjurju ni malo,
zaskrbljeni. Zborovodja Edi Gor-
šič, ki je deset let zelo uspešno
vodil zbor, je odšel na novo de-
lovno mesto v Celje - vendar je
poskrbel za naslednika, glasbe-
nega pedagoga Lojzeta Sveča.
Sobotni koncert, na katerem se
je novi dirigent z delno pomlaje-
nim štirideset članskim moškim
zborom predstavil šentjurskemu
poslušalstvu, nam je skrbi do-
kočno pregnal. Premišljeno
•zbran program, ki je zajel za-
htevne skladbe Gallusa, Prelov-
ca, Vrabca, Adamiča, Marolta,
Gobca, Pahorja, domačinov
Ipavcev in vrste drugih, je bil
izvirno interpretiran. Zbor se je
odlikoval z zvočno lahnimi pia-
nissimi, ki so po potrebi prehaja-
li v krepke fortissime. Solisti Ar-
zenšek. Pečar, Horvat in Zapu-
šek so svoje parte prikupno zape-
li. Zborovodji in zboru lahko k
doseženemu uspehu prisrčno če-
stitamo z željo, da bi pot, katero
so si zastavili uspešno nadaljeva-
li. Menimo, da je notranja organi-
zacija zbora, ki jo vodi predse-
dnik Jaka Tanšek, doprinesla k
uspehu zbora tudi dobršen delež,
saj organizacijske skrbi zbora ni-
so bile majhne.
Ob tako uspeli pevski manife-
staciji, ki je do kraja napolnila
veliko dvorano kulturnega do-
ma, prihajamo do spoznanja, da
je pevska tradicija v Šentjurju
močno zakoreninjena. Hkrati pa
se vprašujemo ali smo fenomen,
to je posebnost, da so se v Šent-
jurju rodili kar štirje Ipavci skla-
datelji in zdravniki, to so Alojz,
Benjamin, Gustav in Josip, do-
volj izkoristili? Res je, da smo
jim postavili spomenike, poime-
novali po njih ulico, glasbeno šo-
lo, zbor itd. Vendar se nismo do-
kopali do nobene stalne pevske
manifestacije, kot jih ima npr.
Šentjernej na Dolenjskem, Šent-
vid pri Stični itd., ki bi si jo vsled
zgodovinke prisotnosti Ipavcev
zaslužili. To sicer ni domena zbo-
ra, temveč celotne šentjurske
kulturne javnosti, občinske kul-
turne skupnosti in še naprej.
Morda bi bil Šentjur mesto, kjer
bi se slovenski vokalni ustvarjal-
ci imeli možnosti predstavljati
svoja dela?
ERNEST RECNIK
CEUE
HROST MED NARODI
Načrt mladih celjskih esperantistov
v zadnjem času, ko posta-
jajo mednarodna vprašanja v
svetu čedalje bolj zaostrena,
je potrebno še veliko več in
bolje delati na izgradnji tr-
dnejših odnosov med naro-
di, saj si verjetno nihče ne
želi ponovitve štiridesetih
let.
Ena od teh organizacij, ki
veliko prispeva k tej izgrad-
nji, je prav esperantska. S
svojo dejavnostjo zbližuje
ljudi vsega sveta, jim poma-
ga, da se lažje sporazumeva-
jo in odpravljajo razne te-
žave.
S tem namenom so bila
ustanovljena tudi esperant-
ska društva po Sloveniji in
nekatera od njih imajo za se-
boj že zavidljivo pot delova-
nja. Med takšnimi je tudi
Esperantsko društvo Celje,
ki združuje svoje člane iz Ce-
lja in okolice. Društvo so do
nedavnega sestavljali pred-
vsem starejši člani, pred
kratkim pa so ustanovili
mladinsko sekcijo, začeli s
tečajem pouka esperanta v
osnovnih šolah in tudi v
srednjih.
Mladinci so sestavili svoj
delovni program, ki je zelo
zanimiv pa tudi zahteven.
Poudarek je na organizira-
nju raznih tečajev in kultur-
nih prireditev, na sodelova-
nju z občinsko mladinsko or-
ganizacijo, katere kolektivni
člani bodo postali, nadalje s
klubi OZN in drugimi druš-
tvi. Seveda bodo spoznali tu-
di esperantiste iz drugih
držav, udeleževali se bodo
tudi mladinskih mednaro-
dnih taborov itd.
Zelja in moto v nadaljnem
delu mladih celjskih espe-
rantistov je predvsem ta, da
bi esperanto postal jezik, s'
katerim bi se lahko sporazu-
mevali po vsem svetu in da
bi ta jezik povezal vse mlade
tega sveta v verigo, ki je ne
bi bilo moč raztrgati.
MK
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
AKCIJA KAKO LJUDJE VARUJEJO VSE, KAR IMAJO
včasih smn kot »otroci«:
RADI SE »lORANIO«!
»Čuvanju družbenega in zasebnega premoženja morajo delovni
Uudle in občani posvečati večjo pozornost!«
Naslov in podnaslov
današnjega reportažnega
zapisa akcije, ki so jo iz-
peljali delavci UJV Celje,
karakterizirata stanje na
področju, katero je izje-
mno zahtevno in odgo-
vorno ter kateremu tudi
posvečamo vedno večjo
skrb in pozornost. Zal
zaenkrat še brez najbolj-
šega ustreznega rezultata.
Splošna ocena: veliko
smo dosegli, stanje je do-
bro, žal pa še ne takšno,
kot si ga želimo oz. bi mo-
ralo biti. Še vedno se pre-
malo zavedamo, da vsi
USTVARJAMO in vsi
moramo tudi tisto VARO-
VATI, CENITI... V mno-
gih primerih pa smo takš-
ni, da samo zahtevamo!
Ta nekoliko pesimisti-
čen uvod v današnji zapis
je dobil temelje na zadnji
tiskovni konferenci UJV
Celje, kjer je načelnik Ja-
nez Paul uvodoma izpo-
stavil prav skrb za varo-
vanje imovine ter omenil
»da delovni ljudje in ob-
čani še vedno ne poznajo
dovolj pomena družbene
samozaščite ter da zaradi
tega prihaja do kršitev na
tem področju! Z družbe-
no samozaščito želimo
predvsem zavarovati na-
šo imovino, in naš svobo-
dni družbeni razvoj. No-
silci tega pa so delovni
ljudje in občani, frontna
organizacija SZDL na če-
lu z zvezo komunistov,
organizacije, društva...«
Delavci UJV Celje so
letos na tem področju
izvedli dve akciji: ocenje-
vanje prenosa denarja v
banko in iz nje ter varova-
nje objektov blaga in
opreme. Slednja akcija je
bila že lani in letošnji re-
zultati na »popravnem iz-
pitu« niso bili kaj prida
boljši.
Janez Paul: »Stanje
glede na prejšnje akcije
se sicer izboljšuje, vendar
še ne moremo biti zado-
voljni. Žal je še vse prepo-
gosto prisoten maloma-
ren odnos, kako so objek-
ti zavarovani in varovani,
kako je z dokumentacijo,
kako prodajajo trgovine
blago, ki se ne da ali ni
uskladiščeno, slaba je
kontrola... K izboljšavi
bi lahko veliko pripomo-
gle družbeno politične or-
ganizacije, ki morajo stal-
no opozarjati... Vse je le-
po zapisano, kako in kaj,
žal pa je praksa pogosto
drugačna. Vse naše akcije
so IZZIV samoupravni
delavski kontroli, ki se
naj vpraša, kdo plača na-
stio škodo in temu pri-
merno tudi ukrepa, ne pa
da si ne upa ničesar reči,
tudi morda zaradi ljubega
miru. Vsi se pehajo za do-
hodek, tisti, ki pa naj bi
ustvarjeni dohodek in vse
okoli njega varovali, jih
pa ni ali pa so neučinko-
viti.«
MILIJONI V
POLIVINILASTIH
VREČKAH IN
CEKRIH
Ljudje vsak dan prena-
šajo velike vsote dejarja
brez potrebnih varnost-
nih ukrepov. Marsikdaj
prenašajo denar ljudje, ki
za to niso primerni, kot
vajenke, nosečnice, inva-
lidi ... Denar prenašajo v
raznih vrečkah, torbicah,
cekrih, čeprav vsi vedo
ali bi morali vedeti, da za
takšen prenos obstoja po-
trebna embalaža.
Stane Pečak je ob tem
podal pojasnilo: »Če ima
prenašalec denarja aktov-
ko z ustrezno montirano
signalno napravo potem
lahko denar nosi sam. Pri
prenosu denarja v višini
50 do 100 starih milijonov
mora sodelovati oboro-
žen spremljevalec, pre-
nos nad sto starih milijo-
nov pa je potreben z dve-
ma oboroženima sprem-
ljevalcema, nad 200 starih
milijonov pa se lahko pre-
pelje samo z dvemi za to
opremljenimi vozili. Le-
tos smo izvedli dve kon-
troli. Prvo pri prevzemu
denarja in drugo, kako
prenašajo dnevni izkupi-
ček v nočni trezor.
Prvi del akcije smo
izvedli v vseh SDK. Mal-
ce problemov je bilo v
Žalcu, Cehu, Mozirju,
Šmarju in Šentjurju, ker
je bil takšen dan, da so
»najtežji« dvigovali denar
za osebne dohodke. Pri-
držali smo jih do trenut-
ka, da so poskrbeli po-
trebno za ustrezen in pra-
vilen ter varen prenos de-
narja. O raznih prekrških
obveščamo organizacije
združenega dela, zavaro-
valnico itd. Trenutno je v
prometu že več kot 400
aktovk z vgrajenimi
ustreznimi signalno var-
nostnimi napravami.
Takšne aktovke je možno
kupiti v trgovini Sirena v
Gubčevi ul. v Celju in tu-
di pri Mladinski knjigi.
Izgovori, da tega ni, so to-
rej jalovi.
Poseben problem je
prenos denarja v nočni
trezor, kamor ga prinaša
že okoli 4000 ljudi dnev-
no. Poseben problem je
individualno oddajanje
denarja in prenašanje v
»živo«, v polivinil vreč-
kah, časopisu in smo za-
sledili zelo malo prime-
rov, da bi to bilo v ustrez-
nih aktovkah. Zanimivo
je, da so ljudje, ki prena-
šajo denar, zadovoljni s
takšnimi kontrolami, saj
upajo, da jim bodo kasne-
je le uredili vse potrebno
za varen prenos.«
ČE MAČKE NI
DOMA...
.. .je možnost, da tatovi
plešejo! To bi bil lahko
uvod v drugi del akcije, ki
so jo izvedli delavci UJV
Celje glede tega, kako va-
rujemo objekte, blago,
družbeno imetje nasploh.
Opazili so številne po-
manjkljivosti, ki izhajajo
iz posameznikov, ki dela-
jo na ustreznih mestih. To
velja za vse od delavca do
vodstva. Poseben pro-
blem še vedno predstav-
ljajo gradbišča, ki so gle-
de na velike »kupe« dra-
gocenega materiala neu-
strezno in nepopolno za-
varovana. Različni stroji
niso ustrezno spravljeni
in zato prihaja do večjih
okvar, vsako popravilo pa
je drago. Številno blago
za prodajo ni zavarovano.
Odprta so okna za zrače-
nje, kar omogoča dostop
nepridipravom. Mnogi ne
zaklepajo vrat pisarn po
odhodu z dela. Zaklenje-
ni niso predali miz, niti
tistih, kjer so žigi, vre-
dnostni papirji, doku-
menti, pogodbe, načrti...
Mize vodilnih ljudi so
polne »dragocenih« ma-
terialov, tam pa bi moral
biti prostor samo za tele-
fonski imenik... Slaba je
skrb za požarno varnost,
na stenah visijo gasilni
aparati s pretekom roka
uporabe... Neustrezno je
delo vratarjev (razen ti-
stih, ki so združeni v or-
ganizaciji Varnost!), od-
prte so blagajne, na parki-
riščih stojijo avtomobili s
kontaktnimi ključi, po-
škodovane so žične ogra-
je (možnost za nočne pti-
ce!) ... Vse kaže na veliko
malomarnost in neodgo-
vornost. Pa kje si delav-
ska kontrola? Pogosteje
bi morala biti aktivirana
narodna zaščita, pogo-
stejša pa bi morala biti tu-
di kontrola vodilnih de-
lavcev izven njihovega re-
dnega delovnega časa.
Janez Paul: »Bistveno
se stanje med lansko in
letošnjo akcijo ni spreme-
nilo. Najbolj očitno je to
za gradbišče. Že lani smo
ugotovili napake, iste pa
pri ponovnem pregledu.
Zakaj in doklej tako? Ka-
ko to, da vodilni delavci
ne reagirajo na vsa opozo-
rila in navodila? O tem
bomo obvestili tudi ob-
činske komiteje za SLO,
varnost in družbeno sa-
mozaščito, naj o tem raz-
pravljajo in ustrezno
ukrepajo.«
Tekst in foto: TONE
VRABL
V centru Žalca je tehnična trgovina, ki ima takole
»urejeno^ varovanje tistega, kar kupite...
Ob glavni cesti tudi v centru Žalca je mnogo cevi pa opeke in še česa. Tako je, kot
bi bilo razsta vljeno ali pod rubriko »izberi si sam.« Zanimivo je zlasti ob sobotah
popoldne pa nedeljah...
»ŠČUKA ^ NA ŠMARSKEM
ODRU
Gledališka skupina šmarskega Kulturnega društva »An-
ton Aškerc« bo v petek zvečer predstavila občinstvu kome-
dijo Toneta Partljiča O, ne, ščuke pa ne. To bo že druga
premiera v šmarskem kulturnem domu, odkar je bil le-ta
zgrajen. Lansko leto so naštudirali Kreftove Celjske grofe,
letos pa so se odločili za vedrejšo tematiko. Zaigrali bodo:
Marjana Žogan, Jože Cakš, Raj ko Cretnik, Anka Novak,
Darja Lojen, Boris Završnik, Tanja Jurjec, Boris Lojen, Jože
Gojtan in Lojze Novak. Sceno je izdel^ Stanko Sket, glas-
beno opremo je prispeval Caci Cerjak, režijsko pa sta pred-
stavo oblikovala Jože Cakš in Boris Lojen. S komedijo bodo
nastopili tudi v drugih krajih v občini.
J. C.
VSEDRAŽUSE
PRIPRAVLJAJO
Iz Sedraža v laški občini se nam je oglasila Mihaela Brleč,
gotovo z namenom, da opozori, da se je v tem kraju na
kulturnem področju premaknilo na bolje. Krajani so se ob
pomoči družbenopolitičnih organizacij vneto lotili priprav
na praznovanje 27. aprila in 1. maja. Člani strelskega društva
bodo tudi letos postavili mlaj, mladinci pa poskrbeli za kres,
da bo kulturna prireditev, ki jo pripravljajo, čimbolj zani-
miva in mikavna. Preteklo nedeljo pa se je v nabito polnem
domu kulture v Sedražu predstavilo kulturno prosvetno
društvo Turje s komedijo »Micka potrebuje moža«. Ker je
takšnih predstav malo, zasluži kulturno prosvetno društvo
Turje vso pohvalo.
25 LET RD ŠEMPETER
skupno delo
Trenutno Imajo 641 članov
Ribiška družina Šempe-
ter se tako po številu član-
stva, kot tudi in predvsem
po svoji dejavnosti (to je po-
kazal tudi zadnji občni
zbor, ki je bil v petek, 18.
aprila) brez dvoma uvršča
med najboljše tovrstne dru-
žine v Sloveniji. Po kata-
stru tekočih voda upravlja
družina z devetimi ribolov-
nimi vodami v dolžini
61,95 km ali s 98,05 ha vo-
dne površine, s petnajstimi
varstvenimi potoki v dolži-
ni 85 km ali z 20 ha površi-
ne. K tem vodam pripadajo
še ostali pritoki v dolžini
skoraj sto kilometrov ali s
štiriintridesetimi hektari
vodne površine. Varstvene
vode so namenjene izključ-
no vzreji potočnih postrvi
in deloma lipana.
V	lanskem letu so izlovili
13.918 potočnih postrvi, 1514
lipanov, 2069 šarenk, 42 sul-
cev in 2170 kilogramov raz-
nih ciprinidkov. Izlov je bil v
celoti (razen 1000 kilogra-
mov ciprinidov) vložen v ri-
bolovne revirje. Tudi v ribni-
ka v Preserju je bilo vloženo
1000 kg raznih ciprinidov,
101 kg linjev, 350 kg šarenk
in 1585 kg krapov raznih ve-
likosti. Poribljenih je bilo
pet varstvenih potokov, veli-
ko pa so vložili tudi v revirje.
Za izredno uspešno opravlje-
no nalogo so ribiči izlovne
ekipe porabili oz. potrebova-
li kar 1486 ur ali bolje pove-
dano kar 186 delovnih dni. V
lanskem letu so bili uspešni
tudi pri športnem izlovu, saj
so izlovili skupaj različnih
rib 15.293 komadov ali po te-
ži 7520 kg! Zato je bilo po-
rabljenih skoraj dvanajst ti-
soč lovnih dni ali v poprečju
na člana enaindvajset dni.
V	okviru ribiške družine
delujejo tudi številne komi-
sije. Komisija za gospodarje-
nje z domom in ribniki je bi-
la usmerjena k sodelovanju z
gospodarskim odborom gle-
de poribljavanja ribnikov,
predvsem pa je skrbela za
gradbeno dejavnost pri do-
mu, kjer so dozidali sanitari-
je, leseno lopo za točilnico in
uredili okolico ter peš pot do
Savinje. Komisija za tekmo-
vanja je organizirala štiri tek-
movanja, katerih se je udele-
žilo 233 ribičev. Polne roke
dela je imela komisija za var-
stvo okolja in voda. Z očišče-
valnimi akcijami je izboljša-
la izgled, žal pa so se še ve-
fy SOBOTO	^
OČIŠČEVALNA
AKCIJA
Člani Ribiške družine
Šempeter že več let, zlasti
spornladi, z očiščevalnimi
akcijami poskrbijo za či-
sto okolje, zlasti ob rekah
in potokih. Takšno akcijo
pripravljajo tudi v sobo-
to, 26. aprila z začetkom
ob 7. uri zjutraj. Akcijo bo
vodila komisija za var-
stvo okolja pod vodstvom
Lojzeta Urankarja. Da bi
akcija čimbolje uspela so
pripravili podroben pro-
gram njenega poteka. Do-
ločili so devet zbornih
mest ter njihove vodje.
Pričakujejo, da bo v akci-
ji sodelovalo več kot sto
ribičev in ostalih, ki jim
tudi ni vseeno, v kakš-
nem okolju živijo. Pri tej
akciji bo sodelovala tudi
mladina vseh osnovnih
šol v žalski občini, kar je
še posebej pohvalno. Na
ta dan rib ne bodo lovili
in tudi ne bodo izdajali
enodnevnih dovolilnic.
dno pojavljala »divja« odla-
gališča tistih, ki takšnih ak-
cij ne rcizumejo. S posebno
problematiko se je ukvarjaia
komisija za urejanje čuvaj-
ske službe. Tu bi moralo biti
delo še boljše, kot je bilo.
Ugotovili so, da je bilo vse
premalo obiskov čuvajev ob
varstvenih vodah. Lani so
opravili okoli 600 kontrol in
ugotovili, da imamo ob naših
rekah še kar precej nedisci-
pliniranih ribičev. Čuvaji so
lani izselili pet primerov ne-
zakonitega ribolova, odvzeli
nekaj ribolovnega pribora,
tri komade zračnih pušk.
Na zadnjem občnem zbo-
ru so sprejeli tudi obširni
delovni program za letošnje
leto, katerega izhodišče je
novi statut. Poleg rednega
dela bo osrednja pozornost
posvečena pripravi prosla-
ve 25. obletnice RD Šempe-
ter, za katero proslavo bodo
pripravili predvidoma juni-
ja ali julija na prostoru ob
ribiškem domu ob ribniku v
Preserju.
TONE VRABL
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
ODGOVOR HDK CELJE NA JAVNO VPRAŠANJE
LED JE TANEK, ZLASTI FINANČNO
Hokeiie polog avto-moto športa na/dražjl!
Prejeli smo vaš poziv, za
katerega smo vam zelo hva-
ležni. Tako lahko na svoj-
stven način seznanimo našo
širšo družbeno skupnost,
predvsem vse ljubitelje špor-
ta v Celju o našem delu,
uspehih in tažavah.
Z odgovorom smo morali
počakati do zaključka naše
drsalnohokejske sezone, ki
se je končala. In sedaj razgri-
njamo naše delo in probleme
pred vas in športno Celje.
Mnogim so znani napori, s
katerimi so si celjski hokeji-
sti in umetnostni drsalci utr-
li pot v sam vrh jugoslovan-
ske kakovosti v teh dveh
športnih panogah. Hokejisti
so že v drugič osvojili tretje
mesto v državnem prven-
stvu - prve zvezne lige,
umetnostni drsalci pa so zla-
sti v mlajših kategorijah med
najboljšimi. Manj znane pa
so težave, ki naš klub sprem-
ljajo vse do takrat, ko smo se
odločili, da bomo sodelovali
v vrhunskem prvem ra-
zredu.
Naj takoj v začetku pouda-
rimo, da je vzrok vsem teža-
vam izključno le neurejeno
finansiranje tega športa, po-
sebno hokeja, ki je najdražji.
Pravilnik o tekmovanju v
hokeju na ledu in sistem tek-
movanja pogojujeta udelež-
bo v I. zvezni ligi s tem, da
mora klub v tekmovanju so-
delovati tudi z mladinsko in
pionirsko ekipo, članska eki-
pa pa mora sodelovati v tek-
movanju za pokal Karavank
in jugoslovanski pokal. To
pomeni že pred novo sezono
najmanj 31 članskih, 14 mla-
dinskih in 12 pionirskih pr-
venstvenih tekem doma in
na tujem. Ce k temu dodamo
še samo po tri prijateljske -
trening tekme, je to skupaj
najmanj 64 srečanj.
Vsaka ekipa ima vsaj 20
igralcev, ki potrebujejo po-
polno hokej opremo, ki je
najdražja od vseh športnih
panog, razen avto-moto
športa.
