Voštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1*—. NOVE 1 P Vei »et. 2 S Vcr. iluče "зТГГТГро». 4 P Karel ) б T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 S Teodor 1BER 16 S Otmar 17 N 23. pobi 18 P Odoii 6 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 24 N 24. pob. 26 P Katarina 26 T Silv. CD 27 S Virgili] 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej 10 N 22. pob. © 11 P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 16 P Leopold V 30 dneh 30 številk za 12 Din „GLAS NAHODA" LJUBLJANA — NEBOTIČNIK Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6Д O LAS Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/i NARODA Št. 179 izhaja vsak dan V Ljubljani v nedeljo, dne 27. oktobra 1935 Današnja številka vsebuje: Kulturna podoba naše vasi Pred sklicanjem skupščine in senata Slovenska pesem po valu v svet Ali je Persa morilec? Modna revija naših obrtnikov Zadružništvo in nova kmetska zaščita Rokopisov ne vračamo LetO I. Kulturna podoba naše vasi Značilno za naš kulturni razvoj je dejstvo, da pri nas ni bilo tistega globokega prepada med vasjo in mestom, kakor je bolestno viden po južnih predelih države in to ne samo v Srbiji, ampak tudi po Hrvaškem. Slovenci meščanskih družin z resnično patriarhalno tradicijo skoroda nimamo. Naše meščanstvo je po svojem poreklu kmetsko in naše izobraženstvo se je vsa zadnja desetletja obnavljalo, ako ne v prvem kolenu, pa vsaj posredno, iz kmetskih in delavskih slojev. Zaradi te resnične krvne povezanosti med mestom in deželo je tudi razumljivo, da so že početki kulturnega dela tam v dobi čitalničarstva precej krepko segli tudi na kmete. Ko se je ta doba preživela in je novi čas zahteval tudi v kulturnem pogledu ostre ločitve duhov, smo brez dvoma vprav Slovenci prednjačili vsemu evropskemu jugu. Saj skoraj ni bilo večje vasi, prav gotovo pa ne občine, kjer ne bi delovalo vsaj po eno prosvetno-kulturno društvo, v dokaj vaseh pa sta delovali po dve. In pri vsem tem delu se je kmetski človek uveljavljal kot aktiven tvorec, bodisi da je sodeloval pri kulturnih prireditvah samih, bodisi da je s prispevki in delom pomagal graditi kulturno-prosvetne domove. To je na eni strani dvigalo slovensko vas nad povprečno višino, po drugi strani pa je močno pomagalo do splošnega kulturnega razmaha tudi v samih naših kulturnih centrih. V taki živahni kulturni razgibanosti, ki jo je kalila in pačila le strankarsko-poli-tična zagrizenost in nestrpnost, nas je zalotite vojna. Kulturno delo je v tej dobi ohromelo, a po vojni smo. v novih razmerah morali spoznati in 'Se prepričati, da naše predvojno kulturno delo nä kmetih vzlie drugačnemu videzu ni seglo do korenin slovenskega kmetskega človeka in da ni dovolj krepko temeljilo v njem. V času, ko bi morala vas nastopiti v narodni državi kot tvoren, vseskozi pozitivno-ustvar- jajoč element, se je izkazalo, da je najpri-pravnejši predmet za demagoško kričavost dnevnih eksperimentatorjev. Kmetski človek je slepo šel za puhlimi gesli, nasedal zdaj temu zdaj onemu, se med seboj razcepil in razgrizel zaradi načel, ki jih niti ni samostojno presodil, in je končno apatično jel stati ob strani. Ko se Je k tem nezdravim pojavom pridružila še gospodarska stiska, je znaten del našega kmet-skega življa popolnoma otopel. Ta okolnost nam zgovorno dokazuje, kako plitko m površno je bilo naše kulturno delo na dezeli. Kmetskega človeka je omamljal narodnostni blesk, da sploh ni gledal ne vprašal, odkod je to, kar mu nudimo, in kakšne vrednosti je. v dneh, ko je veljalo in je tudi res pomenilo že zaslugo, ako je kdo odkrito izpovedoval svoje slovenstvo, je tudi ta površnost še nekam zadoščala. Kakor hitro pa je bilo treba v novih razmerah pokazati notranjo vsebino tega slovenstva in jo kot absolutno vrednoto uveljaviti tudi v širšem pojmu jugoslovanstva, se nam je vse razblinilo in razlezlo. Raznetilo se je za nekaj časa nekšno romantično slovanstvo, prepleteno z dogmatičnim jugoslovanstvom, toda oboje je naglo splahnelo in kmet je ostal godrnjač, ki išče utehe na eni strani v mistični religioznosti, na drugi pa v omami levičarskih političnih dogem. Prepričani smo, da niti eno niti drugo ni pravi, resnični notranji obraz slovenskega c,v^v,kc8a človeka. Oboje ga namreč za-Г-000j e mu kali pogled in oboje ga njegovem samobitnem kulturnem теЛЛег torej vidimo, da naš kmetski človek se danes ni prišel do tiste svobode, ki bi P? azala njegov pravi notranji obraz m mu tudi priborila vso veljavo, je dolžnost nas vseh, iiasi vasi pripomoremo do kulturne osvoboditve. Ako namreč prizna-Шо trditev, da je kmetski živelj jedro na-sega naroda, ne moiemo oporekati niti trditvi, da resničnega zdravega kulturnega napredka v narodu ne more biti, dokler ne očistimo kulturne podobe slovenskega kmeta vseh nakaz. To pa bo opravljeno le tako in šele tedaj kadar bo novi kmetski rod, ki ga ne teže bremena prošlosti, iz lastnih sil postal kulturni nosilec in tvorec samobitnih kulturnih vrednot To pot že utira naša kmetska mladina, ki v svojih Društvih kmetskih fantov in deklet z gospodarskim in prosvetnim delom odkriva resnično kulturno podobo slovenskega kmeta. Uči ga notranje ceniti njegovo delo in skuša z uveljavljanjem narodove tradicije izluščiti vse ono, kar je res našega in kar je kot tako lahko Podlaga nadaljnemu razvoju, žal, da po- Da Vinci ie odšel smä ...m...i m jufri T Abesinci so se utrdili na vseh frontah Addis-Abeba, 26. oktobra. AA. Davi sta odpotovala iz Addis-Abebe italijanski poslanik grof Vinci in vojaški ataše polkovnik Calderini. Na razpolago so jima dali poseben vagon, ki so ga priključili rednemu potniškemu vlaku. Da očuvaj o red, so poslali na železniško postajo dva oddelka cesarske garde, ki je stražite njun vagon vse do odhoda vlaka. Prebivalstvo pa sploh ni poskušalo demonstrirati. Dolgo pričakovani konzul iz Magale je prispel v Hadam, kjer se bo priključil poslaniku Vinciju. Komunike št. 29 Rim, 26. oktobra. Agencija Stefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando objavlja tale 29. komunike: General de Bono poroča, da so domače čete davi začele operacije, ki jim je namen zavzeti kraje ob reki Faraz. Voditelji te pokrajine so se že predali. Tako se je včeraj predal dedžas Haabrahase, prav tako so se predali voditelji pokrajine Celemba, ki leži na levi obali reke Takaze. Predal se je tudi dedžasmac Kasadima. Letalci izvajajo redne izvidne polete. Na somalijskem bojišču ni nič novega. Morate čet je izvrstna. Mir pred viharjem DNB poroča iz Addis-Abebe: Semkaj do-zdaj niso prispeli nikaki predlogi za pogajanja, ki jih je baje stavil predsednik italijanske vlade. Nasprotno, v tukajšnjih krogih, zlasti pa med angleškimi diplomati prevladuje mnenje, da je sedanji trenutni mir — mir pred viharjem. V tukajšnjih diplomatskih krogih mislijo, da se bo prava vojna začela v novembru. Po njihovem mnenju je Anglija sklenila zapreti Rdeče morje, ker je Aden že sedaj, kakor poudarjajo ti krogi, zaprt za vsak promet. Nedavno tega so angleške oblasti odstranile iz mesta ženske in otroke. Na južnem bojišču se nadaljujejo letalski izvidi. S posameznih krajev pri Ualualu poročajo o letalskih napadih italijanskih letalcev, ....... Po zadnjih vesteh s somalijskega bojišča so italijanske čete nadaljevale svoje Molk, ki krije težave Zenske pletene JOPICE po Din ^er V TRPIH0VEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ul. 15 prodiranje in dospele že globoko v Abesi-nijo. Pri tej priliki so italijanske čete ujele veliko število Abesincev. Na eritrejskem bojišču se pravi napad še ni začel. V Amba-lagi pri Makali in pri Derbini so opazili zbiranje večjih abesinskih oddelkov. Samo kontakt, razgovori na Položaj Abesincev... Addis-Abeba, 26. oktobra. AÀ. Posebni poročevalec agencije Havas poroča: O operacijah poslednjih dni ni nikakih uradnih vesti. V prestolnico prihajajo samo nepotrjene govorice. Tako se govori, da so čete rasa Kase na severni fronti, ki so prišle ojačit abesinske položaje pri Makali, povzročile Italijanom že mnogo neprilik in da jih v njihovih postojankah zelo ogrožajo. Abesinska vlada noče izdati nikake-ga komunikeja o teh glasovih. Na drugi strani tudi še ni bilo nikjer objavljeno, da pošiljajo Abesinci vedno več čet na južno fronto. Pravijo, da se abesinska vojska na jugu koncentrira pri Adeli. Abesinci postajajo tudi vedno bolj pozorni na fronto blizu francoske Somalije, kjer so se Italijani okrog gorovja Musa Ali zakopali v rove že pričetkom meseca oktobra. Na tej vzhodni fronti je zbranih že okrog 30.000 abesinskih vojakov. Pravijo pa, da bo iz pokrajine Aiše v kratkem odposlana večja vojska na jug. Vse kaže, da se abesinska vojska na ogadenski fronti pod vrhovnim poveljstvom rasa Nasiba, ki mu pomaga turški general Vehib paša, pripravlja na hud odpor pri Sesebani. Abesinci so si zgradili močne utrdbe in sedaj pričakujejo napad nasprotnika. Po nadaljnih vesteh je težko kontrolirati poročila, ki prihajajo s fronte blizu Dola. ...in Italijanov Agencija Reuter poroča: Na severni abesinski fronti se italijanska vojska z vso naglico pripravlja na novo ofenzivo, kar potrjuje napoved, da je ofenzivo pričakovati v ponedeljek ob 13. obletnici fašističnega pohoda na Rim. Verjetno je. da se bodo Abesinci na sedanji fronti uprli Italijanom z vso odločnostjo in da bo prišlo do velike bitke, ki bo lahko onemogočila Italijanom sleherno nadaljnje prodiranje. Kakor kaže, bodo Italijani zasedli Makalo, tam pa tudi obtičali. V hribih južno Ma-kale so se Abesinci močno utrdili. Ras Se-jum pa si je očividno postavil nalogo napasti Italijane z zapada blizu Aksuma. Iz Addis-Abebe poročajo, da so v Gora-hej dospeli neki abesinski vojaki, ki jim je uspelo zbežati z vojaških postojank, ki so jih zavzeli Italijani v ogadenski deželi. Vojaki pravijo, da so se abesinski oddelki v Selabu in Taferekatamu dolgo branili proti ogorčenim napadom italijanskih letal in tankov. Italijani so se približali Go-raheju na daljavo 40 km. Garahejska garnizija je priora vi j ena za borbo. Bržkone nameravajo Italijani oreko Goraheja nadaljevati boje in prodirati proti Sesebani. Prav za prav prodirajo s tanki in ima italijanska pešadija le nalogo čistiti teren v neposrednem zr’edju ter zavzemati vojaške postojanke na obeh straneh fronte. vsod še ni do dna prodrla nova kmetska miselnost, vendar že sedanji začetki pričajo, da je mladina na pravem potu. Medtem ko je bil doslej kmetski človek le predmet, ki je drugim bil na uslugo v najširšem pomenu besede, bo po taki poti postal tista slovenska osebnost, ki bo tvorno svetila vsemu narodu. mrtvi toiki London €>dbiia Mussolinijeve predloge London, 26. oktobra, n. Uradni krogi so še vedno zelo rezervirani in ne dajejo nobenih izjav o posredovalnih pogajanjih, ki se vodijo med Parizom in Rimom. Poučeni krogi pravijo, da sedanji predlogi Mussolinija še ne predstavljajo zadostne osnove za pogajanja. Prevladuje vtis, da je v zadnjih 24 urah nastal v Londonu preobrat in da zopet prevladuje pesimizem. »Daily Telegraph« piše: Kolikor nam je znano, osnova, ki jo predlagajo Italijani za pogajanja, ni zadostna, da bi mogia opravičiti zahtevo glede odložitve gospodarskih sankcij, če predsednik francoske vlade Lavai v tem oziru ni istega mnenja kot Velika Britanija, bo morda moral v Ženevo, da tam predlaga odložitev sankcij. Po naših najnovejših informacijah pa niti najmanj ni verjetno, da bo Lavai to storil. Velika Britanija se zaveda, da gleda vsa Evropa vanjo in da pričakujejo od Londona, da bo s krepko roko vodil zadevo miru. Prav tako nimamo nobenega povoda sumiti v doslednost Francije. List pravi nato, da bo od nadaljnega razvoja položaja odvisno, ali pojde zunanji minister prihodnji teden osebno v Ženevo, ali pa pojde tja samo minister Eden. »Times« pravi, da je malone izključeno, da bi moglo DN, pa tudi Velika Britanija in Francija pristati na Mussolinijeve predloge, če so o njih časopisna poročila točna. Sicer pa je treba upoštevati, da so ti predlogi prva, ne pa zadnja Mussolinijeva beseda. Ti predlogi pomenijo dejansko prehod Italije iz razpoloženja bojevite jiepo-mirljivosti v fazo pogajanj in popuščanja. Veliki londonski list prihaja do sklepa, da je zdaj zmerni optimizem na mestu. V kratkem izide v slovenskem prevodu epohalna knjiga Abesintia Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30‘— ; vez. Din 40-—. Naroča se pri založbi ,,Dom“. Liubliana Popolna diskretnost Pariz, 26. oktobra, r. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih nihče ne dvomi, da se je včerajšnji Lavalov razgovor z italijanskim poslanikom nanašal na novo bazo. na katero naj bi se oslonil končni sporazum med Italijo in Anglijo odnosno Abesinijo. Glede teh razgovorov se čuva naj strožja diskretnost, da ne bi za to akcijo nastale kakršnekoli ovire, če bo akcija uspela in se bo dosegel preliminarni sporazum med vsemi prizadetimi silami, bo načrt za likvidacijo italijansko-abesinske vojne predložen odboru petorice DN v svr-ho proučitve. Lavai očividno nemoteno izvaja svoje načrte, da za vsako ceno prepreči nadali no vojno v Vzhodni Afriki. Rim, 26. oktobra. AA. Diplomatski krogi zatrjujejo, da. se razgovori med Parizom in Londonom v poslednjih dneh niso pre- maknili z mrtve točke. Vendar kontakt ni prenéhal. Težišče razgovorov sé je preložilo na Pariz in London. Za ta pogajanja pa, kakor se uradno naglasa, Italija ni formulirala niti svojih minimalnih predlogov. Blokada odvisna od zadržanja USA London, 26. oktobra, n. Snoči je ministrski predsednik Baldwin v svojem govoru, ki so ga prenašali - po radiju, med drugim naglasil, da Anglija nikoli ne bo pristala na kako blokado, dokler ne bo vedela, kakšno stališče bodo zavzele v tem pogledu ameriške Zedinjene države. Pred novimi zasedanji v Ženevi ženeva, 26. oktobra. w. Tajništvo DN demantira vesti, da bi bil Avenol, ki je odpotoval v London k pogrebu pokojnega predsednika razorožitvene konference Hen-dersona, v Parizu imel kakšne razgovore o eventualni preosnovi DN. -Taki razgovori, pravi ženevski demanti, bi bili v sedanjem trenutku zelo težavni. Mednarodni politični krogi zatrjujejo, da se bo v četrtek spet sestal odbor za koordinacijo sankcij. Zato vlada v Ženevi vedno večje zanimanje za diplomatska pogajanja med Italijo, Anglijo in Francijo, če še ustvari kaka osnova za sporazum, bo gotovo takoj obveščeno DN. Vsekakor pa bo plenum DN gotovo zahteval, da morajo takoj prenehati boji na frontah. Resolucija franc. rad. socialistov Pariz, 26. oktobra, r. Kongres radikal-no-socialistične stranke je sprejel resolucijo glede na francosko zunanjo politiko. V resoluciji obsoja uporabo sile. Samo v primerih, ko to določajo pozitivni zakoni in mednarodne obveznosti, se smejo za dosego političnih ciljev uporabiti tudi vojaška sredstva. V Ženevi je treba vsekakor ostvariti mednarodno sodelovanje in kolektivno varnost. Izključena ne sme biti nobena sila, ki hoče sodelovati na osnovi enakopravnosti. Zlasti bi se morale tega zavedati Anglija, Rusija in Francija, ki lahko kot največje sile, včlanjene v DN, zajamčijo malim državam nezavisnost in mir. Minister brez portfelja Herriot je imel včeraj na kongresu radikalno-socialistične stranke govor, v katerem je poudaril, da Francija dejansko sodeluje z DN in Rusijo. Želela bi, da se tudi Nemčija vrne v Ženevo. Kar pa se tiče italijansko-abesinskega spora, je naglasil, da je. 50 držav sklenilo izvajati skupen pritisk na napadalca. To jè bila manifestacija mednarodne pacifistične zavesti in prepričanja, da more očuvati mir le kolektivna varnost vseh in vsake posamezne države. Francija je dolžna že po svojih obveznostih, kakor tudi že zargdi svoje časti izvajati določbe pakta DN. Abesinija je daleč, toda vedite, da smo ne glede na to dolžni pomagati v obrambi njene nezavisnosti. PolžtScui utrinki Sodetovanie Hodžerovcev $ Pohorci Zagrebški »Obzor« poroča, da so se v Narodni skupščini sestali predstavniki modrih srajc dr. Košeljevič in dr. Metikoš ter kot zastopnik neodvisnega kluba Milan Božić. Sestanek je imel namen, da se poraz-govorijo o skupni akciji, ki bi bila potrebna v bodoče med modrimi srajcami in Pohorci. Zatrjuje se, da so Hodžerovci ponudili Pohorcem sodelovanje na osnovi, da Hodžerovci stavijo Pohorcem na razpolago svoje organizacije, Pohorci pa bi v Narodni skupščini zastopali interese modrih srajc. Cilj tega sestanka je, da pride do skupnega sodelovanja vseh nacionalističnih elementov. JRZ in tudi opozicija proti razpustitvi Narodne skupščine 23 letnica osvobojenca Skopila Skoplje. 26. oktobra. Danes je Skoplje kar najsvečaneje proslavilo 231etnieo svoje osvoboditve. Že od včeraj so vsa javna poslopja in zasebne hiše okrašene z državnimi zastavami. Ob 9.60 se je vršila služba božja v saborni cerkvi sv. Bogorodice. Službi božji so prisostvovali : načelnik splošnega oddelka banske uprave Milan Maljković, ki je zastopal odsotnega bana g. Trifunoviča, dalje poveljnik armije general Nikola Jelvič z generaliteto, banski načelniki, šefi uradov, u radništvo in mnogo civil-nega prebivalstva. Obrede je opravil metropolit Josif ob asistenci duhovščine. Prigodni govor je imel prota Milic. Obenem se je vršila služba božja tudi v katoliški cerkvi ; opravil jo je škof dr. Gnidovec. Ob 9.30 se je v dvorani osnovne šole carja Dušana vršila svečana seja mestnega sveta. Ob 10.30 je 21. pehotni polk (češkoslovaški) proslavil svojo slavo. Nesnago se ne da skrtačiti Zokaj? Ker se umazanost ne drži samo no površju perilo, temveč je tudi v njegovi notranjosti. Obilo m gosto belo peno Zlatorogovega terpentmovego mila promco pri pranju tudi skozi vmesne prostorčke tkomn m z lahkoto odloči vsako nesnago Perilo je po pr^.^a kakor novo, snežno belo in duhteče. Pred sklicanjem Narodne skupščine in senata Beograd, 26. oktobra, b. V političnih krogih, ki sloje blizu sedanji vladi, se zatrjuje, da bosta Narodna skupščina in senat sklicana dne 2. novembra, najpozneje pa v ponedeljek dne 4. novembra. Pred zopetnim sklicanjem parlamenta se bo predstavništvo obeh zbornic, kakor je^to navada, predstavilo kraljevemu namestništvu. Za bodoče zasedanje parlamenta Shod združene opozicije v šabcu Š&bac, 26. oktobra, b. Danes se je odpeljal s posebnim vlakom na veliki shod združene opozicije obenem z drugimi soudeleženci tudi prvak združene opozicije Ljubomir Davidovič in Jovan Jovanovič. Shod združene opozicije je sklican za jutri dopoldne. Za ta shod vlada veliko zanimanje. Minister Kaludžerčić pri predsedniku vlade Beograd, 26. oktobra, b. Predsednik dr. Slo-jadinović je sprejel danes dopoldne ministra pošte in telegrafa g. Kaludžerčiča, ki je refe-riral o tekočih stvareh svojega resora. Telefonski promet s tujino Beograd, 26. oktobra. AA. Z odlokom ministra za pošte, brzojav in telefon, je otvor-jen telefonski promet med Zagrebom in Maria Wörth bei Aflens. Spital a. d. Drau in St. Gilgen ter med Splitom in Bad-Ga-s teinom, Hof-Gasteinom in Mallnitzom. Taksa za en razgovor treh minut znaša 3.45 zl. fr. med Zagrebom in Mariawörth bei Aflens, 4.20 zl. fr. med Zagrebom in Spital a. d. Drau, in St. Gilgen, 4.35 zl. fr. za razgovor med Splitom in Bad-Gasteinom in Mallnitzom in 5.10 zl. fr. za razgovor med Splitom in Hof-Gasteinom. Telefonski razgovori na teh progah so se pričeli s 25. oktobrom. Beograd, 26. oktobra. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je določen svetnik ministrstva dr. Ljubiša Oliò, da prisostvuje konferenci obrtniških zbornic in Osrednii upravni odbor akad. aerokluba Princ »ndrel dosmrtni predsednik vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker bo Narodna skupščina, kakor izgleda, poprijela krepko za delo in bo vse tiste zakonske načrte, ki so jih vlada in posamezni poslanci predložili v teku zadnjih dni, obravnavala. Kot ena prvih nalog bodočega zasedanja skupščine bo izvolitev stalnih in pa zakonodajnih odborov. obrtniških odsekov v Osijeku. Zastopal bo ministrstvo za trgovino in industrijo. Predsedniki izpitnih komisij Beograd, 26. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra П. z ukazom kr. namestnikov, so na predlog ministra za trgovino in industrijo imenovani: za predsednika komisije za polaganje izpitov za poklic inženjer jev in arhitektov, profesorjev srednjih tehničnih in moških obrtniških šol za tri leta, v Beogradu Ncstorović, arhitekt in redni profesor tehnične fakultete vseučilišča v Beogradu, v Zagrebu Janko Holjac, arhitekt in redni profesor tehnične fakultete vseučilišča v Zagrebu, v Ljubljani Jaroslav Foerster, inženjer in redni profesor tehnične fakultete vseučilišča v Ljubljani. Končno vendar le... Pittsbourg, 26. oktobra. AA. Ante Došen, urednik »Neodvisne hrvatske države« v Pitts-burgu je radi zapeljevanja in prevare naših hrvatskih izseljencev opetovano rabil ime in avtoriteto velike podporne organizacije »Hrvat- ske bratske zajednice«, navajajoč, da so člani te nacionalne organizacije za gibanje takozvanih domobrancev zato, ker mu je bilo dovoljeno, da v poslopju te največje jmdporne organizacije postavi svoje urade in upravo lista »Neodvisna hrvatska država«. Ta nacionalna organizacija »Hrvatske bratske zajednice« v Pittsburgu, je zdaj pod pritiskom svojih članov od povijala prostore, v katerih se je nahajalo uredništvo in uprava tega lista. »Hrvatska bratska zajednica« je s tem svojim sklepom javno pokazala, da ne soglaša s skupino takozvanih domobrancev. V poslanskih krogih se tudi še v nadalje z največjim zanimanjem pričakuje razvoj političnih dogodkov. Vprašanje nadaljne-ga dela skupščine je na dnevnem redu in predmet živahnih razgovorov. Tudi člani kluba JRZ so s parlamentarno opozicijo soglasni, da je nepotrebno misliti na ~az-pust sedanje skupščine in razpis novih volitev. JRZ odnosno njeni ' zastopniki poudarjajo, da je potrebno, da vlada nadaljuje z zakonodajnim delom in se pri tem ne ozira, ali ma večino Narodne skupščine na svoji strani ali ne. Ti krogi naglasa j o, da po ustavi vlada ne more pasti. Zato tudi ni razlogov, da bi vlada razpustila skupščino, to tem manj, ker skupščini še niso bili predloženi politični zakoni in tudi zato, ker bi v sedanjem času ne bilo primerno misliti na razpis novih volitev. Parlamentarna opozicija oziroma poslanci, ki so glasovali za listo Stevana Čiriča, tudi niso za razpust Narodne skupščine. Tudi oni so mnenja, da je sedanji čas neprimeren za nove volitve. Politična situacija je taka, da se Narodna skupščina ne sme razpustiti. S svoje strani bo opozicija pripravljena k dalekosežni popustljivosti, tako da bo skupščina mogla normalno delati — posebno še če pride do sporazuma med večino in vlado. To popustljivo stališče opozicije je razvidno iz pisanja beograjskih listov, ki še v nadalje zatrjujejo, da bi se parlamentarna opozicija zadovoljila z malenkostno rekonstrukcijo vlade. Zanimiva polemika med „Vremenom“ in „Obzorom“ Beograjski dnevnik »Vreme« je objavil tole vest: »Iz avtentičnih virov smo zvedeli, da je v zagrebškem delu združene opozicije prišlo do velikih razlik in nesoglasij, predvsem med skupino V. Vilderja in onim delom frankovcev, ki v zadnjem času zavzemajo v vrstah dr. Mačka čedalje večji razmah. Zatrjuje se, da je dr. Mačku nemogoče lokalizirati spor in da so dose-daj ostali vsi njegovi napori brez uspeha. Akcija frankovcev je v vrstah dr. Mačka z dneva v dan močnejša in preti, da prevzame vodstvo pokreta. V nekih vprašanjih imajo že sedaj odločilno besedo. Za dr. Mačka je najtežje to, da se oni odločno protivi j o sodelovanju z beograjskim delom združene opozicje. Oni so proti vsakemu sodelovanju s Srbi. Borba se vodi ogorčeno, zmagovalec pa še ni viden, Sigurno pa je, da se nahaja dr. Maček zaradi teh trenj v zelo težki situaciji, ker se noče zameriti nobeni skupini pokreta, najmanj pa voditeljem srbijanskega dela združene opozicije.« Zagrebški »Obzor« odgovarja: »da bi ne bilo treba demantirati takih »informacij« »Vremena«, ker je naši javnosti dobro znano, da je to samo smešna intriga. Zaradi nepoučene srbijanske javnosti konstanti-ramo, da je vest povsem izmišljena. Pooblaščeni smo od g. Vilderja, da izjavimo, da v vrstah dr. Mačka ni nikake borbe z nekimi frankovci, ker ni nobenega razloga, da bi prišlo do te borbe. SD koalicija je kompaktna in nima nobenih frakcij v pokretu dr. Mačka, ki bi se med seboj borile. Prozorna je intriga, da bi neka frankovska frakcija mogla imeti odločilno besedo v nekih vprašanjih. Dr. Maček vodi in odloča in v tem pogledu nikoli ni bilo sporov.« Osebne vesti Beograd, 25. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestnikov jo na predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra na svojo lastno -rošnjo upokojen dr. Rudolf Sard el it, član državnega sveta. Beograd, 26. oktobra. AA. Na pobudo dijakov, članov akademskega aerokluba v Beogradu, je bil sestavljen osrednji upravni odbor akademskega aerokluba kraljevine Jugoslavije. V tem odboru so zastopani vsi krajevni odbori. Na sestanku, ki so mu prisostvovali predstavniki krajevnih odborov iz Beograda, Ljubljane, Skoplje, Subotice in akcijskega odbora iz Zagreba, so rešili načelna vprašanja o pravilih osrednje uprave, ki so enotna za vse aeroklube Jugoslavije. Po ustanovnem sestanku so bili predstavniki akademskega aerokluba sprejeti 25. t. m. opoldne v avdijenci od Nj. Vel. kraljice Marije. Kraljico Marijo je pozdravil predsednik akademskega aerokluba iz Beograda vseučiliški profesor Branko Popovič v imenu dijakov pa Mijo-drag Arandjelovič, ki je predstavil zastopnike akademskih aeroklubov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Skoplja in Subotice. Prisotni so po navdušenem pozdravu z vsem sjxwiovanjem poljubili kraljici Mariji roko, nakar je kraljica pristopila k poedinčem in se z vsakim kratko razgovarjala. V svojem razgovoru s člani se je živahno zanimala za delo odbora; Po obrazložitvi dosedanjega dela in ciljev akademskega aerokluba je Mijodrag Arandjelovič prosil kraljico za dovoljenje, naj bi dosmrtni predsednik akademskega aerokluba kraljevine Jugoslavije postal Nj. kr. Vis. princ Andrej, ki naj bi obenem kumoval zastavi, kraljica pa naj bi krstila prvo motorno letalo akademskega kluba. Obljubil je, da bo celokupna akademska mladina zbrana v svojem akademskem aeroklubu po potrebi tudi s svojimi življenji opravičila to najvišje zaupanje. Kraljica Marija se je zahvalila za izraze zvestobe in je izjavila, da dovoli, da postane princ Andrej dosmrtni predsednik in da kumuje zastavi akademskega aerokluba. Kraliica pa je prevzela krst prvega letala akademskega aerokluba, ki bo na svečan način 17. novembr t. 1. Besede kraljice Marije so prisotni sprejeli z navdušenim vzklikanjem, izražajoč zahvalo in zvestobo do kraljice Marije in vsega kraljevskega doma. S tem je bila avdijenea končana. Dijaki so si nato ogledali dvor. Islega dne popoldne so odposlanci nadaljevali svoj delo. Razpravljali so o posameznih tehničnih vprašanjih svoje organizacije. Ob osmih zvečer sta jih obiskala inž. Sondermajer, namestnik predsednika Aerokluba kraljevine Jugoslavije in tajnik inž. Milosavljevič, ki sla ostala v prisrčnem razgovoru z dijaki, obljubivši jim vsestransko podporo. Avtomobile in motorna kolesa sprejmem » nareže z vso oskrbo proli nizkemu mesečnemu paviolu- Garaže in mehanitna delavnica Ivan Kooaž, Liubliana frenkepanska 21 (tovarna Jugastevd, telefon ileo. 27-75 Vremenska napoved NOVI SAD: Hladno vreme prevladuje po vsej kraljevini, zlasti na zapadni polovici. Sneži v okolici Mrzle Vodice. Najnižja tmperatura je v Tuzli 0” C, a najvišja v Skopi ju ID" C. Napoved za jutri: Oblačno in hladno vreme v vsej kraljevini. Od časa do časa dež, zlasti na severni polovici. V severozapadnih krajih bo