28. številka Ljubljana, v petek 5. febrnvarja. XIX. leto, 1886. Izhaja vssik dan »we#rr* izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av atrij ako-oge ruke deželo za vbo leto IS gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za * ae leto 13 gld., za cuitrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden raeaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuaa a« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopno petit-vrate po 6 kr., če aa oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj ae izvole t'rankirati. — Kokopiai so no vračajo. Uredništvo in u p r a v n i štv o je v Rudolfa Ktrbisa hiši, .Gledališka atolb-i". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Turško-bolgarski dogovor. „Post tot discrimina rerum" prestopilo je združenje bolgarskega naroda iz faktičnega položaja na pravniško polje in tako se je približulo konečni stanovitnosti. Bolgarski vladar in turški sultan sta se sporazumela in v Carigradu in v Sofiji se je ofici-jalno razglasilo, kakšni imajo biti v bodoče odno-Saji mej Vztočno Rumelijo ter bolgarsko kneževino na jedni in mej Turčijo na drugi strani, razglasilo Be je, kakšen sad je bolgarskemu narodu dozorel iz preobrata Plovdivskega in iz vsega tistega, kar je prišlo za njim v prošlih štirih mesecih. Kaj so dosegli Vztočni Rumelijci, ker so dne 18. septembra prošlega leta odpovedali so turškemu jarmu in kaj so dosegli Bolgari v kneževini, ker so takoj bili umeli klic ločenih bratov in se z njimi združili za smrt in življenje? V Plovdivskem preobratu poznal je bolgarski narod le jednega gospodarja, le knezu Aleksandru je bil prisegel zvestobo. tJmetni geografski pojem — Vztočna Rumelija — bi imel biti izbrisan, za bolgarski narod naj bi bila le jedna Bolgarija, knez Aleksander naj bi vladal le „severni in južni Bolgariji". Tega Bolgari neso tačas Še dosegli, a vender so dosegli več, kakor bi bili, da jim ni dobra usoda ponudila prilike, razviti svoje kreposti in s svojo močjo odkazati zgodovini nenameravana pota. Brez bolgarsko-srbskega boja, brez bolgarskih zmag v njem bi se turški sultan ne bil podal v pogovore s svojim vazalom, v pogovore, iz katerih za turško oblast koristi ni bilo pričakovati. Ko pa se je bila takisto pokazala krepko volj nost bolgarska ne le nasproti diplomatom, marveč tudi krvnim sovražnikom, tedaj je videla visoka Porta, da je v njeno korist, ako takemu sosedu roko poda. Mej Turčijo in bolgarskim narodom je sedaj sklenen jasen in tesen dogovor. Vztočua Rumelija dobi vsaj za bodočih pet let istega vladarja, katerega ima kneževina izza svojega osvobojenja. „Personalna unija" veže bolgarski narod na severu in jugu od Balkana, knez Aleksander ima vsled koncesije turške vladati Bolgare. Ker se bode po istem dogovoru popravil „organski statut", resultat teh poprav pač ne bode drugačen, kakor je „statut" sedanji, ko so postave iz kneževine prenesene v Vztočno Rumelijo. „De facto" imel bode bolgarski narod istega vladarja, samo da bode tu imenovan knez, tam guverner. Tako s turško voljo za bodočih pet let. Ako to potrdijo velike države in pre-teko tista leta, potem bi imenovanje guvernerja ne imelo biti zavisno od potrdila „Evrope", nego jedino le od volje sultanove. Mi vidimo, da je po tem dogovoru bolgarsko združenje, „personalna unija" z vsebino „realne unije". Bolgarski pokrajini nemata istega imena, a za to imata isto upravo, isto justico in vojsko. Knez kot guverner je zavisen od sultana, toda le v času imenovanja, katerega pa nema biti bodočih pet let. Knezu Aleksandru ne bo treba zlorabiti guveručr-ske oblasti, da si pridobi popolno nezavisnost, prilika se mu utegne ponuditi, da si nezavisnost kupi z- uslugo, storjeno sultanu. Od guvernerja do kneza, od Vztočne Rumelije do južne Bolgarije ni več daleč. Za te koncesije odstopa bolgarski knez nekaj selišč, obljubuje Turčiji pomoč v vojni ter redno plačevanje vztočno rumelijskega tributa. Tako po turško-bolgarskem dogovoru. Ali nad tem dogovorom visi meč konferencije, katerej se ta dogovor ima predložiti. Velike države, katere so po Plovdivskem preobratu preganjalo združenje bolgarsko ter tvrdo zahtevale „status quo" na podlagi Berolinskega dogovora, pretresati uteguejo turško-bolgarski dogovor z namenom, da v njem najdejo kaj proti potrditvi govorečega. Proti vsokojakemu združenju Bolgarov v tačasnih razmerah je bila Rusija, — ali bode zapustila to stališče sedaj, ravno zavoljo dogovora, v katerem je zapisana nekaka po* bratimija mej Turčijo in Bolgarsko, pobratimija, ki je pač v duhu protiruske „Evrope", a nikakor ne more biti po mislih protibolgarske oficijalne Rusije'? In ali ne bode Gladstone hotel, da je bolgarski narod dobil premalo, Turčija pa veliko preveč, ali ne bode zavoljo tega stopil z Rusijo proti turško-bolgarskemu sporazumljenju? Taka opravičena vprašanja se nam usiljujejo, tako slaba tla ima turško-bolgarski dogovor pod sabo. Nikakor se še ne more trditi, da je s tem dogovorom rešeno bolgarsko vprašanje in da se Bolgari že sinejo veseliti dobro vzgojenega sadu, ki se še veje drži. Deželni zbor kranjski. (XV.seja dne 16. januarja 1 886.) (Dalje.) Zaradi poročila na c. kr. ministerstvo notranjih stvarij, v katerem bi se seveda tudi moralo poročati o spremembi odgonskih postaj v naturalne hranilne postaje in o napravi delavskih kolonij, obrnil se je pa c. kr. deželni predsednik dalje na deželni odbor, da bi mu v tem vprašanji stavil določne in utemeljene predloge, ker le v tem slučaji bilo bi mogoče upeljati obravnavo o tacih, od deželnega zastopa stavljenih nasvetih. Dalje izdalo je tudi c. kr. deželno žandarmerijsko poveljništvo glede ciganov primerne ukaze vsem podrejenim oddelkom in to naznanilo deželnemu odboru. Morebiti bode slavni deželni zbor našel povod še do druzih sklepov, po katerih naj bi se