Vse to je bilo znano vod-
stvu HDK Celje pred tekmo-
valno sezono 1978/1979, po-
tem ko so si celjski hokejisti
priborili pravico sodelovanja
v I. zvezni hokejski ligi. Ta-
krat je klub iskal in tudi do-
bil soglasje vseh in pristanek
za nastop v tem razredu tek-
movanja. Tako smo prvo se-
zono v I. hokejski ligi 78/79
odigrali 20 prvenstvenih sre-
čanj in osvojili nepričakova-
no tretje mesto. Odigrali smo
tudi 9 prijateljskih tekem.
Mladinska in pionirska vrsta
pa je v svojem delu prven-
stva odigrala po šest srečanj.
Mladinci so bili četrti in pio-
nirji skupaj z Jesenicami
prvi.
In še kratek pregled uspe-
ha umetnostnih drsalcev v
sezoni 1978/79: Tu je bil vi-
den napredek, kar potrjujejo
naslednji dosežki - na repu-
bliškem prvenstvu so osvoji-
li naslov prvaka pri mladin-
kah, pionirkah skupine A,
skupine B, in skupine C, ter
pri pionirjih A skupine in
drugo mesto pri članicah.
Po lanskoletni sezoni smo
si bili v klubu edini, da ob-
stoječi način financiranja na-
še dejavnosti ne bo kril vseh
stroškov. Prizadevali smo si,
da bi dobili mentorja v eni
od celjskih delovnih organi-
zacij. Vse je bilo obljubljeno,
toda žal malo storjenega.
Medtem, ko je s pomočjo
družbenopolitičnih dejavni-
kov mentorstvo bilo zago-
tovljeno pri ostahh po-
membnejših celjskih šport-
nih klubih in organizacijah,
to nam ni uspelo. Tako smo
prvo tekmovalno sezono v
klubu najboljših izpeljali,
zahveiljujoč tudi razumeva-
nju TKS in občinskih foru-
mov pri iskanju premosti-
tvenega kredita.
Toda to je bila le delna re-
šitev celotnega problema.
Redni stroški, kot so plačilo
električnega toka, goriva,
osebnih dohodkov zaposle-
nih in stroškov vzdrževanja
objekta in naprav ter nabava
opreme, so se kopičili in pri-
našali v novo sezono
1979/1980 nove probleme.
Nerešljive probleme za klub.
O tem smo v začetku sezo-
ne 1979/1980, točno 27. 9.
1979, obširno obrazložili in
seznanili Občinsko konfe-
renco SZDL Celje ter vse
pristojne pri Občinski skup-
ščini Celje. Pri tem pa so se
priprave in tekmovanja nor-
malno odvijale, kajti stopili
smo že v novo tekmovalno
sezono. Zal pa je bilo denarja
vedno manj in manj. Tudi za
najnujnejšo opremo ga ni bi-
lo. Da bi zagotovili vsaj izpla-
čilo OD zaposlenih so člani
izvršnega odbora kluba po-
novno odšli v gospodarske
organizacije in tam iskali no-
vih virov sodelovanja na po-
dročju reklame.
In to delo se je potem na-
daljevalo in potekalo vso
dolgo zimsko sezono. V-se re-
dne seje so bile v prvem delu
posvečene skrbi za nabavo
sredstev in vse manj smo se
posvečali strokovnemu delu
na področju tekmovalnega
športa. Pri tem delu je tesno
sodeloval tudi nadzorni od-
bor HKD Celje, ki je 27. 2.
1980 analiziral stanje v klubu
in predložil več enačic za re-
šitev težkega finančnega po-
ložaja kluba.
3. marca 1980 je naš klub
ponovno pismeno seznanil
Občinsko konferenco SZDL
o kritičnem stanju in tudi pri
njih iskal pomoči.
Tekmovanja so se medtem
sklenila, naši člani so zopet
tretji v I. zvezni hokej ligi.
Odigrali so 21 prvenstvenih
srečanj, tri prijateljske in
šest srečanj za Karavanški
pokal. Mladinci so tretji do
četrti in so odigrali sedem
prvenstvenih in sedem prija-
teljskih srečanj. Pionirji pa
so odigrali osem prvenstve-
nih in tri prijateljske tekme
ter so osvojili naslov republi-
škega prvaka in se borijo za
naslov državnega prvaka
med pionirji. S tem pa še ni-
smo sklenili s svojimi rezul-
tati. Umetnostni drsalci so
osvojiU sedem naslovov re-
publiškega prvaka. Najboljši
so bili tako pri članicah, mla-
dinkah, mladincih, vseh treh
kategorijah pionirk in pri
pionirjih.
Na državnem prvenstvu so
osvojili dve prvi in dve drugi
mesti.
Svoje poročilo o dejavno-
sti pa ne moremo zaključiti,
ne da bi omenili še nasled-
nje:
- pri hokejistih je v sezoni
1978/79 aktivno sodelovalo v
prvem moštvu 15 domačih
igralcev in pet zunanjih.
Enako je bilo tudi letos. Ima-
mo redno pri vadbi 22 mla-
dincev in 23 pionirjev. V ho-
kej šoli pa je bilo 24 mladih
igralcev.
-	pri umetnostnem drsa-
nju stalno sodeluje 25 pionir-
jev, pionirk in mladink. V se-
zoni 1978/79 se je v tečajih za
začetno drsanje naučilo pri-
bližno 150 otrok in rekreativ-
nega drsanja se je udeležilo
preko 30.000 občanov Celja
in okolice.
-	v pretekli sezoni pa je bi-
lo 15 drsalnih tečajev in kar
185 mladih občanov se je
naučilo prvih drsalnih kora-
kov, obdržali pa smo popreč-
no isto število drsalcev pri
rekreaciji.
S tem želimo poudariti, da
drsalni šport v vseh ozirih
postaja vsestransko popula-
ren in rekreativen šport za
našega občana. Zato je naša
naloga in skrb, da to dejav-
nost razširimo, še tem bolj
razumljiva.
HDK Celje upravlja in
vzdržuje vse za ta šport po-
trebne objekte. Celotni od-
hodki za leto 1979 so znašali
4.621.506,95 din. Od tega so
znašali stroški obratovanja,
vzdrževanja in upravljanje
objekta 2.287.712,85 din,
stroški sekcije za hokej
2.172.131,80 din, stroški
umetnostnega	drsanja
90.602,90 din in stroški za te-
nis 71.059,40 din.
Vsi prihodki pa so bili rea-
lizirani v višini 3.844.486,80
din. Zmanjkalo je torej
777.020,15 din, da bi lahko do
31. 12. 1979 poravnali vse ob-
veznosti.
Toda tekmovanja so se
sklenila šele te dni. Stroški
prvih treh mesecev letos še
niso zaključeni in so pred na-
mi. Dotacija TKS in vstopni-
na in vsi ostali prejemki jih
žal niso dohajali. Končno je
bilo postavljeno tudi vpraša-
nje, kako mislimo pokriti iz-
gubo?
Priznati moramo, da tega
za sedaj še ne vemo, smo pa
prepričani, da tega ne bomo
zmogli brez veUkega ra-
zumevanja in podpore širše
družbene skupnosti.
HDK Celje
Bine Felc (spredaj levo ob sodniku) že vrsto let uspešno vodi celjsko hokejsko ekipo v I.
zvezni ligi in letos je ekipa ponovila lanski uspeh, odlično tretje mesto za Olimpijo in
Jesenicami. Ko bi tako uspešno bilo tudi »krmarjenje« pri reševanju finančnih tažav...
Foto: TONE TAVČAR
PRIPIS
UREDNIŠTVA:
Hvala za odgovor pa
čeprav je prišel nekoliko
kasneje, kot smo ga pri-
čakovali. Nič hudega!
Gradivo HKD Celje je
pred nami. Kratko, jasno
in tudi zaskrbljujoče.
Slednje predvsem v tem
smislu, kako naprej? Pri-
pričani smo, da smo z
javnim vprašanjem od-
prli neko področje, ki je
problematično in ki ga
bomo lahko skupno bo-
lje in hitreje rešili. Rešili
v korist vseh, ki imajo
radi vse sekcije HDK Ce-
lje, tako aktivno, kot pa-
sivno. Je pa takšen »po-
govor« tudi vzorec za
druge, kako naj bi sode-
lovali, se pogovarjali, re-
ševali skupne probleme
in iskali ustrezne reši-
tve. Manj ko v Mestnem
parku bo treba pokriti
širše, vendar se je treba
že zdaj dogovoriti, kako
naprej (da se »pesem« ne
bo ponavljala!) in drugič
samo društvo bo moralo
poiskati notranje rezer-
ve, rešitve in podobno,
da bi bilo stanje boljše.
Za uredništvo:
TONE VRABL
MIRKO PRESINGER-
SEDEMDESETLETNIK!
Cil in zdrav je znani šport-
ni delavec in bivši aktivni
športnik Mirko Presinger v
soboto 19. aprila učakal 70-
letnico svojega razgibanega
življenja. Ves svoj prosti čas
je zapisal telovadbi in špor-
tu. Zrasel je v telovadnici So-
kola Celje-matica in že 1.
1922 ga srečamo kot pionirja
nogometaša pri I. SŠK Celje,
ki mu je ostal zvest ves čas
med obema vojnama, po njej
pa nasledniku Kladivarju.
Vse do poškodbe 1. 1937 je
odlično igral v prvem moš-
tvu na mestu srednjega kril-
ca. Istega leta je že opravil
sodniški izpit in od 1. 1938 je
nastopal kot sodnik v repu-
bliški ligi, od 1. 1946 pa je že
bil na listi zveznih nogomet-
nih sodnikov. L. 1955 je bil
upokojen in je nato opravljal
dolžnosti delegata in zvezne-
ga kontrolorja. Od 1. 1932 pa
do 1941 je bil sekretar I. SSK
Celje in celjske nogometne
podzveze, po 1. 1945 pa ga
najdemo med ustanovitelji
TD Celje, v okrožnem fiskul-
turnem odboru, okrajni in
občinski zvezi za telesno
Kulturo, pa v vodstvu CNP
in poverjeništva zbora nogo-
metnih sodnikov, kjer sta z
Jankom Vagnerjem izmeno-
ma bila na mestu predsedni-
ka teh organizacij.
V vsem obdobju je Mirko
Presinger opravljal še odgo-
vorne funkcije v NZS in
NZJ. Za svoje pomembno
družbeno delo v športnih or-
ganizacijah je prejel vrsto vi-
sokih priznanj, med njimi tu-
di Bloudkovo plaketo in dr-
žavno odlikovanje - red dela
s srebrnim vencem.
Ob njegovem jubileju so
mu priredili sprejem pred-
stavniki TKS, ZNK Kladivar
in Zbor nogometnih sodni-
kov pri TNZ Celje, kjer so
mu zaželeli zdravja, osebne
sreče in zadovoljstva z željo,
da bi tudi v prihodnje ostal
še zvest amaterskemu šport-
nemu delu, ki ga je spremlja-
lo kar polnih 60 let.
K. JUG
Odgovarjam na javno vprašanje, ki je bilo postav-
ljeno v Novem tedniku št. 13 - 3. aprila 1980, meni
osebno.
V	decembru leta 1978 je bil sprejet sklep na skup-
ščini TKS Žalec, da s stopnjo 0,20 (za anuitete) in
kreditom pri BB prične graditi v Žalcu pokrito kopali-
šče (bazen v izmeri 16 x 25 m).
Prav tako je bil dogovor, da se adaptirata bazena v
Preboldu in na Vranskem.
Tako so se v letu 1979 pričela pripravljalna dela za
bazen v Žalcu, katerega vodi režijski odbor v sestavi
predstavnikov iz KS in DPO občine Žalec. Tudi v
Preboldu se je sestal režijski odbor za adaptacijo ba-
zena v Preboldu (odprtega tipa). Ker bo tokrat več
govora o bazenu v Preboldu (to zahteva tudi vprašanje)
je prav, da se dotaknem tiste plati, ki je bila vsa leta
prikrita in celo nerealno prikazana občanom. Veli-
kemu številu ljudi je znano, da je bil ta bazen dograjen
predvsem s prostovoljnim - udarniškim delom kraja-
nov Prebolda in okolice. Poznano je tudi to, daje bil ta
objekt v oblasti (lasti) Turističnega društva Prebold in,
da so ga imeli (prevzemali) v najem različni podnaje-
mniki, ki niso imeli nikoli »računice^, da bi lahko
bazen po vsaki sezoni uredili. V vseh letih dobrega
obstoja bazena ni nobena telesnokulturna organizacija
opravljala s tem bazenom, za vsako koriščenje (pla-
valni tečaji, treningi, tekmovanja) pa je bilo potrebno
plačati ali pa urediti okolico in čistiti bazen (ŠŠD
Prebold). Zanimivo je predvsem to, da TKS ali ObZTK
občine Žalec nikoli nista bili interesantni za dogovor
ali sodelovanje za koriščenje tega objekta v času še
dobrega obstoja, ampak sedaj, ko je leta v »razsulu«.
Sicer pa mislim, da bi se dalo povedati ah napisati še
več glede bazena v Preboldu, ki kakor vemo skoraj
nikoli ni bil preboldski, ampak od tistih, ki telesni
kulturi niso bih skoraj nikoh naklonjeni (izjema Zago-
ričnikova in TD).
V	letu 1979 je TKS Žalec namenila po programu
500.000 din za bazen v Preboldu. Po dogovoru vKS bi
se naj tudi v KS zbralo 1,000.000 din (iz DO TF-Hotel).
Tekstilna tovarna Prebold je bila pripravljena takoj
napeljati toplo vodo s tovarne, vendar je analiza poka-
zala, da je nujna ureditev filtrov pred izpustom v cevi.
Tako se je ponovno sestal režijski odbor in ugotovil, da
je potrebno bazen v Preboldu v celoti adaptirati. Pred-
računska vrednost znaša 7,000.000 din. Skupščina TKS
Žalec je na svoji seji dne, 21. 2. 1980 sprejela sklep, ki
se glasi: da se sredstva, katera nebi bila izkoriščena za
bazen v Žalcu izkoristijo za leto 1980 v namen adapta-
cije bazena v Prebodlu (4,060.000 din). Sredstva Zc
bazen v Preboldu so in adaptacijo pričakujemo v letih
1980 in 1981).
Vsi se zavedamo tega, da je kopalni bazen s toplo
vodo v naši občini zelo potreben in prava nuja, ko-
palna sezona pa bi se podaljšala za dva meseca. Odprto
pa le ostaja zanimivo vprašanje lastnika, oziroma
upravljalca bazena v Preboldu, tudi v bodoče.
Sekretar
občinske telesnokulturne
skupnosti Žalec
ADI VIDMAJER
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
ZDAJ VAS LEPO
SLIŠIM
Vsem, ki delate na celj-
skem Radiu naj povem, da
vas že ves mesec marec do-
bro slišim, pa naj bo to do-
poldne ali popoldne.
Zdaj smo zadovoljni vsi in
se vam za lepo oblikovani ra-
dijski spored iskreno zahva-
ljujem.
JULKA ŠKORJANC
Strmca, Laško
HVALA ZA LEPO
DARILO
Rekli boste - ta pa je poz-
na. Toda zaradi spomladan-
skega dela na polju nisem
prišla do pisanja. Zato se
vam šele danes zahvaljujem
vsem, ki ste nas spremljali
na izletu 100 kmečkih žensk
na morje, delili z nami dobro
voljo, skrbeli, da je kljub sla-
bemu vremenu potekalo vse
v redu in podobno.
Zahvaljujem se vam za ta-
ko lepo in nepričakovano da-
rilo. Res je, da lahko izlet na
morje organizira kdorkoli,
toda takšni izleti bi ne bili
tisti, ki jih pripravljate vi.
Naj še dolgo velja ta tradi-
cija izletov 100 kmečkih
žensk na morje. Za lepe tre-
nutke razvedrila vam bo vse-
lej hvaležnih veliko src.
Se enkrat najlepša hvala
kolektivu Novega tednika in
Radia Celje in seveda žalski
Nami.
Vse vas lepo pozdravlja
VERONIKA STRASEK
Serovo 17
Šmarje pri Jelšah
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Tudi mi smo veseli,
da vas vežejo na ta izlet lepi
spomini. No, za obujanje
takšnih spominov pa ni ni-
koli prepozno.
IGRA NAJ NE
OGROŽA LJUDI
Sem 64-letna upokojenka,
vdova, sama in stanujem v
bloku že dvajseto leto. Sprva
smo imeli lepe in urejene ze-
lenice, vsakdo jih je čuval.
Tudi kosili so jih po najmanj
dvakrat na leto. Trava je bila
lepa. Med bloki je bilo pred
petnajstimi leti urejeno tudi
igrišče za otroke. Bile so tri
gugalnice, peskovnik in ne-
kaj plezalk. Gugalnice so
kmalu polomili starejši, sko-
raj odrasli mladoletniki.
Ostal je še peskovnik, tudi
plezalke. Vmes pa je še nekaj
s peskom posutega prostora
na površini okoli sto kva-
dratnih metrov. Na eni strani
te po\Tšine so garaže, na dru-
gi strani pa je blok, ki ima
spodnja okna pritličnega sta-
novanja usmerjena narav-
nost proti igrišču. V tem sta-
novanju stanuje osamljena
upokojenka in ravno njena
okna so že večkrat razbili.
To igrišče, ki nikakor ni
primerno, je pogostni pred-
met spora med ogroženo
stranko, ki si niti za ves dan
ne upa z doma, in seveda
otroci oziroma njihovimi
starši. Otroci namreč mečejo
žoge vsevprek in večkrat ra-
zbijejo šipe. Do povrnitve
škode pride največkrat šele
po prepiru.
Taki spori se obravnavajo
tudi na občinskem sodišču
in potem je vsega kriva ogro-
žena stranka, nad katero se
otroci znašajo s svojim ne-
spodobnim zmerjanjem in
žalitvami.
Menim, da imajo ljudje
pravico živeti v miru in ne v
večnem strahu in jezi zaradi
čedalje slabše vzgojenih
otrok.
Čeprav je stranka opozori-
la odgovorne, da to igrišče ni
primerno za žogometno de-
javnost, ker so okna na treh
straneh in so najbolj izpo-
stavljana tista na blodu R.c.
4, do danes še nihče ni pre-
povedal igranje z žogo. Pa
tudi sicer je zaradi teh iger tu
ves dan kričanje, miru skrat-
ka ni.
In zdaj sprašujem odgo-
vorne, ali ne bi mogli rešiti
zadovoljivo to vprašanje, da
bi uredili primerno igrišče za
igre z žogo in posebej za cici-
bane in predšolske otroke, ki
se nimajo kje igrati. Za naj-
mlajše bi lahko ostalo igrišče
kjer je, morali bi postaviti še
kakšno klop tudi za mamice,
da bi se lahko v miru spočile.
medtem, ko se otroci igrajo.
Ali res ni v Laškem niko-
gar, ki bi napravil red na tem
področju in zagotovil med
stanovalci v soseski mir, zla-
sti pa mir starejšemu člove-
ku, ki ga je tako zelo potre-
ben.
LASCANKA
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Očitno gre za
vprašanje, ki je za mnoge
ljudi več kot boleče in ak-
tualno. In tako se tudi mi
sprašujemo, kdo je tisti, ki
lahko odgovori na vpraša-
nje in kdo, ki lahko kaj
ukrene tudi zaradi igrišč in
reda na njem ali njih.
CESTA IZ
LAŠKEGA V
BREZE
Pišem vam v zvezi s cesto
iz Laškega v Breze. V 13. šte-
vilki Novega tednika sem
namreč v rubriki »Pisma«
bral, da so ob koncu novem-
bra lani izročili namenu no-
vo cesto na odseku Olešče-
-Mala Breza. Ne vem, ali je
to prvoaprilska šala, ali pa je
bil pisec članka (Cvek) o tej
zadevi napačno informiran.
Avtobus še vedno vozi po
stari cesti v Breze, ki so jo
ponekod delno razširili. Res
pa je, da so krajani na odce-
pu ceste Olešče-Mala Breza
lansko jesen s pomočjo bul-
dožerja opravili precej ze-
meljskih del. Toda, del^i so
nenačrtno in nestrokovno.
Ceste žal še niso uspeli zgra-
diti. Toda tega niso krivi sa-
mi, saj je škoda, da jim nihče
ni nudil strokovne pomoči.
Kdo bo nadaljeval delo na
cesti, ne vem. Vem samo to,
da bo Cestno podjetje Celje
izdelalo za ta cestni odsek
načrt. Poudaril bi tudi, da je
tu teren za gradnjo ceste te-
žak, ker je ponekod tudi pla-
zovit. Zato bo treba delati
strokovno. Vsako nestrokov-
no delo bi pomenilo zaprav-
ljanje časa in denarja.
Cesta v Breze je zelo slaba.
Za avtobus je za silo prevoz-
na, kadar je kopna, kadar pa
je zasnežena in poledenela,
je vožnja z avtobusom po
njej življenjsko nevarna.
Pred leti smo se borili za
asfalt na cesti iz Lahomnega
v Tevče in tudi uspeli. Oni pa
se že zdaj borijo za dobro
makadamsko cesto, ki bi naj
bila kolikor toliko prevozna
ob vsakem vremenu. O asfal-
tu si zaenkrat še sanjati ne
upajo. Ta cesta je medobčin-
skega pomena. Zato bi jo
morali prekategorizirati.
LEOPOLD MAČEK
Kladje 8, Laško
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in pojasnilo. Strinja-
mo se z vami, da smo nas-
ploh za hribovite kraje pre-
malo napravili.
VRTNICA,
TAKŠNA IN
DRUGAČNA
Sem invalid, star 21 let.
Kljub svoji precej težki inva-
lidnosti obiskujem dopisno
Ekonomsko šolo in te dni
sem končal drugi letnik. Iz-
delal sem kljub težavam, ki
so pogojene z invalidnostjo.
Da, celo z lepim uspehom.
Do tu je vse lepo in prav.
Da bi s prijatelji proslavil
ta uspeh, smo se odpravili v
znano Vrtnico, v lokal na za-
četku Malgajeve ulice v Ce-
lju. Saj ga ni treba posebej
predstavljati.
Odločili smo se, da spije-
mo kozarček vina. Lokal je
bil skoraj prazen. Kot gosti-
telj sem naročil vsakemu ko-
zarec merlota. Vsi so ga do-
bili, le jaz ne. Ko sem vpra-
šal, zakaj, so mi povedali, da
mi kot invalidu ne smejo po-
streči z vinom.