mogoče snežilo. Na skrajnem zapadu je pričakovati nekoliko zjasnitve. ■ DUNAJ: Spremenljivo, polagoma pojemajoča oblačnost in milejše vreme. Prehkava o vzrokih velike železniške nesreče Beograd, 26. oktobra, b. Preiskava o vzrokih, ki so dovedli do strašne železniške katastrofe na postaji Arančičevo, se je ludi danes nadaljevala, toda vzroki kljub temu še niso popolnoma razjasnjeni. Obstojita dve verziji, na podlagi katerih se misli najti rešitev vseh činjeni c, ki so dovedle do katastrofe. Po eni verziji je moral biti signal na jmslaji Račičevo odprt in hi potemtakem imel brzovlak prost prehod. V tem primeru, pravijo strokovnjaki, hi vsa odgovornost padla na železniško osobje v Baričevem. Po drugi verziji pa je bil signal zaprl. Spričo te verzije bi moral brzovlak ustavili pred prvim signalom na km 750. Kiivec bi bil v tem primeru na vsak način vlakovodja. Izgleda pa, da niti prve niti druge verzije ni smatrali za gotovo. Zanimiva je okolnost, da je po nesreči bil najden signal zaprt. To skušajo strokovnjaki pojasniti na razne načine. Smatrajo, da se je mogel signal tudi sam zapreti vsled silnega pretresa ob trčenju. Nekateri pa ne izključujejo možnosti, da se je signal zaprl šele potem, ko je brzovlak vozil s j »ostaje na prosto progo. Strojevodja brzo vlaka Djuro Varga ie takoj po katastrofi izjavil, da je bil signal odprt in da je imel brzovlak popolnoma svoboden prehod. Danes pojmldne je bil pogreb prve žrtve velike katastrofe. Pogreba v Kragujevcu se je udeležilo poleg vojaštva tudi veliko število meščanstva iz Kragujevca. Takoj po katastrofi je začelo tehnično osobje z delom, da bi očistilo in vzpostavilo progo v normalno stanje. Šele tekom včerajšnjega popoldneva se je posrečilo delavcem, da so progo toliko popravili, da je mogel prvi vlak preko lira. Snočnji potniški vlak je imel skoraj tri ure zamude. Danes je vpostavljen tudi telefonski promet, ki je bil radi trčenja prekinjen. Angliia pred volitvami London, 26. oktobra, n. Razpust starega parlamenta je bil znamenje za otvoritev velike kampanje po vsej Veliki Bri lan' va 615 sedežev v parlamentu je dozda j pri ia vi jenih 1270 kandidatov. Med njimi je tudi 57 žensk. Vladnih kandidatov je približno 600. Delavska opozicija je dozdaj prijavila 530 kandidatov. Nacionalna vlada je danes objavila velik volilni proglas. Snoči je laburistična stranka objavila svoj volilni oglas, v katerem ostro kritizira politiko sedanje vlade in razklada svoj lastni program. V zunanji politiki zahtevajo laburisti najtesnejše sodelovanje z DN in njee- imi članicami, zlasti kar se tiče razoroiitvrnih pogajanj. Za industrijo orožja in streliva zahtevam mednarodno kontrolo. Sistem mandatov naj bi se razširil na vse sedanje kolonije. V notranie-»>olitičnem pogledu zahtevajo gospodarsko in socialno obnovo države. Prottava zavzetja $oluna Atene, 26. oktobra. Atenska agencija poroča: Svoječasno zavzetje Soluna so danes proslavili po vsej Grčiji na svečan način. Grški listi brez razlike političnega prepričanja pišejo o ogromnem navdušenju, ki se ie bilo polastilo vseh Grkov, zbranih okrog svojega kralja, ko je grška vojska pod vodstvom tedanjega prestolonaslednika osvobodila Sohin. izredna pooblastila poljskemu predsedniku Varšava, 26. oktobra. AA. Sejni se bavi ?; načrtom zakona o izrednih pooblastilih predsedniku republike. Pooblastila je včeraj popoldne proučeval poseben sejuiskj odbor, ki je ob zaključku svoje seje, ki je trajala o-l 15.30 do 1.30 zjutraj, z veliko večino glasov načrt sprejel. Finančne sankcije v torek London, 26. oktobra. AA. Doznava se, da se bodo finančne sankcije proti Italiji začele v torek na podlagi sklepa, ki ga je danes izdalo finančno ministrstvo. Pred novo italijansko ofenzivo na jugu London, 26. oktobra. AA. Tukajšnji listi priobčujejo (»oročila svojih vojnih dopisnikov, ki trde, da kažejo vsa znamenja, da se italijanske čete pripravljajo na južnem bojišču na novo ofenzivo. Namen te ofenzive bi bila združitev italijanskih sil, ki prodirajo z juga, s četami na severu. Potrjuje se tudi vest, da italijanske čete še zmerom jirodirajo zapadno od Ualuala. Neveste hi ostalo občinstvo vabim na ogled moje USTNE VELIKE RAZSTAVE POHIŠTVA ▼ novootvorjenl tovarni, kjer nudim: pohištvo iz najboljšega materijala in najmodernejše izdelave. Cene brez konkurence. Orehova, politirana spalnica kot slika, 9 komadov ... Din 9.500'— (notranjost iz mahagonija) Orehova, politirana jedilnica, 6 komadov ... ... Din 7.500'— Kuhinjska oprema, 5 komadov ........................... Din OSO— flko kupite spalnico in jedilnico za skupno 17.0flDDin dobite _____________ kuhinjsko opravo zastonj! ludi na obroke! Tovarna pohištvu: Malenšek, Dravlje 174, Ljubljana pri tramvajski postaji ,,Pri slepem Janezu“ Slovensko oesem ho danes od- d a mio 500stai no mem f usi&f Anglež Guthrie, ki je nedavno v eni uri postavil s svojim avtomobilom petnajst novih svetovnih rekordov pri tekmah v Parizu Vesti iz Italije Fašistovsko novo leto na Goriškem Fašizem polaga važnost na to, da ob prehodu iz fašistovskega starega v novo leto zaključi bilanco javnih del, ki so bila izvršena v prejšnjem letu in da v svojem koledarju napove stvari, ki se imajo izvršiti do naslednjega 28. oktobra. Javna dela predstavljajo tudi svojevrstno zaposlitev delavstva. Ob slovesni otvoritvi mostov, vodovodov. javnih poslopij itd., ki pade redno na dan 28. oktobra, se poleg investiranega javnega kapitala vselej omenja tudi število dnin v duhu korporativnega sestava fašiste vske družbe. S katerimi izvršenimi deli stopa na Goriškem fašizem v svoje novo leto? Deželna uprava je dovršila braniški most v Rihemberku. ki je stal 190.000 L. Most je betonski, vanj je vloženih 3.400 dni dela. Gorica je dobila občinski vodovod iz Mrzlega studenca. Stal je 7,300.000 L, v njem je 128.680 dni dela. Dalje ima zdaj novo kanalizacijo ob korzu Viktorija Emanuela III. in ob ulicah okoli njega; stala je 600.000 L in dala 29.800 dni zaposlitve. Za tlakovanje cest v središču mesta je bilo izdanih 250.000 lir, v njih je obseženih 10.900 dnin. Občina Idrija je zgradila novo šolsko poslopje v Srednji Kanomlji in v še neki drugi vasi, ki sta stali skupaj 293.000 L in zahtevali 8.000 dni dela. Tudi v Skriljah na Vipavskem, v občini Sv. Križ se je sezidala nova šola s stroškom 174.073 L in z 2.804 dninami. Enako so dobile novo šolo tudi Goče v občini Vipava; stala je 118.000 L in dala 1.300 dni zaposlitve. Največji napor na šolskem polju pa je pokazala občina Črniče, kjer so se zgradile nove šole v vseh treh pridruženih, nekdaj samostojnih občinah: v Batujah. Selu in Go jačah. Stroškov je bilo 305.285 L, dela pa za 8.788 dnin. Novi šoli sta dobila tudi furlanska kraja Kor-min in Mor ar o. Vsega skupaj je bilo na Goriškem dovršenih 20 večjih javnih del v vrednosti 9,593.000 L v 11 občinah. Za najvažnejša med njimi smatra fašizem omenjene tri šole v občini Črniče. K slovesni otvoritvi v Črničah pridete goriški prefekt, pokrajinski politični tajnik in drugi zastopniki oblasti Komisije za neposredne davke. Ustanovljena je deželna komisija za neposredne davke. Njena funkcija traja dve leti. Predsednik je podprefekt dr. Zingale, podpredsednik pa dr. Delfino. Z namestniki in dopolnilnimi elani za dohodke od hiš šteje 13 članov. Okrajna komisija za neposredne davke, ki je postavljena v Gorici za štiri leta, šteje z namestniki in dopolnilnimi člani za odmero hišnega davka istotako 13 čla-nov. Njen predsednik je goriški odvetnik dr. Miogostovich. Seznam rokodelcev. Na goriškem magistratu je razpoložen v javen vpogled seznam rokodelcev za leto 1935. Razpoložen ostane do 5. novembra. Seznam s svojimi podatki služi za odmero sindikalnih prispevkov. V tržaški pokrajini bodo trgovine danes 27. okt. in v nedeljo 3. novembra odprte na splošno kakor ob delavnikih zvečer do 19. ure, trgovine z jestvinami pa do 20. ure. V pondeljek 28. okt. in 4. novembra, na dan državnega praznika, morajo biti ’ trgovine mmidan ZÄPrte razen prodajalen kruha, n i)rfn in cvetličarn, ki se zaprejo ob varfru „v slaščičarnah ostane v veljavi na-v" »rtiM- «ni-k kakor ob nedeljah in praznikih, žrtvi mi Pnn?'"a na »Ausoniji«. Med sedmimi »Auson ji ki^ na Uoytievi motorni ladji ie Ml tudi' kLiVgorela pred Aleksandrijo, пгапЛ? Anton Tesolato. Njegovo truplo T elcfyuwttoL damski pCašči is suknenega blaga od Din 300'— dalje, s dobrim krznom od Din 530'— in dragocenim krznom od Din 950 — dalje. JliArUflO/ Stritarjeva ul. • II. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije bo v ponedeljek 28. 1. m. ob 310. uri v veliki dvorani Uniona. Spored prinaša Smetanovo Vltavo, grandiozno Šostakovičevo simfonijo v 4 stavkih, ki se to pot izvaja prvič v Jugoslaviji, Ostercev Passacaglia in koral, Su-kovo »Pravljico«, biser češke glasbene literature in Borodinove »Polovske plese«. Ker Je ta koncert združen s proslavo češkoslovaškega narodnega praznika, bo veleugledni in zaslužni predsednik Jugoslovansko - češkoslovaške lige dr. Stare govoril slavnostni govor v proslavo tena tudi za nas pomembnega dne. Koncert dirigira najboljši jugoslovanski dirigent gospod L. Matačič. Opozarjamo, da se predprodaja vstopnic vrši tudi danes v nedeljo pri blagajni kina Uniona od 11. do 12. in od 15. ure dalje, tel. 22-21. Cene so od 40—5 Din. Če pridete v Ljubljano imate na razpolago skrajno ceneno, toda prvovrstno hrano v veliki izberi, ki Vam io nudi Nova ljudska kuhinja Vošnjakova ul. 4 (vbod iz Gosposvetske c. _______ pri Evangelski cerkvi)_____ • Prvi sneg se je včeraj ob 9. pokazal med dežjem tudi Ljubljančanom, vendar ga pa čez dan nismo več videli, pač je pa ponelil gorenjske hribe in tudi po ravnini. Smučarji že vriskajo in brezposelni pričakujejo zaslužka pri spravljanju enega, drugi pa spet zdihujejo, kaj bo brez tople obleke in kuriva, če dobimo tako zgodnjo zimo. * Novoimenovani privatni docent na juridični fakulteti v Ljubljani g. Vladimir Murko prične predavati v soboto 9. novembra ob 12. uri v zbornici upiverze v uvodno besedo: Moderne oblike javnega kredita. * Dve dramski predstavi po znižanih cenah sla danes v nedeljo 27. t. m. v ljubljanski drami. Popoldne ob 15. uri vprizore izvrstno izvirno igro J. Kranjca »Direktor Čampa«, ki obravnava sodobne probleme. Zvečer ob 20. uri pa rusko komedijo »Tuje dele«, ki je ena najboljših letošnjih predstav. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene od 20 Din navzdol. • »Boccaccio« po znižanih opernih cenah od 30 Din navzdol se vprizori danes popoldne ob 15. uri v operi. Naslovno partijo poje gospa Gjungjenac, ostala zasedba kakor običajno. Gospa Ribičeva in gospod Sancin nastopita v vlogi Fiamette in v vlogi kramarja Lambertuccia. Prva repriza operete Mamzelle Nitouche je v nedeljo 27. t. m. zvečer ob 20. uri. Narodno gledališče v Ljubljani, opera in drama, je v ponedeljek zaprto. * Konzul češkoslovaške republike v Ljubljani sprejema na dan državnega praznika v ponedeljek 28. oktobra prijatelje češkoslovaške republike ter češkoslovaške državljane od pol 13. do 14. ure. Erjavčeva cesta 21/L Volitve za jesen -----——^ LUTZ * Uprava občine V ič je sklenila tudi letos s sodelovanjem obeh šol in društev v občini »božičnico« za revno šolsko d eco. Da bo akcija rodila popoln uspeh, prosi občinska uprava, da RABLJENA KOLESA šivalne stroje, otroške vozičke, pohištvo, glasbila in vse vrste drugih predmetov, ki odgovarjajo novim, kupite najceneje edino PH „Promet" v Ljubljani (nasproti Križanske cerkve) zaradi študijskega potovanja v Nemčijo, ne ordinira do 14. novembra I * Jezikovni tečaji Ljudske univerze v Ljubl jani se bodo pričeli v začetku novembra, in sicer za ruski, francoski, nemški in italijanski jezik. Vpisnina znaša Din 10"— za tečaj. Javite se v poslovnem prostoru ljudske univerze, Gosposka ulica 15 (ori križevniški cerkvi), pritličje, tretja vrata levo. Prijave se sprejemajo vsak delavnik od 10. do 11.30 in 12.30 do 14. ure. * Smučarska telovadba SPD : Slovensko planinsko društvo bo kot vsako leto tudi letos priredilo tečaje za smučarsko telovadbo v telovadnici II. državne realne gimnazije na Poljanski cesti. Ako bo zadostno število prijavijencev, se bodo vršili tečaji ločeno za gospode in dame. — Smuška tel .. iba pod vodstvom smuškega učitelja JZSS g. Kvedra Janeza prične v torek 5. novembra t. 1. Vsak tečaj bo imel sedem do osem telovadnih ur. Prijavnina znaša Din 15 — za osebo. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. telefon 29-63. Maribor Д Narodno gledališče. Nedelja 27. okt. ob 20. uri: »Medvedji ples«. — Ponedeljek 28. okt.: Zaprto. — Torek 29. okt. ob 20. uri :»Bratje Ka-ramazovi«. Red A. Znižane cene. Д Lep jubilej. Te dni je obhajal mariborski odvetnik g. dr. Franjo Irgolič lep jubilej, in sh cer štiridesetletnico neprestanega in požrtvovalnega delovanja pri Sokolu. Čestitkam nacionalne javnosti se pridružujemo tudi mi! Д Veliko zanimanje za sadni sejem. Že »м-ve dni prvega mariborskega sadnega sejma je obiskalo lepo aranžirano razstavo sadja ogromno število ljudi, med njimi tudi mnogo tujcev. Sklenjenih pa je bilo tudi že mnogo kupčij. Sadni sejem z razstavo traja do 28. t. m. Д Mariborski sport. Danes popoldne bo ob 15. uri na igrišču Rapida podsavezna prvenstvena tekma ŠK Rapid proti SK Železničarju. — Na snočnji seji upravnega odbora ISSK Maribora je bil kooptiran za podpredsednika podjetnik Božidar Gustin, v odbor pa Koštomaj in ing. Vodeb. Д Naj bo srečno! Jutri se poroči v Budimpešte prevaljski odvetnik dr. Emil Stefanovič z gdč. Jovan k o Hužvikovo, ki je hčerka ugledne srbske družine, ki je v 17. stoletju zbežala pred Turki na Ogrsko. Mizarstvo Ciril Razboršek Maribor, pod Veliko kavarno Prvorazredna detavnica pohištva. Prevzem vseh popravil, poliranje glasovirjcv itd. CENE NIZKE Popravila vsakovrstnih ur L Megušar, urar. Novi trg 5 Za popravila na dom pišite dopisnico. Postrežba točna! Cene nizke! * Jadranski dan proslavi Krajevni odbor Ja- dranske straže v Ljubljani dne 30. oktobra t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Prireditev je posvečena zgodovinskemu trenutku, l:o je prvikrat zaplapolala na naših bojnih brodovih jugoslovanska zastava. O tem dogodku in pa o pomenu Jadranskega morja za nas bodeta spregovorila primerne besede predsednik Krajevnega odbora Jadranske straže g. Pogačnik Josip in g. dr. Hlavaly Robert. Vabimo občinstvo zlasti članstvo Jadranske straže, da se tega spominskega večera cim številnejše udeleži in pokaže zanimanje za nase morje. — Vstopnine ni! . . . * 'združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo k obilni udeležili pogreba Д Nedelja v gledališču. Ob 20. uri bo prva ponovitev učinkovite komedije »Medvedji ples«. Delo, ki ga uprizore na predvečer češkoslovaškega praznika, je napisal češki dramatik ter je zelo zabavno. Njegova premiera se je vršilo pred polnim gledališčem. Д Vredstojništvo mestne policije poživlja vse one, ki še niso plačali banovinske trošarine na motorna vozila in banovinske takse na orožni list, da se takoj zglase med uradnimi urami v sobi 18/11 tega predstojništva. Čevlje, snežke, gaiose vseh vrst popravljam na zahtevo takoj. Pridite In prepričali se boste, da Vam nudi solidno in trpežno delo po zmernih cenah samo LEO BABIČ, Maribor, Stolna ulica 4 Д Zanjke je nastavljal. Tukajšnjemu državnemu tožilstvu je bil ovaden 661etni posestnik Anton F. iz Braunšvajga na Dravskem polju, .ki ga je 19. oktobra zalotil lovski čuvaj Ivan Vajs, bas ko je izmotaval iz zanjke zajca Lovski čuvaj je opazil, d» 80 bl11 za|.ci ujeti tudi v dnmih zanikali- Radi lovske tatvine se ho moral F. zagovarjati pred sodniki. д Napad iz zasede. Ponoči 20. oktobra je 19-letni Ludvik K. iz Frama napadel iz zasede Franca Milava pred njegovo hišo in mu z desko prizadejal nevarne poškodbe na glavi. Napadalec je ovaden državnemu tožilstvu. A Obsojen cigan. Pred sodniki malega kazenskega senata je stal danes 27-lKtni cigan Sar- za dame in gospode Vam izgotovi MODNI ATELJE Maribor, Meljska c. 2 Vek. Terzer pravkar dospela nova pošiljka originalnega angleškega sukna. Brezobvezen ogled Elegantni kroj modni atelje „Elegance kozi iz Ženavelj, ki je eden onih šestih ciganov, ki so 26. julija preteklega leta izropali v Štefa-novcih trgovino Štefana Terplana in tamkajšnjo pošto. Ker Šarkozi pri zadnji razpravi ni bil navzoč, se je moral zagovarjati danes. Obsojen je ■ Matineja za vse. Zadnjič v Ljubljani bomo videli SHirley I Prelestnega otroka Amerike v filmu A n o el aerodroma Foxov najnovejši tednik. Micky Miška. Danes ob 10.30 uri Vsi sedeži po 4'50 Din Ne zamudite. bil na ieto dni robije in na triletno izgubo častnih in državljanskih pravic. Д Kazen dveh vlomilcev. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval vss. g. Lenard, je obsodil 36-letnega tesarja Maksa Ž vi reo od Sv. Janža, ki je bil obtožen vloma v hišo posestnika Antona Hartmana pri Sv. Primožu, na 4 mesece strogega zapora. Isto kazen je prejel tudi 29-lelni delavec Jožef Jarc. ki je v Sp. Velki vlomil v hišo Karla Ornika, v katero je vdrl skozi podstrešje. Д Poldrugo.leto za ranjena pljuča. Danes se je moral kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča zopet baviti g krvavim. dogodkom, v katerem je igral "lavno vlogo nesrečni nož. Pred sodniki sta se zagovarjala ‘27-letni delavec Peter Peček in 19-letni hlapec Danijel D., ki sta letos 2R. aprila v Mali Zimici sporazumno zabodla s kuhinjskim nožem posetniškega sina Slavka Kramca in so mu bila od enega vbod-Ijaja ranjena tudi pljuča ter je obstojala velika nevarnost za poškodovan če vo življenje. Do krvo-prelitja je prišlo pravzaprav brez vsakega vzroka. povod so mu bile le slučajne fantovske razprtije. D. priznava, da je Kranjca dvakrat zabodel, smrtno nevarno rano pa mu je s kuhinjskim nožem pnzadjal obtoženi Petek, ki pa je to prod sodniki popolnoma zanikal kliub temu, da je orožnikom dejanje priznal. Obsoien je po obtožbi, ki jo je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik na 1 leto 6 mesecev robije in na povračilo stroškov. D. pa je bil obsojen za svoje dejanje na 2 meseca strogega zapora pogojno za 2 leti. Petek je prijavil po svojem zagovorniku g. dr. Vauhniku priziv in revizijo, D. pa je kazen sprejel. Л Žrtev žeparja. Neznani žepar si je izbral ;a svojo žrtev tkalca Alojza Brumčiea iz Danj-kove ulice baš ko je bil v neki moriborski trgovini. Niti zavedel se ni prav, pa mu je že izginila denarnica, v kateri pa na srečo ni imfl večje vsote denarja. Д Ukradeno kolo. Z dvorišča na Grajskem trgu 7 je neznanec ukradel znanemu mariborskemu optiku Josipu Petelnu moško kolo j>Ste-yer« vredno okoli 1220 dinarjev. Tatvino je Peleln prijavil mestni policiji. Д Deževno vreme sta izrabila 29-le.tni Franc Ž. in 21-letni Josip B. za svoj tatinski posel. Policijski organi so ju aretirali baš ko sta v mestu nekje kradla. A Sobotni trg. Na včerajšnji trg so kmetje pripeljali 28 voz svinjine in^ slanine, 22 voz krompirja, zelinatih glav in čebule ter 12 voz sadja. Kljub deževnemu vremenu je bilo mnogo zelenjave predvsem solate in gob. Cene so bile zmerne, le pri sadju so nekoliko porasle. Л Grajski kino. Danes nov šlager našega podjetja »Raj na zemlje«. Simfonija dunaiske-ga valčka. V glavnih vlogah: Hans Moser, Theo Lingen. Herman Thimig, Heinz Riihmann in Adela Sandroek. Velefilm »Abesinija 1935« se bo predvajal izključno v našem kinu. Д Kino Union. Danes izborni in veseli film »Dunajski valček« s Pavlom Hörbigeriem, The-om Lingenom, Adelo Sandrockovo in Eliso Illi-ardovo. Muzikalni šlager, katerega glavne snovi so: razkošie, glasba, petje in ljubezen. Opozarjamo! Prvič v Mariboru. A Krznarstvo Železnik, Maribor. Kopališka ulica, se priporoča. Celie ® Davčni odbor bo imel razprave za odmero pridobninskega davka razen 7., 8. in 9. novembra ludi dne 14., 15., 16. in 20. ter 23. novembra. •Osebne vesti. Z odlokom banske uprave je razrešen službe dolgoletni honorarni asistent pri banovinski bolnišnici v Celju dr. Drago Ho-čevar. Suplent na državni realni gimnaziji v Celju Liska Janko je premeščen na gimnazijo v Murski Soboti. Iz drž. realne gimnazije v Kranju pa je nameščena Silva Sumi jeva kot honorarna učiteljica za ročna dela in telovadbo »a drz. realno gimnazijo v Celju. Vsem našim cenjenim strankam vljudno naznanjava, da sva z današnjim dnem Otvorila glavno prodajalno üjÜ^iaPetracesti št. 13 •vatero bova samostojno vodila. Potrudila se bova vedno kot do-sedaj, cenjene stranke s svežim in prvovrstnim blagom postreči. Prosiva za številen obisk! Vikier in Helena Zany Zanimiva pravda. V petek 25. t. m. se je vršila pri tukajšnjem sreskem sodišču razprava o tožili znanega socijalističnega voditelja Fran- ca Sveteka zoper S. A., ki je pisal podružnici Saveza metalskiti radnika pismo, v katerem iznaša dvome o tem, da bi bili ljudje, ki se družijo z znanimi predstavniki buržoazije in z njimi posedajo jio kavarnah legitimirani voditelji delavskega pokreta. To pismo je imelo baje za posledico, da je prišlo do burnega razračunavanja med socijalisti, tekom katerega so prišli na dan zelo zanimivi očitki glede mahinacij ob volitvah 5. maja. Padli so očitki, da je socijalistič-no vodstvo pripomoglo k zmagi enega Jevtiče-vih kandidatov. G. Svetek nanaša vse te očitke na svojo osebo. Pravda bo pokazala, ali ima g. 2,000.000 Din lahko dobite, ako naročite srečko razredne loterije pri Drag. K. Kolakovič-u Beograd, Kr. Milana 41 Prospekt brezplačno. Pišite takoj! Svetek prav ali ne in bomo ob koncu te pravde o tem poročali. G. Svetka zastopa odvetnik doktor Jelenc iz Ljubljane, g. S. A. pa brani tukajšnji odvetnik Stante. ■ Žrtev svojega poklica je 25. t. m. postal 20-letni strugarski pomočnik Muškatevc Ferdinand iz Drešinje vasi pri Petrovčah. Zaposlen je bil pri Josipu Lorberju v Žalcu, kjer je bil od transmisije smrtno ponesrečen, pri čemer mu je odrezalo obe nogi nad kolenom, počila mu je tudi lobanja. Z avtom je bil prepeljan v bolnico, kjer je še isti jiopoldan umrl. Včeraj so Muškatevea odpeljali domov in bo danes po-konan. Svojcem tako tragično ponesrečenega mladeniča tudi naše iskreno sožalje! ■ Važno za brezposelne rudarje. Rudnik »Antonov rov« v Zbelovem pri Poljčanah sprejme takoj 20 do 25 rudarjev, kopačev in učnih kopačev. Dela se v akordu, šihtna plača kopačev je Din 25'—, učnih kopačev pa Din 22'—. Preskrbljeno je tudi za skupna ležišča. Prednost imajo onj kopači, ki so že delali v antracitnem premogovniku. • Kino »Union«. Danes krasni češki film »Mlada srca, mlada ljubezen« z zvočno predigro. Ptui Javna občinska seja. V ponedeljek 28. t. m. ob 18. uri bo v Ptuju v posvetovalni dvorani javna občinska seja, na kateri bodo poleg drugega sklepali tudi o ustanovitvi šolske poliklinike v Ptuju, o najetju posojila in omejitvi posedanja sejmov po tujih obrtnikih sodarske stroke. Na tajni seji pa bodo razpravljali o poravnavi glede tožbe Gulda in drugih osebnih zadevah. Gasilska in reševalna služba. Od 27. okt. do 3. novembra 1.1. imajo gasilsko službo: vodnik Močnik Štefan, rojnik švager Ivan, gasilci Spat Avgust. Horvat Martin, Brun-čič_ Simon, Stross Franc in Hojkar Albert. Reševalno službo pa imajo šofer Ivanuša Ludvik, Merc Ivan, žaler Ferdo in Vrabič Alojz. Nočno lekarniško službo opravlja lekarna »Pri Sv. Antonu«, mr. Orožen Bogomir. Modna revija naših obrtnikov Ljubljana, 25. oktobra. Obrtništvo vse države prireja od lanskega leta vsako leto prvi teden meseca decembra »obrtniški teden«, da opozori vso javnost s predavanji na govorniških odrih in v radiu ter z drugimi najrazličnejšimi prireditvami na svoja stremljenja. Predvsem je ta teden namenjen propagandi izdelkov domačega obrtnika in rokodelca, ki so danes že na tako visoki stopnji, da nam ne bi bilo treba več uvažati marsikaterega tujega blaga. Poleg tega obrtništvo v dnevih obrtniškega tedna opozarja vee državljane Jugoslavije tudi na težko svoje stališče v borbi s tujimi izdelki in tudi z domačo industrijo ter predvsem z razstavami svojih izdelkov dokazujejo občinstvu prednosti, ki jih ima z nakupom domačih ročnih izdelkov. Lansko leto so ljubljanski obrtniki priredili veliko obrtniško razstavo, a letos priredi agilno Obrtniško društvo v obrtniškem tednu veliko modno revijo, ki bo gotovo daleč prekosila vse dosedanje podobne prireditve pri nas in tudi v ostalih mestih države. Sinoči je bil v srebrni dvorani »Uniona« zaradi te prireditve sestanek, ki ga je sklicalo Obrtniško društvo in so se ga poleg odbornikov in pripravljalnega odbora udeležili tudi predsednik ljubljanskega Združenja trgovcev g. Soss, zastopnik trgovskega društva »Merkur« g. Golob, predsednik Društva izložbenih aranžerjev g. čulk, upravnik Osrednjega drž. zavoda za žensko obrt g. Račič, mojstrice in mojstri ter nekaj drugih interesentov. Predsednik g. Rebek je obširno opisal namen obrtniškega tedna in modne revije, ki naj zlasti pokaže sposobnosti naših obrtnikov oblačilne stroke in tudi najmanjšim delavnicam pripomore k veljavi. Na modni reviji bomo videli dejanski položaj in velik napredek naše oblačilne stroke, ki lahko z vsem uspehom tekmuje z uvoženim blagom. Zato bo revija tudi demonstracija našega obrtništva proti uvoženim izdelkom, obenem pa «ajučinkovitejša propaganda, da naše občinstvo prične ceniti izdelke domačih rok. & prav bi se bili prireditelji lahko obrnili na tekstilno industrijo za podporo v blagu, vendar so naprosili naše trgovce za popust, ki so pa deloma tudi do- segli. Obrtniško društvo in delavnice so navzlic težkim časom pripravljene na naj-večje žrtve, da splošno koristna prireditev rodi tudi zaželjene uspehe, zlasti pa, da pomaga malim obrtnikom in talentiranim obrtnikom do napredka in razvoja. Predsednik ljubljanskega Združenja trgovcev g. Soss je poudarjal potrebo sodelovanja trgovskih krogov z obrtniki, ki se je po daljšem posvetovanju najlepše manifestiralo v tem, da bo modna revija v Trgovskem domu, kjer so krasni in elegantni moderni prostori tudi najprimernejši okvir za tako prireditev. Modne revije se bo udeležilo okrog 20 krojaških in okrog 15 ženskih modnih salonov, med njimi seveda tudi vsi vodilni saloni. Vsi zborovalci so bili pa tudi soglasno za to, da je treba pomagati zlasti malim obrtnicam in obrtnikom na površje. Tudi upravnik Osrednjega državnega zavoda za žensko obrt g. Račič je obljubil najizdatnejšo pomoč, kakor so udeležbo zagotovile tudi druge v poštev prihajajoče stroke. Zato so se pa vsi čudili, da med prijavljenimi obrtniki še ni čevljarjev, ki najbolj stokajo zaradi konkurence industrije. Revijo bo vodil režiser g. Delak s pomočjo arhitekta g. Mesarja in kontoren-cierja g. Jelačina, ki so se odlikovali že pri modni reviji na velesejmu. Iz vsega posvetovanja, ki je pokazalo veliko prireditev seveda šele v glavnih obrisih, je bilo pa razvidno, da bo modna revija naših obrtnikov vseskozi velikomestna prireditev, ki bo pa imela obenem tudi najgloblji socialni pomen. Dnevi modne revije v začetku decembra so tudi prav primerni za obisk z dežele, saj tedaj podeželski kupci hodijo v Ljubljano nakupovat za Miklavža. Da bo pa podeželskim obiskovalcem Ljubljane omogočen obisk modne revije, bodo predstave tudi popoldne, da se lahko še z večernimi vlaki vrnejo domov. Prid el Km o Sloga !■ BARKAH01AI Omamljiva pesem beneških gondo- I Ijerjev. — Ljubezen dveh mladih I ^^^^^^rcjMtarnevakkinoči Novice iz Prlekiie Klopotci so ponehali s svojim klepanjen Terezija, kuma najboljše kapljice, je minil: Le tuintam še bero. Tako dobrega vina, ka kor bo letos, že dolgo ni bilo. Ne samo d je dobro, tudi obilica ga je. Cene so nizki kup srednji, ker je sila za denar, davi bodo kmalu prišli. V stari pratiki stoji, d je bilo ravno tako pred sto leti 1. 