ravnal deželni odbor pri svojem daljnem postopanji v tej zadevi. V izpeljavo v prvih treh odstavkih omenjenih deželnozborskih sklepov je visoka deželna vlada izdala ukaz na podrejene oblasti, katerega poročilo deželnega odbora omenja. Ukazu je pridejan izkaz o ciganih, ki imajo domovinstvo v naši deželi. Po tem izkazu bi bilo v našo deželo pristojnih 2(>S ciganov, med katerimi so šteti tudi otroci. Največ ciganov je pristojnih v političnem okraji Novomesto namreč 101, najsrečnejši v tej zadevi je okraj Kamniški, kjer nima noben cigan domovinstva. Mej vsemi cigani v našo deželo pristojnimi je 9 muzi-kantov, 7 konjskih kupcev, 13 kovačev, se ve da brez ognja in orodja in dva, ki dežebraue popravljata. Ta izkaz pa ni sestavljen na podlagi pravomoćnih razsodeb političnih instancij o domovinstvu posameznih ciganskih osob in rodovin ali na podlagi pripoznanega domovinstva od strani občin, ampak je sestavljen po poročilih žandarmerijskih postaj na Kranjskem samo nekako za informacijo o tem, koliko ciganov se navadno v jeduem ali drugem kraji nahaja. Torej ni ta izkaz avtentičen in odgonske postaje se ne morejo naslanjati nanj, ka- LISTEK. Ivan Zbogar. Zgoilovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jo s. K rž i š n i k.) (Dalje.) IX. Oh! najmilejša nadeja, naslajujoča mi Brce, jo uničenje. Oh! ne moti me, jedini ostali mi up! Zdi se mi, da bi so drznol sedaj-lo proeiti Sodnika svojega, naj me uniči. Zdi se mi, da bi bil sedaj-lo pripravljen, uslišati me. Potem, o mamilna misel, potom hi me ne bilo več! Povrnil hi se v nežalni mir ničevosti, izbrisan ir. števila bitij pozabljen od vseh stvarij, od angelov, od Boga Bamega! Velesilni Bog, ozri bo name: daj me kaosu nazaj, iz katerega si me vzel! Klopstock. Nekega dne, že blizu večera ustopila je To-nica v cerkev sv. Marka, da bi molila. Poslednji žarki zamirajoče zarje so prodirali skozi okna širno obokane kuplje ter povse ugašali po zatišjih udaljenih kapel. Jedva so osevali sahnoči odsevi najznamenitejše mozaike v svodi in po zidi. Od tam širile so se rastoče sence bolj in bolj ter gostele ob krepkih stebrih v ladij i, a naposled omračile z mrklo in nepremično temo kameneni tlak, razbrazdani, kakor okrožujoče ga morje, prihajajoče pogosto v svetišče, prisvajat si znova zemljo, katero so mu ljudje vzeli. Nekoliko korakov od sebe opazila je klečečega človeka; kazalo je, da mu je duša zelo zaglobljena v misli. Baš v istem trenotji prinesel je jeden duhovnik ove cerkve svetilko pred čudotvoren obraz, obešen v onem kraji in luč raz-dala je krog sebe slabotno in bežno svetlobo; a sijala je dovolj, da je Tonica mogla razpoznati Lota rja. On se nagloma dvigne in brzo odhaja; kar mu ona zastavi pot na dvori pred svetiščem. Prime ga za roko ter koraka nekoliko časa z njim, ne črhnovši ne besede; potem se jej razveže jezik iii govori mu z iskreno nežnostjo: — Za Boga, Lotar! pravi mu, kak nepokoj vas muči! Ali bi vas moglo biti sram, da ste krščan in ali je ta vera toliko nevredna umnega duha, da bi se ne usojali priznavati jo pred svojimi prijatelji? Kar se dostaje mene, bila je, lahko vam trdim, največja moja peča, da sem še dvojila o vašej veri, in sedaj odvalil se mi je trd kamen od srca, ker dobro in za gotovo vem, da oba spoznavava istega Boga ter se nadejeva oba iste bodočnosti. — Bože mili! kaj govorite, draga Tonica? odgovori Lotar. Čemu je bilo treba, da je privela zla mi usoda to razjasnilo? Toda ne ognem seje: pregrozno je, da bi varal tako blago dušo kakor je vaša. Človek, morebiti slabo organizuvan, ne verujoč v vero, v katerej je bil rojen, ne umejoč, kar je še večja nesreča zanj, ni velike Previdnosti, vladajoče svet, ni nesmrtnega živenja duše, bolj je vreden pomilovanja, nego zgražanja; ali če bi zakrival svojo nevero z navidezno pobožnostjo, Če bi čestil vse, kar česte drugi ljudje, le zato, da bi svet varal, če bi se njegov ošabni um v istem trenotji, ko se z verniki vred ponižno poklanja, upiral temu javnemu eeščenju, ta človek bi bil stra-šansk potuhnenec, najpertidnejša in najgrša stvar na zemlji. Raje vam razkažem svoje srce v vsem njegovem omahovanji in vsej njegovej bedi. Majem se že od mladih nog mej potrebo in nemožnostjo, da bi veroval; muči me žeja po drugem živenji in nestrpljivost, da bi se dvignol vanje, a proganja me ob jednem uverjenje o ničavosti kakor furija, navezana na moje bitje: takov iskal sem dolgo časa, često, povsod onega Boga, po katerem moj obup hrepeni, po cerkvah, po templjih, po mošejah, po filozofskih in duhovenskih šolah, pa vesoljnej prirodi, katera mi ga kaže ter mi ga jemije! Kedar mi že zapoznela noč dozvolja, da pridem pod to dar hočejo odgnati cigane. Neobhodno potrebno je, da se v resnici določi domovinstvo ciganov po občinah, in da se v resnici tudi poizve, kateri so naši deželani. Gospodarski odsek mora zategadelj v novic ponoviti prošnja na visoko vlado, kakor je izražena v točki f. gori citovanih sklepov. Kaj so okrajna glavarstva proti ciganom ukrepala in koliko polinih legitimacij so v pretečenem letu ciganom dalW, se nikjer ne najde, znan je pa jeden slučaj, dri jfc bil jeden cigan zarad prestopka proti obrtni postavi kaznovan, ker se je pri prijetji po' žandarmeriji izdal za konjskega kupca, pa ni obznanil nikake obrti in tudi ni plačeval nobenega davka. Okrajna sodišča so imela v teku štirih mesesev s 198 cigani opraviti, od katerih je bilo 146 kaznovanih in 52 oproščenih. Najboljše se je godilo ciganom pri del. sodišči v Ljubljani, pri okrajnih sodiščih na Krškem in v Postojini, kjer so se od žandarmerije zarad beračenja ia potepuštva prijeti cigani kar nekaznovani izpuščali. Jednako se je zgodilo jedenkrat v Kamniku, kjer sodišče proti ciganom od žandarmov prijetim in k sodišči pripeljanim še postopati ni hotelo. Je že tako postopanje cigauom v spodbujo k