Mar kot invalid nisem člo-
vek? Ali so lokali, kot je Vrt-
nica, samo za zdrave ljudi?
MATJAŽ GALJOT
Na Otoku 2, Celje
UREDNIŠTVO: Vaše pi-
smo nas je prizadelo in tako
tudi mi, ne samo vi, sprašu-
jemo vodstvo temeljne or-
ganizacije NA-NA gostin-
skega podjetja v Celju, da
sporoči, kako je v primerih,
ko pride v lokal invalid in
si naroči kozarček vina. Za
odgovor in pojasnilo že v
naprej iskrena hvala.
NA POMOČ!
Noč. Večina ljudi mirno
spi in si nabira novih moči za
naslednji dan. Nenadoma se
v to tišino noči z rezkim gla-
som oglasi sirena. Najprej
ena, nato še druga. Marsiko-
ga njeno tuljenje strese in
človek se nehote vpraša, kaj
neki se je zgodilo. 'Ri pa tam
stopi kdo k oknu in se ozira,
kamor seže pogled. Glej, tam
nekje v daljavi je nebo krva-
vo rdeče. Z vso močjo se ka-
že rdeči sij v temni noči.
Nekje se je pojavil rdeči pe-
telin in že v kratkem času se
začuje prav tako glas sirene,
toda zdaj sirene rdečih gasil-
skih avtomobilov, ki z vso
hitrostjo drvijo v noč proti
kraju nesreče. Tisti pri oknih
se počasi obračajo in ugotav-
ljajo: bili so hitri.
Kaj pa tisti, ki so bili v re-
snici tako hitri? Prišli so, ka-
mor so jih poklicali in se z
vso natančnostjo in discipli-
nirano spustili v boj z rdečo
pošastjo. In kako to, da so
bili tako hitri? Ta hitrost in
znanje pri gašenju sta plod
zavzetosti in rednih vaj čla-
nov prostovoljnih gasilskih
enot.
Tudi v Laškem imajo ga-
silski dom in gasilsko druš-
tvo. Pri svojem delu pa gasil-
ci skrbijo tudi za mladi rod.
Pri laškem društvu imajo ve-
liko mladih gasilcev, ki dela-
jo pod vodstvom Ludvika
Vplovška. Mladi, ki se zdaj
pripravljajo, bodo vedno
znali varovati premoženja
ljudi in tudi njihova življe-
nja. Zato jim pri učenju in
vajah želimo veliko uspehov.
IVAN STRMOLE
Goriška 4, Celje
UREDNIŠTVO: Da bi
imeli čimveč takšnih dru-
štev, ki bi tako vzorno skr-
bela za vzgojo svojih mla-
dih članov.
ŠE ENKRAT
»PRITOŽBA
NAZAJ«
Pismo je bilo naslovljeno
na uredništvo »Dela«, pa
smo ga dobili mi, ker smo o
tej zadevi in pritožbi Druš-
tva za varstvo živali v Celju
zoper Ivana Košana in zapi-
ranja divjadi v grado, pisali
pri nas.
Tudi to pismo je pisalo
Društvo za varstvo živali
Celje in v njem znova nava-
ja nekatere podatke o po-
stopku in drugem.
Ker pa smo o tej zadevi
pri nas že veliko napisali in
ker je tudi Republiški senat
za prekrške objavil svoj
sklep, menimo, da je za nas
zadeva končana.
UREDNIŠTVO
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
Ob sobotah dela ambu-
lanta v Zdravstvenem do-
mu v Celju kot običajno.
Dva zdravnika pa sta na
terenu.
Ob nedeljeih pa je en de-
žurni zdravnik v dežurni
ambulanti do 12. ure, en
zdravnik pa je ves dan,
tudi ponoči, na terenu.
CELJSKE LEKARNE
V soboto, 26. aprila, sta
odprti Nova lekarna in
Lekarna center v Celju do
12. ure. V soboto in nede-
ljo, to je 26. in 27. aprila
pa je neprekinjeno dežur-
na - tudi ponoči - Nova
lekarna v Celju.
VETERINARSKA PO-
STAJA CELJE
Dežurna služba traja od
14.-6.30 neprekinjeno
skoz vse leto, ob prazni-
kih, delavnikih in nede-
ljah.
CELJE
Rojenih je bilo 34 dečkov in 35
deklic.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstev ni bilo.
CELJE
Poročili so se 4 pari.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročili so 4 pari.
CELJE
PAULINIČ ELIZABETA, 80,
Sevnica, VEBER EMILIJA, 42,
Celje, KOVAČ KAREL, 72, Ho-
tunje, MAJCEN ROZALIJA, 58,
Celje, PAJER FRANC, 52, Pod-
kraj, BOROVNIK ALOJZ. 88,
Selce, DRASKOVIČ EDO, "65,
Hum na Sutli, GROBELNIK
ALOJZIJA, 77, Otemno, PREM-
SAK GERALD, 62, Celje, KOL-
MAN BERNARDA, 81, Impolce,
STORANA, 69, Tremarje, KRK
JOŽEFA, 78, Celje, OPERCKAL
CECILIJA, 63, Dol pod Gojko,
VERDEV VALENTIN, 72, Celje,
GOSPODARIC MARIJA, 88,
Log.
ŠMARJE PRI JELŠAH
CEROVSEK ALOJZ, 73, Gra-
dišče, BREZOVEC ANA, 42, Bu-
če, PETA VER FRANC, 83, Cero-
vec pri Šmarju, OJSTERSEK
FRANC, 59, Pijovci, JAN2EK
ALOJZIJ, 74, Topole, GOBEC
KATARINA, 81, Nimno, CAN-
CALA MIHAEL. 66, Rogatec,
POTOČNIK J02EF, 75, Dobo-
SPORAZUMEVANJE KOT TEMELJ UBRANE
SKUPNOSTI
V	času skupnega življenja, zlasti na
začetku skupne poti, ko si želita dva
ustvariti kar najbolj ubrano skupnost, je
osnovnega pomena prilagajanje. I^rila-
gajanje med dvema je pomembno za
prevzemanje nove vloge: vloge moža in
žene. Za vlogo je značilna vsebina in
specifična pozicija. Vloga je tista, ki
usmerja posameznika v aktivnosti in de-
terminira njegovo vedenje. Določa tudi
vedenjske akcije, ki so povezane z druž-
benim statusom in se spreminja zaradi
najrazličnejših motivov.
V	skupnosti moškega in ženske so
vloge v tesnem vzajemnem odnosu.
Strokovnjaki so ugotovili, da moški in
ženska različno zaznavata vzajemne vlo-
ge, t. j. vlogo moža in žene. Ženske so
veliko bolj nagnjene k zaznavanju ču-
stvenega aspekta vloge svojega moža,
medtem ko moški zaznavajo vlogo žen-
ske bolj instrumentalno, z drugimi bese-
dami, zaznavajo jo kot dobro gospodi-
njo, mater svojih otrok in podobno. Ra-
ziskovalci ugotavljajo, da je skupnost
dveh toliko bolj harmonična, kolikor
bolj se skladajo v pojmovanju in gleda-
nju oziroma pričakovanjih glede vlog ali
mišljenja, kakšen naj bi njihov partner,
da se bo kar najbolj približal njihovemu
idealu.
Koliko bodo odnosi med dvema ubra-
ni, kako bosta premostila različna gleda-
nja v smislu vlog, pa je odvisno od stop-
nje sporazumevanja med dvema. Člo-
vek ima dar govora zato, da z besedami
izrazi svoje misli, želje, občutja. Na za-
četku skupnega življenja, ko so čustva
ljubezni še zelo močna, sporazumevanje
ni tako pomembno. V poznejših fazah
skupnega življenja pa je čedalje po-
membnejše. Nesposobnost dveh, da se
odkrito pomenita ima lahko za posledi-
co nejasnosti v pojmovanju vlog. Rezul-
tat pa je lahko neustrezno vedenje ene-
ga ali drugega partnerja in medsebojna
napetost med njima.
Sporazumevanje med dvema ni samo
besedno, ampak je pomemben tudi
izraz obraza, gibi telesa, kar postane še
bolj izrazito v kasnejših letih skupnega
življenja.
Vsakodnevna praksa z zakonci, ki
imajo težave pri usklajevanju na različ-
nih mesebojnih področjih nam kaže, da
je sporsizumevanje pomembno in obe-
nem šibka točka mnogih zakoncev. S
sporazumevanjem dva izražata svoje že-
lje, čustva, potrebe in misli. Pogoj za
resnično sporazumevanje med dvema
pa je, da se partnerja temeljito poznata
med seboj.
V osnovi smo prepričani, da pride do
razgovora med dvema spontano, ne da
bi se za to posebej prizadevali. Takšno
prepričanje ni povsem realno, kajti tudi
sporazumevati se moramo naučiti. To je
v bistvu spretnost, ki se leihko rsizvija le
ob praksi. Sporazumevanja naj bi se za-
čeli učiti že v otroštvu. Žal pa se tega ne
lotevamo sistematično in posledica je,
da se partnerji kot odrasli ljudje v odno-
sih s svojimi življenjskimi tovariši ne
znajo oziroma niso sposobni sporazu-
mevati. To pa je eden temeljnih pogojev
za vzajemni odnos med dvema. Čim
partnerja temeljito razumemo, se v nje-
ga vživimo, ga na ta način tudi spozna-
mo, to je osnova za sporazumevanje ozi-
roma komuniciranje, ki je kvalitetnejša
oblika od gole komunikacije.
MAKSIMILJANA PIHLER, dipl. psih.
Le drži žogo, da se ne bo skotalila po bregu navzdol.
Lepo urejeno šolsko igrišče potrebuje še ograjo.
ZGOVORNA ŽUPNIJSKA KRONIKA
Zajetna in častitljiva »Kronika alileto-
pisje Št. Jedert nad Laškim* z letni-
co začetkov vpisovanja od leta 1866 je
vsa polna podatkov o življenju teh kra-
jev (vključno z Zgornjo Rečico), do da-
našnjih dni. Poseže v sivo preteklost
prvih zgodovinskih zapisov, kijih nava-
ja iz laške (?) kronike, pojema, da je
bila sv. Jederti zgrajena leta 1652, navaja
dolgo vrsto tukajšnih župnikov, med
katerimi je bilo največ Slovencev, opi-
suje dogodke nabožne in družbene vse-
bine.
Enajsti župnik po vrsti, Jožef Ulčnik,
je leta 1882 odločil pisati kroniko v slo-
venščini. Zvemo podatke o letinah, ne-
srečah, o prepirih okoli celodnevne šole,
upiranju pritisku nemškega »Schullve-
reina«, o socialnih nemirih med rudarji,
o cerkveni slikariji italijanskega mojstra
Giacoma BroUa, ki seje poslovno mudil
tu leta 1890.
Nova šola je bila postavljena pravtako
1890 leta - in kako sodobno zveni, bila je
postavljena za namesto načrtovanih
13.000 kar za 16.000 goldin^ev.
Leta 1892 sta kraj udarili dve nadlogi.
Ob novem letu je bil »štrajk* hudajam-
skih in hrastniških rudarjev. Dosegli ni-
so nič, razen da mnogi med njimi niso
dobili dela »ne tod in ne drugod*. Za
nameček je tega leta pustošila še kolera,
kateri je pot kazalo dvoje znamenj, v
Belovem in Sedražu, postavljenih v spo-
min na starejšo in še strašnejšo sestro
apokaliptično kugo.
Kronika opisuje potres aprila 1895 in
njegovega slabšega naslednika dve leti
pozneje.
Hu do zanimiva je mala statistika ob
koncu leta 1890.
Kaj pove?
•	da je 29. julija anarhist Bressi počil
laškega (italijanskega) kralja Humberta.
•	da je bilo v stoletju v fari rojenih
3736 otork: 1867 dečkov in 1869 deklic,
od tega 788 nezakonskih obojnega
spola.
•	Da je v fari v sto letih umrlo 2938
ljudi. Torej je smrt izgubila tekmo z roj-
stvi za 798 primerov.
•	Trije moški so v stoletju dosegli 100
let, eden 98, trije 95, 99 let je učakala
samo ena ženska.
•	V fari se je poročilo 855 parov. Naj-
mlajša nevesta je imela 13 let (poroka
1802), dve sta imeli petnajst let, dve pa
sta v zakon silili pri 60 letih.
Najobsežnejši letopisi so za obdobje
obeh vojn, zlasti je obsežen tisti del, ki
opisuje dogodke med letom 1941-1945
pod poglavjem »Doba terorja, krivic in
svinčenega petja« in vsebuje doživljaje
pisca, duhovnika Martina Uranjeka v
prvih dneh okupacije v Sedražu in nje-
gov prebeg na kranjsko stran, o kapelo-
vanju in partizanjenju v Suhi krajini.
Kroniki so dodani mnogi zapiski po-
sebej, predvsem pa časopisni izrezki,
med katerimi jih je največ iz »Delavske
pravice«, glasila krščanskih socialistov,
ki so bili v teh krajih izredno uspešni,
kar potrjuje pozneje njihova udeležba v
narodnoosvobodilnem gibanju od prvih
dni okupacije.
Kronika ne izpusti dogodka, ko je bil
22. maja 1941 v skalovju bližnje Kojzice
bil ustanovljen Pokrajinski odbor OF za
Štajersko in le nekaj pozneje tudi odbo-
ri OF v Sedražu in okolici. V pokrajin-
skem odboru so imeli Sedražani Alojza,
v krajevnem pa Karla Diaccija.
Ni naključje, da so bili v Sedražu ne-
kateri duhovniki naklonjeni boju delav-
skega razreda, kot tudi ni naklučje, da
sta dva mlada duhovnika doma iz Se-
draža, Mihael Grešak in Ferdinad Poto-
ka, bila kot sodelavca OF zverinsko mu-
čena in ubita, njuni imeni sta uvrščeni v
seznam 33 žrtev fašizma iz sedraške kra-
jevne skupnosti, med katerimi zbuja srh
najmlajša žrtev, šestnajstletni Ivan Se-
me, ki je padel pod streli 10. maja 1945.
Pogled na vasico. Cesta, ki vodi tudi v lepši jutri.
KRAJEVNA SKUPNOST SEDRAŽ NAD LAŠKIM
¥SELEJ\
me 1
Naj bo včenj, danes ali Jutri
Od vzida na Kozjanskim hribovjem, do zatona za Zasav-
sko gorovje, se ti kraji kopljejo v soncu. Čeznje vedno
vleče sapa, naj bo blaga ali ostra, drami ljudi, da se jih
nikoli ne loteva dremavost.
In lepi so ti kraji, kot so lepa imena njihovih vasi:
Sedraž, Belovo, Brezno, Trnovo, Trnov Hrib, Klenovo in
Govce. Za navidezno vaško idilo vsak korak odkriva de-
lavski značaj. Ljudje, ki iz zemlje niso mogli izvleči dovolj
kruha, so ga šli iskat pod zemljo, naj si bo v Hudo jamo pri
Laškem, ali v Hrastnik.
Zategadelj je Sedraž na prisojni, svetli strani v desetletjih
naprednega delavskega gibanja, med NOV pa sosednjemu
rečiškemu »Banditengrabnu« zvest brat.
Z okoli 680 krajani je krajevna skupnost ena najmanjših
v laški občini. 162 zaposlenih potrjuje delavsko socialno
strukturo, kot enako preteklost opredeljuje 133 članov
društva upokojencev. Začasen beg v druge industrijske
kraje se je ustavil. Mladi ostajajo, snujejo družine - tudi
od drugod prihajajo. 49 novih hiš, kolikor so jih našteli, so
potrdilo, da bo tako. V sedraški šoli se že pripravljajo na
večji pritok šolarjev v učilnice nižje stopnje.
PROBLEMI KLJUB
PRISOJNI PLATI
Ko so si pred leti z referen-
dumskim deležem oskrbeli
nekaj več sredstev, so imeli v
mislih tri bistvene naloge:
cesto, vodovod in telefon.
Ker pa tri niti ne gredo hkra-
ti skozi šivankino uho, so se
dogovorih za zaporedje po
pomembnosti. Tako so se
najprej lotili ceste, pozneje
vodovoda za območje Belo-
vega in zdaj imajo v obdelavi
problem telefona. Problem
je že ob samem začetku. Več
je interesentov, kot pa jih je
pripravljena ugoditi PTT.
Stalo tako ne bo nič manj, le
na posameznika bo več stro-
škov.
Potem je nekaj novih hiš,
sredi med Belovim in Sedra-
žem, ki še tudi nimajo vode.
Nadalje bi radi. čim prej
posodobili cesto, ki pelje od
Sedraža do regionalne ceste
v Selcah. Tudi proti Trno-
vem je potrebna.
Kanalizacija je naslednji
problem, še večji pa utegne
biti, če bodo zaradi pronica-
nja vode začeli vleči plazovi.
Niso sicer povedali, da
imajo stare rudniške koloni-
je v Breznem in Belovem ne-
higijenske »baterije« - stra-
nišča na štrbunk. Sploh pa
so tiste bajte žalostna dedi-
ščina odnosa Trbovljske pre-
mogokopne družbe do ru-
darjev in njihovih družin.
Eno bi kazalo vseeno ohrani-
ti kot vzorec položaja delav-
cev v kapitalizmu. Zgage v
Belovem toliko bolj bodejo v
oči, spričo blišča sodobnih
stanovanjskih hiš v okolici.
BELOVO JE ČUDNO
NASEUE Z MEJO
Sedraž in Belovo tekmuje-
ta. V Sedražu imajo še zaen-
krat prednost zaradi starih
hiš in novih, zaradi trgovine,
šole, župnišča, pokopališča
in ker leži vas sredi krajevne
skupnosti.
Od 49 novih hiš in tistih v
gradnji, jih je v Sedražu 11,
na Breznem 5 in na Trnovem
8. Kar 25 pa jih je v Belovem,
na levi strani potoka Brezni-
ce. Na desni strani potoka je
19 hiš nekoliko starejšega
datuma in osem novih, oziro-
ma v izgradnji.
Na levi strani potoka od
odcepa s ceste Rimske To-
plice-Dol, je sto metrov ce-
ste (do rudniških hiš) neas-
faltirane. Od tam dalje je do
Sedraža asfalt. Asfalta tudi
ni na desni strani potoka. Ko
da eni in drugi čakajo, kdo
bo prvi potegnil ta kmetov
skok na šahovnici. Vmes je
tudi most - kdo ve čigav.
Zakaj?
Zato, ker je potok m
med krajevnima skupi
stima Sedraž in Marno, hk
ti pa meja med občinama ]
Kužno znamenje v klanci
dajoče čaka na koga, ki n
in ga obnovil.
f -^rfmM
m	.v'	'V.- v,:
in Hrastnik. Krajani
drugemu gledajo tako-
! v lonec, ženske lahko
iko ocenjujejo belino
lega perila (odvisno od
založenosti s pralnimi praški
v obeh občinah). V trgovino
hodijo od tod v Sedraž in na
Dol, v gostilno k Pavčniku
na tej in h Kozole na drugi
strani. Na delo v rudnik La-
ško in Hrastnik, uporabljajo
skupno avtobusno postajali-
šče, skratka sosedje so, ki bi
jim pripadal skupni vaški
odbor, skupna infrastruktu-
ra. Tu pa se zatika. Ko gre za
pristojnosti višjih, so Beljani
razdvojeni na dve krajevni
skupnosti in dve občini. Ne-
kakšen Berlin, brez zidu in
sistemskih razlik.
Nihče ni v Sedražu ničesar
s tem v zvezi dejal, toda zdra-
va pamet narekuje, da bo to
treba nekoč razrešiti na me-
dobčinski ravni.
KMETIJSTVO NAJ NE
BO POSTRANSKA
STVAR
Čeravno se krajani KS Se-
draž preživljajo z dohodka v
organizacijah združenega
dela, vendar živijo na tem
prostoru tudi kmetje in rekli
smo na prisojni strani. Čistih
kmetij je malo, toda iz zem-
lje, tudi če je v rokah takoi-
menovanih »polkmAtov«, bi
se dalo iztržiti več. V Zgor-
njem Breznem je nekaj kme-
tov, toda predaleč so, da bi
organizirah mlečno progo.
Tako je tudi z drugimi va-
smi. Splačalo bi se, če bi po-
večali število molznic, ali pa
če bi se bolj usmerili v me-
sno proizvodnjo.
Ob nekdanjih kmečkih do-
movih, nasledniki delavci
gradijo nove domove. Kaj
bo, ko starih ne bo več. Bo
grmovje obraslo nove hiše?
Za razvoj kmetijstva bi bilo v
tej krajevni skupnosti treba
storiti kaj več.
Z rudnikom povezana uso-
da Govc je to lepo vas že
zbrisala. Zaradi pogrezov je s
cerkvijo vred utonila v zem-
ljo. Nekoč se bo pogrezanje
umirilo in zemlja bo klicala
po obdelovalcih. Bo taka
usoda zadela tudi tiste vasi,
kjer se zemlja ne pogreza.
Kako bo pri Lesjakovih v
Zgornjem Breznem, kjer se
dokaj posodobljeni kmetiji
izmikata oba sinova. Je to
odvisno samo od njiju £ili še
od koga?
♦ * »
Krajevna skupnost Sedraž
na prisojni strani upa na son-
ce tudi v prihodnje. Zato ker
je to lep kraj, ker je tu rodo-
Ijubje v krvi, ker do kruha,
kolikor ga ni doma, ni daleč,
ne v Laško, ne v industrijsko
Rečico, ne v Rimske Toplice,
pa tudi v sosednji Hrastnik
ne. Urejene ceste, telefon,
posodobitev trgovine, mož-
nosti za turizem, za viken-
daštvo, več pogojev za kul-
turno, športno in družabno
življenje bo tudi v bodoče
mikalo ljudi, da lepote kraja
ne bodo zamenjevcdi za stis-
njenost, sivino mest in sta-
novanjskih silosov.
Sedraž je bil vselej na prisoj-
ni strani. Naj bo tudi v pri-
hodnje.
JURE KRASOVEC
MARJELA AGRE2
Mm nagnjeno in razpa-
lo pričevanj preteklosti
Hola, spredaj gasilski dom, da krajani lahko mirno spe.