1835. či prav je bila tistikrat suša, da je Mura usa hovala, vendar so ga lahko pili. Vlak je povozil telico g. šonaja iz Vei žejo. Pastirji so se brezskrbno igrali, telic pa je odšla na progo, baš ko je privozil via iz Murske Sobote. Zbilo jo je s proge, da j na mestu poginila. To je prva železnišk nesreča pri nas, naj bi bila tudi zadnja! Denar za jugoslovanski kasaški derby j baje nakazan. Srečni dobitnik g. Ludvi Slavic, bo spravil v žep 10 jurjev. Zasilni most, ki je bil zgrajen 1. 1925., k so radi grozeče povodnji prekopali žele; niško progo, so zadnje tedne odstranili. Na mesto njega bodo zgradili železobetonskeg: tako da sedaj na »Travnikih« vlak ne fc Počasi vozil. Enaka usoda je doletela mo: Pri Dokležovju na oni strani Mure. Imenovan je za polkovnika 46. peh. polk nas ožji rojak brat vnetega Sokola pol Joška g. Mirko Rajh. Vrlemu oficirju k v sokemu napredovanju čestitamo! Težka izguba je zadela Novakove v Be novcih. Umrl jim je za pljučnico Jern< Novak, skrben oče. Imel je komaj 32 let N. v m. p.! Braslovče Šentrupertsko pevsko društvo priredi v nedeljo dne 27. oktobra t. 1. trgatev grozdja v dvorani gasilnega doma v Trnavi. Pri metvi prosa se je udaril na laket že pred 10 dnevi 27-letni pos. sin Franc žitnik iz Trnave pri Gomiljskem. Roka ga je začela močneje boleti in so ga morali v sredo peljati z avtom radi zastrupitve krvi v celjsko bolnico. V Braslovčah bo preko zime kmet. gospodinjska nadaljevalna šola, če bo zadostno število udeležencev. Rok za prijavo je bil do nedelje 20. oktobra. Nesreča. V ponedeljek okrog 13. je vozil Sodino v tovorni avto iz Celja skozi Dober-teso vas. Pri Tajčbirtu, kjer spolska cesta visi, mu je spodrsnilo. Zaletel se je v drevo s tako silo, da ga je zruval s koreninami vred. Drevo pa se je prelomilo čez pol. Avto je še zdrčal do hiše, kjer je obstal. Sprednji del je bil popolnoma razbit, šoferju se ni hudega pripetilo, pač pa se je vrezal ob steklo pri očeh sovoznik. Očividci zatrjujejo, da se je preveč ognil nekemu vozniku, škode ima Din 40.000"—. Pozor ! Danes ob 10*30 dop. predvajamo sijajno burko 4% mušketirji v KINU SLOGI Judenburg — TO. november Taka je kapelica, ki so jo zgradili Ju-denburžani našim vojakom, ki čakajo vstajenja v tuji zemlji. Pohitimo vsi na grob sorojakov in jim povejmo tudi v imenu svojcev, ki se iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti blagoslovitve spomenika 10. novembra, da niso pozabljeni in da jih ljubimo prav tako, kot tedaj, ko smo si zadnjikrat segli v roke — v slovo za vedno. Vsem, ki so že prispevali za spomenik, iskreni Bog plačaj! Ostale, na katere smo se obrnili pismeno in se še niso odzvali, pa lepo prosimo, da žrtvujejo, kolikor pač morejo. Prispevke je nakazati do 1. novembra na »Škofijski ordinarijat v Ljubljani«. Prijave zaradi udeležbe je poslati pisarni g. dr. Kamušiča, odvetnika, Tavčarjeva 10. Znesek 150 Din pa na »Zadružno zvezo v Ljubljani« s pripombo »Judenburg« in točnim svojim naslovom. Položnico Z. Z. se dobi pri vsaki hranilnici. — Odbor za odkritje spomenika judenburškim slovel skim vojakom. Сенрпсти, ùòlUvsU/u vljudno naznanjava, da sva prevzela v lastno vodstvo staro znano gostilno pri „МШ1Ј“ na Rimski c. št. 4 Najina skrb bode, da jo z dobro jedačo in pijačo spraviva v sloves, kot je bil nekdaj v tej gostilni. Za prijazen obisk se priporočava vsem znancem in prijateljem dobre I kapl jice. Fra|| in Ka|| Derenda Radio Nedelja, 27. oktobra. Ljubljana: 7.30 Potreba selekcije pri obnovi vinogradništva (inž. S. Gorjup), 8.00 napoved časa, poročila, objava sporeda, 8.15 vokalni in orgelski koncert, 9.00 matineja romantične glasbe (Radijski orkester), 9.45 versko predavanje (dr. Mihael Opeka) ,10.00 prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11.00 slovenske vojaške in narodne pesmi 11.40 o novo odkritih dalmatinskih fosforitih, njih predelavi in uporabi kot umetna gnojila (inž. Vojko Knop), 12.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila, 12.15 plošče po željah, 15.00 za zabavo in za ples (Radijski orkester), 16.00 Dajmo otrokom več srca (ga. Meglič-Hočevarjeva), 16.15 Spominska proslava Simona Jenka, 18.00 Prireditev s sodelovanjem mladinskih zborov, 19.30 nacionalna ura, 20.00 napoved časa, poročila, objava sporeda, 20.15 pevski koncert mladinskega zbora (Jadranski Stražarji iz št. Vida nad Ljubljano), 20.45 operne fantazije (Radijski orkester), 22.00 napoved časa. vreme, poročila, objava sporeda. 22.15 prenos iz nebotičnika. Prvi slovenski tednik za radiofonijo in edino naše poslušalsko glasilo »RADIO LJUBLJANA« je spet na razpolago. Pravkar je izšla 23. številka sedmega letnika po trimesečnih in običajnih poletnih počitnicah. Vsakogar bo presenetila docela predrugačena notranjost lista. Kaže, da smo z novim izhajanjem te prepotrebne revije dobili izredno zanimiv tednik, ki ga bo z največjim zanimanjem prebiralo mlado in staro. Slikovno bogastvo je naravnost razkošno. Po večini spadajo slike k oddajam v teku tedna. Poleg kritike imamo lo stran posvečeno filmu. Obeta biti posebno zanimiva. Nova je kulturna kronika, za razvedrilo bo skrbela rubrika »Za boljšo voljo«. — Tedenski sporedi so vsi v slovenščini in zelo pregledni. — Priznati je treba izredno okusno tehnično ureditev lista. Če dodamo ,da nudi vsem naročnikom zavarovanje za primer smrtne nezgode in zavarovanje za primer defekta v aparatu, je jasno ,da brez tega tednika ne bo ostal noben resni poslušalec radia. — Naročnina znaša komaj 12 Din na mesec. Posamezne številke po 4 Din. — Zahtevajte brezplačno številko na ogled! — Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva 7. Britanske in egiptske bataljone so poslali iz Kaira v Messo Matrut na zapadu Egipta, kjer bodo z domačimi jezdeci na kamelah še bolj zavarovali južnozapadno mejo Egipta proti Eritreji. Slika kaže dva jezdeca na kamelah, ki pripadata k takozvani angleški puščavski policiji. Zaledje operacle v Abeslnlll Najvažnejši problem ie za Sedie in prometna Sredstva - Težkoče so na eni in drugi strani Klasičen primer, kako včasih pri vojaških pohodih odpove zaledje, nam kaže zgodovina vojaških operacij v Rusiji. Ko je Napoleon leta 1812. zmagovito prodrl do Moskve in s tem zasedel polovico evropske Rusije, je kljub temu izgubil vojno s pogudonosnim begom iz plamteče Moskve. Zaledje ni funkcioniralo. Njegova lačna in vsa premrzla vojska ni mogla dobivati niti prehrane niti opreme za vojaške operacije v hudi zimi. Enako se je godilo Kuropatkinu v rusko-japonski vojni. Za prehrano in opremo svojih armad na Daljnem Vzhodu je imel na razpolago eno samo enotirno železnico in tudi eno samo uporabno cesto. Najvažnejši pogoji za dobro zaledje pa so prometna sredstva, brez katerih tudi najhrabnejše čete ničesar ne pomenijo. V Rusiji je vsega tega manjkalo. Abesinska aprovizacija Tudi na abesinskem bojišču položaj ni bistveno drugačen. Priznati je pa treba, da se italijanske čete, čeravno zelo oddaljene od domovine, nahajajo v znatno boljšem položaju kakor vojaki cesarja vseh cesarjev — vsaj toliko časa, dokler Sueškega kanala ne bi zaprli, oziroma, dokler ne bodo sankcije imele polne veljave. Preskrba abesinskih vojakov z živili se vrši na la način, da vpoklicauec vzame s seboj poleg orožja in municije tudi živil za najmanj .deset dni. Ta provijant obstoji iz nekaj inoke in dišav, zlasti berberskega popra, brez katerega bi postalo uživanje sirovega mesa, ki je najljubša prehrana Äbesincev, iluzorno. Ko vojaki svoje zaloge izčrpajo, morajo pač živeti od tega, kar jim nudi bližnja okolica. V tem pogledu je nègus že ob delni mobilizaciji leta 1929./30., ko je uničil upornega bivšega moža cesarice Z a lici itn, Ras Gugša, in njegovo vojsko preskrbel svojevrstno aprovizacijo svoje armade. Povsod na deželi je postavil takozvane goture, nekaka žitna skladišča v jajčasti obliki, v katerih so shranjevali riezmlete žitarice, pripravljene za slučaj vojne napovedi. Ta način aprovizacije se je v naslednjih letih izpopolnil in so bile take zaloge postavljene posebno na gosto tam, kjer je pretila nevarnost italijanskih napadov. V resnici so taki depoji, ki jih neguš še ni mogel izprazniti pri italijanskem pohodu preko abesinskih mej, padli v roke Italijanom, ki so tamkaj naloženo žito razdelili med prebivalstvo. Ta čin ni pomenjal samo prijazne geslo zhiagoval-ca, pač pa so Italiiam bil; nrieilieni. to razdeli- tev izvršiti že zato, da so prebivalstvo zasedenih pokrajin, ki je že resno občutilo posledice lakote, vsaj za prvo silo prehranili. S tem so si Italijani seveda tudi zasigurali varnost pred nezadovoljnim prebivalstvom, ki bi italijanskim četam lahko vpadlo v hrbet. Armade Hai le Selassija, ki sedaj branijo linijo Sudansika meja — reka Takase — Ras Da-San — Makala, se trenutno prehranjujejo iz zalog bogate province Amhare na zapadu in Volo na vzhodu. Te čete so najbrže za daljšo dobo preskrbljene. Mogoče pa je, da se bodo nekateri oddelki, ki so nameščeni po strmem hribovju in je zato težko priti do njih, morali Italijanom predati zaradi pomanjkanja živil. Taktiko izgla-dovanja takih, od vsake aprovizacije odrezanih oddelkov, izvajajo Italijani na celi črti. Ugodne aprovizacije so deležne tudi čete pod poveljstvom Ras Kasa Dargije, Detšas Mač Aia-leu, Buru in prestolonaslednika Asfau Vosena, ki Stoji pod poveljstvom vojnega ministra Ras Mulu Geta, kakor tudi armada cesarjevega svaka Ras Desta Damtu, ki stoji nasproti italijanskemu generalu Grazianiu od Della k Italijanski Sonialiji in angleški Keniji. Armada Ras Desta Damtu ima izredno bogato zaledje v Džini i in Kafi, pa tudi dobre ceste. Najtežja je aprovizacija linije Harar-Džigdži-ga, ki jo brani Deča Nasibu in Deča Haide Mi-kael. Sicer je tu cestno omrežje najboljše izdelano — v nobeni abesinski provinci se ni toliko delalo in tudi naredilo kakor tu. ker je bilo potrebno zavarovati železniško progo. Vendar so žitne zaloge v okolici H arar ja že povsem izčrpane in iz bližnjega Ogadna ni mogoče pričakovali niti dovol in ji h količin mesa. Vsekakor pa bo onih 2Oti Fordovih avotomobilov, ki so na razpolago vrhovnemu poveljniku Vehib paši. nekdanjemu turškemu generalu stalno dovažalo iz Zeile in Berbere v angleški Somaliji nakopičenih zalog orožja in zato ne bo za dovoz provi-janta na razpolago drugega, kakor nekaj karavan mezgov. Posebno dolgo pa tudi tè karavane ne bodo mogle iz A rusi ja in province šoa dovažati posebno velikih množin živil, kajti zaloge okrog Addis-Abebe zaradi stalnih vojaških manevriranj čedalje bolj kopnijo. Preskrba italijanskih čet Bistveno drugačen je dovoz aprovizacije v italijanskem zaledju. Čeravno je ekspedicijska armada od domovine oddaljena 4.000 kilorne- Tujci so v Addis-Abebi zaznamovali svoja bivališča vsak s svojimi državnimi zastavami, da bi bili zaščiteni pred italijanskimi letalskimi napadi. Slika nam kaže ameriško bolnišnico v Addis-Abebi z naslikano ameriško zastavo na strehi. I rov, niso dosedaj italijanske trupe trpele še prav nobenega pomanjkanja. Italijani so nakupili velike zaloge žita v Romuniji in prepeljali to blago naravnost do Massaue, odtod v Assab in Bosaso, nekaj pa tudi v Bender Kasin v Adenskem zalivu. Ostale luke italijanske Somalije so v času dežja neuporabne. Monsun ne dovoljuje pristanka ladjam, zato so Italijani v Somalijo odposlali znatno manj vojakov, kakor pa v Eritrejo. Od Bender Kasima vodi v zadnjih mesecih od italijanskih saperijev in domačega prebivalstva zgrajena cesta v Rocca Littorio, od tu starejša cesta v glavno mesto Mogadiscio. — General Oraziani razpolaga torej s prometnimi sredstvi, ki vodijo paralelno s fronto in tudi za večje transporte zadostujejo. Dobre poti vodijo ludi do^ treh glavnih operacijskih točk Dolo, ob reki Džuba, severno zapadno v Mus tali il na reki Veld Šebeli in pri Ualualu. Najtežja je aprovizacija vsekakor onih italijanskih čet, ki so ob pričetku vojnih sovražnosti zasedle Džebel, Musa—Ali ob tromeji Eritreje, francoske Somalije in Abesinije. Tu je potrebno vsako kapljico vode prenesti z obale. Nikjer v Abesiniji ni tako lahko odrezati dovozno pot, kakor tu, kjer Da-nakilska puščava sama zase predstavlja najbolj neusmiljeno armado. S čim se prehranjuje italijanski vojak? Dnevna racija italijanskih kolonialnih vojakov sestoji v Eritreji, oziroma Somaliji iz 750 « kruha, 300 g mesa, 200 g špagetov ali makaro” nov. Dvakrat tedensko zamenjajo testenine z rižem. Krompirja dobijo vojaki dnevno 130 g, zelenjave 60 g, kave v Eritreji 15, v Somaliji 30 g, sladkorja v Eritreji 25 g, v Somaliji dvojno kvoto, čestokrat dobivajo čete v manjših množinah tudi zelenjadne konzerve, datlje, banane, marmelade, vino in žganje. Da preprečijo avitaminozo, razdeljuje italijanska intendanca tedensko v Eritreji dve do tri citrone ali pa oranže. V tropični Somaliji dobivajo kolonialni vojaki te množine dnevno. Nadaljnji problem je preskrba z vodo. Italijanska okupacijska armada šteje v Eritreji 130.000 mož s 40.000 mezgi in konji. K temu je treba prišteti še 30.000 askari čet iz Libije in Somalije. Na vsakega moža bi morali dnevno imeti 10 litrov vode in za vsako žival 30 litrov. Abesinci se zadovoljijo z eno tretjino teh količin. V začetku so Italijani dobivali vodo iz Port Sudana, kjer so za vsako tono morali plgčati 8 funtov (ca. 2.000 Din). Sedaj so pa Italijani izvrtali večje število vodnjakov. Najvažnejši problem : ceste in voda Problem aprovizacije leži v glavnem v preskrbi potrebnih količin mesa in sveže povrtnine. V Somaliji so italijanske okupacijske oblasti navezane na uvoz zmrznenega mesa iz Brazilije in Južne Afrike. Če bo ta preskrba nemotena, tudi po izvajanju sankcij, je seveda problematično. Malenkostno število goveje živine in ovac, ki bi jih lahko dobili v sami Somaliji, bo žo v najkrajšem času izčrpano. Popolnoma enaka situacija je tudi z oskrbo armad, ki operirajo v Eritreji. Pomorski dovoz s vrši s prekladanjem blaga z ladij v železniške vagone. Železniška progà Màssaua—Asinara, razpolaga s ta- Zanimivosti z vseh strani V Sala medo v Kaliforniji je prispelo prvo redno letalo novoustanovljene poštne in potniške službe med Kalifornijo in Havajskimi otoki. Letalo je preletelo 2.400 milj dolgo progo čez Tihi Ocean vi7 urah in 20 minutah. Iz Metza poročajo, da se je tamkaj neki tramvajski sprevodnik obesil, ker je pred dnevi med njegovo službo neki gost padel s tramvaja in si razbil lobanjo. Sprevodnik je mislil, da je on zakrivil nesrečo. Sveti oče je dovolil ustanovitev novena ženskega verskega reda v Abragolih pri Neaplju, članice tega reda se bodo imenovale »male služabnice Kristusa Kralja«. 