prostemu beračenju in postopanju, kako so hoče soditi o istini, da ni bil od vseh zarad potepuštva obsojenih ciganov niti jeden za posilno delavnico 'zrelim spoznan in vendar je to pri sedanjih razmerah jedino sredstvo, s katerim se ciganom pride do živega in s katerim bi se vsaj deloma zabranilo, da bi se ne plodili kakor kobilce: humaniteta ni na pravem mestu pri rešitvi ciganskega vprašanja. Ne morem pa zapustiti tega predmeta, da bi pohvalno ne omenil trudapolnega, požrtvovalnega postopanja žandarmerije proti ciganom pod vodstvom neumornega iu skušenega deželnega poveljnika. Čita se kakor roman in ironija poročilo deželnega žandarmerijskega poveljnika na visoko deželno vlado od 20. januvarja 1885 št. 54. Jeden sam žandarm je ustavil tropo ciganov obstoječo iz 65 glav, ki je jedno samo revno vas Klenik cele tri dni z beračenjem nadlegovala; 30 izmej njih je sam eskortiral k sodišči v Postojino, kjer so bili — oproščeni, češ, da so v Postojinskem okraji pristojni. V teku štirih mesecev namreč od 1 novembra 1884 do konca februvarja 1885 je prijela žandarmerija 384 ciganov in to 335 zarad beračenja in postopanja. K dostavim 5 zgoraj navedenih deželnozbor-skih sklepov pozivlje visoko deželno predsedstvo v svojej noti na deželni odbor iz dne 10. aprila 1885 št. 513, da z ozirom »a spremembo odgonskih po-, staj v hranilne postaje (Naturalverpflegsttationen) in o napravi delavskih kolonij stavi konkretne fn motivTime nasvete, ker mu je le v takem slučaji mogoče, započeti potrebne razprave. Deželni odbor ni stavil do današnjega dne nobenih tacih konkretnih in motiviranih nasvetov; zaradi tega hoće gospodarski odsek o tem vprašanji izreči svoje mnenje. (Dalje prih.) Odpis zemljiškega davka po rimah. Izmej predlogov 28. januvarja t. 1. državnemu Dunajskem v obravnavo predloženih je za kmetovalce posebne važnosti načrt zakona zastran odpisa zemljiškega davka po uimah. Novi zakon vzrado-stil bode gotovo mej drugim osobito zemljiške posestnike po naših slovenskih pokrajinah, po katerih napravljajo toča in povodoji leto za letom toliko škode ter ptouzročujejo našemu že itak ubogemu kmetskemdr stanu vedno večo bedo in revščino. Oveselili se bodo pa tega zakona vsi lastniki zemljišč tembolj,- ker se je od 1881. leta do letos vkljubu davkovntemu predpisu po novi uravnavi zemljišnoga davka odpisoval divek še vedno po jako starih, iz leta1 1843 izvirajočih, za uime pred uravnavo veljavnm' določilih Napominani zakon dovoljuje poljedelcem odpis zemljiškega davka za škodo po uimah prouzročeno — ako zemljiški posestnik ne uživa davkovnega oproščenja v zmislu zakona z dne 23. maja 1883 (drž. zak št. 83) —, kadar toča, voda ali ogenj uniči najmanj četrti del poljskih pridelkov, lastnikom gozdov pa, kadar ogenj poškoduje najmanj četrti del lesovja, pri gozdnih parcelah več nego 40 ha imejočin, torej vsekako 10 ha lesa. Ista določila, kakor pri ognji, veljajo tudi za slučaje, če je treba po gozdih sekati in odstranjevati drevje, da se zabrani nadaljno razširjanje škodljivih mrčesov in žužkov. Kadar pa kake druge izredne in neodpravljive nezgode, kakor slana, dolgotrajna suša, mrčesi in miši po poljih napravijo toliko škode, da navstane mej ljudstvom radi tega začasna beda in revščina, daje zakon finančnemu ministru pooblastilo, da v zmislu in po določilih tega zakona odpiše tudi kakovosti škode primerni del jednoletnega zemljišnoga davka. Za odpis zemljiškega davka merodajna je v obče kolikost uničenega čistega doneska po slednji cenitvi. Koliko je odpisati jednoletnega zemljiškega davka, veleva zakon v naslednjih štirih točkah. 1, Za škodo od jedne četrti do polovice čistega doneska 26°/0, 2. od polovice do tri četrti čistega doneska 5O0/o, 3. nad tri četrti poškodovanega čistega doneska 75% jednoletnega davka in 4. za popolnem poškodovan čisti donesek celoletni davek. Kakor vidimo, bode ta zakon veliko ugodneji od prejšnjih določil za odpis zemljiškega davka po uimah, kajti dosedaj se za poškodbo jedne četrti poljskih pridelkov sploh ni nikdar nič davka od-pisavalo in za poškodovano tretjino čistega doneska odpisali so tretji del jednoletnega davka le po onih krajih, kjer davkoplačevalci neso pridelovali pridelkov druzega sadeža, kakor ajde, otave in repe. Po novem zakonu ravnala bodo finančna ob-lastva, ko dobo Najvišje potrdilo, že pri odpisavanji zemljiškega davka po letošnjih uimah. B. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. februvarja. Samo po sebi je razumljivo, da sta Bis-marekova govora v pruskem deželnem zboru pri debati o protipoljskem predlogu vzbudila veliko nevoljo mej Poljaki v (Galiciji. Lcvovski krojači so sklenili, da ne bodo več kupovali blaga iz pruskdi tovarn. Pa tudi drugi trgovci in obrtniki mislijo isto storiti. Tako bode nazadnje Bismarck s svojim ve- oboije ter se sklenem, ne da bi me kdo videl, na j stopnicah te^a svetišča, prihajam goreče prosit Boga, j da bi se javil moje] duši. Moj glas ga prosi, srce | ga kliče, a nič mi ne odgovarja. Še bolj na gosto prizivam, ker tam sem varnejši, da ne hi varal kakega svedoka s kretanjem, katero bi mogel napačno tolmačiti, sredi gozdov, na peski samotnega obrežja, ali ležeč na ladijci, ostavljenej volji silnih valov, iz I nebes one svetlobe, katere nežna sladkoba bi me ozdravila vsega gorja! Kolikrat in s koliko gorečnostjo, o Bože mili, vrgel seru se na kolena pred neizmernim stvarstvom, proseč ga njegovega sesta-vitelja! Koliko srditih solz sem že prolil, ker sein ozrši se z nova v svoje srce, našel v njem samo dvojenje, neznanje in smrt! Tonica, vi trepečete, poslušajoč me! Oprostite mi, pomilujte me. ter umirite se! Oslepljenost bednega nesrečnika, katerega nebo zameta, ne dokazuje ničesar proti veri preproste duše. Verujte. Tonica, vaš Bog bistvuje, vaša duša je nesmrtna, vaša vera je prava. Ali ta Bog