FRANJO DIACCI, predse-
dnik KO ZB NOV, upokoje-
ni krojač: »Borcev in udele-
žencev v NOB v naši krajev-
ni skupnosti nismo nikoli
natanko prešteli. Bilo jih je
gotovo okoli 130, danes pa
organizacija šteje 94 članov,
od teh jih ima 57 priznano
dvojno štetje. Borci so še ve-
dno aktivni v vseh organiza-
cijah, tudi z mladino sodelu-
jejo. Krajevni praznik slavi-
mo v juliju v spomin na usta-
novitev OF odbora leta 1941.
Skrbimo za grobove, za osta-
rele obnemogle člane pa tudi
ob akciji NNNP so bili s svo-
jimi iskušnjami dobro-
došli...«
ZLATKO PAVCNIK,
' predsednik sveta KS: V kra-
jevni skupnosti delujejo tri
komisije: za komunalna, so-
cialna in gospodarska vpra-
šanja ter poravnalni svet. V
akcijah za izpeljavo nalog iz
srednjeročnega načrta ima-
mo največ dela na področju
komunale. Rekonstrukcija
ceste Sedr&ž-Trnovo je po-
vezana s problemi kanaliza-
cije, kjer bo potrebno sode-
lovati s sosednjo občino. Z
udarniškimi akcijami pri-
spevamo k hitrejšemu razvo-
ju našega kraja. Letos priča-
kujemo tudi telefonski prik-
ljuček za 15 številk.
STANE ROPRET, predse-
dnik krajevne konference
SZDL: Izvršilni odbor je se-
stavljen iz šestih predsedni-
kov vaških odborov, ki se re-
dno sestajajo in poročajo o
svojem delu. Za tekoče reše-
vanje problemov krajanov
delujejo komisije za kultur-
na, socialna in verska vpra-
šanja ter za družbeno aktiv-
nost žensk. Socialnih proble-
mov pri nas ni. Do sedaj smo
bili pobudniki prenekaterih
akcij, v katere so se krajani
zvesto vključevali. Opaža-
mo, da so ljudje vse bolj po-
budniki sprememb za izobli-
kovanje demokratičnih od-
nosov na vseh področjih de-
lovanja.
STANKO POŽUN, pred-
sednik društva upokojen-
cev: V naše društvo je vklju-
čenih 133 članov. Vsako
prvo nedeljo v mesecu orga-
niziramo sestanke, na kate-
rih se pogovarjamo in rešuje-
mo probleme in to ne samo
nas, upokojencev, ampak ce-
lega našega kraja. Pretehta-
vamo materiale za seje skup-
ščin, za referendume itd., ta-
ko da smo tudi politično zelo
aktivni. Imamo tudi svoje
predstavnike v raznih dele-
gacijah. Letno organiziramo
do sedem izletov, na katerih
je kar se da prijetno in za-
bavno.
FRANC SEME, sekretar
osnovne organizacije ZK:
Naša osnovna organizacija
ima devet članov Zveze ko-
munistov, dvanajst pa jih je
vključenih v organizacijah
združenega dela, kjer so za-
posleni, vendar vsi sodeluje-
mo na sestankih, kadar izvr-
šujemo naloge, ki nam jih
poveri Občinski komite ali
Socialistična zveza. V naših
vrstah so zelo aktivni upoko-
jenci in obrtniki. Mladi ima-
jo težave s časom, ker hodijo
v šole, nekateri prihajajo do-
mov le čez soboto in nedeljo.
Želimo, da bi se v naše vrste
vključilo več mladih.
JOŽE LAPORNIK, po-
veljnik Gasilskega društva:
Gasilski dom v Sedražu stoji
od leta 1952 in ima danes pe-
tintrideset članov. Opremlje-
ni smo z dvema velikima
motornima brizgalnama ter z
eno manjšo za pionirske vaje
ter z gasilskim avtomobilom.
Skrbimo za vzgojo mladega
kadra in se udeležujemo ga-
silskih tekmovanj. S prosto-
voljnim delom smo izkopali
bazen za vodo, prostornine
70 kv. metrov. Redno izvaja-
mo požarnovarnostne pre-
glede hiš, vsaki dve leti pa
organiziramo gasilsko prire-
ditev.
FRANC MOKOTAR, pred-
sednik Gasilskega društva:
Pri svojih petinsedemdese-
tih letih sem še vedno vse-
stransko aktiven pri delu in
vodenju našega društva, saj
sem predsednik že petin-
dvajset let. Gasilsko društvo
v Sedražu je bilo ustanov-
ljeno leta 1932. V naših
vrstah imamo devet mladin-
cev in devet pionirjev ter 155
podpornih članov. Vzgojili
smo tri gasilske častnike in
dva nižja gasilska častnika.
Pohvaliti se moramo, da smo
že večkrat prejeli najvišja
občinska in medobčinska
priznanja.
MIRO REPAR, predse-
dnik strelske družine: Naša
družina šteje 108 članov, od
tega je kar 11 žensk. Imamo
tudi dva častna člana, ki sta
stara preko sedemdeset let.
Z lastnim delom bomo zgra-
dili novo strelišče za maloka-
librsko in zračno puško.
Udeležujemo se skoraj vseh
strelskih tekmovanjih v ob-
čini in tudi v republiki. Že
večkrat smo se izkazali kot
ekipa in kot posamezniki.
Stene našega prostora, kjer
se shajamo, krasi že 23 di-
plom, ki so rezultat našega
vztrajnega dela.
ZVONKO GRAČNER,
predstavnik krajevne konfe-
rence SZDL: v Sedražu nas
je 70 mladincev. Aktivnih
nas je le kakih 40. Redno so-
delujemo v pripravah na
proslave, prireditve, udele-
žujemo se mladinskih delov-
nih akcij v krajevni skupno-
sti in v občini. Veliko nas je
vključenih v strelski družini
in v gasilskem društvu. Vsa-
ko leto se udeležimo pohoda
po poteh XIV. divizije. Naj-
bolj nas skrbi kulturno mr-
tvilo pri nas, saj še danes ni-
mamo kulturnega društva.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
PRI SAJNKOVIH NA RJAVICI
STALCA, PA KRAVGA
Na/prei je treba povečati dohodelf, potem graditi dom
Antona Sajnka iz Rjavice
pri Rogaški Slatini je pravza-
prav prebiranje Kmečkega
glasa in drugih strokovnih
revij navdušilo za to, da je
ostal doma na zemlji in se
posvetil kmetovanju. Sicer
je od otroških let dalje rastel
na kmetiji, ki je bila tudi do-
mačija njegove mame, ven-
dar pa je vseskozi opazoval
mlade ljudi, kako zapuščajo
zemljo in odhajajo za večjim
zaslužkom v mesto. V tovar-
ne. Sam je dosti razmišljal o
tem, kaj mu je storiti. Toda
ljubezen do zemlje je zmaga-
la. Leta 1960 je prevzel so-
lastništvo nad kmetijo, ki se
ji po domače reče »Pri Co-
havniki« in vse do danes jo
obdeluje skupaj s svojim
stricem.
»Ko sem kmetijo prevzel,
je imela devet hektarov zem-
lje, od tega sedem hektarov
obdelovalnih zemljišč, »pri-
poveduje Anton Sajnko.
»Danes pa je na kmetiji vse
drugače. Pred šestimi leti
sva se namreč z ženo odloči-
la, da bova poskusila intenzi-
virati proizvodnjo na naši
kmetiji. Zavedala sva se, da
brez vlaganj, brez večjega
dohodka in intenzivne proiz-
vodnje tudi napredka ne
bo.«
Sajnkovi so se odločili, da
se bodo usmerili v živinore-
jo. Pri Kmetijskem kombi-
natu v Šmarju so dobili kre-
dit za gradnjo hleva za štiri-
deset glav živine in se lotili
dela. Hlev je zrastel, v njem
je sedaj 33 krav, bikov in te-
let.
»Veste,« mi je dejal /^nton
Sajnko, »za živinorejo smo
se odločili iz preprostega ra-
zloga: naša zemljišča ležijo
na tleh, ki so zamočvirjena.
Zato na njih lahko prideluje-
mo le krmo.«
Kmetijska proizvodnja
Sajnkovih, pa čeprav inten-
zivirana, še ne daje dohodka,
s katerim bi bila družina za-
dovoljna. Posebej zato ne,
ker so obveznosti do odpla-
čila kreditov še velike, pa tu-
di načrtov za celovito moder-
nizacijo kmetije je še veliko.
Anton in njegova žena Mari-
ja prav sedaj počasi gradita
tudi svinjski hlev, v katerem
želita imeti okoli deset ple-
menskih svinj. A delo gre
počasi od rok, ker gradita sa-
ma, brez kreditov. Potem,
potem pa bo potrebno še
pljuniti v roke in postaviti
novo stanovanjsko hišo, ker
je staro domačijo že močno
najedel zob časa in razmajal
potres. Sajnkova sta si s po-
tresnim kreditom že nakupi-
la nekaj gradbenega materia-
la, vendar pravita, da je po-
trebno na kmetiji najprej do-
seči večjo proizvodnjo in
večji dohodek, potem šele
misliti na novo stanovanjsko
hišo. Kajti brez večjega do-
hodka tudi boljšega standar-
da ni.
»Včasih sem kar malo ne-
jevoljen sam nad sabo, »pra-
vi gospodar Anton. »Zdi se
mi, da gre vse še preveč po-
časi naprej, da je dohodek
vse premajhen za toliko dela,
kolikor ga vlagamo v kmeti-
jo. A taki trenutki jeze in sla-
be volje hitro minejo. Kljub
vsemu je vendarle očitno, da
smo pri nas v zadnjih letih
veliko naredili. Zato sem za-
dovoljen. Seveda pa bo treba
še trdo delati, da bi lahko
uresničili vse načrte in se
spremenili v sodobne in in-
tenzivne živinorejce.«
DAMJANA STAMEJCIČ
MOZIRJE
KJE so NASLEDNIKI?
Na hribovitih iimetijah deiajo starejši ljudje
Kmetijstvo v mozirski ob-
čini sodi na tretje mesto go-
spodarskih dejavnosti, takoj
za industrijo in gozdar-
stvom. To je tista panoga, na
katero je vezanih 27% prebi-
valcev in ki daje okoli 15%
narodnega dohodka v obči-
ni. To pa je tudi panoga, ki
skriva prenekatere proble-
me in tako opozarja tudi na
razvojne možnosti.
Pri vsem tem ne kaže pre-
zreti dejstva, da na 98% kme-
tijskih površinah gospodari-
jo zasebni kmetje, da odpade
od tega okoli 70% na hribovi-
ta območja in da sta le 2%
kmetijske zemlje v družbe-
nem upravljanju. To je okoli
280 ha, od katerih je le pri-
bližno 120 ha sposobnih za
proizvodnjo.
Ti podatki govorijo, da leži
perspektiva kmetijske proiz-
vodnje na zasebnem sek-
torju.
In še nekaj je, ki prav tako
prižiga opozorilno luč. Kme-
tijske površine se naglo
zmanjšujejo, zaradi urbani-
zacije in zaraščanja pašnikov
v hribovitih območjih. Zara-
di tega je bilo v zadnjih letih
izgubljenih okoli 2000 ha!
Reproduktivna sposob-
nost Zgornjesavinjske kme-
tijske zadruge je skromna.
Tudi pospeševalna službi bi
lahko bila močnejša. Vrh te-
ga se pozna, da v občini še
doslej ni zaživela interesna
skupnost za pospeševanje
kmetijske proizvodnje.
V proizvodni usmeritvi
gornjesavinjskega kmetij-
stva je prireja mleka na
prvem mestu, slabše je s pi-
tanjem govedi, ugodno pa se
razvija ovčereja, čeprav je še
daleč od predvojnega stanja.
Pa vendar. Velik korak na-
prej je zlasti po zaslugi Zgor-
njesavinjske kmetijske za-
druge napravil kmečki turi-
zem.
Sicer pa se kmetijstvo na
tem območju bori z veliko
razdrobljenostjo zemlje. Zal,
v preteklosti ni prišlo do več-
jih arondacij in komasacij.
Očitno je imela glavno bese-
do pri tem človekova nave-
zanost na zemljo, ki je poti-
snila ob stran ekonomske vi-
dike. Zal. Morda bodo mlajši
na ta problem gledali z dru-
gačnimi očmi.
Seveda pa tudi perspekti-
va v tej smeri ni rožnata. Sa-
mo na okoli 500 hribovskih
in zaščitenih kmetijah je
povprečna starost aktivnih
delovnih moči okoli 49 let!
Kako bi bilo, če bi bila takš-
na starostna struktura v ka-
teri koli industrijski organi-
zaciji? In nadalje, tu je še
vprašanje nasledstva več kot
pereče in boleče. Samo okoli
42% hribovitih kmetij ima
zagotovljeno nasledstvo, pri
22% je nasledstvo vprašljivo,
pri ostalih pa ga sploh ni!
In ko je tako na zadnji seji
zbora združenega dela ob-
činske skupščine Mozirje
njen podpredsednik in hkra-
ti direktor Zgornjesavinjske
kmetijske zadruge, dipl. inž.
Lojze Plaznik, nizal te in še
druge podatke ter ugotovi-
tve, je opozoril, da je pridelo-
vanje hrane naloga celotne
družbene skupnosti. Tega bi
se morali dobro zavedati. In
če smo pri razreševanju
vprašanj našli v drugih pri-
merih zadovoljive ali dobre
rešitve, bi tako morali tudi za
to pomembno družbeno po-
dročje!
M. BOZiC
STROKOVNJAK SVETUJE
PRIDELOVANJE KRMNEGA OHROVTA
Piše: Janez Luževič, dipl, inž. agr.
S tako organiziranim de-
lovnim postopkom doseže-
mo zadovoljivo premešano
silažo brez vsakega dodatne-
ga dela.
Pridelek lahko krmimo v
različnih razmerjih z ostalo
doma pridelano krmo, pri vi-
soki proizvodnji mleka pa
seveda še dodatek močne
krme.
Primeri obrokov za molz-
nice (do 15 1 mleka na dan)
a)	25 kg krmni ohrovt
14	kg dobro seno
b)	25 kg krmni ohrovt
15	kg travne silaže
5 kg seno (dobro)
Primeri so računani pred-
vsem za področja brez silaž-
ne koruze. Kot zelena krma
je uporaben tudi za svinje, v
obroku ga je lahko 5-7 kg na
dan na odraslo žival.
Da je mogoče doseči viso-
ke pridelke tudi pri nas, pri-
čajo poskusi drugod po Slo-
veniji in tudi na našem ob-
močju. Prvič smo poskušali
že pred štirimi leti, ko še sor-
ta ni bila v slovenskem sort-
nem izboru, zato smo upora-
bili vzorčno seme. Posejali
smo ga v TOZD Kmetijstvo -
lastna proizvodnja, na Za-
logu, vendar nam zaradi suše
in junijske setve ni dal obe-
tanih rezultatov, verjetno pa
je bilo vmes še kaj drugega
(verjetni ostanki triazinov v
zemlji). Toda prve izkušnje
so že bUe, lani 1979 pa smo
organizirali na štirih mestih
proizvodne poskuse (gnojUa
je prispevala INA), od tega
so nam trije dobro uspeli.
Poskusi so bili postavljeni v
višinskih območjih, kjer je
koruza že problematična in
zaradi pomanjkanja toplote
ne dozori.
1.	Alojz Cerjak, Zabukov-
je - KK Sevnica
-	nadmorska višina ca
540 m
-	površina 0,25 ha - dose-
ženi pridelek 921 (ha pri
sklopu 57.000 rastlin na ha.)
-	gnojenje - skupno
1200 kg mineralnih gnojil ha
-	krmil od 20.10. do 14.12.
1979.
2.	Ivan Sevšek, Hudinja -
KZ Slovenske Konjice
~ nadmorska višina 860 m
-	površina 0,10 ha - dose-
ženi pridelek 180 t/ha pri
sklopu 45.000 rastlin na ha
-	gnojenje - skupno
1500 kg mineralnih gnojil na
ha in ca 30 m^ nerazredčene
gnojevke na ha
-	krmil od 26. 10. do 8. 12.
1979
3.	Alojz Tovšak, Golava-
buka - KKZ Slovenj Gradec
-	nadmorska	višina
1000 m
-	površina 0,10 ha - dose-
ženi pridelek 110 t/ha pri
sklopu 57.000 rastlin na ha
-	gnojenje - skupno
1500 kg mineralnih gnojil na
ha in ca 15 m^ nerazredčene
gnojevke na ha.
-	Krmil od pričetka okto-
bra pa do prve polovice no-
vembra.
Vzorci so bili odvzeti po
metražni metodi, pri običaj-
nem spravilu moramo raču-
nati na določene izgube
(10%-15%). Toda pridelki so
vkljub temu še vedno visoki.
Med posameznimi poizkusi
so razlike za skoraj 100%, kar
pa niti ni čudno, če upošte-
vamo razmere v katerih je
ohrovt rasel. V prvem prime-
ru so bila tla zelo peščena,
svoje je še opravila suša, pa
je še vseeno bilo ca 92 t/ha
pridelka. Drugi poizkus (na
Hudinji) je potekal ob skoraj
maksimalnem gnojenju in v
zelo ugodnih rastnih razme-
rah - uspeh ni izostal.
Tretje poizkusno mesto
(Golavabuka) pa je že na ve-
liki nadmorski višini in so že
zaradi tega rezultati zelo do-
bri. Sklop rastlin - upošteva-
li smo normalno razvite rast-
line, je boljši pri 5 rastlinah
na m^ kot pa 6 rastlin na m^.
Na Hudinji (4,7 rastline na
m^) so tehtale rastline v pov-
prečju ca 4 kg. Tu so bile za-
radi ugodne vlage tudi dobro
olistane.
Bodoče pridelovalce, ki jih
zanima Icrmni ohrovt pa ve-
lja opozoriti še na nekaj:
Za začetek je najbolje po-
sejati manjšo površino, da
rastlino in njene zahteve vsaj
približno spoznajo. Krmni
ohrovt v količini 25 kg na
dan nadomesti ca 10 kg do-
brega sena. Ce računamo čas
krmljenja vsaj 2 meseca - 60
dni, rabimo na odraslo žival
vsaj 1500 kg pridelka. Tega
pa lahko brez težav doseže-
mo na 1,5 ara (150 m^), to pa
je takšna intenzivnost pride-
lovanja, da je enakovredna
3,3 do 4,0 arom travnika.
V	kolobar ga vključujemo
tako, da pride na isto površi-
no po dvoletnem premoru,
če ga sejemo zapored se med
ostalim preveč zaredijo
škodljivci, zatiranje le teh v
zemlji pa je zelo drago.
Za predhodne rastline niti
ni posebno zahteven, pač pa
moramo upoštevati morebit-
ne ostanke herbicidov v tleh,
zlasti triazinov (koruza).
V	višinskih področjih, kjer
koruza ne uspeva več, je
krmni ohrovt naj intenzivnej-
ša njivska krmna rastlina.
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
•EUE
IDUČNO ZA PRVI IZPIT
Uspela 1 i. gostinsko-turistična razstava
poslovna skupnost za turi-
m Celje je svojo prvo nalo-
(, gostinsko turistično raz-
avo, s katero se je v sredini
ejšnjega tedna predstavila
rši javnosti, dobro opra-
la.
To je bila enajsta, sicer pa
organizaciji območne po-
ovne skupnosti za turizem
•va razstava, ki je potrdila
)novno oživitev in nadalje-
mje tradicije na tem po-
bočju, vendar poslej, kot je
pozdravnem govoru dejal
predsednik izvršilnega od-
bora skupnosti, Leopold
Pere, vsako leto.
Poslovna skupnost za turi-
zem povezuje 28 organizacij
združenega dela celjske regi-
je, sicer pa je bila ustanov-
ljena z namenom, da se na
področju gostinske in turi-
stične dejavnosti doseže več-
ja enotnost akcije, skladnej-
še planiranje, enotnejša pro-
paganda, prav takšna ka-
drovska politika itd. In tako
je tudi prva razstava pod nje-
nim vodstvom želela prika-
zati javnosti dosežke na po-
dročju kulinarike in strežbe,
med izvajalci teh storitev,
med gostinskimi delovnimi
organizacijami, pa težnjo po
povečanju strokovnosti.
Razstava, na kateri je z več
eksponati sodelovalo 21 go-
stinskih delovnih organiza-
cij in 5 zasebnih gostincev iz
sedmih občin celjskega ob-
močja, je dosegla svoj na-
men.
V kulinaričnem delu raz-
stave je bilo 35 eksponatov, v
slaščičarskem 15, vseh po-
grinjkov pa je bilo 17. V turi-
stično informativnem delu je
bilo 22 kompletov najrazlič-
nejših prospektov, cenikov,
vodnikov in podobno. In ne
nazadnje je razstava poveza-
la 29 cvetličnih aranžmajev
za najrazličnejše priložnosti.
Vsi razstavljalci so v pri-
pravo te razstave vložili veli-
ko delo in pokazali, da je go-
stinstvo v celjski regiji stro-
kovno na zadovoljivi višini.
Prvi poskus na tem po-
dročju je uspel in hkrati na-
povedal prodornejšo pot po-
slovne skupnosti. Prav goto-
vo pa je tudi ta prireditev po-
trdila, da je regijska enotnost
gostinstva in turizma več kot
nujna. Zato smo prepričani,
da bodo v kratkem rešena
tudi nekatera organizacijska
vprašanja, oziroma članstvo
nekaterih organizacij iz ve-
lenjske in mozirske občine v
tej poslovni skupnosti.
Tokratna razstava je bila
pod pokroviteljstvom EMO,
HMEZAD in Pivovarne v
Laškem.
M. BOŽiC
PLAKETE ZA MAJBOUŠE
IZDELKE
Izdelovalcem najboljših dosežkov na enajsti gostin-
sko-turistični razstavi v Celju so podelili tudi več zla-
tih, srebrnih in bronastih plaket.
SLAŠČIČARJI: zlati plaketi sta dobila kolektiva
hotela Paka v Velenju in TOZD Na-na Celjskega go-
stinskega podjetja. Srebrni plaketi: TOZD Na-na in
hotel Prebold. Bronaste: Unior, Zreče; Zdravilišče Ro-
gaška Slatina; TOZD Na-na in hotel Zvezda (Murska
Sobota).
POGRINJKI: zlato plaketo je dobil kolektiv hotela
Paka v Velenju (94 točk), srebrne: Paka, Velenje (90
točk), TOZD Na-na (86), Merx, Celje (85), TOZD Ma-
jolka (83), bronaste pa: Gostinska šola (79), TOZD
Ojstrica (77), hotel Prebold (75), hotel Zvezda, M. So-
bota (71) in Unior, Zreče (71 točk).