18 mladih deklet, ki Po vesteh iz Addis-Abebe hoče abesinski cesar Haile Selassic odpeljati odstavljenega prejšnjega cesarja Abesinije Lija Jassonja v neko trdnjavo na jugu države. Lij Jasson prebiva namreč v ujetništvu pri Hararju in Haile Sejassie se boji, da ga ne bi Italijani ujeli, če bi mesto zavzeli. Lija Jossona je ob nekem uporu njegova sestra Zaidita proglasila za blaznega, ga pahnila s prestola in ga zaprla, že 12 let živi Jasson r ujetništvu, priklenjen z zlato verigo na svojega stražnika. Slika ga kaže v cesarskem oblačilu iz časa, ko je bil še cesar Abesinije. kozvanimi koutenerji, to so vagonski zaboji, ki se jih lahko z vagonov odstrani. Te zaboje oblože a ledom. Prednost kontenerjev tiči v njihovi toži dveh ton, zato jih lahko transportirajo dalje na tovornih avtomobilih, ne da bi bilo potrebno, dragocena in lahko pokvarljiva živila prekladati. Poleg tega razpolagajo Italijani s posebnimi mobilnimi tovarnami ledu, ki so prt tej klimi neobhodno potrebne. Celotna aparatura take tovarne za led obstoji iz štirih lahko prenosljivih zabojev. Za dovoz imajo Italijani na razpolago poleg četveronožcev v Eritreji in Somaliji tudi še okrog 15.000 avtomobilov. Ti so pa samo tam uporabni, kjer so na razpolago costo. Že po zavzetju Adue je moralo vodstvo ekspedicijskega korpusa za daljšo dobo prekiniti s sovražnostmi in se predvsem baviti g gradnjo cest. Težkoče prvih dni, so Italijani pre-mostili na ta način, da so ogromne količine ži-vine pokupili od prebivalstva. Vendar so te količine zadostovale komaj za prehrano avtohtonega prebivalstva, ki je v teh krajih zelo redko naseljeno, čimdalje so Italijani prodirali, teni težje je postajal problem preskrbe s hrano in predvsem z vodo. I*ri lem ne smemo pozabiti, da vojskujoče armade ne potrebujejo samo živil. pač pa tudi municijo, bencin, olje itd. Brez zadostne preskrbe je tudi najtežji tank in najlažji bombarder brez vsake vrednosti. Za pre» skrbo pa so potrebne predvsem ceste. se prve stopile v red, je že sklenilo ustanoviti zavetišče za stare in onemogle ljudi. Abesinija je bogata. Poročevalec agencije Stefani je imel razgovor z Nemcem Erickom Schmiedom, ki se je pripeljal iz Abesinije. Izjavil je, da je Abesinija zelo bogata na rudah in petroleju, a da predstavlja tudi njeno kmetijstvo neizmeren zaklad. Zanimiv predlog. Ob ogromni udeležbi se je včeraj sestal v Chikagu v Sev. Ameriki prvi kongres zveze, ki jo je ustanovil znani socialist Tausend in ki ima nalogo doseči od vlade, da bo država dajala po 20Ò dolarjev mesečno pokojnine vsem ameriškim državljanom, ki dopolnijo 60 let starosti. Kultura Album „Slovenska fotografila^ Prekrasne in zmagovite uspehe ljubljanskega Fotokluba poznamo z domačih hrazstav, še monogo bolj pa z naj večjih razstav, še mnogo bolj pa z največjih svetu. Končno je Fotoklub zbral 60 izbranih mojstrovin svojih članov in izdelal album v prav lepi opremi, da nič ne zaostaja za enakimi zborniki naj bogatejših narodov. Da so slovenski fotografski umetniki danes med prvimi na svetu, -dokazuje tudi zanimanje za ta zbornik po vsem svetu, saj je samo Boston za svoje fotografske klube subskribiral 50 iztisov. Med člani Fotokluba imamo že nekaj svetovno znanih imen in več po inozemskih razstavah odlikovanih del je reproduciranih tudi v albumu. Za album so prispevali svoja dela Srečko Grom, Lojze Pengal, Fran Krašovec, Ljubo Vidmajer, Adolf Vizjak, Ivo Gogala, Peter Kocjančič, Zlatka Gogalova, Slavko Smolej, Lujo Michieli, Marijan Pfeifer, Ivo Koželj, Fran Skodlar, Ciril Böhm, Janko Skerlep, Ivo Frelih, Maks Gliha, Josip Pogačnik, Otokar Hrazdira, Viktor Vodišek, Ante Kornič, Karlo Kocjančič, Janko Ravnik, Josip Schleimer, Karel Pečenko, Lojze Erjavec, Danilo Dougan, dr. Ivan Bonač, Franc Ferjan, Janko Brane, Karel Bolaf-fio. Albet Staržik ter Franc Bazelj, a slike sta uredila Peter Kocjančič in Lujo Michieli, uvod je napisal Karlo Kocjančič, odlično studio o slovenskem izumitelju fotografije Janezu Puharju pa docent Janko Brane. Seznamu slik so pridejani tudi tehnični podatki in besedilo je slovensko, nemško, angleško in francosko, sai gre to ponosno delo slovenske fotografske umetnosti med vse kulturne narode. Ni nam treba povdarjati velikega pomena albuma »Slovenska fotografija« za ugled našega naroda med tujci, saj ima prav ljubljanski Fotoklub največ zaslug, da se slovensko ime s spoštljivostjo in priznanjem izreka v vseh državah in vseh kulturnih središčih sveta. Naši skromni ljubitelji črno-bele umetnosti so žrtvovali težke tisočake, da pokažejo dokaz visoke naše kulture svetu, zato pa ni treba priporočati, še manj pa prositi, da bodi album »Slovenska fotografija« v vsaki slovenski hiši. Za to, kako ljubljanski Fotoklub uporabi vsako priliko, da pomaga našim krajem do veljave v tujini, naj navedemo edino še to, da so v vsakem albumu, poslanemu v inozemstvo, priložili tudi prospekt mesta Ljubljane v jeziku dotične države. Mala pozornost, vendar značilna! Ante Gaben Simon Jenko Ob lOOletnici pesnikovega rojstva. Pod tem naslovom prinaša beograjska »Pravda« z dne 26. t- m. daljši članek o slovenskem pesniku izpod peresa Toneta Potokarja, članek podaja pesnikovo živ-Ijenjepisno sliko in označi tudi Jenkovo mesto v slovenski književnosti, zlasti v slovenski liriki. Potokar deli Jenkovo pesniško ustvarjanje v tri dele: v rodoljubno, ljubezensko in refleksivno liriko. — Nadalje izvaja, da Jenko vzlic majhni produktivnosti pomeni v slovenski književnosti mnogo. Brez skrbi ga lahko uvrstimo med najvidnejše slovenske lirike. Gospodarstvo Zadružništvo in nova kmetska zaščita Dne 24. oktobra t. 1. je bila v Ljubljani seja celokupne uprave (načelstva in nadzorstva) Zveze slovenskih zadrug. Glavni predmet razgovora je bil sklepanje o tem, kakšno stališče naj zavzamejo naše zadruge do vprašanja kmečke zaščite z ozirom na določila nove uredbe. Zveza je priredila pismeno anketo o tem vprašanju in naloga seje je bila ravno, da na podlagi došlih odgovorov določi stališče našega zadružništva. Anketa je pokazala, da je velika več’na zadrug za dosedanji zadružni odplačilni načrt in to iz razloga, ker zadruge kot istočasne predstavnice upnikov in dolžnikov, ki so oboji kmetski ljudje, ne morejo niti izdatnejše znižati obrestne mere, dokler jim uredba o maksimira-npi obresti ne nudi sankcije za enako znižanje vložne obrestne mere, niti ne morejo priznati dolžnikom odpisov, ker so po veljavnih zakonih dolžne naloženi denar vrniti vlagateljem, razen Pomoč prebivalcem pasivnih kraiev Prometno ministrstvo je v svojem času dovolilo, da ee pasivnim krajem, ki so trpeli zaradi letošnje suše, omogoči poceni prevoz živeža na državnih železnicah. Ena taka ugodnost je stopila v veljavo^ že dne 10. oktobra, in sicer za prevoz ajde, ječmena, koruze, odpadkov od žita, ovsa, prosa, rži, soržice in pšenice. Ta popust je namenjen poljskim sezonskim delavcem, ki dobivajo za svoje delo žito namestu denarja. Vsak delavec^ sme po tem popustu oddati v prevoz na drž. železnicah največ tisoč kg zasluženega žita za petino prevoznine, toda tovornemu listu je treba dodati tudi potrdilo delodajalca potrjeno od občinskih oblasti, da je delavec res dobil za svoje delo žito namestu denarja. Drugi posebni popust imajo pasivni kraji za prevoz koruze na razdalje 500 do 1000 km od žitorodnih krajev. Tudi la ugodnost je stopila v veljavo 1. oktobra. Oboje je izšlo v naših listih ob svojem času. Toda mnoge občine se še zmerom obračajo neposredno do ministrstva zastran popusta in prevoza, ne vpoštevaje teh že izdanih ugodnosti, ki so stopile v veljavo in so maksimalne. Zato generalno ravnateljstvo državnih železnic tudi pri tej priložnosti opo-žarja občine, da naj izrabijo te ugodnosti ib.'ne zapravljajo časa in denarja s tem, da se'1 brez potrebe obračajo posamič do prometnega ministrstva. Gospodarske vesti — Razveljavljenje nakladalnih rokov. Z veljavo od 25. oktobra se razveljavljajo znižani nakladalni in razkladalni roki na vseh postajah normalnih in ozkih prog. če in v kolikor bo dejansko država plača te odpise. Kljub tako jasnemu rezultatu ankete Zvezina uprava vendarle ni napravila novega načrta, ker je medtem dospela tudi vest, da smatra pristojno ministrstvo, da velja za zadruge še na-d-ilje dosedanji zadružni odplačilni načrt, priobčen v letošnjem »Službenem listu« z dne 20. julija t. 1. in da bo v najkrajšem času ta načrt deloma ali popolnoma potrjen tudi po novi uredbi. Uprava je zato sklenila, priobčiti pri-stoinemu ministrstvu rezultat zadružne ankete in tako nuditi priliko, da ta oblastva lahko na podlagi zbranega materiala ukrenejo vse potrebno, da ho neškodljivo obstoju zadružne organizacije in interesov desettisočev malih vlagateljev nudila zadolženim kmetom največje ugodnosti. — Gospodarsko-soeialni uspehi Roosevelta. Predsednik USA Roosevelt je imel po radiu govor, v katerem je naglašal veliki uspeh svoje dosedanje akcije proti brezposelnosti. Od leta 1935 pa do danes je našlo dela malone pet milijonov brezposelnih. Samo v septembru letošnjega leta je bilo stalno zaposlenih nad 350 tisoč brezposelnih delavcev. To je velik in do-zdaj še nedosežen uspeh. Število brezposelnih je zdaj zopet padlo tjakaj, kjer se je nahajalo novembra leta 1930. ~ »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine od 26. oktobra objavlja: Ukaz o postopni otvoritvi popolne ženske realne gimnazije namesto mestne v Ljubljani — Ukaz o postopni pretvoritvi popolne realne gimnazije v Kočevju v nepopolno — Ukaz o postopni otvoritvi višjih razredov samoupravnih realnih gimnazij v Kumanovu, Murski Soboti itd. — Uredbo o ustanovitvi kopališkega policijskega komisariata na Bledu — Tolmačenje pravosodnega ministra glede povračil za komisije — Prepoved izvoza in prevoza orožja, municije in vojnega materiala v Italijo in njene kolonije — Povračilo varščin iz izvoza "koruze v Nemčijo — Razne razglase soSRč in uradov ter razne druge objave. Borzna poroiila Curili, 26. okt. Beograd 7 —, Pariz 20-2950, London 15-1350, Newyork 308, Bruselj 51-8250, Milan 2502, Madrid 42-0o, Amsterdam 208-9250, Berlin 123-75, Dunaj 56-75, Stockholm 78-—, Oslo 76-—, Kopenhagen 67-55, Praga 12-73, Varšava 57-90, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-6675, Buenos-Aires 0-8375. Stovenigradec Kolportažo za naš list je prevzel g. Cajn-ko Vinko, hotel Balkan. Sezite po najcenejšem dnevniku! V tukajšni bolnici so umrli: Hartman Ciril, 30 L delavec iz Vuhreda, Klančnik Peter iz Starega trga 6, 80 let, Domej Frančiška, 2 letna hči delavke iz Naverškega vrha pri Guštanju za davico, Herman Marija, pos. žena iz Starega trga pri Slovenjgradeu, 50 let, Javornik Anton, 70 let, dninar iz Vuhreda. — N. p. v m.! Pet malih nepreskrbljenih otrok je zapustil Koprivnikar Ivan iz Trobelj pri SIo-venjgradcu. Umrl je nenadne smrti. Licitacija ribolova za potok Sečnico, za dobo 6 let bo v nedeljo, 3. novembra ob 10. uri v tukajšni narodni šoli. Interesenti vabljeni! Obračun sreskega cestnega odbora za leto 1934/35 izkazuje Din 786.646 izdatkov in Din 893.069 dohodkov. Prebitek Din 106.423 se prenese na prihodnje leto. Zvočni kino Rdečega Križa igra v soboto in nedeljo ljubko opereto: »Glasba, mladost, ljubezen«. Krško Prijet žepar. Dne 21. t. m. je bil v Krškem Lukežev sejem, ki je bil prilično dobro obiskan. Prišli so pa tudi žeparji. Služkinja Miklavčič Marija iz Stare vasi, srez Brežice, je na sejmu kupovala čevlje za zimo. V žepu predpasnika je imela dva bankovca po 100 dinarjev. Ko je hodila od stojnice do stojnice in pregledovala čevlje, je opazila nekega fanta, ki je lazil za njo. Ko pa je prišla k stojnici, kjer je bila večja gruča ljudi, ji je žepar segel v žep in odnesel denar. Miklavčičeva je /takoj pogrešila denar in javila tatvino orožnikom, ki so kmalu izsledili tatu Kcglje- INSER1RAJTE v dnevniku »GLAS NARODA« Cenj. občinstvu se najvljudneje priporočam za izdelavo vsakovrstnih krznarskih del, kakor plaSčev, Jop, bov. Itd. katere izdelujem natančno In strokovnjaško po najnovejšib dunajskih modnih časopisih. Prevzemam tudi vsakovrstna popravila in fasoniranja ter surove kože v strojenje in barvanje v lastni delavnici. Prvovrstna izdelava in nizke cene. Krznarska delavnica ALBERT FRÖHLICH, jun., CEEJE Samostanska ulica, v hiši g. Zany v dvorišču viča Slavka iz Prebukovja, srez Ivauec v Savski banovini. Pri njem so čudi i ašli ukradenih 200 dinarjev. = Spori = DANAŠNJE NOGOMETNE KVALIFIKACIJSKE TEKME V Ljubljani na igrišču Hermesa ob 14.30 Ilirija :Primor je. V Beogradu: B. A. S. K.: ž. A. K. (Subotica) . V Zagrebu: Hašk:Gradjanski. V Skopi ju : SlavijarGradjanski (Niš). V Novem Sadu: Grafičar: Ž. A. K. (V. K.) V Kragujevcu: Radnički: Jugoslavia a (B.) DRUGORAZREDNE TEKME Na igrišču Jadrana ob 9 Svoboda:Korotan, ob 10.30 Jadran .-Grafika. Na igrišču Slovana: ob 8.30 Mars:Sloga, ob 10 Slovan:Reka. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petima vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti *a odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. APNENI PRAH, la za gnojenje, prodam več vagonov najceneje. Apnenica Dobrepolje. »DRAVA«, zavarovalna zadruga Maribor, Trg Svobode. Sklepa razna življenjska zavarovanja: Za slučaj smrti, doživetje, dote ženski in kapitala moški deci, starostne obne-moglosti in invaliditete (renta) — vse pod najugodnejšimi pogoji. Sprejemajo se krajevni zastopniki. TRGOVINO KUPIM — ali vzamem v najem v mestu ali na deželi s 1. januarjem 1936 ali pozneje. Promet najmanj Din 25 do 30.000 mesečno. Plačam v gotovini ca. Din 40.000 v hranilnih knjižicah Din 20.000"— evenlti-elno višjo zalogo |)o dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Sigurno 30«. PEČI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana, Tyrseva 47. RISALNO ORODJE (Reisszeug) za gradbeno tehniko v dobrem stanju kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Tehnika 20«. Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate sintetske mineralno vodo, toda komur je kaj za zdravje, mu je najboljša p ona s snem Pokojninski zavod za nameščence v ljubljeni Preds. oprest. 122/35. v LjubIjani) dne 24. oktobra 1935. VABILO na izredni občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. novembra 1935, ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici mestnega načelstva v Ljubljani. Dnevnired: 1. Poročilo komisarja. 2. Volitev članov upravnega odbora in njihovih namestnikov. Komisar Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani Dr. Anton Milavec 1. r. Opomba: Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine službodajalcev in nameščencev navzoča vsaj tretjina izvoljenih delegatov. Ako je občni zbor nesklepčen, se mora vršiti v šestih tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno brez ozira na število navzočih članov (§ 34., t.3. in 4. statuta.) Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov. ($ 34,, tč. 5. statuta). ZA OTVORITEV modnega salona išče izurjena krojačka z večletno prakso in pravico na koncesijo družabnika ali družabnim s kapitalom po dogovoru. Ponudbe pod »Uspeh siguren« na upravo lista. KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539. V št. Vidu nad Ljubljano naprodaj HIŠA ali PARCELA ob glavni cesti. Naslov v upravi lista. SOBA MEBLIRANA s posebnim vhodom se s prvim novembrom odda. Naslov v upravi. MODERNO OPREMLJENA SOBA s centralno kurjavo, kopalnico, ves dan na razpolago topla voda, z dvigalom, električno razsvetljavo se odda v centru mesta. Naslov v upravi. Vah« Oiamcrt ZBCfMELl — To je slabo, gospodična Inge. — čemu r *ete, ako ste tako potrebni počitka? •bige je zopet povesila oči. Vsak poskus, < Se-v,rl ^iselni trdn3avl, ki stoji pred njo, člo približala, je ostal brezuspešen. Ali je Jens Po jin Knežević res samo hladna računska gmot ne ve, kaj je čuvstvo? In če je to res, čemu je $ vrgel tako senco na Cowella, ki se je zdel nji svojem toplem govorjenju sama dobrota in sam čutje?! Po mučnem premolku je povzel inženjer: — Za kakšno ceno vam je gospod Coweii natvezel bajko o svojem Prijateljstvu? Inge je omahovala. — Kdo vam pravi, da mi je govoril o prijateljstvu? — Zdrava pamet, gospodična inge. — s čim naj vohun sicer premaga nezaupanje, ako ne z romantičnimi pravljicami? — Govorite, kakor da ste skušeni! je hotela biti Inge pikra, toda inženjer jo je zavrnil z nasmeškom: — Skušenj je več vrst. Včasih so tiste, ki si jih pridobimo z opazovanjem, boljše od onih, ki so plod doživetja. Glede vohunstva izvirajo moje skušnje iz onazovanja. — In ste torej prepričani, da je gospod Coweii res v vohunski službi? — Za to bi vam lahko navedel prav tehtne razloge, morda celo dokaze. Ako tega ne storim — — Zakaj ste umolknili, gospod inženjer? — Zato, ker preveč čutim, kaj je srce! jo odvrnil Jens s toplim navdihom. Inge se je vzravnala. — Vedno manj vas razumen^ — Seveda, ko vas pa moti sovraštvo. — Mene — ? — Da, vas! Cowell si je na vse načine prizadeval, da bi zanetil sovraštvo v vas. — Proti komu? — Tega še ne vem čisto natančno, zato se tudi ne maram izraziti. Prav jasno pa čutim, da je res obudil ali čisto iznova zanetil v vas sovraštvo, ki vam kali pogled. — Kako je to strašno, gospod Jens. — Vedno sem podzavestno trepetala pred vami, odslej se vas bom bala kakor žival! Mladenki je omahnila glava. Brez moči in brez volje, kakor da govori v sanjah, je začela pripovedovati o Cowellu in njegovem govorjenju. Kako ji je slikal prijateljske vezi, ki so ga družile z njenim očetom. Pripovedovala je, kako ji je toplo slikal prizore iz njenih otroških let in kako je končno namignil, da so Larsenovi morda vede zakrivili nesrečo. Per Larsen da je moral vedeti, kako se bodo končali poskusi Inginega očeta, pa ga kljub temu ni hotel opozoriti na nevarnost. Vprav zato, ker je vedel, ni maral, da bi delal Ingin oče poskuse v tovarniških prostorih — To vse da je bilo preračunano na vni- čenje. Glavnico, ki je z njo obratovalo podjetje Larsen & drug, je bila v glavnem last Inginega očeta. To pa da je ponosnega Darsena bolelo. Ker se ni mogel drugače izviti iz nadoblasti poslovnega druga, je znal spretno zasukati in zaplesti vse tako, da se je Ingin oče sam spravil s poti. Izginila je z njim tudi žena in bi bila nemara izginila celo Inge, ako bi ne bilo Cowella. On je namreč že zdavnaj slutil gorje in bi bil Larsenovega druga opozoril ter mu zaupal svoje pomisleke, toda Ingin oče je bil v poštenost svojega poslovnega tovariša tako ognjevito zaverovan, da nikakor ni kazalo, zaganjati se v ta zid. Cowell se je namreč bal, da bi Ingin oče zaupal Larsenu njegove pomisleke. Per Larsen pa je v maščevanju strašen človek, vprav satan, zlasti tedaj, kadar gre za njegov brezmejno samoljubjee Kakor je namreč tovarnar Larsen sam zase videti preprost, iskren in celo skromen človek, tako je po drugi strani res, da je vse samoljubje spretno osredotočil v svoji edinki, v hčerki Kid, ki jo vprav obožuje. To oboževanje pa seveda ni očetovska ljubezen, ampak le samoljubje lokavega človeka, ki na ta način popolnoma zakrije svoj resnični notranji obraz. Vsi ljudje mislijo, da je Per Larsen soliden tovarnar, ki mu je pameten in resen napredek v podjetju edini življenski smisel. — Toda vse to je prevara. Per Larsen hoče, da ga družba poveličuje, hkratu pa noče, da bi kdo to njegovo voljo zaslutil. Zato da poveličevati hčer, ker čisto natančno preračuna, koliko odsvita šine odtod na navidezno skromnega očeta, ki v očeh plehke družbe toliko bolj zraste v veljavi, kolikor manj se dela veljavnega. Naše galoše Vas obvarujejo pred prehladom, ohranijo trajnost čevlja, stanovanje pred blatom. ЖтЖЛЖшЖ ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivcm MtUeßüc, ЛџЖЦаиа 11 Borštnikov trg št. 1 — Telefon št. 27-04 Vam Izvrši vsa elektrolnstalacljska dela In popravila! Kie nameravate nabaviti higijenske in praktične celuloidne ščitnike za Vaše stanovanje! Zahtevajte brezplačen proračun in brezobvezen obisk zastopnika od novo odprte delavnice za celuloidne predmete ! Babič Alojzij, Uubljana Privoz 13 Telefon 3692 Privoz 13 Zagotavljam Vas o dobri postrežbi in nizkih cenah ! Umrl je včeraj naš dolgoletni in priljubljeni gostilničar, gospod Matevž Hartman meščan ljubljanski. Iskrenega prijatelja Matevža ohranimo v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 26. oktobra 1935. Gostilna pri Figovca. {mH W.4 ! Bodočnost ni skrivnost ! Ste rojeni med leti 1859-1919? čitatelji in čitateljice tega lista, rojeni med 1859—1919, se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime in natančni datum rojstva. Sijajni astrolog, katerega znanstvena raziskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da bo čitateljem in čitateljicam tega lista objavil svoje senzacionalne studije, na podlagi katerih morejo generacije, rojene med 1859 do 1919, zboljšati svojo eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen itd. Га objava je največje važnosti ter nudi vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brezpogrešna jasnovidnost grafologije in astrologije Vam bo razjasnila: 1. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake, 2. Vaše izglede v ljubezni, 3. Vaše izglede v kupčijah, 4. Vaše izglede v podedovanju, 5. Vašo življenjsko dolgost, 6. Vaše prijatelje in Vaše protektorje, 7. Vaše sovražnike, zahrbtnosti, krivične obdolžitve itd., 8. Potovanje, spremembe bivališča, 9. Zadeve v rodbini, 10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Navajamo nekaj izmed tisoč zahval-nic, katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta: »Gospa. Irma Schwarz iz Ljubljane se zahvaljuje naj-prisrčneje, ker je v svojih najtežjih fi-nancialnih neprilikah poslušala njegov nasvet, igrala v loteriji in zadela 150.000 dinarjev.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točno in stalno adreso : GRAFOLOŠKI BUREAU — CELJE poštni predal 106. Specijalna delavnica j za elektrotehnična popravila t. j. prevoj motorjev, generator jev in transformatorjev vseh velikosti in napetosti. Specijalni oddelek za popravila autodinam in akumulatorjev. — Inštalacija za jaki in šibki tok. — Cene konkurenčne in delo solidno pod garancijo. Se priporoča IVO GRILC ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE LJUBLJANA Mestni trg 17 - Cankarjevo nabrežje 25 Telefon 27-« Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Liubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje 1 Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Gramotonske plošče zamenjavamo: rA Za 3 stare in dupla-rl***L’ čilo Din 30‘- dobile eno novo po izbiri i 1 Jfcs' 'paSZŽa ilEBOTICHlk Neverjetno?! Vajenec zapustil mizarskega mojstra, ker ta ni sledil sodobni mizarski tehniki. Vstopil je knovemu mojstru, ki uporablja le polituro „P0LINIT“. ki pomeni prihranek na trudu in denarju-nudi pa vse kar za. hteva sodobna mizarska tehnika. Zgoščena politura POLINIT se uporablja v razmerju 1:3 s 95% špiritom Zaloga: R. HAFNER, Ljubljana Celovška c. 61 rfU ste sc že иасаШС „fyias Mmoda"'? Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani. GLAS SLOVENSKIH OTROK - Melja, 2J.X.I935. - Sl. 23. Iz Afrike Vojna, ki se je razvnela v Afriki med Italijo in Abesinijo, je že sedaj dokazala, da vsa nova prometna sredstva (motorji, avtomobili itd.) ne pomagajo dosti, kjer ni zato primernih — cest. V puščavi pa so taka prometna sredstva sploh nezanesljiva. Veter, ki tam pogosto »pleše«, nasuje drobnega peska v motor, pa je takoj vožnje konec. Zato je kljub silnemu napredku v tehniki za puščavske kraje še vedno najbolj zanesljivo prometno sredstvo — kamela, ki ji reko domačini v Afriki »puščavska ladja«. Tudi italijanska in abesinska vojska imata tu skupnega zaveznika: kamelo. — Na sliki vidimo vojaška oddelek, ki na kamelah jezdi skozi puščavo. fllll.l|ll'|IIIWIIIII|lll|!llWIIII|llll|llllllllll|llll|fllllllÌ!|,|,ll||llllllll||lll,l|!llllllll||lill|||IMIII|l|1^^ ||l|llm4|||| |||lll,,,|ll|||| Vsi sveti Ivan Albreht: la božji njivi-------------- Počasi in sklonjena k tlom po božji njivi babica hodi in med grobovi vnukinjo vodi, v molitvi in žalosti sklonjena k tlom. Še lani prižigala Ankina mati na grobu je lučke očetu in ustne drhtele so v tihem šepetu, letos že v grobu mora revica spati. A dete, to dete ničesar ne ve: sveče goreče so mu zvezdice jasne in sonce le luč, ki nikoli ne ugasne, o smrti pa Anka še prav nič ne ve. A k letu, o k letu — Bog sam ve, kako bo! Nemara že Ankica sama na svetu pritiskala lica bo k rosnemu cvetu in v bedi spoznala bo — smrti podobo... Takole zamišljena, sklonjena k tlom po božji njivi babica hodi in med grobovi vnukinjo vodi, kot da ji kaže — bodoči svoj dom. □ Ivan Albreht: Oirošba moliiev ‘ Tako je mrk naš težki čas, da lasten glas že plaši nas — tam daleč v vroči Afriki pa teče zdaj še naša kri.., O Bog, ki si se križat dal, kaj boš v tolažbo nam dejal? Tako smo majhni, plahi vsi, ko k nam nikoli sonca ni, nikoli pesmi v našo vas. Usmili, dobri Bog, se nas in vrni brate nam domov, da jih ne uniči grom topov, da nam ne umre naš rodni glas, odvzemi nam, o Bog, ta čas! V knjižnici V pustih, deževnih jesen-skih dneh nudi človeku največ razvedrila lepa, dobra knjiga. Le poglejte, kako sta Milan in Ivanka vesela in zadovoljna v knjižnici. Milan menda hodi po Abesiniji, ko je tako zaverovan, Ivanka pa pregleduje slikanico. Ali vi tudi zbirate knjige za knjižnico? Kdor jo hoče imeti, mora zgodaj začeti. Truda mu ne bo nikoli žal. Saj lepa knjiga pomeni vedno dragocen zaklad. Marijana željeznova-Kokalj: jutro Miško skoči kvišku in divje zakriči: »Pusti me spati!« Piska ga je pogledala postrani in mu dejala: »Sinoči sva se zmenila, da te naj pokličem!« »Kliči kogar hočeš, samo mene pusti spati!« je odvrnil zaspano Miško, se vle-gel in potegnil odejo čez oči in ušesa. Piška je zmajala z glavo in odšla se past na travnik. Bil je ves zlat. Medtem je sonce zlezlo čez vrhove temnih gora in razlilo svojo luč čez rosno zemljo, škrjanček je vriskal pod sinjim nebom, kos je žvižgal na orehu pred hišo, sončne rože so se obrnile k vzhodu — vse je bilo veselo, le Miško je spal. In ko je prikobacal okoli poldne pred hišo, je bilo pusto. Ptice so se poskrile pred vročimi sončnimi žarki v gosto listje in cvetice so povešale trudne glavice. Piška je čepela v prahu pred vežo in željno pričakovala Miška. »Kako je vendar vroče,« je zagodrnjal Miško. »Vstajaj zgodaj, tedaj je hlad! Kaj te n! sram, zaspane!« ga je pokarala mati. Miško je bil razžaljen. Zdaj je še mati začela kregati ga. ker je rad zjutraj spal. V jezi je dejal materi: »šel bom iskat jutro!« »Kaj ga boš hodil iskat, saj pride vsak dan,« mu je odvrnila mati. »Kaj ga bom čakal kakor kakega gospoda. iskat ga bom šel. Ga bom že iztaknil kje!« »Kar pojdi!« mu je velela mati v šali. Miško si ni dal dvakrat reči. V cajnico si je dal kruha in mleka ter se poslovil. Piška je tekla za njim in ga poprosila: »Vzemi me s seboj!