je razdelil svoje milosti in svoje kazni na skrivnosten način, z naprej videčim umom, javljajočim se v vseh njegovih delih. Dal je, da nesmrtnost ?e naprej čutijo čiste duše, za katere je nesmrtnost ustvarjena. Duiam, namenjenim že naprej za ničavost, pokazal je le golo ničavost. — Ničavost! vsklikne Tonica. Lotar, na njo mislite? Oh, prijatelj dragi, vaša duša ni namenjena ničavosti! Verovali boste kedaj, Če tudi le jeden hip, jeden sam hip; dojde trenotje, da se obudi nesmrtnost v Lotarjevem duhu, kakor v njegovem srci! Da bi bila smrtna duša Lotarjeva, Bože velesilni! iu čemu bi bilo vse vesoljno stvarstvo, ako bi imela umreti duša Lotarjeva ? Oh, kar se dostaje mene, nadaljuje nekoliko umirjena, jaz dobro čutim, de bodem živela, da ne poginem nikoli, da bodem imela v nemenjajočej se srečnej pri-hodnjosti vse, kar mi je bilo toliko drago, svojega otca, svojo mater, blago svojo sestro ... in jaz vein, da me vse bolesti še toliko tužnega živenja, vse izkušnje, kojim more Previdnost podvreči slabotno bitje na tem kratkem poti od rojstva do smrti, nikedar ne dovedo do sovršenega brezupa, ker mi ostaje večnost, da ljubim in da sem ljubljena. — Da ljubite! Tonica, vsklikne Lotar. Kateri človek je vreden, da bi ga vi ljubili? Poslednje besede je govoril vstopajoč v sobano gospe Albertove, pomenljivo se smehljajoče. I Lotar se je nasmehljal, a to ni bil on čarobni nasmev, kateri mu je obudilo včasih srečenosno razvedrenje. Britek in bolesten nasnicv je bil, kateri se je zdel tuj njegovemu licu. (Daljo prih.) likim sovraštvom proti Poljakom še škodoval nemškemu narodnemu gospodarstvu in koristil našemu domačemu proizvodstvu. Vnaiije države. Srlisko-KolgarNtiii mirovna pogajanja so se pričela*. Kakor se poroča iz Bukurešta*, Bolgarija za'hteVa vojno* odškodnino. Bodo It mirovna pogajanja uspešna se* še sedaj tfe da stepati. Zastopniki velevlastij v Bćlegrairu si jako ^zadevalo, da bi Srbijo pregovorili, da1 s&tišne mir. RuskT zastopnik Persiarii imfeV. je pogovo/ z Garašaninom in mu toplo pripofofckl, da naj Srbi sklenejo hitro mir. Zastran \ zhodno-rumelijskega vprašanja in Bregove naj pa nikar1 rie stavijo nikakih pogojev. Nazadnje je Persijani izjavil, da bodo zastopniki družin velevlastij storili identične korake. Francoski in italijanski zastopnik dobila sta že nekda jednake instrukcije. Javno mnenje v Srbiji je pa baje jako razburjeno, ko se je zvedelo, da sta se Turčija in Bolgarija pogodili zastran Vzhodne Rumelije. Mnogi zahtevajo, da bi Mijatoviča nazaj poklicali iz Bukurešta. Sritija še ni odgovorila na kolektivno noto velevlastij. NaroČila je pa mnogo svinca in tisoč konj z Ogerskega, kateri se jej morajo hitro poslati. Srbi Še sami ne vedo, kaj bi začeli, čakati hočejo, kako se razvijo daljši dogodki. Zategadelj bi radi mirovna pogajanja zavlekli, ali velevlasti ne puste* da bi se ta stvar zavlačevala. — Vojni minister izdal je ukaz divizijskim poveljnikom, da naj pri sklicanji vojske jako vestno postopajo. Pri zadnjem mobilizovanji so se klicali le revnejši prebivalci, bogatejši pa ne, kar je vzbujalo pravično nevoljo. Ako se je kak premožnejši poklical, porabili so ga pri administrativnej službi. H kratu odločuje vojni minister, da je vojna dolžnost v Srbiji od 90 do 50 leta obvezna. Moštvo prve in druge rezerve mora se porabljati pred sovražnikom, samo možje tretji1, rezerve se smejo rabiti za administrativno službo, ako se neso poklicali kot komoatanti k vojski. V slučaji splošne mobilizacije, imajo pa administrativno službo opravljati stareji in za vojno službo nesposobni. Vsled te naredbe vojnega ministra, morajo sedaj vsi uradniki in službujoči k vojakom Ta naredba bode pa jako pomanjšalo vojno navdušenje v Srbiji. Adrese na kralja, da naj se nadaljuje vojna, podpisovali so le uradniki in drugi ljudje, kateri so mislili, da njim ne bode treba na bojišče. Moštvo druge rezerve dveh batalijonov Po-žarevskega okrožja neče si* javiti na poklic k okrajnemu nadomestnemu poveljništvu. Vojni minister želi, da se uporniki strogo kaznujejo, drugi ministri pa žele, da se ž njimi preostro ne postopa, ker se boje ustaje. Pismo niMlcegii carja na bolgar^ke^i* kneza pravi, da se je car zelo razveselil knezovega pisma, in bode rad verjel zagotovijenjem zvestobe in odanosti, ako knez to le v dejanji pokaže. Iz tega se da sklepati, da v Rusiji nič prav ne zaupajo knezu. Pogodbo, katero je knez sklenil s sultanom, tudi ne bode povekšala tega zaupanja. Oršltai je odgovorila na kolektivno noto velevlastij, da bi vsako oviranje svobodnega razpolaganja z vojnimi močmi Grške od strani velevlastij nasprotovalo njeni nezavisnosti in njenim koristim. Zategadelj odklanja vsako odgovornost za nasledke kakega konflikta. Z druzimi besedami Grška je odklonila zahtevanje Evrope in se naravnost izjavila, tla se ne bode ozirala na želje vlastij Kje pa je Grška vzela pogum, da se upa tako predrzno prezirati želje velevlastij. Kakor se sodi, jo najbrž kaka evropska velevlast na skrivnem ščuje ali jej vsaj daje upanje, da se bode za njo potegnila, ako bode treba. V Atenah se posebno nadejajo, da bode Gladstone podpiral grške težnjo. Potem bi se Grkom ne bilo več bati takih zaprek od strani velevlastij. Ako Anglija premeni svojo politiko, jo bode tudi Francija. Rusija se je že tako zaradi sorodstva mej rusko in grško vladajočo rodbino le nerada pridružila s svojimi ladijami pomorskej demonstraciji proti Grkom. Ako Anglija nastopi drugo politiko, bode zložno postopanje velevlastij pri kraji. Vse to vedo grški državniki in zato tako prezirajo želje Evrope. Da nekatere vlasti ne marajo s silo postopati proti Grškej, kaže to, da angleški in ruski veleposlanik nesta hotela pritrditi ultimatumu, kateri je hotela Turčija poslati Gr.