KULINARIKA: tri zlate so dobili Gostinska šola,
hotel Celeia in Marija Bezgovšek, Laško, srebrne so
dodelili: Gostinska šola, Merx, Šentjur, Zdravilišče
Rog. Slatina, hotel Celeia, bronate pa: TOZD Majolka,
restavracija Pri mostu, hotel Merx, hotel Prebold, ho-
tel Celeia (dve priznanji).
CVETLIČNI ARANŽMAJI: 1. Velenje, 2. Vrtnarska
šola Celje, 3. Vrtncirstvo, Celje.
TURISTIČNA PROPAGANDA: 1. ZdravUišče Rog.
Slatina, 2. TD Celje, 3. Slovenska naravna zdravilišča
in 4. Velenje.
PROSTOVCfUCI V CEUSKEM PARKU
Največja pridobitev letošnje republiške hortikulturne akcije v Celju bo prav gotovo
obnovljen Mestni park, morda tudi naš, človekov, odnos do okolja, spoznanje, da lahko
živimo in delamo le v urejenem okolju. Vse kaže, da je ta misel prevzela veliko ljudi, še bolje
bi bilo, če bi vse. - Stari Mestni park, ki praznuje letos 60-letnico od začetkov sistematič-
nega urejevanja, dobiva novo podobo. Tudi po zaslugi številnih prostovoljcev, ki se zbirajo
v popoldanskih urah. Tako je bilo tudi prejšnji četrtek, ko so delali ljudje iz krajevne
skupnosti Center (na posnetku). - Zdaj čas priganja, in v parku bo treba še veliko postoriti.
Nekaj bodo napravili slovenski vrtnarji, drugo komunalci in tretje poleg domačih urejeval-
cev in vzdrževalcev peirka tudi prostovoljci.
Tekst: M. BOŽiC Foto: T. TAVCAR
MOV PROSPEKT CELJA
V založbi Turističnega društva Celje je te dni izšel novi
mali prospekt Celja, ki je izpolnil že kar veliko vrzel, ki je
nastala v zadnjem času med turističnim gradivom celjskega
mesta. Že naslovna stran je povsem celjska, saj posreduje
lep posnetek Celjskega stropa iz dvorane Pokrajinskega
muzeja, sicer pa zajema poleg ustreznega besedila v sloven-
skem, nemškem in angleškem jeziku, ki predstavlja Celje,
še sedemnajst lepih bžirvnih fotografij od Celja do Svetine in
Celjske koče, Dobrne in Šmartinskega jezera.
Ptospekt je v visoki nakladi izdalo domače turistično
društvo ob finančni podpori občinske skupščine. Letos bo
izšel še veliki prospekt Celja.
MB
CEUE
METLA JE POMETALA...
Vač kot 6000 občanov v akcljjl
Ne samo v delovnih kolek-
tivih v petek in prej, še zlasti
' krajevnih skupnostih v
feljski občini, je sobotna ak-
^ja »Očistimo naše okolje za
Jas in za praznik« lepo
'spela.
Pri urejevanju okolja in
obiranju odpadkov je sodelo-
l^o okoli 6000 občanov, kar
e okoli deset odstotkov pre-
Wvalcev v občini. In če k te-
*iu dodamo še tiste, ki so se
ptili ureditvenih del v oko-
iu delovnih organizacij, pri
blah in drugod, potem šte-
'^ka prostovoljcev hitro na-
faste.
Celjani so sprejeli to pobu-
do Socialistične zveze kot
•Vojo in ne samo kot tradi-
cionalno nalogo v dnevih
>red praznikom dela. Bila je
tudi delež v letošnji hortikul-
tumi akciji, sicer pa spo-
znanje, da moramo poslej
bolj paziti na okolje, v kate-
rem delamo in živimo.
Akcija je potrdila, da je na
podstrešjih hiš in drugod bi-
lo veliko odpadnega mate-
riala, tudi takšnega, ki ga na-
ša industrija močno potrebu-
je. Zanimiv je podatek, da so
med okoli 60 tonami odpa-
dnega materiala prevladova-
li pločevinasti izdelki. Razen
tega so v soboto v krajevnih
skupnostih zbrcdi skupaj
okoli 600 kubičnih metrov
odpadkov, oziroma smeti, ki
so našle svoj novi prostor na
smetišču.
In kot vselej pri takšnih
akcijah, so se tudi tokrat v
nekaterih krajevnih skupno-
stih bolje izkazali, bolje orga-
ni2drali in podobno. To priz-
nanje si še posebej zaslužijo
Center, Gaberje, Ostrožno,
Kajuh, Dobrna, Pod gradom,
Medlog in še nekatere. Seve-
da pa je tu in tam tudi zaškri-
palo in bili so tudi primeri,
da krajani niso vedeli, kje so
zbirna mesta za odpadni ma-
terial, kako je s časom in
drugim.
V celoti je bilo v soboto v
občini 110 zbirnih mest za
odpadni material. Poleg vo-
zil celjske Komunale je bilo
na voljo še 37 kamionov, ki
so jih brezplačno odstopili
mnogi delovni kolektivi, kot
še posebej Prevozništvo, Ce-
ste-kanalizacije, Ingrad, Lju-
bečna, Nivo, Cestno podjet-
je, Remont in še nekateri.
MB
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
USTREZEN PROSTOR
ZA PSIHIATRIJO
V tozdu nevropsihiatričnoga oddelka celjske
bolnišnice v Vojniku, kamor sodi tudi psihiatrični
oddelek, skušajo obdržati visoko raven, so pa pri
svojem hotenju utesnjeni.
o sedanjem stanju na
psihiatričnem oddelku v
Vojniku in tudi o načrtih
za vnaprej smo se pogo-
varjali s predstojnikom
tega oddelka mgr. dr. MI-
LANOM POKMAJEVI-
ČEM in dr. VERO PE-
TRISiCEVO, dolgoletno
zdravnico - nevropsihia-
trinjo na tem oddelku.
GRAŠČINA BEDE IN
ZDRAVJA
Kdo ne pozna graščine,
tik pred Vojnikom, ki s
svojim mirom, ki ga nudi
obširen park, daje zatoči-
šče psihiatričnim bolni-
kom? Kdor je vsaj enkrat
prestopil prag te usta-
nove, je v njem naletel na
kopico človeške bede, na
izredno medicinsko oseb-
je in to od najvišje do naj-
nižje osebe, ki je vsake-
mu teh bednikov priprav-
ljena pomagati v vsakem
trenutku. Poleg vsega na-
štetega pa je dolgomoseč-
no zdravljenje kronano z
zdravjem. Ne pri vseh, pri
večini pa. Da je pravilen
odnos do duševno bolne-
ga človeka ena bistvenih
komponent pri zdravlje-
nju - to vedo vsi v tem
kolektivu in temu pri-
merno sledijo tudi uspe-
hi. Končno pa, vojniška
psihiatrija ni potrebna
hvale, sama si je že s kva-
litetnim dolgoletnim de-
lom utrla pot preko meja
celjskega območja, saj
prihajajo k njim bolniki
tudi iz Zasavja, celo Ko-
pra.
MANJŠA
POPRAVILA NA
ODDELKU
Za začetek najprej - od
kdaj psihiatrični oddelek
obstaja tak, kot je? Od le-
ta 1960 in razen manjših
adaptacij je tak še danes,
tudi število bolnikov je
isto - okrog 180. Sobe so
prevelike, tudi po dva-
najst bolnikov je v njih,
oprema pa tudi ni primer-
na, čeprav se zelo trudijo,
da bi jo posodobili. Rav-
no te velike graščinske
sobane ter ogromni ho-
dniki so krivi, da v pro-
storih ni domačnosti.
Zato razmišljajo vsi po
vrsti, da bi se vsaj v danih
razmerah vsaj malo poso-
dobili. 2e dalj časa se pri-
pravljajo, da bi spodnji
oddelek za najhujše bol-
nike pregradili in tako lo-
čili manj bolne od bolj
bolnih.
VSI so SKUPAJ,
KAR PA JE
NEMOGOČE
Nefunkcionalnost pro-
storov se odraža tudi v
tem, da bolnike ne more-
jo porazdeliti v skupine,
ki bi sodile skupaj. Tako
so med vse ostale psihia-
trične bolnike pomešani
tudi alkoholiki, ki zavza-
mejo precej posteljnega
fonda, saj se jih včasih
zdravi tudi štirideset. Po-
stelj za nje sploh ni nikoli
dovolj, ker je povpraševa-
nje po tovrstnem zdrav-
ljenju očitno in alko-
holike odklanjajo, oziro-
ma je zanje dolga čakalna
doba. Med vsem zdrav-
stvenim osebjem pri-
manjkuje največ alko-
hologov. Ena izmed reši-
tev bi bile tudi tako ime-
novane dnevne bolnice, a
zato ni ustreznega prosto-
ra, niti kadra.
V kletnih prostorih de-
lajo: laboratorij, tu so pro-
stori za psihologe, social-
no delavko, itd. Da pa so
to lahko napravili, so
preuredili večnamenski
prostor, ki je služil prej
bolnikom.
Veliko časa preživijo
bolniki v terapiji, ki je lo-
čena od središčne stavbe,
a ne zadošča več svojemu
namenu. Spodaj so name-
ščene različne delavnice,
prostorska stiska še ni ta-
ko velika. A zgoraj, kjer je
samo en prostor, v njem
pa se dnevno zadržuje
okoli trideset bolnic, pa je
gneča resnično velika.
Morda bodo v določenem
času razširili terapijo in
sicer tako, da bodo adap-
tirali nekaj gospodarskih
poslopij.
DELAMO VSE -
AMBULANTNO IN
BOLNIŠNIČNO
Po besedah predstojni-
ka psihiatričnega oddel-
ka dr. Pokmajeviča, je
najhujši problem v tem,
da niso v bistvu niti odde-
lek niti psihiatrična bol-
nišnica. »Ce bi bili bolniš-
nica, ne bi imeli 33 dni
dolgo ležalno dobo, kot je
zdaj na oddelku, ampak
daljšo in večje število po-
stelj. K nam gravitira
300.000 prebivalcev in to
na oddelek, kot smo ura-
dno priznani. V resnici pa
opravljamo tudi bolniš-
nične usluge. K nam se
steka vse: od starostni-
kov, socialnih primerov,
mladinske delikvence,
itd. Delamo torej vse in to
na uradno priznanem od-
delku. Veliko težav nam
povzroča to, da je odde-
lek dislociran in moramo
bolnike na vse preiskave
voziti v Celje, v bolniš-
nico«.
V zvezi s tem je zanimi-
va tudi kadrovska politi-
ka. Po sedanji sistemiza-
ciji imajo dovolj zdravni-
kov, velik primanjkljaj pa
je pri medicinskih se-
strah, zlasti onih s sred-
njo izobrazbo. Primanj-
kuje 60 odstotkov sred-
njega medicinskega ka-
dra. Tudi če ga dobe, za-
radi težavnosti poklica in
težavnosti prav na teh od-
delkih, beže v druge od-
delke ali celo v drugo
stroko. Delati v Vojniku
je res najtežje in le kdor
to poskusi, to tudi ve.
V	BODOČE - LE
BOLNIŠNICA
Ko pa bo zasnovana
moderna bolnišnica in le
v tej smeri lahko govori-
mo o bodočnosti, pa bo
tudi zasedenost zdravni-
kov drugačna od sedanje,
če bo bolnišnica razdelje-
na na oddelke, ko samo
en alkoholni oddelek po-
treboval več alkohologov.
Sicer pa bo razdelitev na
oddelke nujna, ker bo le
tako možna popolna skrb
za pacienta.
Kakšnih revolucionar-
nih sprememb psihiatrič-
ni oddelek celjske bolniš-
nice ne bo doživel. Prido-
bili bodo posteljni fond
nevrološkega oddelka, ko
se bo ta izselil iz doseda-
njih prostorov v trakt mo-
dernizirane bolnišnice v
Celje. To pa bo le okoli
trideset postelj, kar ne bo
velika pridobitev. Vse,
kar pa se bo gradilo, ozi-
roma dograjevalo, pa mo-
ra biti dostojno zgrajeno,
ker mišljenje, da je za psi-
hiatrične bolnike vse do-
bro, je že zdavnaj minilo.
V	to smer so uprta tudi
vsa dosedanja prizadeva-
nja med seboj trdno po-
vezanega kolektiva. Ra-
čunajo pa tudi na pomoč
širše družbene skupnosti
in ne nazadnje na posa-
meznike, ki so primaknili
že marsikateri dinar za
modernizacijo celjske
bolnišnice. In v okviru le-
te moramo najti ustrezno
mesto tudi za psihiatrični
oddelek v Vojniku.
NEIZKUŠENOST IN
PREHITRA VOŽNJA
Iz smeri Ljubnega je pripe-
ljala v naselje Savino vozni-
ca osebnega avtomobila MA-
RIJA NADLUCNIK, 21, iz
Radmirja. V levem ostrem
ovinku je zagledala pred se-
boj na desni strani pešca, ki
ga je obvozila, pri tem pa iz-
gubila oblast nad vozilom in
s sprednjim delom trčila v
osebni avto, s katerim je iz
nasprotne smeri pripeljal
FRANC PREPADNIK iz Ra-
duhe. Pri nesreči se ni nihče
telesno poškodoval, škode
pa je za okoli 110.000 dinar-
jev.
NEPREVIDNOST
Voznik osebnega avtomo-
bila ALOJZ ROMIH, Vrbno
je na ravnem delu cestišča v
Vrbnem nameraval zaviti v
levo proti domu, ni pa pravo-
časno nakazal spremembe
smeri vožnje. Prehitevati ga
je pričel voznik osebnega av-
tomobila DRAGO BOBNIC
iz Laške vasi in ko sta bila že
vzporedno, je Romih skrenil
v levo in tako je prišlo do
trčenja, pri katerem so se po-
škodovali trije sopotniki v
Bobničevem vozilu, škode
pa je za okoli 40.000 dinarjev.
NEOSVETUENA
VPREGA
FRANC SOVINC, 53, iz
Brda je vodil konjsko vprego
z neosvetljenim vozom skozi
gozd na cesti med Goličem
in Brdom pri Konjicah. V le-
vem nepreglednem ovinku
pa je pripeljal iz nasprotne
smeri po klancu navzdol in
po sredini vozišča FRANC
KRAČUN, 40 iz Bezine, in
sicer s kolesom na pomožni
motor in priklopljeno manj-
šo prikolico. Kračunu je
uspelo obvoziti konja, nato
pa se je zaletel v sprednji del
voza in se tako hudo poško-
doval, da je na kraju nesreče
umrl.
PREHITRO PO
LJUBUANSKI CESTI
Iz smeri Levca je vozil po
Ljubljanski cesti v Celju voz-
nik osebnega avtomobila
BRANKO BRACiC, 24, iz
Velenja. Ko je pripeljal do
bencinske črpalke, je zaradi
neprimerne hitrosti in vož-
nje ob desnem robu, zapeljal
na hodnik za pešce, trčil in
podrl drog električne raz-
svetljave, nato pa je avtomo-
bil obstal na zelenici. Pri ne-
sreči so se težje poškodovali
voznik Bračič, ki ima pretrei
možganov in dve sopotnici
Škode je za 70.000 dinarjev.
ČELNO TRČENJE
Iz Laškega proti Rimskii
Toplicam je vozil z osebnii
avtomobilom MIHAEI
STANEK, 30, iz Zagreba. Ni
odcepu ceste, kjer je hitros
omejena na 50 km/uro, je vfl
zil prehitro, tudi glede ni
stanje vozišča, zato ga je\
ostrem desnem ovinku zarn
slo v levo, kjer je čelno trčili
avtomobil, s katerim je iz na
sprotne smeri pripeljal AV;
GUST GABRIJEL iz Trto
velj. Pri nesreči so se la^
poškodovali voznik Stand
in po en sopotnik iz vsakej
avtomobila, škode pa je z
70.000 dinarjev.	^
DELOVNA NEZGODA
V obratu brusilnica v cej
ski Libeli se je zgodila te|
delovna nezgoda. Ključav*
čar LEOPOLD PECNIK,
Šmartno ob Paki je popra
Ijal brusilni stroj. Ko je s
menjaval cev hidravlike, j^
desno roko segel v nott,
njost stroja, takrat pa je p
pustila jeklena sponka in 4
kg težka protiutež brusih
glave mu je zmečkala desJ
roko med zapestjem in li
tom.	I
STREUANJE V
AVTOBUSU
Na avtobusni postaji v ^
tanju sta vstopila v IzletP
kov avtobus tudi brata R'
MA, 25 iz NEZIR, 33, HAS>
NI, doma iz Vitanja. Med B'
mo in šoferjem avtobu>
MARTINOM VODOVit
KOM, 28, iz Braslovč je pH
lo do pretepa in ko je Vodo'
nik udaril Ramo po obra^
je le-ta segel za hlačni p3>
potegnil pištolo tipa Brf
wing, kalibra 7,65 ter izstre'
tri naboje proti Vodovnil^
Dva naboja sta šoferju P'
škodovala trebuh, tako dai
v kritičnem stanju v celjs'
bolnišnici.
POŽAR NA SMETIŠČU
Na odlagališče smeti v B'
kovžlaku pri Celju je nek<i
pripeljal tleči leš, zaradi ^
sar so se vneli odpadki in
žar se je začel širiti proti bli
njemu skladišču in gozd'
Zaradi hitre intervencije p'
klicnih gasilcev iz Celja '
gasilcev iz okoliških kraje
pa večje škode ni bilo in '
požar pravočasno lokali^
rali.
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
PLANINSKI IZLET-
PLANINSKA TURA?
IZLET je krajše poto-
vanje, navadno za razve-
drilo, zabavo. Izletništvo
se je omejilo predvsem na
kulturno krajino, to je na
prostor, kjer so vplivi člo-
vekove navzočnosti lah-
ko zanj celo značilni - to-
rej ni ničesar več za osva-
janje.
Vsak izlet - kakršen ko-
li - je organizirano in vo-
deno dejanje. Za vsako
tako dejanje veljajo dolo-
čene norme, pravila, bon-
ton, morala. V nekaterih
lastnostih se planinstvo
približuje izletništvu. Ta-
ko je za obe dejavnosti
značilno, da se hoče člo-
vek odtrgati od vsako-
dnevnega okolja in da v
stiku z naravo išče zaseb-
nosti. Vendar je planin-
stvo mnogo več kot to.
Duhovne prvine, ki jih za-
sleduje so drugačne od
izletništva.
Planinstvo je telesno-
kulturna in rekreativna
dejavnost, ki vključuje
raznovrstne človeške de-
javnosti, ki se uresničuje-
jo v gorskem svetu s po-
močjo hoje, plezanja ali
smučanja. (Prvine, kot so
alpinizem, turno smuča-
nje, zasledimo v njego-
vem razvoju in morda se
bodo nekoč ločile.) Hoja
različne intenzivnosti je
osnovna oblika planin-
skega udejstvovanja, ki
se je ohranila do danes.
Osnova hoje pa je korak.
Planinstvo pa vključuje
tudi estetsko, etično-idej-
no in kulturno zvrst delo-
vanja. častni kodeks pla-
nincem ne dovoljuje pi-
jančevanja, nespodobne-
ga obnašanja, razgrajanja,
trganje cvetja, onesnaže-
vanja okolja. Menim, da
je najustreznejše poime-
novanje take aktivnosti,
ne glede na to, kako dol-
go traja - planinska tura
ali vzpon. Njen osnovni
namen je: hoditi z nogo in
s pametjo do cilja. Utruje-
nost bo prešla, zado-
voljstvo bo ostalo.
Pokažimo ljudem, da je
užitek tudi v gorah! Odtr-
gajmo jih za trenutek iz
njihovega okolja - delov-
nega ali bivalnega, nav-
dušimo jih v naravi, kre-
pimo jih za delo ob delu,
motivirajmo jih, da sami
preizkušajo svoje moči,
iznajdljivost, samoinicia-
tivnost, da žive naravno
ob šotoru in ognju, da si
zgrade bivak, pomagajo
graditi planinske posto-
janke (zavetišča, koče,
domove), vdihavajo čisti
gorski zrak, uživajo v
vzhodu in zahodu sonca,
neizmernosti barv, zvez-
dnih noči, opazujejo živa-
li, tišino narave, zvok ve-
tra, žuborenje potočka.
Čuvajo naravo, trave, ži-
vali, rastline. Občutijo
naj, da se z dnem oddiha
v naravi rešujejo majhne
težave in dobivajo nove
moči. Planinstvo je du-
ševna in telesna zrelost,
ki ustvarja napredek in
razvija tovarištvo.
In prav zato bomo v
enem izmed naslednjih
prispevkov zapisali 10
pravil vedenja v gorah, ki
jih je zapisala mednaro-
dna zveza planinskih or-
ganizacij.
ing. B020 JORDAN
NA ŠMOHORJU
ZAPRTO
. Laško PD ne dobi
oskrbnika doma na Smo-
horju, ki bi bil tam dlje
časa. Vzroke za to je treba
iskati v premajhnem obi-
sku, ta pa pogojuje slabo
nagrajevanje. Starejši
imajo tudi omejen delov-
ni čas. Planinski dom bo
sedaj oskrbovan le ob so-
botah in nedeljah. Kot
vse izgleda bo dom odprt
tudi za prvomajske praz-
nike. Oskrbnik doma na
Smohorju naj bi tudi v
bodoče prevzel v svojo re-
žijo oskrbo s hrano, prav
zaradi tega pa bo društvo
dalo prednost sklenitve
pogodbe z zakonci. V do-
mu so omejene tudi bival-
ne možnosti. Društvo bo
reševalo sedanje stanje v
sodelovanju še z nekateri-
mi predstavniki širšega
družbenega življenja. Za-
vedati se je treba, da pro-
blem delovanja društva
ni samo problem društva
in da tudi niso dovolj sa-
mo kritike na delo druš-
tva, ki ima zares velike te-
žave z domom.
FANIKA LAPORNIK
ODMEVI:
PRISPEVEK K ŽIVLJENJEPISU
ALME KARLINOVE
Pred dnevi nas je v ure-
dništvu obiskal profesor
Janko Orožen, avtor dveh
obsežnih knjig Zgodovine
Celja, (tudi tretji del je že na-
pisan) in nam prinesel do-
datne podatke o pisateljici
Almi Karlinovi. Vsi, ki prebi-
rate v Novem tedniku njeno
delo Samotno potovanje, bo-
ste z zanimanjem prebrali te
vrstice, saj pojasnjujejo ne-
katere podrobnosti o njenih
starših in sploh o družini
Karlinovih. To predvsem za-
radi tega, ker jo mnogi imajo
za Nemko. Da temu ni tako,
pojasnjuje tudi ta prispevek,
zanj se profesorju Janku
Orožnu iskreno zahvalju-
jemo!
»Dne 12. oktobra 1889 se je
v hišici poleg Ljubljanskih
vrat, ki je bila nekdaj last ki-
rurga Matije Ipavica, rodila
Alma Ida Vilibalda Maksimi-
lijana Karlin, znana potopi-
ska evropskega slovesa, kije
17. januarja 1950 umrla v hi-
šici pod Grmado v Pečovni-
ku. Domek v Celju ji je na-
mreč uničila letalska bomba.
Almini starši so bili: Jakob
Karlin, upokojeni major in
Vilibalda, rojen Miheljak,
učiteljica v mestni dekliški
šoli. Jakob Karlin je bil sin
kmeta Jurija Karlina in nje-
gove žene Jere, rojene Plev-
čak. Posestvo sta imela v za-
selku Tuncovec, 3 km odda-
ljen od Rogaške Slatine v
župniji Sv. Križ pri Rogaški
Slatini.
Vilibalda Miheljak se je ro-
dila v Celju 27. maja 1844. Z
Jakobom Karlinom se je po-
ročila v Celju 6. januarja
1887, ko je bila stara nekaj
več kot 42 let. Njen ženin se
je rodil 4. julija 1829 in mu je
bilo ob poroki blizu 58 let.
Morda je bila starost Almi-
nih staršev vzrok, da je bila
Almina vzgoja nekoliko ču-
daška.
Vilibaldin oče je bil notar
Martin Miheljak, mati pa je
bila Helena, rojena Kovač.
Ob Vilibaldini poroki je bil
oče že mrtev, mati je pa še
živela. Priči pri poroki sta bi-
la gimnazijski ravnatelj Pe-
ter Končnik, Notar Lovrenc
Baš, Martina Miheljaka na-
slednik v notarski službi in
mož druge Miheljakove
hčerke Ide, ki je svojemu
možu prinesla v zakon hišo v
Aškerčevi uvlici. Njuna hči
je bila Meta Baševa, znana
češka gledališka igralka v či-
talniški dobi. Lovrenc Baš,
Savinjčan, je bil znan prav-
nik in slovenski časnikar.
Vilibalda Miheljak je bila
mestna učiteljica od 1870 do
1906. Ker je bila učiteljica na
nemški šoli in je bil mož ma-
jor, je v hiši prevladoval
nemški jezik, da pa duh ni
bil nemški, o tem priča sšmo
Almino življenje. Pisala je v
svetovnem jeziku, ki ga je
dobro obvladala, s tem tudi
lažje spravila svoje rokopise
v svet.«
Tako pojasnjuje profesor
Orožen, sicer pa smo že pred
leti obširneje pisali o Almi
Karlinovi, pa tudi o njeni pri-
jateljici Thei Gammelinovi,
ki še danes živi v Pečovniku
in je poskrbela, da je Almina
literarna zapuščina danes v
Univerzitetni knjižnici v
Ljubljani. Vse ostalo je bilo
omenjeno v uvodu ob pričet-
ku objavljanja njenega dela
Samotna potovanja.
CELJE:
DVAKRAT
POPOLDNE?
Čeprav že zdaj, ko ima-
jo občinski upravni orga-
ni uradne ure za stranke v
popoldanskem času sa-
mo ob sredah, ni velikega
navala, se je izvršni svet
odločil predlagati nov
predpis o delovnem času
in uradnih urah. Odloči-
tev ni slučajna, gre za
skrb, da bi zlasti v času
ustalitvenih prizadevanj
delovni ljudje opravljali
svoje zadeve pri teh orga-
nih v popoldanskem času
in tako čim manj izostaja-
li, zaradi teh poslov, od
rednega dela. Gre seveda
za pobudo, ki bi morala
naleteti na ustrezen od-
mev zlasti v organizacijah
združenega dela, kajti si-
cer bi ne dosegla svojega
namena.
Po predlogu, ki je v jav-
ni razpravi, bi naj bile
uradne ure za stranke ob
ponedeljkih in sredah od
7. do 12. ter od 13. do 16.
ure, ob petkih pa od 7. do
11. in od 12. do 13. ure.
Tiste službe upravnih or-
ganov, na katere pa se de-
lovni ljudje in občani naj-
več obračajo, kot so pri-
javna in odjavna služba,
potni listi, vozniška dovo-
ljenja in podobno, pa bi
imele uradne ure vsak
dan v delovnem času.
Tak je predlog in zdaj
so na vrsti delovni ljudje
in občani, da povedo svo-
je, tudi preko svojih dele-
gatov, oziroma neposre-
dno izvršnemu svetu
skupščine občine Celje.
Po tem predlogu bo javna
razprava trajala do sredi-
ne maja.
MB
Nenadoma se je življenje, ki je ves čas potekalo precej
"Urno, sprevrglo v tragedijo. Nekega večera je spalo v
Postelji poleg mene mlado bitje - ljubko, okroglolično, od
življenja še neizoblikovano dekletce - ki je malo kašljalo:
f^slednji večer sva šli obe, poslala naju je sestra L., pred
kožnim vencem v posteljo (to je bila zares velika milost!), in
se je zdanilo in so zvonovi iz cerkve Marijinega oznanje-
'Jja preko cvetočih oranževcev prodrli v samostansko sobo,
dekle s sosednje postelje odnesli v bolnišnico, kjer je po
'^ekaj urah umrla. Naslednji večer sem imela tudi jaz vro-
čino in nočna sestra mi je lastnoročno prinesla čaj in še
'^ekaj odej. Mislila sem že, da mi bo dano za večno počivati
''a najznamenitejšem pokopališču na svetu, ko je vročina
Padla in sem dvignila vozni listek. Pustni torek je minil
"enavadno tiho, toda to je bil dan dan, ko smo bile prvič in
^dnjič site; potem pa je prišla pustna sreda in tedaj sem
'"es lahko rekla:
"Jutri odpluje Bologna!«
Vročično sem povezala svoje zavitke in zadnji večer pre-
dla na Ponte Monumentale, od koder je prelep pogled na
^ia XX. Settembre, na kateri je žarela neskončna vrsta
Netilk. Od tod vidiš v vrtove starih palač in v globine
''^ačnih dvorišč in lahko kukaš skozi nezavešena okna v
^^omne domove mahh uradnikov - za njo pa se kot temno
1}odra brezmejna senca razgrinja morje, ki vabi in obljub-
Ja. Oblaki, potopljeni v žareče nebo, so podobni različno
^olikovanim orjakom, hiteli mimo mene, in Apenini so bili
^^kropljeni s krvjo. Pod mano je šumelo življenje, ki sem
ga poznala. To je bila Evropa. Cez tri leta sem se namera-
vala vrniti, obložena z modrostjo in slavo...
Sonce je zašlo in po Via Balbi, ki se na njej le s težavo
srečata dva voza, sem odhitela proti domu in ves čas sanja-
rila. Sanjarila sem tudi v stari cerkvi, kije bila naša delovna
soba, kajti vsi so videh v meni že nekaj od tega, kar naj bi
postala. Zlate sanje, podobne oblakom, ki se razblinijo.
PRED ODHODOM
Predstojnica samostana me je pospremila do odhodne
postaje.
Ob treh smo žrtve medkrovja že stale pred pregrajo. Za
njo so bili cariniki, policijski inšpektor, zastopnik ladijske
družbe in drugi predstavniki oblasti, mimo katerih smo
morali iti drug za drugim. Bilo je tik po koncu vojne in
kdor se je takrat podal v svet, se je zato, ker je to moral
storiti, zato so skoraj vsi ljudje, ki so v pristanišču plaho
čuvali svojo prtljago, pripadali boljšim slojem, kot pa jih
navadno srečuješ v tretjem razredu. Mimo mene je hitelo
nekaj rajhovskih Nemcev. Neki temnopolt moški se je
mučil z lesenim kovčkom, ki je spominjal na Noetovo
barko.
Čez nekaj časa me je predstojnica pokrižala in odšla.
Počasi in previdno noseč eriko sem se prerinila k pregraji
in ob petih sem tudi jaz romala od carinika k zdravniku in
od zdravnika k policijskemu inšpektorju, nato k zastop-
niku ladijske družbe in kdo ve h komu še. Končno je neki
mornar pograbil mojo prtljago in stopila sem na Bologno.
Bologna j bila ogromna ladja, last Navigazione Transat-
lantica Italiana, in ker sem nekoč nekje videla fotografije
tretjega razreda, sem si domišljala, da vse vem - čeprav
sem poznala samo prvi razred in še tega ne dobro! Ko sem
se pet minut zatem znašla v podzemeljskem prostoru, ki so
v njem stale tri vrste postelj druga vrh druge in druga poleg
druge, se mi je brada povesila prav do nožnih prstov, ko
sem videla, da imajo postelje samo žimnico, temno sivo
odejo in namesto "blazine rešilni pas. Na vrhnjih posteljah
so ležale delavke v širokih krilih, z debelimi prstani na
rokah in v ušesih, z ovratnimi verižicami in zlata in s
strganimi čevlji, ki so z njimi udarjale takt k jezikom. Tako
kot te ženske so znale klepetati samo še gosi...
Stokaje sem potisnila kovček pod določeno mi posteljo,
položila eriko pod volneno odejo, nato pa odšla s posebnim
občutkom v nosu, ustih in srcu spet navzgor. Srečneži iz
prvega in drugega razreda so gledali na nas medkrovnikez
objestnostjo premožnih - ali pa se je vsaj meni zdelo tako.
Z neprijetnim občutkom sramu sem se skrivala za visokimi
privezniki in trebušastimi dimniki, dokler me ni našla
družba, ki si je z mano delila hrano. Pri tem sem spoznala
še druge bolonjske radosti. Po šest in šest potnikov so med
sabo povezali kot teleta pred zakolom in jim dali vrečo, ki
že takrat ni bila več bela. V njej je bilo šest pločevinastih
žlic in vilic, šest krožnikov in dve pločevinasti skledi.
Opremo je dopolnjevalo šest pločevinastih kozarcev in ena
zajemalka. Nožem nam niso zaupali, in tudi nam niso dode-
lili mize in stolov. Nekateri izmed mojih tovarišev so si zato
poiskali zaboje in sode, jaz pa sem splezala na najbolj
oddaljeni steber, okoli katerega so ovijah ladijsko vrv, in na
tem sedežu brez naslonjala sem potem s&dela in brala,
pisala in jedla in kot žongler lovila krožnik, pač glede na to,
kako se je zibala ladja; vse to pa sem počenjala z neomaj-
nim, vendar že nekoliko zarjaveUm kolumbovskim občut-
kom.
Vodja vsake skupine je moral po hrano v ladijsko kuhi-
njo; preskrbeti je moral tudi vročo vodo za pomivanje
posode, člani skupine pa so morah posodo izmenoma po-
mivati. Nikoli nisem izvedela, ali sem bila res kronično
nesposobna, ali pa so imeli ostali sočutje z mano. Bog jih
blagoslovi, kajti od mene niso nikoli ničesar zahtevali.
Jedla sem, drugi pa so poskrbeh za preostalo.
Proti deveti zvečer so bili že vsi potniki na krovu, Bo-
logna je zadrhtela v svojem drobovju, z nje se je prvič
dvignil gost dim; počasi so odvrgli vrvi. Stala sem ob
ladijski ograji in se ozirala nazaj na Genovo. Čez pobočja
Apeninov so se usipale luči kot zvezdni utrinki in od časa
do časa mi je padla na lice posamezna kaplja. Morje je
stok^o, ladja je zapiskala v slovo, neka ženska je jokala.
Sopihaje, a vztrajno je drsel parnik vedno dalje in dalje na
odprto morje. Stala sem stran od drugih in strmela v izgi-
njajoče luči. Če sem se pravilno odločila ali ne - zdaj se
nisem mogla več vrniti! Naj me doleti kar koli, vse bom
morala premagati. Raje na ščitu, kot brez njega.
Deževalo je vedno močneje; mesec, kolikor ga je bilo
sploh videti, je popolnoma izginil V Bologno se je zagnal
sunek vetra, da se je nenadoma nagnila ...To je zadosto-
valo. V nekaj sekundah je bil krov prazen.
Vonj, ki je prihajal od spodaj, je bil zoprn, toda ali more
to prestrašiti bodočega Kolumba ? Z odvitim pogumom in
privitim nosom sem odšla v globine, ki bi tudi o njih lahko
zapisali:
»Lasciate ogni speranza voi ch' entrate.«
NA ODPRTEM MORJU
Mojih petintrideset sotrpink je stokalo od slabosti. To bi
jim bila še oprostila, kajti ladja se je gugala in na vse načine
sem si morala prigovarjati, da nisem stokala hkrati z njimi;
toda to, da so makarone, ki smo jih imeli vsak dan za
večerjo, mimo mojega obraza bruhale na tla, se mi je zdelo
zares kaznivo neoUkano. Če imaš kaj v želodcu, potem
moraš to v njem tudi obdržati.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
LIPOVIH TRIDESET LET
OD ZASTAREUH 2AGARSKIH ODRATOV
DO INODERNE LESNE INDUSTRIJE
Naslov dejansko pov-
zema bistvo sporočila o
Lipovih tridesetih letih,
ko je kolektiv v tem ob-
dobju trdega dela in pri-
zadevanj, pa tudi preiz-
kušenj, iz skromnih za-
starelih povojnih žagar-
skih obratov ustvaril
moderno industrijsko
podjetje s specializirano
in visokokakovostno
proizvodnjo.
Samoupravni začetki
pospešenega razvoja se-
gajo v leto 1956, ko je
prve obratne delavske
svete ustanavljalo 385 de-
lavcev. Od tedaj se je šte-
vilo zaposlenih povečalo
na preko 1200 delavcev.
Še zlasti se je konjiški
LIP v zadnjih nekaj letih
izkazal kot prodoren
izvoznik. 2e v letošnjem
letu naj bi vrednost nje-
govega izvoza dosegla
številko 160 milijonov di-
narjev. Bistveno pri tem
je, da izvaža predvsem na
konvertibilno področje in
ustvarja veliko deviz, ki
so nam v sedanjem času
še kako potrebne za izrav-
navanje neugodne zuna-
njetrgovinske bilance v
našem narodnem gospo-
darstvu.
V tridesetletnem ob-
dobju_ svojega razvoja je
nah, kar je bil povod za
temeljito razčiščevanje
medsebojnih in notranjih
odnosov.
Prelomno leto je bilo
tudi Lesno industrijsko
podjetje v Slovenskih
Konjicah prehajalo skozi
krizna obdobja, vendar je
s svojo trdnostjo, družbe-
nopolitično in organiza-
cijsko sposobnostjo, vse-
skozi izpričevalo zrelost.
Težko se jim je pri Lipu
pisalo na primer v letu
1967 po požaru v Poljča-
tudi leto 1975, ko so do-
končno dogovorili spe-
cializacijo svojih temelj-
nih organizacij združene-
ga dela; resnično, v prak-
si pa uveljavili malo ka-
sneje, v letih 1977 in 1978.
Danes samoupravno
zaokroža delo v Lesno in-
dustrijskem podjetju Slo-
venske Konjice osem te-
meljnih organizacij zdru-
ženega dela, ki v okviru
glavne linije delovne or-
ganizacije usmerjajo svo-
je proizvodne naloge v
višje stopnje obdelave
osnovne surovine, široko
izbiro izdelkov, visoko
kakovost izdelkov iz ma-
sivnega lesa in v pospeše-
vanje izvoza.
Glavni nosilci izvoza so
dogovorjeni in to so te-
meljne organizacije zdru-
ženega dela tovarna po-
hištva v Slovenskih Ko-
njicah, tovarna otroškega
pohištva v Poljčanah in
tovarna omarastega po-
hištva v Vitanju. Konjiški
LIP je znan kot kakovo-
sten proizvajalec pohiš-
tva širom po Evropi.
Za prihodnje srednje-
ročno obdobje načrtujejo
še večji vzpon proizvod-
nje tako, da bodo ob istih
količinah razpoložljive
osnovne surovine, ki mi-
mogrede postaja vse bolj
dragocena, vlagali več de-
la po enoti surovine in ta-
ko dosegli večji gospo-
darski učinek.
Posebno skrb posveča-
jo izobraževanju strokov-
nih kadrov. Sestava zapo-
slenih delavcev po izo-
brazbi se je v zadnjih de-
setih letih znatno izbolj-
šala, sodelovali pa so pri
ustanavljanju lesarskega
šolskega centra v Mari-
boru.
In, da ne bomo o konji-
škem Lipu govorili samo
v gospodarskem jeziku!
Poleg čvrstega dela druž-
benopolitičnih organiza-
cij in samoupravnih orga-
nov, je izredno razvito
kulturno-prosvetno delo.
Tako imajo več pevskih
zborov, oktete, instru-
mentalni ansambel in fol-
klorno skupino. V temelj-
nih organizacijah združe-
nega dela so razvita še ga-
silska društva, strelske
družine in telesnokultur-
ne sekcije v okviru dejav-
nosti sindikata.
Mogoče je tudi v teh na-
štetih oblikah sproščanja
ustvarjalnosti delavcev
iskati kakšnega od razlo-
gov za uspešno in stabil-
no gospodarjenje ter po-
slovanje konjiškega le-
sno-industrijskega po-
djetja.
Paket rezervne hrane „danes in jutri 84''
z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju
graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predv-
sem zaradi dejstva, ker sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del člove-
kovih in samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti
za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politič-
ni skupnosti glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili.
Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom
"DANES IN JUTRI 84«,
saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da
so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih
stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in
prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti
najnujnejše prehrane v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB,
m daje celovitosti sistema ljudske obrambe m družbene
samozaščite specifičen poudarek, je človek-delavec in
občan, edini ki se lahko v organiziranih in pripravljenih
akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in prema-
guje s svojo voljo m sposobnostjo tudi največje elemen-
tarne-stihije.
Prav zaradi tega je prehrana prebivalstva bistven
element v republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP
Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo
proizvodnje m sestave paketa rezervne hrane v temeljni
organizaciji Slovenj Gradec.
Vsebina paketa rezervne hrane
»DANES IN JUTRI 84«
omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini
po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84
z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali
predvsem biološko vrednost jedi, obliko m hitrost
pnnrave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za
manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske.
Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni' paket, ki vsebuje 45 izdelkov pre-
hrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da
zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe po kalorični plati.
Dnevni obrok {na osebo) ima kalorično vrednost 1900
kalorij m vsebuje 55% beljakovin poleg ogljikovih
hidratov, mineralov m vitaminov, katerih kalorična vred-
nost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega
organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala m potrdila
komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je
imenoval republiški komite za tržišče m cene. Paketu je
priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz
prehrambenega paketa m kompletne jedilnike za 7 dni,
kar vsekakor olajšuje hitro m pravilno pripravo obrokov.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj
leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta
prehrambeni paket postopoma obnavljala.
Cena paketa je 1.320,00 din, cena izdelkov v
paketu pa je za približno 20 % nižja od malo-
prodajnih cen.
Da bi delovnim ljudem in občanom poenostavili
nakup paketa
»DANES IN JUTRI 84«
sta zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca
m politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske
obrambe m družbene samozaščite, ustvarila skupno z
delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega
plačevanja paketa.
Tako bo zveza sindikatov, kot najširši družbeno-
politični dejavnik delovnih ljudi, konkretno vodila eno
izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delav-
cem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnov-
ne organizacije v vsaki temeljni organizaciji bodo eviden-
tirale kupce m poskrbele
za brezobrestno plačevanje (4 obroki). Obro-
ki se bodo odplačevali, kot vsa ostala posoji-
la pri izplačilu osebnih dohodkov.
Drugi način pa je direktno naročilo m plačilo
pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino
oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni.
Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno
tozd Slovenj Gradec, Francetova 17, tel.
062/841—551, ali HP Kolinska oddelek
Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel.
061/24-614.
Namen paketa je torej predvsem ustvariti potrebne
zaloge hrane v primeru vojne m elementarnih nesreč, ko
bi zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano m ko bi
bil prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spreme-
njenih razmerah potreben čas, ki bi bil v različnih krajil^
različen, pač odvisno od konkretnih priprav m izvedbo
nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem
premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si
vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja
zalogo živil.
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
OCENA PO USPEHU KOŠARKARJEV
V BODOČE VEC leRALGEV
zadnji sezoni 235 treningov in 62 teifem
{košarkarji Libele so z II.
^estom zaključili prven-
stvo v II. ZKL. To je bil izre-
cen podvig celjskih košar-
karjev. Trener Mile Cepin
jg ob zaključku prvenstva
pridal še naslednji komen-
tar:
»Letos smo na tujem dose-
gli 7 zmag, kar bi ob normal-
nem poteku prvenstva zado-
stovalo za končni uspeh v tej
ligi. Vendar v borbi za 1. me-
sto je v odločilni tekmi s
iCvarnerjem na domačih tleh
s pristranskim sojenjem Bu-
talo iz Sarajeva poklonil
zmago gostom. Lahko bi bil
rezultat obraten in bi se v
tretji tekmi spoprijeli na
nevtralnih tleh s Kvarnerjem
za prvaka. Za nami je nadvse
naporna sezona. Od 1. avgu-
sta 1979 do zaključka prven-
stva ni bilo niti dneva počit-
ka. Igralci so bih ob koncu
lige že močno utrujeni, pa
nekateri tudi že nervozni.
Tako na zadnjih tekmah z iz-
jemo proti Montingu nismo
pokazali vsega, kar znamo.
Vendar je ekipa uspela s svo-
jimi igrami pridobiti simpa-
tije gledalcev celo na tujem
(Tuzla, Sarajevo, Zagreb), ki
so navijali za Libelo. Tudi
odnos gledalcev na domačih
tleh nam je bil v veliko opo-
ro. Zvesti navijači iz celjskih
vrst zaslužijo prav tako vse
priznanje, še predvsem tisti,
ki so nas spremljali na števil-
nih tekmah izven Celja.
Vse priznanje pa zaslužijo
tudi igralci, ki so nosili glav-
no breme. Na težkih tekmah
nismo mogli vključiti več
kot 7-8 igralcev. Na žalost
borba za 1. mesto ni dovolje-
vala velikih rošad, pa čeprav
bi si mladi igralci s svojim
delom in prizadevnostjo pri
vadbi zaslužili, da bi več
igrali. Vendar tu še ni bilo
dovolj izkušenj. V zadnji se-
zoni smo opravili 235 trenin-
gov po 2 uri, kar znese 470 ur
in odigrali 62 tekem. To je
bila ogromna crbremenitev
za vsega 250 dni!!! Naj mi bo
dovoljeno ob zaključku ome-
niti še vse igralce, ki so v tej
ligi igrali za Libelo, barve
Celja - Dušan Hauptman,
Zoran Gole (kapetan), Matej
Janžek, Drago Stefanec, Pa-
vle Polanec, Matjaž Tovor-
nik, Ivan Kramperšek, Aleš
Pipan, Robert Medved, Dra-
go Dobrovski, Emil Prodan,
Jože Unverdorben, Boris
Kralj in Branko Kidrič.«
K. JUG
SNEŽNI NOGOMETNI BALET
Nedeljski sneg je najbolj prizadel tiste športnike, ki ne nastopajo v toplih dvoranah in pokritih
prostorih, temveč na prostem. Nedeljska igrišča so bila snežnata, mokra, blatna, vreme pa hladno in
vetrovno. Vse skupaj je spominjalo na pozno jesen, kateri roko ponuja zima. Zdaj pa smo sredi pomladi,
ko drevje zeleni in rože cvetijo! Da je naravna muhasta, je pokazala tudi zadnja nedelja, 20. aprila. Mnoge
tekme, zlasti v nižjih rangih, so zaradi tega odpadle.
Velenjski Rudar je v II. zvezni ligi doma komaj iztržil točko proti Istri iz Pulja (1:1). Na lestvici je osmi z
22. točkami. V prihodnjem kolu gostuje v Bugojnu proti Iskri, ki je četrta. Se težke bodo borbe za
obstanek v II. zvezni ligi...
Republiška liga: Šmartno je doma z goli Omladiča, Prašnikarja in Meha s 3:1 premagalo ptujsko Dravo
(posnetek je s te tekme) ter je na lestvici peto. Unior je gostoval v Kranju proti Triglavu. Tekma je bila pri
rezultatu 2:1 za domačine prekinjena zaradi izpada gostujočega igralca. V prihodnjem kolu bo derbi v
Slovenskih Konjicah med Uniorjem in Šmartnim.
RNL - vzhod: Elkroj je bil prost, tekma med Domžalami in Kladivarjem pa preložena. Vodita Elkroj in
Kladivar. Prihodnje kolo: Kladivar - Kamnik in Litija - Elkroj. J. KUZMA, T. TAVCAR, T. VRABL
ŽALSKI INVALIDI
NAJBOUŠI
Društvo invalidov Žalec je ob
dnevu invalidov pripravilo ša-
hovski pokalni brzotumir. Na-
stopilo je pet ekip, zmagala pa
je ekipa Društva invalidov Ža-
lec I pred MTT Maribor, Žalec
II, Dravogradom in Domžalami.
JOŽE GROBELNIK
NASPROTNIKA NI
BILO
Mladi nogometaši kadeti Parti-
zan Žalec bi se v 16. kolu morali
pomeriti z Akumolatorjem iz Me-
žice, vendar nasprotnika ni bilo.
Pari prihodnjega kola: v Žalcu
bo derbi med domačini in celj-
skim Kladivarjem, sledijo Rudar
Velenje - Šoštanj, Dravograd -
Fužinar, Elkroj Mozirje - Vran-
sko, Ljubno pa bo prosto.
JOŽE GROBELNIK
POVEDLA TANJA
GOBEC
Najboljše kegljavke Celja,
Žalca in Slovenskih Konjic so
nastopile v prvem krogu tekmo-
vanja za občinsko in medobčin-
sko prvenstvo. Povedi a je Tanja
Gobec pred Bajdetovo, Ludvi-
kovo, Urhovo, Podbrežnikovo,
Marinčevo, Lesjakovo (vse Ce-
lje) itd.
OBČINSKI NASLOV
URHU
Kegljači so končali občinsko
prvenstvo. Opravili so dva nasto-
pa v Celju in Slovenskih Konji-
cah, nastopilo pa je 43 tekmoval-
cev. Zmagal je Urh (Aero) pred
D. Vanovškom (Ingrad), Sivko
(Celje), Grilancem (Celje), Cmo-
kom (Kovinar Store), Lipovškom
(Ingrad) itd. Najboljši posamez-
niki bodo nastopili na republi-
škem prvenstvu.
PIONIRJI HOKEJISTI
PRVAKI
čeprav je hokejska sezona že
zdavnaj končana, pa so Celjani
šele zdaj dobili končno potrdi-
tev, da so njihovi pionirji naj-
boljši, torej republiški prvaki.
Naslov so osvojili: Poljanec,
Stante, Kajšter, Bulatovič, Bur-
ger, Koprivica, Felicijan, Štu-
bej, Steblovnik, Bernjak, Kuko-
vičič, Sodja, Jerneje, Bučar, Lo-
gar, Koštomaj in Rakovnik. Če-
stitamo!
MEŠTROVIČ PRED
PEŠCEM
Celjski šahisti železničarji so
tudi letos ob dnevu železnič^ev
pripravili tradicionalni tumir, ki
je po udeležbi in kategorijah na-
stopajočih verjetno daleč naj-
močnejši na celjskem območju.
Nastopilo je 16 tekmovalcev, po-
novno pa je zmagal mednarodni
mojster Zvonko Meštrovič iz Sa-
rajeva, sledijo Franc Pešec, Ce-
gler in Pertinač (vsi Celje), Siba-
revič (Tuzla), Novak (Celje), Sli-
bar (Ljubljana), Skok (Šempe-
ter), Bervar (Celje) itd.
JOŽE KZMA
UKIČU MALI
MARATON
v Mokronogu je bilo letošnje
republiško prvenstvo v malem
maratonu. V izredno slabem,
snežnem in mokrem ter hla-
dnem in blatnem vremenu je s
precejšnjo prednostjo slavil
celjski atlet Numan Ukič, ki je
tako ponovil lanski uspeh. Dru-
gi je bil Samu iz Velenja.
tv
PORAZ NA RAVNAH
Rokometaši Kovinarja Store,
ki nastopajo v II. republiški ligi -
vzhod, so gostovali na Ravnah na
Koroškem in izgubili proti Fuži-
narju 23:13 (13:6). Strelci za Kovi-
narja: Konda in Rovšnik po 5,
Kavka 2 in Belak 1. V prihod-
njem kolu čaka Kovinarja težka
preizkušnja, saj se bodo doma
srečali z vodečo ekipo Velike Ne-
delje.
VLADO NENDL
ODLIČNA MOJCA
ČETI NA
Na društvenem mitingu AD
Kladivar je bilo za uvod v novo
sezono doseženih več dobrih re-
zultatov, zlasti med mlajšimi
atleti. Poseb^ se je izkazala
mlada Mojca Cetina, ki je prete-
kla 200/m v času 25,2 in 100 m v
času 12,3. Dober je bil tudi Kač,
ki je preskočil 196 cm.
K. JUG
STRELCI CELJA iN
KONJIC ODLIČNI
v Slovenskih Konjicah je bilo
republiško prvenstvo v strelja-
nju z zračno puško. Med člani so
slavili Celjani Jože Jeram (dru-
gi med posamezniki). Tone Ja-
ger, Ervin Seršen in Marjan Do-
bovičnik, ki so znova postali re-
publiški prvaki in dokazali, da
so resni kandidati, da na bliž-
njem državnem prvenstvu v Sa-
moboru ponovijo lanski uspeh,
osvojitev naslova državnih pr-
vakov. Med mladinci so bili čla-
ni Kovinarja Store drugi, nji-
hov član Branko Malec pa prav
tako. Presenetili so mladi strel-
ci oz. strelke Slovenskih Konjic,
ki so zmagale ekipno in posa-
mezno, kjer je slavila domačin-
ka Irma Kukovič
TONE JAGER
ROKOMET
OSTAL LE ŠE ZAMET
Odlična igra In poraz Minerve v Ribnici
čeprav so odigrali šele 16.
kolo II. zvezne moške lige je
že vse jasno. Za naslov pr-
vaka sta ostala le dva kan-
didata in to celjski Aero in
Zamet z Reke. Zamet je na-
mreč v derbiju preteklega
kola prem^al Kvamer in
tako nadaljuje »mrtvi« tek
s Celjani. Stanje na vrhu je
torej Aero 26 točk, Zamet 25
točk.
Se bolj zanimivo je na dnu
lestvice, kje so trenutno
predzadnji igralci Minerve iz
Griž. Toda to le začasno, kaj-
ti po igri sodeč, se bodo kaj
kmalu pomaknili višje. V
Ribnici so namreč v soboto
prikazali izvrstno i^o in če
ne bi bilo pristranskih sodni-
kov Pavljaka in Budimira bi
sigurno uspeli osvojiti točko.
Tako pa so domačini s po-
močjo sodnikov zmagah v
zanimivi in kvalitetni igri
19:16. Celjani so že med te-
dnom premagali Jelovico v
gosteh 27:20. Po srečanju
nam je tehnični sekretar Ae-
ra Vlado Privšek povedal:
»Naša igra se je močno po-
pravila. Ponovno sta prišla
do veljave Vukoje in Ander-
luh. Opaziti je, da je redni
trening Vukoja v zadnjih
dneh prinesel temu igralcu
več moči. Ce bodo naši igral-
ci imeli možnosti za trening,
potem se bo forma hitro
dvignila. Zato lahko mimo
pričakujemo nadaljevanje
prvenstva, pa čeravno je Za-
met dobil pomembno tekmo
proti Kvarnerju.«
V prihodnjem kolu bo
igral Aero doma proti Zagre-
bu, Minerva pa v Žalcu proti
TUS Partizanu iz Slovenj-
gradca. Zmagi obema prina-
šata več zaupanja v zaključ-
ne borbe.
Manj uspeha je bilo v repu-
bliški ligi. Selekcija Celja je
izgubila v Ajdovščini proti
Lipi 20:27, Šoštanj pa proti
Inlesu 18:19. Celjani so tretji
in Šoštanj četrti. V prihod-
njem kolu, v soboto, bo v Šo-
štanju derlai med Lipo in Šo-
štanjem, medtem ko bodo
Celjani igrali doma proti
Sevnici.
V ženski II. zvezni Ugi so
Velenjčanke igrale proti
Olimpiji 13:13. Na lestvici so
pete. V prihodnjem kolu bo-
do gostovala v Železnikih
proti Alplesu. Ženska ekipa
Smartnega je v repubhški li-
gi gostovala v Preddvoru in
izgubila 9:21. V prihodnjem
kolu so proste.
J. KUZMA
JUBILEJNI
SKOKOV MEMORIAL
Danes popoldne bo v prostorih Altetskega društva
Kladivar tiskovna konferenca, kjer bodo organizatorji
domačega društva seznaniU predstavnike tiska in ra-
dia o pripravah na letošnji jubilejni, XXV. SKOKOV
MEMORIAL. Ta prireditev, ki velja za eno najboljših
tovrstnih pri nas in se je uveljavila tudi v inozemstvu,
bo letos nekoliko prej kot običajno. Doslej je bila
večinoma ob celjskem občinskem prazniku, zdaj pa bo
med prvomajskimi prsizniki ali natančneje v petek, 2.
maja.
Zakaj takšna odločitev? V tem mesecu so na večte-
denskih pripravah v Splitu številni odlični atleti iz
tujine, med katerimi predvsem prednjačijo odlični at-
leti iz NDR. Priprave v SpUtu bodo zaključili s tremi
mitingi - 29. aprila v SpUtu, 2. maja v Celju in 4. maja v
Beogradu. Tudi tokrat se obeta nadvse dobra ude-
ležba. Za uvod naštejmo samo nekaj imen: v Celju
bodo nastopili svetovni rekorderji v metu diska
Schmidt (71,16 m), v metu krogle Bayer (22,14 m), v
metu kopja za ženske Fuchs (69,52 m) in diska ženske
Jahl (70,72 m) ter olimpijske zmagovalke v skoku v
višino Ackermann (200 cm) sprinterka na 100 ter 200 m
Stredl (11,00 in 22,73) in metu krogle Adam (21,86 m).
Prijavljena sta tudi že odlična švicarska tekmovalca
Meier (400 m ovire - 49,76 - konkurent Roka Kopi-
tarja!) in Kamber (400 m - 45,78).
To pa seveda ni vse, pridružila se bo jih še cela
Plejada, tako da bo miting vreden ogleda. Pričakovati
Pa je, da se bodo ob odličnih tujih atletih predstavili
tudi vsi najboljši domači, saj bi bil to za njih najboljši
"trening« s končno ugotovitvijo, kje trenutno so po
svojih zmožnostih in formi. Tekmovanje se bo začelo v
^tek, 2. maja ob 15. uri na stadionu »Borisa Kidriča« v
Celju.
TONE VRABL
ZDAJ ŽE 76 ODGOVOROV
Po tretjem kolu naše nagradne šahovske	nepre
igre že lahko zapišemo, da je ideja o takšni	Pešc<
igri padla na nadvse plodna tla. Medtem ko	tička
smo za prvi in drugi kupon dobili za vsakega	rekto
po 62 odgovorov, smo za tretjega že 76! V	pet r
začetku so bili mnogi skeptični in so dejali:	sodel
»Na šahovska vprašanja vam ne bo nihče	nagra
odgovarjal. To ni zanimivo, to nima privr-	Celje,
šencev in navdužencev!«	3. Dr;
Nismo ga poslušali in smo z igro začeU.	Andi
Poskusiti je treba. Če ne bo uspevalo, pa	mir \
odnehaš. Nam po treh kolih kaže, da bomo	mo, \
lahko vstrajali. Da moramo vstrajati, ker ste	našer
igro sprejeli. Res pa je, da jo bomo stalno sice
dopolnjevali, izpopolnjevali in delali takšno.	Po v.
da bo še zanimivejša za širši krog.	prav!
Pri tretji nagradni šahovski igri je bilo tre-	ka IZ
ba odgovoriti, ob katerem jubileju je EMO	kuvei
pripravil večji brzotumir. Dobih smo kar 76	10. m
odgovorov, od tega 65 pravilnih in enajst
nepravilnih. V ponedeljek je gost Frančka
Pešca, ki skrbi za urejevanje šahovskega ko-
tička v Radiu Celje in za nagradno igro, di-
rektor steklarne iz Rogaške Slatine izžrebal
pet nagrajencev (pet zato, ker je bilo več
sodelujočih in tudi ker je EMO podaril več
nagrad): 1. Rozika Ograjenšek, Gorica 47,
Celje, 2. Silva Tmpkovič, Vojkova 4, Celje,
3. Dragica Višnar, Tmbarjeva 53/b, Celje, 4.
Andi Brežnik, Delavska 8/a, Celje in 5. Kazi-
mir Virant, Pod gradom 10. Laško. Čestita-
mo, vsi pa lahko dvignejo EMO nagrade v
našem uredništvu.
sicer pa sodelujte še pri naslednjih igrah.
Po vašem odzivu bomo vedeli, da delamo
prav! In ne pozabite: kupon iz Novega tedni-
ka IZREŽITE, prilepite na dopisnico (ne v
kuverto!) in pošljite na naše uredništvo do
10. maja.
TONE VRABL
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
Marjeta Tomažič pred pričetkom uspešnega ribolova ob Savinji v Polzeli
DOPUSTMIKA OB SA VINJI
Ob letnih dopustih mar-
sikdo ugiba, kam naj se po-
da, da bi lepše in cenejše pre-
živel odmerjene proste dni.
Večina teh zaskrbljencev
ima na jeziku največkrat
morje, kot da je tam vse naj-
lepše in najcenejše. Skratka
naši delovni ljudje bolj slabo
poznajo lepote svoje domo-
vine. Brez vsakega preriva-
nja in čakanja v vrstah, je
možno letni oddih preživeti
ob naših čistih vodah in ni
nujno, da smo uporabniki
PIŠE:
SANDI UDERMAN
motornih vozil, ker je vlak in
avtobus varnejši in mnogo
cenejši.
i Savinja je sicer precej de-
roča reka, ki zaradi tega in
sorazmerno hladne vode, ni
najbolj primerna za vlaganje
krapov. Toda pred leti je ri-
biška družina Celje, ki tre-
nutno šteje 630 članov, ter še
okoli 100 pionirjev in mla-
dincev, vložila poskusni vlo-
žek dveh ton porcijskih kra-
pov v to vodo, ki so se lepo
razvili in zrasli. Ta vrsta rib
ima to grdo navado, da si
poišče mirnejšo in bolj blo-
boko vodo, s čemer pridobi
tudi na toploti, zato niso red-
ki primeri, da take ribe od-
plavajo proti toku vode, v ri-
biške revirje, s katerimi
upravljajo sosednje ribiške
organizacije. Zato, ker smo v
porečju Savinje takorekoč
vsi ribiči pod eno »marelo«,
je tako potovanje rib, kar do-
brodošlo, posebno še za RD,
ki nimajo lastnih vzrejnih
ribnikov.
Minulo lovno sezono sta
večkrat preizkušala ribiško
srečo v Savinji pod Polzel-
skim jezom, kolega Ivan To-
mažič in njegova življenjska
sopotnica Marjeta. Nista lo-
vila zato, da bi čim več ujela,
ampak zato, da bi se na son-
cu, ob čisti vodi razvedrila in
izrabila nekaj dni letnega do-
pusta. On prosvetni delavec,
ona medicinska sestra. Ob
razpenjeni Savinji sta pripra-
vila ribiški pribor in pričela
loviti na kruh podusti.
RIBIŠKO
TEKMOVANJE
RD Celje prireja v ne-
deljo, 27. aprila s pričet-
kom ob 7. uri za svoje čla-
ne izbirno tekmovanje v
lovljenj uu rib na Smar-
tinskem jezeru. Zborno
mesto je pri ribiški koči
ob 6. uri.
Najbolje uvrščeni bodo
zastopali celjsko RD na
raznih tekmovanjih.
Na tem mestu, pod jezom,
je voda kar precej globoka,
zato so tudi ribe, če katera
prime, temu primerne. Po
krmljenju rib s kruhom, je
pretekla kar debela ura, pre-
dno je ribič Ivan zapel lepo
podust in nato še eno. Marje-
ti so ribe sicer cukale in ji
krhale živčni sistem vse dot-
lej, dokler se ni njen živo-
bcirvni plovček sunkovito
poslovil od vodne gladine.
Neglede na to, da dela Marje-
ta v ambulanti EKG, se ji je
krvni tlak močno zvišal in
malo je manjkalo, da ni bila
ob ribiško palico, Ko je utru-
jala močno ribo, je nehote
spreminjala barvo obraza.
Z moževo pomočjo in do-
bro mero potrpljenja je do-
pustnikoma le uspelo ukroti-
ti vehko ribo. V travi sta
ogledovala 3,5 kg težkega
krapa.
SREČANJE V DOMU UPOKOJENCEV
NJENIH DEVETDESET LET
»Samote ne prenesem«, pravi Ivanka Žagar
»Ne verjamem, da še kje
na svetu za stare ljudi tako
lepo skrbijo kot pri nas,«
pravi Ivanka Žagarjeva, ki
bo letos 4. maja dopolnila
enaindevetdeset let.
Na Vinsko goro, kjer se je
rodila in preživljala svoje
otroštvo in rano mladost, jo
vežejo trpki spomini. Se do-
bro ni zlezla s pleničk, ko je
izgubila svojo mater. Za
Ivanko so se pričela leta za-
ničevanja in grobosti, s kate-
rimi jo je obsipavala krušna
mati, Očeta ima v lepem spo-
minu, saj jo je imel rad in jo
ščitil pred grobo roko. Po-
manjkanja niso trpeli, ker so
imeli gostilno in trgovino.
Prvo svetovno vojno je pre-
živela na Vinski gori, leta
1936 pa si je od zapuščine
materinih sorodnikov kupila
hišo na Mariborski cesti v
Celju in v njej, skupaj z oče-
tom svoje hčerke, vodila pe-
karno. Spominja se težkih
časov druge svetovne vojne,
ko so Nemci sleherno noč tr-
kali na vrata in spraševali po
zavednih ljudeh. Nikogar ni
izdala, čeprav so ji na vse na-
čine grozili. Takrat je izvede-
la tudi za smrt svojega pol-
brata. Bil je eden izmed 99.
obešencev v strašnem fran-
kolovskem zločinu. Po vojni
se je s hčerko preselila na
Hudinjo. Njena največja že-
lja in skrb je bila, da bi jo
spravila do dobrega kruha.
Leta neprestanega odpove-
dovanja so obrodila bogate
sadove, saj je hčerka diplo-
mirala na fakulteti za agro-
nomijo, danes pa poučuje
kemijo na osnovni šoli. Ivan-
ka je ob tem srečna in pono-
sna, saj je dosegla svoj glavni
življenjski cilj.
Pred dvema letoma je za-
prosila za sobico v Domu
upokojencev. Zanimalo me
je, zakaj se je tako odločila,
saj ji je bilo pri hčerki lepo.
»Veliko sem bila sama,« pri-
poveduje Ivanka, »saj je bila
hčerka skoraj ves dan na šo-
li. Jaz pa samote ne prene-
sem. Človek je družbeno bit-
je in se želi gibati med ljud-
mi. Vsak dan po zajtrku
grem v mesto in opazujem
vrvež, življenje. Usedem se v
lokal, popijem kavico, poka-
dim cigareto, nato pa naprej,
v lepem dnevu ob Savinji. V
svoji sobici sem samo takrat,
ko me obišče hčerka, vnuk
in pravnuček, ali pa kadar
poslušam radio. Glasbo in
poročila. Vse me zanima, kar
se po svetu dogaja, najbolj
pa politika. Ko so mi oči še
dobro služile, sem veliko
brala: Stalina, Niirnberški
proces... Pred televizor se-
dem vsak večer ob pol osmih
in poslušam dnevnik. Letos
za Novo leto sem tudi zaple
sala. Pred dnevi sem se spo-
padla s stopnicami, ki vodijo
do kapucinarjev. Zdravnik
mi je rekel, da srce še dela
kot najboljša mašin'ca
Imam pa velike težave z že-
lodcem, najbrž tudi zato, ker
premalo jem. Ko bi ne imela
sive mrene na očeh, bi veliko
brala. Toliko stvari bi še lah-
ko izvedela!«
Ivanka pravi, da v Domu
zanjo lepo skrbijo. Ko pa
zčne glasno razmišljati o
tem, da je stara in družbi sa-
mo v breme, ji povem, da ji
družba danes samo vrača za
vse tisto, kar je dobrega ir
plemenitega storila v času.
ko je to zmogla. Obraz ji zasi
je, v toplih očeh pa zaiskri
ko ji ob slovesu stisnem roke
in ji zaželim, da bi, vedra kol
je, še dolgo živela.
MARJELA AGRE2
BOLIJO ME NOGE
Stara sem sedemdeset
let in že nekaj let trpim za
različnimi revmatičnimi
obolenji. Večkrat sem bi-
la že na obsevanju z žarki
UKV, jemljem Brufen,
Voltaren, nogo pa si ma-
žem s Hepalpanom. Ven-
dar ni kakega izboljšanja.
Bolečine v nogi gredo od
kolka navzdol prav do pe-
te. Večje količine tablet si
ne upam vzeti, ker me po-
tem boli želodec. Vsako
leto grem tudi v kakšne
toplice, pa vendar ni po-
sebnega izboljšanja. V
zadnjem času moram
imeti zaradi bolečin v
kolčni kosti pri sedenju
podloženo blazinico. Kaj
lahko še storim? V zad-
njem času me večkrat
močno stiska pri srcu, pa
me vem, kaj bi bilo naj-
boljše za pomirjenje teh
bolečin. Svetujte mi kaj,
saj v ambulanto tako ne-
rada hodim, ker se mi zdi,
da samo sitnarim.
MINKA
Težave, kijih navajate v
spodnjih okončinah in
kolkih so dejansko lahko
posledica revmatičnega
obolenja sklepov, pogo-
sto pa se takšne bolečine
pojavljajo tudi kot znak
starostnega razrahljanja
okostja (še posebej hrbte-
nice). Glede samega
zdravljenja bo najbrže po-
treben posvet v geronto-
loški ali revmatološki am-
bulanti zdravstvenega
doma v Celju.
Glede splošnih navodil
pa bi svetoval, da si oskr-
bite fiziološko ležišče
»Latoflex«, ki Vam bo
omogočilo ustrezen poči-
tek ponoči in omililo
predvsem jutranje boleči-
ne. Predlagal bi nošnjo
antirevmatičnega perila
ter svetoval, da kljub le-
tom ostanete čim bolj ak-
tivni. S tem boste ohra-
njali ustrezno gibljivost
sklepov in paralelno
zmanjšali posledične bo-
lečine vsled njihove oko-
relosti.
dr VILI VENGUST
specialist ortoped
TOBAK IN ZORA V JE
Piše:
dr. FRANC
PLANINŠEK
ŠKODLJIVOSTI IN
BOLEZNI
Zastrupitve, povzročene z
nikotinom, so lahko nagle ali
dolgotrajne. Nagle zastrupi-
tve s tobakom povzroča ni-
kotin, pri dolgotrajnih za-
strupitvah pa se pojavijo tu-
di posledice delovanja dru-
gih njegovih sestavin.
Nikotin je zelo hud strup.
Smrtna količina za odraslega
človeka je 0,05 grama. V eni
cigareti je količina nikotina,
ki bi povzročila zastrupitev,
če bi vsa ta količina dejan-
sko prišla v telo. Vendar pri
kajenju večji del nikotina
zgori ter se deloma zadrži v
ogorku, tako da pride pri na-
vajenih kadilcih do pojavov
zastrupitve le izjemoma. Na-
gla zastrupitev nastane naj-
pogosteje pri prvem kajenju,
ali pri ljudeh, ki so preobčut-
ljivi na nikotin, ali pri neka-
dilcih, ki v kratkem času po-
kadijo znatno večjo količino
tobaka kot običajno. Pri do-
jenčku se že lahko pojavi za-
strupitev z nikotinom, če
njegova dojilja pokadi več
kot 15 cigaret na dan.
Znaki nagle zaštrupitve so
v lažjih primerih slabost, gla-
vobol, bruhanje, vrtoglavica,
slinjenje, slabost v nogah in
bledo lice. Pri srednje težkih
zastrupitvah se navedenim
znakom pridružijo še motnje
pri delovanju srca (hitrejši
ali neenakomeren utrip),
znojenje in driska. V težkih
primerih se pojavi globoka
nezavest s krči ter bolnik
lahko celo umre zaradi ohro-
mitve dihanja in srca. Lažje
zastrupitve z nikotinom se
pozdravijo v nekaj urah brez
posebnega zdravljenja, ven-
dar je tudi takšnim bolni-
kom koristno dajati živalsko
oglje z veliko vode, v vseh
drugih težjih primerih je tre-
ba peljati bolnika k zdrav-
niku.
Kronične (dolgotrajne za-
strupitve s tobakom so veli-
ko pogostejše od naglih in
nastanejo po dolgotrajnem
uživanju tobaka, od katerega
je najbolj škodljivo kajenje
cigaret. Nastaja vrsta motenj
in bolezni, ki jih povzročajo
nikotin in druge sestavine
tobaka.
Številne raziskave v mno-
gih deželah so dokazale
vzročno zvezo med kajenjem
tobaka in nastankom neka-
terih bolezni. Enotna je trdi-
tev, da je umrljivost kadilcev
v določeni starosti precej
večja od nekadilcev in da so
najpogostejši vzrok te če-
zmerne umrljivosti obolenja
srca, kronične bolezni pljuč,
pljučni rak in obolenja žil.
Navajam bolezni, katerih
nastanek je bolj ali manj po-
vezan s kajenjem.
1.	Bolezni srčnih žil je do-
kazano pogostejše pri kadil-
cih kot pri nekadilcih, zlasti
pri zmanjšanju njihove od-
pornosti ter zaradi tega neza-
dostne oskrbe srčne mišice s
kisikom. Tudi za srčno kapjo
(infarkt) obolijo kadilci 1 do
2-krat pogosteje kot nekadil-
ci. Cim večje je število dnev-
no pokajenih cigaret, tem
večja je nevarnost za infarkt.
Pri kajenju več kot 20 cigaret
na dan je obolevnost pri ta-
kih kadilcih dvakrat pogo-
stejše kot pri nekadilcih. Tu-
di arteriosklerotične spre-
membe na veliki srčni odvo-
dnici (aorta) in na venčnih
srčnih žilah (koronarne arte-
rije) so opazno večje pri ka-
dilcih cigaret kot pri neka-
dilcih. Tveganje za nastanek
teh bolezni je pri kadilcih ci-
gar in pip manjše kot pri ka-
jenju cigaret in prenehanje
kajenja zmanjša tveganje
smrti zaradi njega.
2.	Kronične pljučne bo-
lezni so pri kadilcih pogo-
stejše kot pri nekadilcih. Pri
prvih se tudi veliko bolj ka-
žejo pljučni znaki bolezni
kot so kašelj, izmeček in so-
penje. Kajenje cigaret je naj-
pomembnejši vzrok za na-
stajanje pljučnega emfizema
(napihnjenje pljuč) in kro
ničnega pljučnega katarji
Tveganje za nastanek kro
nične pljučne bolezni al
smrti zaradi nje je večje pt
kadilcih cigar in pip kot pii
nekadilcih, daleč največje p|
je pri kadilcih cigaret. Tud
vnetja in okužbe dihal so p'
kadilcih pogostejša in težji
kot pri nekadilcih, zlast
med strastnimi kadilci. Zar»
di prenehanja kajenja s(
izboljšajo bolezenski znak
na pljučih ter kašelj, izme
ček in težko dihanje posta
nejo lažji ali celo prenehajo
Bivši kadilci manj umiraj*
zaradi kroničnih pljučni
bolezni kakor stalni kadilci-
3. Pljučni rak je najtežj"
obolenje dihal ter poleg bo
lezni srca in žil in raka ^
drugih organih eden na^
gostejših vzrokov smrti. St«
vila obolenj za to vrsto ralA
se je v zadnjih desetletji!
povsod močno povišalo. B^
ziskovalci tega pojava ^
ugotovili, da se je v tem ob
dobju v vseh deželah tud
močno povečalo število ^
dilcev cigaret in da je števi"
obolenj za pljučnim rakoi*
močno odvisno od števi'
pokajenih cigaret na preb'
valca neke dežele. Čim vew
je to število, toliko več je te
obolenj.
Nadaljevanje prihodnji^
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
ALPINISTIČNI KOTIČEK
BERA ZIIMSKIH VZPONOV
Uveljavl/ajo se mlajši in ženske naveze
Glavni zimski vzponi oz. pristopi letošnje
plezalne sezone so bili opravljeni v prvih
dneh marca, ko so se za to pokazale vsaj
znosne snežne in vremenske reizmere. Kljub
temu so bili vsi opravljeni vzponi precej težji
kot pa druga leta, ker tudi plazovi niso miro-
vaU. Poleg lažjih smeri in pristopov na vrho-
ve, je bil 1. 3. organiziran tečaj za začetnike
na Okrešlju, kjer je vadila zimska tehnika v
strminah pod Savinskim sedlom, opravljeni
pa so bili tudi pristopi s tečajniki skozi 'Sir-
ski žleb na Malo in Štajersko Rinko ter Križ.
Isti dan so Smodiš, Povše in Verdnik plezali
v solo vzponu Cadovo smer v Turški gori. V
noči iz 1. na 2. marec pa so ponovih Vzhodno
steno Križa (smer »Skozi okno«) Zupan,
Meh Meta, Smodiš, Crepinšek in Sah Marja-
na. Volavšek in Vrtačnik pa sta prav tako
ponoči pristopila na Turško goro. 2. 3. so
pristopili Stopar, Kušer in Srot preko Skarij
na Ojstrico. Pepelnik in Skale sta isti dan
tudi plezala Cadovo v Turški gori, Zupan,
Smodiš pa sta izvedla tretjo ponovitev Salej-
-CJerinove smeri v Turški gori, čas plezanja 7
ur. Dožan, Kozmus, Kolar so pristopili po
Zahodni grapi na Ojstrico ter se nato s smuč-
mi spustili preko Skarij v Logarsko doUno.
29. 3. sta Canžek in Crepinšek plezala v Ospu
na Primorskem in ponovila smeri Osp '77,
ocena V -f- Al.
6. 4. sta Canžek in Pepelnik plezala smer
Jojo-Bac, ocena IV. do V., Meh Meta, Ver-
dnik, Cankar, Povše, Marjana Sah in Terček
Cvetka pa so ponoviU smer Mimo zoba. Vsi v
solo vzponu, ocena II. do III.
12. 4. so člani s pripravniki in tečajniki
organizirali popravilo bivaka pod Ojstrico,
ki se zaradi lesne gobe že seseda in je bilo
treba vsaj za silo popraviti notranji del. Naj-
kasneje v dveh letih bodo celjski alpinisti
morali postaviti novega, sicer zavetišča pod
severno steno Ojstrice sploh ne bo več.
Ob tem prostovoljnem delu sta Verdnik in
Cankar še ponovila Raz Strelčeve peči, Can-
žek in Pepelnik pa opravila drugo ponovitev
Orlovske smeri v Golarjevi peči, ocena
V-I-/Al, Aj. Meh Meta, Dolžan, Volavšek,
Golob, Spiler Zvonka, Skale Marjana in
Povše, pa so se povzpeli po Zahodni grapi na
Ojstrico, pristopili na Babe, nekateri pa iz-
plezah še južni raz Ojstrice.
13. so se mudili v Kieku Stopar, Zupan,
Srot in Kušer, ter ponoviU Žoharjev steber
VI Aj, Aa, Srot in Kušar pa še Vreskovo
pločico, ocena V. do VI, A2, A3.
Obveščamo vse planince in apliniste, da
bo v soboto, 27. 4., Dom na Okrešlju redno
oskrbovan in je cesta do slapa očiščena. Od
sobote na nedeljo, dne 19. in 20., je v gorah
močno snežilo ter je zapadlo do 40 cm nove-
ga snega. Obstaja povečana nevcirnost
pršnih, kasneje pa tudi mokrih in talnih pla-
zov, zato opozarjamo na izredno previdnost.
CIC
»Prebita cesta* po Logarski dolini do slapa
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 16 - 24. april 1980 «
št. 16 - 24. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
ZANIMIVOSTI BOMA m ¥ SVETU
UTRINKI IZ JUGOVZHODNE AZIJE
BANGKOK SRCE
TAJSKE
Angleški pisatelj nobelo-
vec Rudyard Kipling, pri nas
znan po Knjigi o džungli, je
nekje napisal: Kdor ni dihal
vonja Vzhoda, ta ni nikoli ži-
vel. Nedvomno je pet mili-
jonski Bangkok tipičen
predstavnik azijskega jugov-
zhoda z vsemi svojimi razno-
likostmi od opojnih vonjav
lotosovega cvetja, kadila in
parfumov vseh mogočih od-
tenkov, pa do smrdljivih raz-
padajočih in razkrajajočih se
rib, sadja, stoječe vode in ne
vem česa še.
Bangkok je pravzaprav
mesto z dvojnim obrazom, ki
kaže na eni strani nepopisne
lepote in vabljivosti, na dru-
gi strani pa odbija s tisto
neusmiljeno umazano, nei-
zbrisno vsakdanjostjo. Do-
mačini pravijo mestu Krung
Thep, ker pomeni mesto an-
gelov ali božanstev in izvira
verjetno iz množice temp-
ljev. Lahko pa se nanaša tudi
na drobcena vabljiva, lut-
kam podobna dekleta, ki se
inačijo s starimi siamskimi
tempeljskimi freskami.
Razlika med našim in taj-
skim novembrskim soncem
je velika. Ko stopiš iz zračno
hlajenega hotela na prosto v
trenutku občutiš puhtenje
vročine tam okoli 30° C. K
sreči je november že v ob-
dobju takoimenovanega su-
hega monsuna, ko je ozračje
le zmerno vlažno in piha
zmeren veter iz celine proti
morju. Neznosno vlažen je
zrak v obdobju skoraj petih
mesecev od junija do okto-
bra, to je čas mokrega mon-
suna, ko piha veter iz Indij-
skega oceana na celino.
Ogled cesarske palače je
turistična zanimivost prvega
reda. Skozi visoka in široka
vhodna vrata se je v cesarsko
palačo, ki zavzema površino
dvajsetih hektarov valila tu-
ristična reka v kateri je bila
tudi naša Kompasova skupi-
na. Zanimivo je opazovati tu-
riste posameznih narodov
pri njihovih ogledih kultur-
no-zgodovinskih znamenito-
sti. Številne skupine para-
dno oblečenih Japončkov s
kravatami kljub vročini in
pripeki se kot piščanci okoli
koklje trdno drže svojih vo-
dičev in prevajalcev ter zav-
zeto poslušajo razlage. Med
Amerikanci prevladujejo
starejši ljudje, oblečeni v
obleke kričečih barv in ek-
stravagantnih krojev, ki jih
pri kulturno-zgodovinskih
spomenikih zanimajo v glav-
nem dimenzije, manj pa nji-
hova kulturno-zgodovinska
vrednost. Angleži so pri
ogledih precej temeljiti, ven-
dar po svoje zaprti. Nemci,
katerih žepi in torbe so polne
raznih »Bedekerjev« in Rei-
sefiihrerjev«, so dostikrat
bolestno radovedni in so v
stanju spraviti svoje vodiče v
obup. No in kakšna je bila
naša skupina? Po interesu
zelo heterogena, menim pa,
da so prevladovali tisti, ki so
se zelo zanimali za trgovino,
po mojem bi bili dobri ek-
sperti za zunanjo trgovino.
Nekatere udeleženke so ho-
tele biti nenehno fotografira-
ne pred raznimi kulturnimi
stavbami in spomeniki. Saj
ni važno,da je tam in tam tak
in tak spomenik, ki pred-
stavlja to in to. Važno je, ose-
ba, fotografirana pred tem
spomenikom, zato so se vse
češče slišali vzkliki in pozivi:
»Slikaj me, slikaj me!«
Cesarska palača pa je res
lepa, lahko bi rekli sleherna
stavba zase je umetnina in
imeli smo polne roke dela,
da smo vse te lepote spravili
na filmske trakove. Palača je
obdana z visokim zidom -
vladarji so se vedno strogo
ločevali od svojih podani-
kov. Še in še je marmorja
vseh barv in zvrsti, pa pozla-
te, pa kipov Bude in raznih
budističnih božanstev, ne
manjka kipov slonov, ki so
nekak simbol Siama, pa raz-
nih živalskih pošasti, ki kar
zastrašujoče vphvajo na obi-
skovalca. Na enem mestu je
nakopičenega toliko boga-
stva, da obiskovalec v ra-
zmeroma kratkem času ne
more dojeti njegove vredno-
sti.
Tajska - prodajalka kruha
S POTI V BARCELONO
ZARES IZVIREN G AUDI
PIŠE:	5
JURE
KRAŠOVEC
Gotska četrt Barcelone je
nekak pravokotnik ob sta-
rem pristanišču. Nekaj takš-
nega je bilo tudi staro sred-
njeveško Celje, le da je stara
Barcelona bila nekajkrat
večja in bogatejša. To je četrt
muzejev, dvorcev, cerkev, la-
zaretov, ladjedelnic in ce-
hovskih ulic in uličic. Got-
ska četrt iz 16. in 17. stoletja
obsega kakšno dvajsetino
današnje velike Barcelone.
Spoznati staro Barcelono
bi terjalo najmanj teden dni,
kajti muzejev, galerij in sa-
kralnih spomenikov je tu na
desetine. Med cerkvami sta
najbolj imenitni katedrala in
Santa Marija del mar. Barce-
lona ima za Milanom drugo
največjo operno hišo v Evro-
pi. Muzej Pabla Picassa je
edina kulturna institucija,
kamor je vstop brezplačen in
menda bolj kot vsi drugi, hu-
do zastražen. Tržnica je tipič-
na secesija, prave španske,
rekli bi saracenske arhitek-
ture v tem mestu ni.
Vendar ima tudi moder-
nejši del Barcelone velike
umetnine. Med temi so brez
dvoma najbolj izvirne stavo-
ve slovitega barcelonskega
arhitekta Gaudija. Njegov
slog je tako izrazito izjemen,
da bi ga morali spoznati tipa-
je z zvezanimi očmi. Sagrada
Familia - cerkev svete druži-
ne je njegovo največje, še ne-
dokončano mojsterstvo. To
cerkev so začeli graditi leta
1882. Gradnjo je od 1891
prevzel Antonio Gaudi in do
leta 1921 so bili zgrajeni prvi
štirje od dvanajstih stolpov,
kolikor jih bo cerkev imela,
če bo končana do konca tega
tisočletja, kot je predvideno.
Cerkev bo imela tri veličast-
ne fasade. Prva, ki je gotova,
je posvečena rojstvu Kristu-
sovem, druga, ki je v zaključ-
ni gradnji bo imela naslov
»križev pot«, tretja pa »slavo
gospodovo«, ki je šele v za-
četku gradnje. Vsi stolpi bo-
do visoki 107 metrov in bo-
do, 12 po številu, simbolizi-
rali evangeliste.
Katedrala ne bo imela stre-
he. Vse kar bo pokrito bo
pod ogromnimi stolpi, v tri-
kotniku dvanajstih stolpov
pa bo velikansko atrijsko
središče.
Veliki arhitekt Antonio
Gaudi, ki je leta 1926 umrl
pod kolesi tramvaja, je zgra-
dil po moderni Barceloni še
veliko stavb v njemu last-
nem slogu. Pravo razkošje
oblik, prostorskih rešitev,
dekoracij v porcelanastem
mozaiku in drugih gradbe-
nih materialih pa je velik
park Giiell pod razsežnim
gričem Tibidabo, na katerem
je poleg samostana, velike
cerkve, cele zbirke gostin-
skih objektov tudi velik za-
baviščni park, temu podo-
ben pa na južnem robu Bar-
celone na griču Montjuich.
Barcelona je mesto par-
kov. V enem največjih, mest-
nem parku ob gotski četrti,
je eden najlepših in najboga-
tejših živalskih vrtov v Evro-
pi. Mesto sekajo široke ave-
nije, pod njim pa je razprede-
na mreža podzemske želez-
nice, ki hudo konkurira pol-
ku ne preveč dragih taksi-
stov.
Prihodnjič:
RAMBLAS
JE NEKAJ VEC
KURA ZNESLA DEVET JAJC!
Presenečena je bila gospo-
dinja Justina Orter v Ulici
Pohorskega bataljona 17 v
Pesjem pri Velenju, ko je
ugotovila, da ji je ena izmed
njenih štiridesetih kokoši v
dnevu in nekaj urah znesla
nič več in nič manj kot devet
jajc!
»Kokoš je bila stara leto
dni, bele pasme in sem jo ku-
pila v Sopoti pri Celju. Naj-
večje jajce je bilo veliko za
tri normalna, šele peto, šesto
jajce je bilo normalne veliko-
sti. Kokoš sem morala zakla-
ti, saj je po takšnem podvigu
kar omotična hodila naokoli.
Kaj takšnega pri naši hiši,
kjer imamo kokoši že vrsto
let, ne pomnimo,« je zaklju-
čila pripoved gospodinja Ju-''
stina Orter ter ponosno sto-
pila pred fotaparat s pehar-
jem v rokah in v njem na
pisanem prtičku zloženimi
devetimi jajcami, med kate-
rimi je zlasti prvi prava tro-
feja.
Foto:
LOJZE OJSTERŠEK
Ker Dobmčani nočejo in nočejo jMdreti svojega kraje
nega okrasa, so turistični delavci predlagali, naj bi i
okrasek pridružili novemu hotelu. Ta »kulturna* znata
nitost je namreč v neposredni bližini novega objekta, tai
stom pa bi jo ponudili kot sestavni del spoznavanja n»
deželice. Sicer pa so predvsem tujci že odkrili ta »spotn
nik* in ponesli po svetu že več fotografij za spomin na lel
Dobrno...
TURISTIČNO I
HORTIKULTURNO NASTROJEl
AMADEl
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika m
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopat,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana-
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev-
®ro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.