« »Sam pojdem,« je odgovoril ošabno Miško. »Kaj boš hodil sam! Daleč je v jutra-nio deželo in po poti je veliko nevarnosti. Kaj, če bi te ukradli cigani ali pa odnesel volk!« Miško je zadrhtel ob sami misli na nevarnosti in bilo mu je že žal, da se je odločil na dolgo in nevarno pot. Toda bil ie mož beseda in delal je milostno piški: »No, pa pojdi z menoj! Mi boš delala druščino!« In tako sta se napotila v svet Iskat jutro. Bilo je že mračno, ko sta dospela do podnožja sivih gor, kjer je vsako jutro pokukalo sonce čez vrhove. »Kaj bova zdaj?« je vprašal Miško piško za svét: »Prenočila bova,« je rekla piška in se ozirala po visoki praproti. »Tu?« se je čudil Miško. »Seveda, kaj pa misliš!« je rekla piška. »Ampak, mene je strah!« je šepnil Miško. »Kaj te bo strah,« ga je bodrila piška. »Strah je samo za hudobne ljudi, ki so storili kaj grdega. Ti vendar nisi storil nič hudega.« »Nič,« ie odgovoril Miško in se vlegel poleg piške v praprot. Zmolil je večerno moli^ev in žanri oči. Toda spanec ni prišel. Vedno in vedno je moral odpreti oči. Zašušljal je list, zaskovikala sova, prhutnil netopir, zablisnila kresnica. Miško se ie premetaval sem in tja. Piška je mirno spala. — 3 — Nenadoma je začutil Miško nad seboj hladen lisičji gobček. Pograbil je hitro piško in kriče vstal: »Ne boš dobila moie pi.ške!« Lisica je zalajala. Stresla se je gora in strašan glas je zavnil: »Kdo mi kali nočni mir!« Miško in niška sta trepetala. Tedaj je zagledal Miško dolge vrste lučic, ki so se vsinale iz votline. »To so škrati,« je rekla piška, »gorje, nama!« »Beživa!« je šepnil Miško. Pa ie začela lisica na vse pretege zavil ati. škrati so se nesrečnikoma nado bližali. »Mama. mama!« je zaklical Miško v temno noč. Odo-ovora ni bilo. Tedoi je stal pred njima sam škrat Hudosled. Imel ie le eno oko sredi čela in dolco hrprio do nata. S svetlim očesom sredi, čela ie Miška tako ostro pogledi. da ie deček padel vznak. »Zdaj veš. s kom imaš opraviti,« je spreo-nvoril škrat. Hudogled. *,;*ко se je tresel in stiskal k sebi piško. »Kaj imas tna» ie vnrašal škrat. Drugi škrati so obkolili Miška in posvetili na piško. »To je moja piška,« je zajecljal Miško. »Bo nam za večerjo!« je dejal Hudogled. »Nikar!« je prosil Miško. Hudogled je pomežiknil in se čudno nasmejal: »Zakaj se bojiš za piško?« »Moja prijateljica je!« »Prijateljica,« se je čudil Hudogled, »kaj je to: prijateljica?« »Bitje, ki ga imam jaz rad, ono pa mene.« »Ne vem, kaj se pravi rad imeti,« je nadaljeval Hudogled. »Mi škratje nimamo nikogar radi in vsakega, ki nam kali nočni mir, kaznujemo.« »Ne bodi hud,« je drhte dejal Miško, »jaz sem zavpil, ker je hotela lisica pojesti mojo piško.« (Dalje.) ..................................""Hi,, „|ll|"'",|,„l,|ll""ll|„, lajvečja želja — avio ! Lojze Zupanc: Kosova irgaiev Kmet vinograd je okopal, prst med trtami zrahljal, suho šibje je porezal, mladike ob količje zvezal. Je v gori kos iskal mrčes in se mastil s črviči vmes. Ko se že dobro je najel, je kmetiču zapel: »Ker kragulj me je lovil, se nisem kopati učil; toda ko bo grozdje zrelo, se ti bom ponudil v delo!« »Ho-ho, si kopati pozabil, ne bom te jaz v trgače vabil. Zatorej pomni, črni kos: v jeseni prazen bo tvoj voz!« »Pri-fru! ži-ži! Prej zobljem kot ti!« — v jeseni med grozdi se žvižg oglasi. Ozre se v vinograd kmetič: po trtju podi se kos črni — tatič. Leguan se imenuje ta čudna žival, ki je skoraj podobna pravljičnemu zmaju. V Evropi seveda ne živi v naravi, ampak ga rede le po zooloških (živalskih) vrtovih in zverinjakih. Njegova daljna vrstnika sta pri nas martinček in kuščar. „II.. Našim prijateljem in prijateljicam Odkar na tem. mestu nisem več govorila s vami, se je skraja majhna družinica močno povečala. Nabralo se vas je toliko, da je zdaj teta otovorjena s pismi kakor pismonoša pred Božičem. Tako je prav in tega je teta tudi vesela. Da bom pa mogla bolj točno pregledati, kdo res pazljivo čita »Glas slovenskih otrok«, vam dajem tole nalogo: Kakor ste bržčas že sproti opazili, večkrat nisem objavila rešitev posameznih ugank, posetnic itd. Preglejte torej vse številke in ugotovite uganke, križanke, posetnice in drugo, za kar nisem objavila rešitev. Vsi, ki mi pošljete take preglede, prejmete lepa darila. Kolikor točnejši in bolj vestno bo sestavljen pregled, toliko lepše bo tudi darilo. Imena pošiljateljev bom objavljala sproti, najbolj zveste pa bom še posebej priporočila svetemu Miklavžu. Midva se namreč izvrstno razumeva in mi je že ondati sporočil, da naj mu povem, kako se kaj ra vna družina okrog »Glasa slovenskih otrok«. Pridno torej na delo! Pišite mi in poskrbite vsi in vse, da vas bo lahko povsod hvalila in priporočala vaša teta Meta. iova knjiga Botrca Smrt, igra, ki že v »Glasu« vzbuja toliko zanimanja, da so mi nekateri koj v začetku pisali, naj bi jim poslala kar knjigo, izide zdaj res v nekaj dneh kot — lepa, lična knjižica. Novice boste gotovo vsi veseli, zlasti pa oni, ki ste že kdaj igrali na šolskem odru ali pa pri mladinskem odseku kakega telovadnega ali prosvetnega društva. Jezik je tako živ in preprost, da se človek igraje lahko nauči vloge, kulise tudi ne delajo težav, obleke pa že celo ne. Zato sem prepričana, da jo boste po vseh mladinskih odrih kaj radi igrali. In še to vam lahko zaupam in smete tudi povedati gg. učiteljem In gdčnam učiteljicam. Gospod Vaio Bratina, naš znani in priljubljeni gledališki umetnik, ki nam je poklonil to lepo igro, dovoljuje šolskim odrom uprizoritev brez vseh sitnosti: ni treba nič pisati pisatelju za dovoljenje, ni treba skrbeti za tantijeme (kaj je to, že vedo gg. učitelji, le vprašajte jih!) in sploh! Kakor so knjige tu, se lahko že začne učenje vlog! Da je okrog »Glasa« mnogo takih prijateljev, to trdno upa in vas vse lepo pozdravlja teta Meta. Feiner-Vaio Bratina : Boirca smrf Legenda v šestih slikah Siromak: S ko m pa govoriš, dragi Šinko? Sin: Pomislite, oče, pravkar je bila tu moja botra in mi je podarila čudežno zelišče, ki vas bo ozdravilo. Tu, glejte ! Siromak: če je bila tvoja botra, tedaj je bila smrt. Sin: ... Smrt...? Siromak: Vzel sem jo za botro, ker sem vedel, da bo držala besedo. Ampak ona ni prišla le radi tega. Prišla je zavoljo mene. Sin: Ne, ne, oče! Saj mi je vendar podarila zdravilna zelišča. Vzemite, oče! Smrt (se pojavi v ozadju, pri nogah Siromaka). Siromak: Je že tu. čas je. Vabi me, naj grem ž njo. Sin: Joj, pri nogah vam stoji. Ne smem vam dati zelišča ...oče...? Ne, ne, to ni mogoče! Ona ni mislila vas! Ne, ne! Zdaj, ko bi vam lahko povrnil vse, kar ste zame storili in bi se vam dobro godilo, zdaj ne smete umreti! (Ga dvigne v naročje. Luč že frfota in ugaša.) Siromak: Najbrž se bo moralo zgoditi. Sin (preloži očeta tako, da ima glavo pri vznožju, noge pa pri vzglavju) : Tako, zdaj vam stoji pri vzglavju, zdaj vam lahko dam zdravilnega zelišča ! Smrt: Kumče. kumče, že prvo uro, pri prvi priložnosti si me prevarili Sin: Oče!... Ne morem verjeti!... Smrt: Ampak to pot, prvič, ti oprostim, ker si storil iz ljubezni do svojega očeta. Naj torej živi. Potegne iz gub svoje obleke laket dolgo svečo, jo užge ob ugašajoči in jo postavi na isto mesto. Drugič ne stori več tega!... (Izgine. Sveča vzplamti.) Siromak (se vsede): Lažje mi postaja... Daj mi malo tvojega zelišča. Sin (mu da). Siromak: O... kakšno čudežno krepilo!... Sin: Oče, našli ste mi najboljšo botro! Siromak: Res, poštena je bila z menoj. Bodi tudi ti tak ž njo in vračaj ji hvaležno. TRETJA SLIKA Pisano ozadje. Na levi most. Ozdravljene! (se gnetejo okoli Zdravnika. Poljubljajo mu roke, obleko.) Prvi ozdravljenec (zlomi svoje berglje) : Spet stojim na svojih nogah! Naredili ste iz mene človeka. Prej sem se plazil po vseh štirih, kakor žival. (Vrže berglje proč.) Drugi ozdravljenec : Vidim, zopet vidim! Vidim zelenje travnikov, pisano cvetje v vrtovih, zlate sadove življenja vidim. Iz temne noči ste me privedli zopet v svetlo solnčno luč! Zdravnik: življenje vas vseh ima še dosti sile in moči. Brez te, vam tudi jaz ne bi mogel pomagati in morali bi tja preko mostu... v večrfbst. Prvi ozdravljenec (da zdravniku denar) : Poklanjam vam to zlato za vašo umetnost. Kaj je zlato proti zdravju! (Dalje.) 91 Kovačnica v gori Pok: Naj jo ima — (Se ozira okrog.) Kje sta ostali Tiha in živa? Zala (za sceno): Počasi, Anže, da poti ne izgrešiva — Nikar ne letaj v gozd, ti pravim! (Palčki prisluhnejo.) 1. palček: Sta menda tista dva otroka —? (Posluša.) živa — ! Tiha —! (žalik-ženi pokukata izza skale pred zakladnico.) živa: še zdaj se tresem — Anže (za sceno) : Zalka, greš malo v tole hišo? Zala. (za sceno): Ne grem, ker me je strah. (Skoraj jokaje.) Jaz bi najrajši šla domov — Anže (za sceno): Ne bodi vendar taka mevža, Zala! Domov.tiorrov — Kam pa, ko veš, da nam je pogorelo?! (2i va in Tiha prideta k palčkom in jim nemo dopovedujeta. naj se poskrijejo. Palčki se potaknejo za skale.) Tiha: Menda ne najdeta poti. živa: Se tudi meni zdi — (Položi prst na usta, nakar se obe skrijeta.) Zala (za sceno) : Anže, ne hodi tja — Anže (stopi pred kovačnico): Sem že tukaj. Ku-ku-! Palčki (iz skrivališč) : Ku-ku, ku-ku. ku-ku. Anže (veselo zakliče v gozd): Si slišala, Zalka, kako odmeva? Trikrat se mi je oglasilo. (Zalka pride k njemu.) Poslušaj: Ku-ku-! Palčki (kakor prej): Ku-ku, ku-ku, ku-ku. Zalka: Pojdiva, Anže, brž, pojdiva — (Ga vleče proč.) Anže: Kam pa, ko sva izgubila pot! Jaz že ne grem. V gori je gorni mož, bi me še malomastil — Kar tu počakajva, če hočeš prav! Zalka: Oh, kakšen si — (Ji gre na jok.) Anže: Ko bi vedel, da se boš zmeraj cmerila, bi te ne bil jemal s seboj — Zalka (užaljeno): Ti mene —? Kdo pa je starejši? (Dalje.) Prijazen ptič je marabu: »Kar kdo želi, naj kupi tu: Krompirja, sadja, kak otep« — »Sliv daj!« zaviha prase rep. Odvrne vljudni ptič: »Takoj, le malo, prosim, tu postoj: Natrgal ti bom sladkih sliv, da boš vesel, dokler boš živ.« — Ko ptič odide,, že prasè v krompir v košari se zazre, požira, golta, kruli vmes, dokler koš prazen ni zares. Ko vrne ptič se, ostrmi in komaj to spregovori: »Da ni ga sram! Fuj to ščenč! Tako ravna pač le — prasè!« Hali pri ieii Draga teta Meta! Danes Ti pišem prvič. Povedati Ti hočem ime te ptice, katero si Ti narisala. Kakor nam je g. učitelj povedal, da v žitu živi prepelica, zato tudi jaz trdim, da bo to prepelica. Prisrčno Te pozdravlja Roman Kralj, Maribor, Tvorniška cesta 4. Dragi Roman! Veseli me, da si se oglasil. S ptico-prepelico pa nisi imel sreče. Kar poglej v pismo Dušana Arka. On je pogodil pravo. ' No, če je Tebi prvič spodletelo, se Ti pa drugič posreči. Le kmalu se spet kaj oglasi. Za mal spomin Ti danes pošiljam knjižico »Narodne pesmi za mladino«. Mislim, da rad prepevaš, ali ne? Lepo Te pozdravlja ... teta Meta. Draga teta Meta! Še sedaj mi je hudo za papigo, ki mi je tako nepričakovano izginila. Vidim, da si zelo radodarna, ker skoro vsak, ki Ti piše, prejme kako darilo. Jaz sem bil že med temi srečneži in upam, da bom še nadalje. Zelo rad prebiram »Glas« ter mi je od vseh časopisov najbolj všeč. Posebno rad čakam nedelje ter vselej z veseljem preberem in shranim list. Ne vem, ,kam bi sedaj s kletko, katero sem kupil. Ali naj jo prodam, ali naj jo shranim? Mogoče me še kaj doleti. Najlepše Te pozdravlja Marko Račič, dijak Rožna dolina c. XVII-20, p. Vič. Dragi Marko! Smola je pač smola, vendar nič ne obupaj! Počasi bo že tudi Tebe spet kaj »doletelo«, samo drugič bodi potem bolj previden. Za danes Ti pošiljam knjigo »šolski radio«. — Kletko pa zdaj posodi sestrici. Ali veš zakaj? Te pozdravlja teta Meta. Draga teta Meta! Ne čudi se, da se tudi jaz oglašam v Tvojem kotičku. To pismo je prvo, ki Ti ga pošiljam. Tudi jaz bi rada kako darilo. Jaz zelo rada berem in Te prosim za knjigo. Prejmi iskrene pozdrave! Anica Benedik, učenka osnovne šole v Selcih nad Škofjo Loko. Draga Anica! Seve, na prvo pismo moram hitro odgovoriti. Kratko je, bom pa še jaz. Po- šiljam ti knjigo »Da ste mi zdravi, dragi otroci!« Upam, da Ti bo všeč in mi boš potlej prihodnjič pisala kaj več. Pozdravljena! Teta Meta. Draga teta Meta! Zopet se oglasim v našem dragem listu. Z veseljem Ti pišem, ljuba teta, o svojem golobčku, ki sem ga zadnjikrat dobila od mame. Kupila mi ga je zato, ker sem bila zelo pridna. Kako je krasen! Niti predstaviti ga ne morem. Po celem telesu je bel, vrat je črn, oči so tudi črne, noge pa ima rdeče, kakor da bi mu jih kdo pobarval. Veš, ljuba teta, ko bi Ti ga mogla pokazati, kako je zelo krasen, bi ga še Ti rada imela. Ljuba teta Meta! Vem, da si že stara in dostikrat kaj pozabiš. Tega pisemca pa ne pozabi natiskati v »Glasu slovenskih otrok«, ker me potem globoko užališ. želim si nagrado. Prav iskreno te pozdravlja Irena Novak. Sebeborci, p. Martjanci, Prekmurje. Draga Irehka! Nak, da bi užalila deklico, ki ima tako lepega golobčka, tega si pa res ne upam! Nemara bi se potem spričo Tvoje globoke žalosti golobček spremenil v purana, pa bi me še okljuval, ako bi kdaj prišla v Prekmurje. Rajši torej kar deklico z golobčkom vred v »Glas«, za nagrado pa knjigo »Da ste mi zdravi, dragi otroci!« Zdaj menda ne boš več užaljena in se boš še kaj spomnila tete Mete. IIIIIIUIIl Poslušajie! Mesto ugank vas tokrat vabim, da mi napišete tole : Vsi sveti. Napišite mi pač, karkoli veste o tem dnevu. Morda mi sporočite, kako je bilo pri vas na pokopališču, koga izmed rajnih ste se posebno spominjali itd. Dobre spise bom nagradila. TETINA POŠTA Papigico je tokrat prejela Račičeva. — Sporočite mi tisti, ki ste doslej prejeli papigice, j kako se vam kaj ravnajo. Globodolska! Knjigi, ki sem Ti jih namenila za nagrado, sem poslala Tvojemu bratu in upam, da Ti ju je že odposlal. Zakaj si si pa izbrala tako romantično ime? Pošlji mi še kak spis? Meni in či-tateljem(-icam) bi ustregla, ako nam malo opišeš, kako se imaš v Novem Sadu. Pozdravi svoje vzgojiteljice in dru-j žice.in spomni se spet kmalu 1 tete Mete.