škej. Kakor se poroča iz Londona, bodu novo un-gl«Nko ministerstvo tako le sestavljeno : Gladstone ,,premier11 in prvi lord državnega zaklada, Herschel iord-kancelar, Spencer lord-predsednik tajnega so-veta, Childers državni tajnik notranjih zadev, Ro-seberrv državni tajnik vnanjih zadev, Granville državni tajnik kolonij, Kimberlev državni tajnik Indije, Bannermann državni tajnik vojske, Harcourt zakladni kancelar, Ripon prvi lord adminiralitete, Chamberlain predsednik lokalno-upravnega urada, Frevelvan minister za Škotsko, Mundella predsednik trgovskega urada, John Morley državni tajnik za Irsko, Charles Russel generalni pravnik. Večina angleških listov je zadovoljna s sestavo ministerstva. V francoski zbornici se je pročitala pogodba z Madagaskarom. Ta pogodba je za Francoze jako ugodna. Pridobili so si vrhovno gospodstvo nad tem otokom, če tudi ni to formalno izrečeno. Madagaskarsko vlado bode nadzoroval francoski resident v Tanarivu, kateremu se bode dalo močno vojaško spremstvo. Pogajanja s tujimi vla- dami vodil bode francoski resident v imenu kraljeve vlade. Imel bode pravico, kadar bode hotel, biti vsprejet pri kraljici v avđijenci. V njegovo varstvo bodo izročeni vsi tujci na otoku, ža katere bodo veljali le francoski zakoni. Francija bode preskrbovala Madagasom inštruktorje za domačo vojsko, profesorje, inženirje itd. Francozi bodo imeli pravico pridobivati si vsakovrstno premakljivo in nepremakljivo imovino na otoku. Za Francoze na Madagaskaru naseljene bodo veljali francoski zakoni in sodili je bodo le francoski sodci. Dopisi. s. Kr&kega 4. februvarja. (Vodnikova s lavnost.) Vzlic slabemu vremenu, ki smo ga imeli na „Svečnico", je pri nas »Vodnikova slav-nost" vendar le prav dobro izpala Posebno nas je iznenadil nežni spol, ki se je veselice v tolikem številu udeležil, pohvaliti moramo „Krške dame", ker se niso ustrašile slabe poti, ter so vendar počastile še svojo navzočnostjo naše „bralno društvo". — Predno pa preidem k veselici samej, moram nekaj omeniti. Čudno se mi zdi, da se pri nas na Krškem ne more odpraviti tista neprijetna navada — namreč da „inteligencija" tako pozno prihaja k veselicam. Namesto, da bi se veselica pričela ob 7. uri, kakor je bilo napovedano, začne se še-le celo uro ali še več pozneje! Da morajo delujoče osebe na nekaterih milost po toliko časa čakati, je pač neumestno. Naj le pomislijo, da se pevci žrtvujejo, ne da bi imeli kakšen hasek od tega. Ravno tako se mi zdi, kakor bi nekaterim ne bilo po godu. Dozdeva se mi, da marsikateri o Krških pevcih — jednako z Goethejem v Faustu mislijo, ki pravi: „Es thut mir lang' schon weh DasB ich dich in der Gesolls huft seli." Toliko le mimo grede, da bi v prihodnje ta nedostatnost izostala. Posamne točke veselice so se kaj dobro obnesle. V čveterospevu ,,Njega ni" je posebno dobro pel solist (g. M. iz Leskovca.) Pri tej pesni naj omenim, da potrebuje še veliko, veliko vaje, kajti nekateri akordi so se včasih nekako čudno ujemali. Upam, da bodo naši izvrstni pevci pri drugej priliki zamujeno popravili. Nekoliko je na glasove uplivalo slabo vreme, kar smo posebno opazili pri drugem glasu. — Posebno se je odlikoval basist (g. V.) v drugej pesmi „Mornar" Ta samospev s spremljevanjem na glasoviru (igral g. R.) je občinstvu neizmerno dopadel. Vsaj je pa tudi malo pevcev, ki bi ga umeli tako peti, kakor ravno nad g. basist. Na to stopi na oder meščanski učitelj gosp. J. B. ter nam naslika v kratkem in izvrstnem govoru velike zasluge našega prvega pesnika V. Vodnika. On je bil prvi, — tako je poudarjal — gosp. govornik — ki je širil mej takrat po svetu še popolnoma pozabljenem narodu, ljudsko zavest. Vodnik je v slovenskej poeziji prvi oral ledino, nabiral, ,narodne pesmi" ter tudi v duhu teh sam pesni koval. Se ve, da ne doseže svojih naslednikov: Fr. Preširna, S. Jenka, S. Gregorčiča, kar se tiče do-vršnosti v pesnih; ali bil je vendar Vodnik — učenik in kažipot poznejšim pesnikom našim! G. govornik je še omenil, da se Vodnik ni pečal izključ-ljivo s pesništvom, ampak je tudi veliko pisal v prozi. Po tem tacem so njegove zasluge na slovstvenem polji slovenskem velike važnosti — in naš prvi slovenski pesnik zasluži, da se ga s hvaležnostjo spominjamo. V zadnjej točki „Kdo je mar ?" zbor s spremljevanjem na glasoviru, so se vsi pevci odlikovali — osobito pa solisti gg. M. V. in Š.; v kvartetu pa g. tenorist V. — Posebno zahvalo pa zasluži go-spica M. V., tukajšnja učiteljca, ki je tako izborno igrala na glasovirji. Tudi g. T.-ku vsa hvala, ki je pomagal gospici V. na glasovirji* jgrati, da je čve-teroročno igranje vsem prav po godu bilo. Po zvršitku koncerta se ie pričelo s plesom, ki je trajal do belega dne. — Tako je naše bralno društvo obhajalo „Vodnikovo slavnost", ki nam bode vsem udeležeucem v trajnem spominu ostala. Odboru pa, ki se ni ustrašil velicih stroškov, kličem: Slava! —a—. Iz Vinice 29. januvarja. [Izv. dop.] Ko sem Čital ukaz Ljubljanskega magistrata, da morajo hišniki Ljubljanski, ako zapade sneg, trotoirje vsaj do 7. ure zjutraj očistiti, mislil sem si, da bi ne bilo prav nič na škodo, ako bi kaj shčnega ukrenili gg. župani po deželi; saj oni imajo tudi skrbeti za blagor cest. Najbolj sem se pri tem oziral na našo Belo Krajino, o koji je že vsakemu znano, da ima jako slabe okrajne ceste. Največi reveži v tem oziru pa smo morda Viničani. Vedno in vedno se. nam govori ter obeča, da se bode preložila okrajna cesta iz Črnomlja na Vinico, a stara, slaba in dolga sedanja cesta odstranila. Der Worte sind genug gowechselt Doc h lasst um einmul Thaten tteh'n. To jo treba uprav sedaj ukreniti, ko imamo most in vsled tega in Živahneji promet po tej cesti. Kaka pa je ta cesta, naj sklepa čestiti bralec sam. Posuje se, recimo jedenkrat na leto, in to spomladi mestu na jesen. In če zapade na zimo sneg, kakor na primer to zimo, leži mirno na tej cesti, dokler ga ne pobere jug. Kako je potem cesta, popisati se mi ne da. Grape, brezdna in bog si ga vedi kaj vse najdeš na njej. Smehljaš se morda, dragi bralec, čitajoč o tem „unicum" kranjskih cest, a smehljal bi se ne, ako bi jo moral potrebovati. — Žrtev njena bil je pokojni vel. čast. gosp. župnik Rajko Kalan. Sneg je zapal in ležal mirno na okrajni cesti iz Vinice na Vrh, kakor mrtvec v grobu. Usoda je hotela, da se moral baš tedaj voziti omenjeni gosp. župnik po istej cesti. Uprežena sta bila dva konja, a le nesta mogla voziti. G. župnik bil je prisiljen stopiti z voza, ter iti peš. Tako pa se je gospod Kalan prehladil, zbolel ter preminil dne 30. pr. m. In naša šolska mladina, ki hodi po dve uri in še od dalje v Vinico v šolo. — Ali bi se ne mogla prigoditi nesreča, koje bi bila kriva jedino malomarnost dotičnih oblastev? Po mojih mislih treba bi bilo, da se okrajne I ceste očistijo takoj prvi dan od snega. Skrbeti za • to pa mora župan, ki naj pošlje občinskega slugo ' do posameznih gospodarjev ter jim naznani župa-: nov ukaz. Gospodarji se gotovo ne bodo branili majhnega dela, s katerim bi odvrnili marsikako možno nesrečo. Saj vedo, da delajo le v svoj prid in na svojo korist. Konečno naj omenim še neke nedostatnosti. Dne 1. avgusta bila je v naši veliki občini volitev. Za župana voljen je bil gosp. Peter Malic, hišni posestnik in cestni odbornik ter 29 odbornikov, mej kojimi je č. g. Jurij Konig, župnik vinski. Ti odborniki imajo jedenkrat na leto, navadno proti koncu sejo. Za pot dobi vsak odbornik tedaj 50 kr. Ne razumem teh mož, katerim ne zadostuje • odbornika čast, da bi jedenkrat na leto žrtvo-| vali nekaj trenutkov v prid občini, temveč da ho-I čejo poleg svoje časti še plačani biti. Ako pomislimo, da je 50 kr. za posameznega malo, a za vse skupaj veliko, ka r čuditi se moramo, da so sploh odborniki taki, da radi 50 kr. škodujejo sebi na časti, občini in svojim sokmetom pti na imcnji. To nesramnost uvideli so prvi vel. č. g. župnik, ter takoj v prvi seji predlagali, da naj se odstrani ta nepotrebna n škodljiva plača. — Osupneni so bili sicer odborniki, začuvši ta predlog ter počasi in strahopetno glasovali zanj, da so ga kouečno ven-derle vsprejeli. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je šoli v Dramljah na dolenjem Štajerskem 250 gld. — (Umrl) je včeraj v Šent Vidu pri Ce-lovci g. Ivan Justin, črkostavec, bivši pevovodja Čitalnice Šišenske in delavskega pevskega društva „Slavec". Truplo pokojnika, ki je neumorno gojil narodno petje, prepeljalo se bode ob stroških društva „Slavec" in njegovih prijateljev iz Celovca v Ljubljano. Sprevod bode v nedeljo popoludne s kolodvora k sv. Krištofu. — Lahka mu zemljica! — (Odlikovanje.) Uradni sluga pri deželni vladi, Josip Rupnik, dobil je povodom svojega umirovljenja srebemi križec za zasluge. — (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva je jutri zvečer ob 8. uri. Ker je skrb-Ijeno za mikavno berilo in za dobro petje (osmo-spev), nadejati se je obilne udeležbe. — („Naša Sloga") ima na prvem mestu odprto pismo g. vitezu J e 11 m a r u, c. kr. okrajnemu glavarju v Voloskem, v katerem ga vpraša, je li res v 16. dan decembra zagledavši na volišči gosp. župnika iz Moščenic okolustoječira rekel: „Bilo je odlučeno, da će se birati do 4. sata poslije podne, al poč to je došao moščenic k i župnik, radite kako hočete, samo „šegavo" i birajte makar do zore." Radovedni smo, kako se bode okrajni glavar Jettmar izgovarjal. — („Zadruge*) izšla je 1. letošnja številka. Vsebina: Posojilniško poslovanje. — Računski sklepi posojilnic v Makolah, Konjicah, Sevnici in v Celji. Zadnje imenovana je posebno krepka, kajti imela je stroškov 271.951 gld. 9 kr., in ravno toliko dohodkov. Društvenikom dalo seje 82.351 gld. 64 kr. posojil, 35.000 gld. naložilo se je pri drugih zavodih, za 11.746 gld. nakupilo se je vrednostnih papirjev itd. Deleži 922 udov znašajo 11.722 gld., splošni in specijalni reservni zaklad pa 7762 gld. 11 kr. — Kdor se hoče poučiti o delovanji posojilnic, naj si naroči „Zadruge", ki za celo leto s pošiljanjem vred stoji samo 1 gld. — (Občni zbor veteranskega kor-nega društva) vršil se je 2. februvarja ob 9. uri zjutraj v magistratni dvorani v navzočnosti nad 130 udov. Komi poveljnik g. Mihalič opozarja v svojem nagovoru, da je po desetletnem obstanku društva to prvi zbor oa podlagi novih pravil, ko se je veteransko društvo po izgledu druzih veteranskih društev v Avstriji preustrojilo v komo veteransko društvo. Potem slika društveno delovanje v preteklem letu, posebno, kako bo se udje trudili, da se izvežbajo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ob času vojne. Naglasa, da je preskrbljeno za dovoljno število veterancev za kolono kranjsko, katera se ima odposlati od društva „Rudečega križa" na bojišče, kakor je tudi obilo izvežbanih veteranov za oskrbovanje v Ljubljano pripeljanih bolnih in ranjenih vojakov. Konečno zakliče poveljnik Mihalič, trikrat „Slava" in „Živio" presvetlemu cesarju, pokrovitelju društva, kateremu klicu vsi zborovalci navdušeno pritrde. Blagajnik in računovodja g. Skube poroča o denarnem stanji. Od 1. maja do 31. decembra bilo je dohodkov 1171 gld. 62 kr., stroškov 1140 gld. 34 kr., torej prebitka 31 gld. 28 kr. Za podporo bolnim udom in za pogrebe umrlih izdalo se je v šestih mesecih 546 gld. Udov šteje društvo 379, skupno premoženje pa, večinoma naloženo v kranjski hranilnici, iznaša 5170 gld. 83 kr. Računski sklep se odobri, izreče blagajniku in računovodji g S kube-tu za izvrstno postopanje zahvala zbora in se mu dovoli remuneracije 30 gld. Sprememba uniforme izroči se društvenemu odboru v preudarek. V odbor za triletno poslovanje se izvolijo gg.: kornim poveljnikom: J. Mihalič; njega namestili kom: A. Schafenrat; kornim tajnikom : J. L iclite neger; njega namestnikom: V. Bischof; blagajnikom in računovodjo Ivan Skube. V odbor so bili izvoljeni gg.: Lovre Blaznik, Dragotin Broseh, Ivan Cigoj, Jakob Čik, Anton Hočevar, Matija Horvat, Andrej Jagonak, Jurij Jarc, Ferdinand Jaut, Fran Kalan, Jurij Klobavs, Fran Lampel, Jakob Milavec, Fran Škof, Marka Špan, Josip Velkavrh, Matija Žgur in Anton Gams. Kornim stotnikom izvolil se je jednoglasno z velikim odobravanjem dosedanji društveni zastavonoša g. Matija Žgur. Častnim članom društva imenujejo se na predlog poveljnika g. M i h a 1 i č a: prevzvišeni knezoškof dr. M i-sija, general Mingazzi di Modigliano, ki jq uredil veteranske sanitetne kolone Rudečega križa, dvorni svetnik grof C h or i ns ky, predsednik patri«; jotičnega društva Rudečega križa za Kranjsko, in posestnik Tomaž L o č n i k a r. Zdravnik g. S a u r a u, imenuje se društvenim zdravnikom. Konečno izreka se poveljniku g. Mihalič u jednoglasna zahvala, za izvrstno poslovanje in dovoli se mu v očigled jako mnogih stroškov vsakoletna častna nagrada. Predlog, da se ustanovi veteranska godba, izroči se odboru v preudarek, ter se dovoli zato kredita f>oo gld. Poročati pa je o tem prihodnjemu občnemu zboru. S trikratnimi živio-klici ne presvetlega cesarja, sklene poveljnik zborovanje. — (Tehniško društvo za Kranjsko.) Pri predvčerajšnjem, obilno obiskanem občnem zboru tega društva v društvenej sobi (deželnem muzeji), so se sklenili razni za povzdigo društva važni sklepi in predlagale razne spremembe pravil. Z veseljem se je pozdravil predlog predsednikov, da se izreče zahvala deželnemu odboru, fda je brezplačno društvu prepustil sobo, prof, Senekoviču pa za njegove zasluge za društvo. Nadalje se je določil četrtek in sicer zvečer od 6. do 8. ure za tedenske shode. V vodstvo društva so se izvolili gg.: Arthur Bltlth-gen, sekcijski inženir; Emil Zi-tkovrski, C. kr. profesor; Fran \Vitschcl, deželni inžener; Fran Potočnik, stavbeni svetnik v p.: Vladimir Hraski, deželni inženerski asistent; .losip Liebenvvein, delav-ničen načelnik; Adolf Tonnies, stavbeni mojster; Poka de Pokafalva, inžener; Anten Schvvab, c. kr. stavbeni pristav. — (Kmetij s ko potovalno predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo ilne 7. t. m. dopoludne po prvi božji službi ob pol 8. uri v Mirni Peči in ravno ta dan popo-ludne po službi božji ob 3. uri v Prečni. Predavanje v obeh krajih je v šolskem poslopji. — (Na deželni sadjarski in vinarski šoli pri Mariboru) prične šolsko leto v 1. dan marca. — (Vabilo) k slavnostni besedi s plesom, katero priredi Šišenska čitalnica v nedeljo dne 7. februvarja v čast in spomin prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika v Koslerjevi zimski p -varni Spored. 1. Viktorin — »Zmes narodnih pes-nijM, svira vojaška godba. 2. Pl. Balfe — Ouver-tura k operi „Ciganka". 3. „Prolog", govori gosp. Al. Pin. 4. Fr. Gerbić — „Moj spominek", mešani zbor, 5. Hribar — „Brambovska" moški zbor. 6. Hausner — „V češkem gaji v našem raji", svira vojaška godba. 7. A. Sohor — „Naša zvezda" mešani zbor. 8. A. Hajdrih — „Sirota", moški zbor z alt-samospevom. 9. Schlogel „Zimska basen", svira vojaška godba. Hišnik v zadregi. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Anton KržiČ. P. n. člani Šišenske čitalnice so prosti ustopnine. Gostje plačajo 50 kr. za osobo. Začetek ob 7. uri. — (Vabilo) k plesni veselici, katero priredi Čitalnica na Vrhniki dne 7. februvarja 1886 v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri. TJstop-nina za ude 30 kr., za neude 50 kr. — (Vabilo) k veselici, katero priredi „Narodna čitalnica" v Cerknici dne 7. februvarja v prostorih gosp. Antona de Sehiava. Spored. 1. „Solza", poje moški zbor. 4. Ipavec: „Zapuščena", poje Čve-terospev. 3. Godba. 4. Knahl: )# Pihaj vetrič" poje čveterospev. 5. Godba. 6. Abt: „Zastavenička" poje čveterospev. 7. „U boj", poje moški zbor. Potem tombola in ples. Cveterospeve poje iz prijaznosti znani Ljubljanski kvartet č. gg. Pribil, Pelan, Štam-car in Dečman. Pri plesu svira češki kvintet. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za ude od osobe 40 kr., z rodbino 70 kr., za neude od osobe 70 kr. z rodbino 1 gld. Odbor. — (Akademično društvo „Triglav") ima svoje V. redno zborovanje v soboto dne 6. t. m. v gostilni „zum wilden Mann" in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. II. „Proširen kot satirik," predava g. stud. iur Grossman. III. Pogovori o desetletnici. IV. Slučajnosti. — Gosti dobro došli! — (Razpisana) je začasna služba občinskega tajnika v Loki pri Zidanem mostu. Občinsko plačilo 400 gld. na leto in prosto stanovanje. Za druge pisarije 100 gld. Prošnje do 1. marca t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 5. februvarja. Levica razdrta. Re solucija nemško-avstrijskega kluba odločno graja postopanje nemškega kluba nasproti Bismar-ckoveinu govoru. Dunaj 4. februvarja. Kakor je „Pol. Correspondenz" iz Bukurešta izvedela, je v instrukciji, ki jo je bolgarska vlada dala Gešovu, tudi točka, da mora Srbija plačati vojno odškodnino. Madjid paša bode v imenu Turčije prijavil to zahtevo. Buk-Urešt 4. februvarja. Danes bila prva seja pogajalcev miru. Zamenjala so se pooblastila. Prihodnja seja v soboto. Atene 4. februvarja. Oboroževanje se nadaljuje in vojska koncentruje se v Tesaliji. Nabor za lovsko četo napreduje. Pričakuje so četvero torpedovk. Grško brodovje jo še v Kalcisu. Razne vesti. * (Grozodejstvo.) Iz Bruselja brzojavi ja se v 4. dan t. m.: Včeraj so delavci, ki lomijo kamenje v Saintes u, izvršili atentat, ki je imel grozovite nasledke. Delavci, katere so zaradi raznih izgredov odpustili, ukrali so 14 kilogramov dinamita, hoteč razstreliti ves kamnolom in vse delavnice. To se jim sicer ni popolnem posrečilo, a več delavskih in zasobnih hiš šlo je v zrak, več sto ljudij je mrtvih, ali pa teško ranjenih. Zmešnjava bila je strašm«. Hudodelcev še neso dobili. * (Ustanovitev trgovinskega mini-niflterstva v Rusiji.) Kakor se poroča iz Pe-terburga, predložil je ministerski sovet caru v potrdilo spomenico z.i ustanovitev posebnega minister-gtva za trgovino in tovarne, katera posla je dose-daj oskrbovalo finan&ao niinisterstvo. Ob jednem do- bodo ruska zastopništva pri tujih velevlastih tudi posebne oddelke za trgovinsko upravništvo. Uspešni pokladki. Odprte rune vsake vrste, pri-sajene otekline, ulrsa ozdravi naglo Moll-ovo „Franco-■f o žganje in sol*. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in specerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Mo 11-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (2C—1) Tujci: 4. februvarja. Pri mi - mu: Tewele z Dunaja. — Piskar iz Trsta. — Demšar iz Stopič. Pri HittJncit Bode.nstein z Dunaja. — Arhsnli, Riviere iz Celja. — SaujBou z Dunaja. — Tomič iz Kočevja. — Polak z Dunaja. ' Pri mir |l MVMArijMkeni: Purkat iz Kranja. Meteorologieno poročilo. Čas opazovanja Stanje \ T | y ! Mo- barometra troyi Nebo krina v v mm. i : inm. 7. zjutraj 1728-82 mm. 2. pop. 9. ivečer 729 12 mm. 73232 ram. —48" C 14flC —11° 0 brezv. si. H/,]I si. avz. megla jao. d. jas. 0 00 ram. Srednja temperatura — 1*6\ za 070 pod normalom. ZDvLi^a/jslsa, "borza, dne 5. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafu'no poročilo ) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta ........... 6''/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro.........., Napol. ...... . . C. kr. cekini . . .... Nemške marke ... 4°/g državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 wld. Ogrska zlata renta 4*V« , papirna renta 5"/0 . . &•''„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava ng. srečke 5'J/„ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/,, zlati Zast. listi Prior, oblig. K izahetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 gld. Kudolfove srečke . 10 ., Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Traiumway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 84 gld. 15 kr 84. it 40 112 n 60 it 101 n 30 n 872 — n 298 it 50 n 12« 50 i 10 ■ • 03 r Ti 5 n 93 «1 95 j 123 * — ti 171 10 * 101 ■ 45 * 93 * 45 ■ 104 — * 11« • 75 12) • — n 116 n — ■t 10r» tt 75 a 177 — a 19 • — i 114 50 n 205 ■ — n Zahvala. Za blago sočutje, izražano o bolezni in o smrti gospoda FRANA MAROUTHA, za mnoge darovane vence in obilno udeležbo sprevoda izrekajo najtoplejo zahvalo (75) togujoci ostali. V Ljubljani 5. februvarja 18-6. Zahvala. Za mnogo dokazov milega sočutja o bolezni in smrti našega ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda JAKOBA KLOBOVSA, ter za mnogolirojno spremstvo pri pogrebu, potem slavni prostovoljni požarni brambi, gospodom pevcem za ginljivo' petje, pokloniteljeiu in nosilcem krasnih vencev izrekamo najtoplejšo zabvalo. Škofja Loka, dne 4. februvarja 1886. (79) Žalujoča rodbina. Št. 208G. Razglas. (66—1) Opiraje se na §. 34 provizoričnega obč. reda za Ljubljansko mesto magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev za letošnjo dopolnilno volitev mestnega zastopa od 1. do 2S. feliruvarjii lotos v magistralnem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje. Ugovore zoper te imenike bodi si, da je kdo vanje upisan, ki nema volilne pravice, ali da je kdo izpuščen, ki ima volilno pravico, ali pa da kdo ni upisan v pravem razredu, uložiti je 4 i o ziMliijega 1'ebruvur.fa letos. Ta razglas se hišnim posestnikom oznanja, da naj. opomnijo svoje za volitev opravičene gostače. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 31. januvarja 188G. Župan: Grasselli. Koncippa z večletno prakso tako in j (63-3) vsprej me Dr. A. Uloselie* odvetnik v Ljubljani. Služba občinskega služabnika je razpisana pri županstvu v Krhkem. — Letna plača 180 gld., postranski zaslužek blizu KtO gld. in prosto stanovanje. (70—1> Prošnje do konca februvarja t. I. na žnpaiiMtvo v Krškem (<*urkfel«l). Trgovski pomočnik, 24 let star, kateri je že d ulj časa v službi v nekej večjej prodajalni.! mešanega blagu in dežel n h pridelkov, želi do dne 1. avKusta t. 1. priti h kakej vdovi kot poslovni votlin, trgovMkl pomočnik ali pa kam kot iiiu^Mzi-n*r. — Pisma pod It. 7 na upravništvo „Slovenskega Naroda". (54—4). Posredovalec ženitve se Išče. Ponudbe do 10. t. m. na upravniStvo „Slovenskoga Naroda" pod B. 160. (76—1) IDTre pridni, ca.ela.vni služkinji z dežele ee vsprrjuietn. Mesečna plača 5 gld., pozneje tudi več. — Tudi jeden mizar za izdelovanje zabojev dobi »talno delo. — Vpraša se v prodajalnici piva v steklenicah v Šiški. CHAMPAGNE G3IAYALA & C- Varstvena znamka. Glavna zalogu v Ljubljani pri g. i'i:ii:r i,ass\H4.-u. Velika partija K^s-isi) (po 3—4 iuetru , v vseli barvali, za polno mož ko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po figi* Storch > Krmi. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci }>roti po-šiljate i marke za 10 kr. Anchor parobrodna linija iz Trsta v New-York naravnost. Odhod v 1. in 15. dan vsakega meseca. Veliki prvorazredni painiki te s\etovnoznaiie v Avstriji jedino koncesijonirane linije vspivjemajo potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. Potniki naj h« obrnejo na Gr«5i««»;olot «Jfc I?o-jjlinc?«>, glavne agente, Via del9 .% i-semile *tev. 2 v Trsi u. Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mestu Zjodmjc-nih držav po najnižjih cenah. (32—8) S s k. N S t W zimsko zdravljenje! Nova napolnitev medicinalnega ribje Pristno in jako zdravilno. 1 steklenica G0 kr., dvojno velikosti 1 gold. Prodaja (674-13; LEKARNA TRNKOCZY zraven rotovža -v Xji-o.Tolja.xa-i. r a r a r S s s Sv A V i A f\ ^_^_„___—_- %Jr a¥a? a?a+ AT a\r jftU^k^s^V^k. ^k.^k« 1 date i j i: odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarno".