DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v JagotUviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din IS.—, — Uredništvo in apravat Maribor. RuSk* testa 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun tt 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lovska zbornica —, Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračtje. Netrankirans pisma se ne sprejemajo. — Mati »glasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1- , mati »glad. M tluiij* v t»tialde namene delavstvu im nameščencem, vsaka beseda Din 039 Štev. 102 • Maribor, žetrtek, dne 5, septembra 1940 t Leto XV O gospodarskem odboru v zvezi z organizacijo prehrane. Navadno govorimo o potrebi gospodarskega sveta. S tem mislimo ustanovo, ki naj bi v sedanjih razmerah in tudi v bcdoče skrbela za dobro gospodarsko politiko in organizirano poslovanje gospodarstva v socialnem interesu celokupnosti. Tak gospodarski odbor ali svet pa mora nujno biti osnovan na čim širši demokratični podlagi in segati njegov vpliv na celo geografično in politično gospodarsko edinico, ki prihaja v praktičnem življenju do realnega pomena. Tu mislimo predvsem državno edinico, ker je v njej vse socialno življenje najtesneje povezano. Zveza združenja trgovcev je dne 15. m. m. v Novem mestu priporočala ustanovitev gospodarskega odbora za Slovenijo. Pritožuje in boji se, da Slovenija ne bo imela koristi od odborov, ki se snujejo v Beogradu in Zagrebu, ali pa bo vsaj prikrajševana. Slovenija rabi surovine in v prehrani je pasivna. Za surovine in prehrano naj bi se ta odbor pobrigal, ker, če ne bomo imeli surovin, tudi dobre preskrbe ne bo, ker ne bomo imeli industrijskih proizvodov, da bi jih zamenjavali za druge življenjske potrebščine. To je točno. Logično je potreben tudi za Slovenijo gospodarski odbor ali svet, Ali tak od-^or bo brez večjega vpliva, če se organizacija ne izvede na načelih demokratične enakopravnosti. Gospodarski odbori v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu vsak zase ne pomenijo mnogo, ker če ni med njimi lojalnega sodelovanja, more venomer prihajati do nesoglasij in nasprotovanj, ki jih lahko bridko občutijo posamezni deli države. To nevarnost je mogoče odstraniti le, če je tak odbor ali svet. osnovan na principu demokracije > • » f. t tt kot absolutne izvajalke poslov. Načelo, ki ga je sprejel novomeški občni zbor Zveze združenja trgovcev, da je treba pritegniti v take odbore vse interesente, torej tudi konzumente in delavske organizacije, pa je pravilno. Gospodarski odbor za Slovenijo še ni ustanovljen. Ce se pa ustanovi, tedaj bodi njegova prva naloga, da varuje gorenje načelo in pa da uveijavi načelo demokratične enakopravnosti tudi v državnem gospodarskem svetu, kjer edino je ipogoče pošteno in pravično reševati ta vprašanja, ki so socialna vprašanja skupnosti. Dve akciji proti dragin|l Zveza trgovskih združenj predlaga, da se skliče anketa vseh gospodarskih in strokovnih organizacij v svrno preskrbe prehrane in izvedbe v ta namen potrebne organizacije. Ta organizacija naj izhaja iz gospodarskih in konzum-skih interesentov, med katerimi so tudi vse delavske strokovne organizacije. — Načrt je bil napravljen dne 15. avgusta v Novem mestu. O drugi akciji čitamo v nedeljskem »Slovencu«. Po tej vesti so imeli v soboto dne 31. m. m. slovenski senatorji in bivši poslanci konferenco o prehrani Slovenije t 5 vriiUli tfKlfc — Ta konferenca je ugotovila v svoji izjavi današnje stanje in zahtevala, da oblasti ukrenejo potrebne stroge korake proti krivcem, poskrbe za prehrano in nastopijo proti dviganju cen, kar oblast že itak skuša izvajati. ' ' ' ' 1‘' ^ - is. ».s _ fc Ne »JI , d asa jme, aa nas Organizacija preskrbe prebivalstva najnujnejša zahteva časa d 090 Za vsako delo, za vsako akcijo, za vsako upravo je potrebna organizacija. In, če govorimo o organizaciji, tedaj ne mislimo na naredbe in odloke ali ukaze, ker so vse to samo besede, ki z organizacijo nimajo prav nič več skupnega, kakor da so formalna navodila. V organizaciji mora biti več. V njej moramo imeti duhovno skupnost, skupen program. Ali tudi to še ni živa organizacija. V živi organizaciji morajo biti zbrane tudi vse aktivne življenjske sile družbe, ki imaio duhovno in praktično skupnost glede tega ali onega problema, glede tega ali onega vprašanja. Šele skupnost, ki dela in se uveljavlja v pravcu skupnosti interesov, lahko imenujemo pravo organizacijo. S tem smo hoteli v besedah demon- strirati, da brez organiziranega dela v gorenjem smislu ni rešljiv noben problem povoljno. Celo vrsto ukrepov proti draginji že imamo. Stroge kazni so določene proti verižnikom. Toda draginja narašča in blaga primanjkuje sedaj tega sedaj onega, čeprav vemo vsi, da sedaj še ni nobene stiske za blago za življenjske potrebščine. Značilno je tudi pri vsem tem, da se najbolj draži ono blago, ki se prideluje in izdeluje doma in ki ga potrebujejo predvsem slabo plačani \ u« ; ■altisti*-! \ H * i Vse to je mogo- če le, ker preskrba prebivalstva ni organizirana j» ■ i •. • i :. ' t i i i ni i v.. <- — - - ’ • 4» Pri nas se mezde tudi nekoliko zvišujejo, toda premalo. Pri nas imamo pre- nizek življenjski standard. Vsaka podražitev, če se mezde ne izboljšajo vsaj enako, pa standard poslabša, poslabša se tudi tedaj, če se mezde zvišajo, ker se primanjkljaj do primernega standarda z vsako podražitvijo zvišuje. Tako lezemo vsak dan v slabše razmere, j Preskrba prebivalstva s potrebnimi j in cenenimi potrebščinami je važen pro-; blem za vse prebivalstvo, ki živi od j dela. Zato se moia tudi organizacija preskrbe nasloniti na prizadete, ker če se | to ne zgodi, tudi preskrba ne mere poslovati. Brez organizacije, to je, brez sodelovanja vseh življenjskih sil, ki *o nam v takem primeru na razpolago, ne more biti dobre preskrbe. Tudi tukaj mora biti svobodno demokratično sodelovanje vseh! Zveza med Anglijo In Zedinjenimi državami Zedinjene države odstopijo 50 rušilcev kih otokih ob Vesti o zvezi med Anglijo in Zedinjenimi državami so dobile sedaj konkretno obliko v'dogovoru, ki je bil objavljen dne 3. septembra t. 1. v Londonu in Washingtonu. Po tem dogovoru je Anglija odstopila pomorska oporišča na svojih otokih in posesti v bližini ameriške obale in sicer: Na Novi Fundlandiji (poleg Kanade) na polotoku Avalon in ob južni obali; na Bermudih, ob vzhodni obali in ob Velikem zalivu; na Bahamskem otočju, ob zapadnih obalah; na Jamaici, ob južni obali; na Malih Antilih, na zapadni obali otokov Antigua in St. Lucia; na otoku Trinidad, ob zapadni obali in v zalivu Parid; v angleški Guayani, 50 milj od glavnega mesta Georgtown. Zedinjene države pa so v zameno za ta oporišča odstopile Angliji 50 rušilcev po 1200 ton. Od teh rušilcev jih je že na poti v Kanado 8, po ostale pa bo poslala angleška vlada posadke. Ta dogovor, ki pomenja ožjo zvezo med Zedinjenimi državami in Anglijo lr> T Kil-) 'r {':* je bil objav- ljen točno na dan obletnice vstopa Anglije in Francije v vojno. S tem je še po- v zameno za vojna oporišča na angieš-ameriški obali. sebej povdarjena važnost, ki jo pripisujejo temu dogovoru. rt* »A r . « - % ~ ♦*- ^ l.i Lo Koliko rušilcev »ima sedaj Anglija? V začetku vojne je imela Anglija 185 rušilcev. Tekom tega leta jih je zgubila po angleških uradnih podatkih 30, katerih izgubo pa je nadomestila z novimi rušilci iz lastnih ladjedelnic, tako, da ima sedaj mnogo preko 200 rušilcev. — Vrednost 50 ameriških rušilcev je 21 milijonov funtov šterlingov (1 iunt — 150 dinarjev). .ji- k« J rt Roosevelt o pogodbi z Anglijo Roosevelt je o sklenitvi te pogodbe z Anglijo poročal kongresu in jo označil kot dalekosežno dejanje za obrambo Zedinjenih držav. V posebnem nagovoru v radiu pa je dejal ameriški javnosti, da naj se združi v skupnem boju za svobodo in demo-jkracijo. Zedinjene države se nadejajo popolne zmage Anglije in bodo zato nudile Angliji vsO pomoč, razen odpošiljanja vojske v Anglijo oziroma na evropska bojišča, Neprestani veliki boil v zraku nad Anglijo in Nemčijo. Glavni tajnik Društva narodov Avenol Je, kakor smo že javili, odstopil in je 31. m. m. prenehal poslovati. Začasno bo vršil posle glav-nefSa tajnika pomočnik glavnega tajništva l.e-ster. V ponedeljek, dne 2. in torek dne 3. septembra so se vršili veliki letalski napadi nad Anglijo in Nemčijo. Angleška letala so napadala nemško ozemlje od luke Emden in preko Alp tudi Lombardsko nižino. . 11 ^ mi Angleži so bombardirali elektrarno pri Genovi, tovarno za Bosch-vžigalnike pri Leipzigu, nato Bayrische Motorwrer-ke pri Monakovem in tovarne gumija v Hannovru ter vojaške objekte v Lud-wigshafnu, Casselu itd. Porušen je bil most na reki Pijavi v Italiji. Razen tega so bila bombardirana letališča v Belgiji in na Nizozemskem, Letala so se vrnila vsa, razen enega. Nemci sc skušali prodreti dne 2. sep- tembra nad London, pa so bili izavrnjeni. Razen tega so napadli okrog 30 mest v južni in jugovzhodni Angliji. Nemške letalske izgube znašajo dne 3. septembra 25 letal, angleške 15, 8 angleških pilotov se je rešilo. Nemške izgube 2. septembra pa znašajo 55 letal. Francoska kolonija Gabun nadaljuje vojno Francoska kolonija Gabun v Afriki, ki ima velik vojaški pomen, se je priklju- | čila francoskemu narodnemu odboru v Londonu. Javljajo tudi, da se mu bo ori-ključila kolonija Martinique v Ameriki. Nemci o vojnih uspehih Nemško vojno poročilo govori obširno o velikih podvigih nemških letal nad Anglijo dne 2. in 3. septembra. Letala so napadla London in mnogo drugih mest, tovarn ter oporišč. Samo prvi dan je bilo sestreljenih 86 angleških letal, nemških pa samo 23. Dne 3. septembra je bilo do popoldne sestreljenih 44 angleških letal, nemških pa samo 12. Napadi na Anglijo so bili silno uspešni. V Londonu sploh ne pridejo več k počitku, ker se napadi nemških letal vrste en za drugim. Nemci o bilanci vojne v prvem letu Po nemški statistiki so nemška letala izvršila 3500 poletov v 220 dneh in na teh poletih vrgla 5 milijonov bomb v težini 75.000 ton. Potopili so 500 sovražnikovih ladij z 2 milijona tonami, poškodovali pa 700 ladij s 3 in pol milijona tonami. Sestrelili so 3100 sovražnih letal s svojimi aeroplani, s topovi pa 3850, razen tega so nemški letalci sestrelili 155 balonov v Angliji. Uničeno je bilo 4000 sovražnikovih tankov in razen tega je topništvo uničilo 10 vojnih, težko poškodovalo pa 30 vojnih in trgovskih ladij sovražnika. Italijani Imajo uspehe v Afriki Predvsem v Keniji. Vdor Italijanov v Kenijo je zaenkrat kronan z uspehom z zavzetjem Bune, ki leži 90 km globoko v tej deželi, ki meri 582.000 kv. km. Italijani ugotavljajo, da postaja položaj Anglije v Afriki vedno slabši. Na morju so Italijani napadli angleško brodovje z letali. Zadeli so eno matično ladjo za letala, eno križarko in en rušilec ter sestrelili 4 sovražna letala. Angleški zaporni ogenj ni mogel preprečiti tega junaškega nastopa italijanskih letalcev. Italijanska letala so nadalje metala bombe na Malto. Angleški napad v severni Italiji je ponesrečil, samo v Genovi sta bila ubita dva civilista. Angleži v Gibraltarju ppročajo, da je dne 3. septembra priletelo na letališče v Gibraltarju 10 francoskih vojnih letal iz francoskega Maroka. S tem se je število francoskih letal, ki so prešla na angleško stran, povečalo na 35. Kal se godi na mejah Romunije? Nemške in italijanske motorizirane čete na mejah Romunije. Reuter poroča: Zaradi vesti, da se v Romuniji organizira odpor proti zasedbi severnega dela Transsilvanije po madžarskih četah in ker je romunska vlada v težavnem položaju, sta nemška in italijanska vlada poslali na, meje Romunije dve motorizirani diviziji in obenem sporočili romunski vladi, da bosta ti dve diviziji zasedli vso Romunijo, ako demonstracije proti Madžarski, Nemčiji in Italiji ne bodo prenehale. Posebno velike so bile demonstracije v Cluju, kjer so demonstranti zahtevali odstop sedanje vlade in zvezo s SSSR. Govorniki so povdarjali, da je kapitulirala samo vlada, ne pa narod. Pred kraljevsko palačo v Bukarešti so bili dne 2. septembra aretirane tri uniformirane osebe, od katerih 'je ena oddala 7 strelov na okno sobe kraljeve palače, kjer se je tedaj vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Demonstranti so poškodovali radio oddajno postajo v Brašovu in telefonsko centralo v Bukarešti. Dopisnik »Timesa« je potoval po severni Transsilvaniji in videl romunske šele 5. septembra, so pa na nekaterih mestih vendarle že prekoračile mejo in je pri tej priliki prišlo do spopada z romunskimi obmejnimi orožniki. V teh bojih je bilo ubitih 9 romunskih orožnikov. Vojaštvo pa se je že umaknilo. Po nekaterih vesteh izgleda, da bo prišlo ob priliki zasedbe odstopljenega ozemlja po Madžarih še do hudih spopadov z Madžari. 1,300.000 Romunov pod Madžarsko. Iz Bukarešte javljajo, da bo Madžarska dobila z zasedenim ozemljem 2,609.000 prebivalcev, med njimi 1 milij. 304.903 Romunov (50 odstotkov), 963.054 (37.1 odst.) Madžarov, 72.000 (2.8 odst.] Nemcev, 148.649 (5.7 odst.) Židov, 28.098 (1.1 odst.) Rusinov ter 87.184 (3.4 odst.) drugih narodov, liti K ■ < i ••• - ■, . • M t1 Cc ul; Madžari bodo postopoma zasedli odstopljeni del Transsilvanije Rok je določen od 5. do 13. septembra. Kljub demonstracijam, ki se vrše po kmete, ki v naglici odvažajo svoje imetje vseh mestih in večjih k;ajih proti vladi ter pravijo, da raje izgube domove, kot pa svojo svobodo. Glavna parola predsednika kmečke stranke prof. dr. Ma-niuja, ki je vodja tega odpora je, da bodo kmetje na Madžarskem zopet postali tlačani, grofi pa lastniki vse zemlje. Štirje generali so se odpovedali svojim položajem, eden izmed njih je izjavil, da se bo stavil na razpolago Angliji. Kaj pa SSSR? Reuter poroča, da so iz Moskve vprašali v Berlinu, kako naj si razlagajo pogodbo o jamstvu romunskih mej in da li se to jamstvo nanaša tudi na romun-sko-rusko mejo. Tudi vest o pripravljenosti nemških in italijanskih divizij na romunski meji je vzbudila v Moskvi pozornost. Sicer pa bodo prihodnji dnevi pokazali, kakšno bo zadržanje Moskve v tem vprašanju. M Spopadi med Madžari in Romuni Dasi bi smele madžarske čete pričeti zasedati odstopljeno romunsko ozemlje in sklepu kronskega sveta o odstopu severnega dela Transsilvanije Madžarski, je romunska vlada odločena, da izpolni obveznosti, ki jih je sprejela s pristankom na razsodbo nemškega in italijanskega zunanjega ministra. Madžarsko-romunska komisija, ki se je sestala, da nadzoruje izvedbo razsodbe, je dogovorila, da bodo Romuni pričeli izpraznjevati odstopljeno ozemlje dne 5. septembra in sicer postopoma, tako da bo zasedba vsega ozemlja po madžarski vojski zaključena dne 13. septembra. Nemški in italijanski protest. Ob priliki demonstracij v večjih mestih v Romuniji so demonstranti napadli tudi nemške in italijanske konzulate. V Brašovu (Klausenburg) so demonstranti nemški konzulat demolirali. Radi tega sta italijanski in nemški poslanik protestirala pri romunski vladi, ki je dogodke obžalovala in dala zagotovilo, da bodo krivci izsledeni ter kaznovani, škoda pa poravnana. » Podaljšanje volaSke slulbe v kadru Sprememba zakona Vlada je objavila uredbo o spremembi zakona o ustrojstvu vojske. — Vojaška služba se podaljša od 18 na 24 mesecev. Pač pa je skrajšan rok službe za 3 mesece za člane Sokola, ako izpolnjujejo predpisane pogoje. Dijaški rok je podaljšan od 9 na 12 mesecev. Dijaki, ki ne polože predpisanega izpita za častnike, služijo namesto 14 polnih 18 mesecev. Bogoslovci, ki so o ustrojstvu vojske. služili doslej v kadru po 6 mesecev, bodo služili odslej 12 mesecev. Ako pa ne postanejo duhovniki, morajo še doslužiti 6 mesečni rok. Skrajšanega roka v kadru ni več. Dosedanji 9 mesečni rok, do katerega je imel pravico sin drugorojenec, ako je bil prvorojenec vojak, je podaljšan od 9 na 18 mesecev. Vojaški obvezniki v inozemstvu, ki se RADI DRŽAVNEGA PRAZNIKA v> petek, dne 6. septembra, bo »Delavska Politika« Izšla šele v ponedeljek, dne 9. t. m., na kar opozarjamo tem potom vse cenjene naročnike s prošnjo, naj to vpoštevajo in ne reklamiraj lista. Slovesno odkritja spomenika pokojnemu kralju Aleksandru se bo vršilo dne 6. septembra v Ljubljani. Pričakujejo-, da bo prišlo k odkritju na desettisoče ljudstva iz vseh krajev Slovenije. Namen prirediteljev je, pripraviti ta dan veliko manifestacijo državne misli, ki naj v teh časih poudari na znotraj in na zunaj enotnost in nedeljivost Jugoslavije. Poseben pomen bo imela prireditev tudi zato, ker bo tega dne imel mladi kralj Peter II. svoj 17. rojstni dan in stopil v 18. leto, 'torej v leto polnoletnosti, ko bo če? eno leto prevzel svoje vladarske posle. — Za prireditev je dovoljena četrtinska voznina. Minister vojske rezervistom. Ob obletnici vojne je objavil vojni minister naredbo, v kateri izreka vsem rezervistom, ki so bili v tem letu vpoklicani v vojaško službo in od katerih se mnogi z malimi presledki še vedno nahajajo pri vojakih, pohvalo in zahvalo za njih zvesto službovanje domovini. — Naredba zaključuje: »Ostanite tako dobri in odločni branilci naše mile domovine!« !««#«\ - v H »Hrvatski dnevnik« piše o reformah in pravi, da Hrvati točno znajo kaj hočejo. Toda svojo obnovo hočejo sami Izvesti in ne žele dekretov od kod drugod, od ljud?, ki so mogoče celo politični prijatelji Hr/atov, toda ne pripadajo hrvatskemu narodu. — \ ! na Hrvatskem premeščajo in odpuščajo učitelje ter profesorje. Na Hrvatskem sedaj na veliko premeščajo in odpuščajo profesorje in učitelje. Vse tiste, ki niso Hrvati, je banska uprava stavila na razpolago prosvetnemu ministru, to se pravi, da jih je odpustila. Nadzorstvo cen blaga v nadrobni prodaji. Dne 30. avgusta 1940 je izšla v »Službenih No-vinah« naredba o nadzorstvu cen v nadrobni prodaji. Urad za nadzorstvo cen lahko določi cene za nadrobno prodajo ali z maksimalnimi postavkami ali z določitvijo odstotka dobička. V ta namen tudi lahko pooblasti splošne uprave druge stopnje. Trgovci na drobno niso zavezani zahtevati odobritev cen. Če so cene določene, se blago v trgovinah ne sme prodajati dražje. Podrobnosti še izidejo. Rekvisicija pšenice v Dravski banovini je poverjena eni sami gospodarski ustanovi, »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. — Na Hrvatskem so dolgo časa razmišljali, ali bi naj poverili z rekvizicijo gospodarsko ustanov^ HSS »Gospodarsko Slogo«, naposled so prišli do zaključka, da to ne gre in so ustanovili banovinsko ustanovo »Pogod« v obliki kot je »Prizad«, ki je državna ustanova te vrste. bodo do 27. leta prijavili našim diplomatskim zastopstvom in podpisali izjavo, da so pripravljeni v slučaju mobilizacije in vojne slediti vpoklicu v vojaško službo, se ne bodo smatrali za ubežnike. Le-ti se po dopolnjenim 27. letu ne bodo več pritegnili v službo v stalnem kadru. 1.2 milijona dolarjev za plačilo turškega bombaža je stavilo ravnateljstvo Narodne banke našim uvoznikom bombaža na razpolago. Vendar pa bombaža ne bo pred koncem septembra, kakor izjavljajo tekstilni tovarnarji. V SSSR Pa pojde delegacija podjetnikov nakupovat bombaž šele sredi septembra. ' trV-V* *-S ~ = V ministrstvu pri' pravljajo novo ureditev minimalnih mezd in sicer bodo povišali minimalno mezdo od din 2 na din 3 na uro. Ukinitev nočnega dela v pekarnah. Z uvedbo enotnega »ljudskega« kruha, ki se bo prodaj** šele drugi dan. Napravljen je tudi sklep, da s® nočno delo v pekarnah ukine. Prepuščeno pa je policijskim oblastem, da lahko izjemoma dovolijo nočno delo. Polemika o Narodni banki. Glede reform pri Narodni banki prihajata v poštev dve mnenji. Eno mnenje se zavzema za podržavljenje Narodne banke in najširšo decentralizacijo, eno za njeno sedanje stanje, to je, status quo. finančni minister doslej še ni podal nobenega j svojega mnenja. V javnosti pa je močnejše Prvo mnenje za podržavljenje in decentralizacijo. Gospodarski krogi pa poudarjajo, da je treba v primeru reforme izvesti najožje prijateljsko sodelovanje z ostalim bančnim gospodarstvom. Diskusija je zaključena in vsak čas lahko izide naredba o reformi. Predlogi za mir. Iz Lisbone poroča Reuter, da je papež v resnici poslal nove mirovne predloge po Rooseveltovem osebnem odposlancu Taylorju v Washington. Zanimivo ie, da ti predlogi prihajajo iz rimskega dela oso-vine, ker si tu- najbolj žele miru, kajti po kapitulaciji Francije niso računali s tem, da se bo vojna nadaljevala. Ni pa seveda nobenih znakov, da bi Anglija sedaj popustila. Zakaj Nemčija želi mir na jugovzhodu, je povedal nemški trgovinski minister Funk ob priliki otvoritve velesejma na Dunaju, rekel je: »Interes Nemčije pri sedanji trgovini z jugovzhodom je sam po sebi zadosten razlog, da se tamkaj ohrani mir.« V svojem gorvoru je nadalje omenil, da angleška blokada ne more zlomiti Namčije, kajti iz SSSR in jugozapadnih držav je pritekla v Nemčijo cela reka blaga in življenjskih potrebščin. Med zastopniki nemške in sovjetske vlade je bil po poročilu Tassa dne 31. avgusta dosežen in podpisan sporazum o nemško-ruskem obmejnem prometu v smislu pogodbe o prijateljstvu in razmejitvi z dne 28, septembra 1939 Pogajanja so trajala en mesec. Koliko dobavlja Sovjetska Rusija petroleja Nemčiji? »Frankfurter Zeitung« poroča, da Nemčija ne odvaža iz Romunije vse nafte, ki ji je na razpolago, ampak jo pušča tam takšne množine, da so pričele naraščati zaloge. Ne odvaža pa romunske nafte zaradi tega, ker manjka prevoznih sredstev in pa, ker železniške vozo've raje uporablja za prevoz ruske nafte, ki v velikih množinah prihaja v Nemčijo. Švica prepovedala politično propagando. Švicarski zvezni svet je izdal v uradnem glasilu uredbo, s katero prepoveduje vsako politično propagando. K tem je tudi v Švici delovanje političnih strank omejeno na minimum. Zane Grey: 118 Mož iz žozda Lokal je bil medlo razsvetljen, napolnjen z modrikasto meglo in je dišal po dimu. Dale ;je stal poleg vrat. Na tleh sta ležali dve človeški postavi. Mize in stoli so bili prevrnjeni; pisana, temnopolta, v škornje obuta, z zavihanimi rokavi in z usnjem opasana skupina mož se je gnetla ob nasprotni steni, z osupnjenimi obrazi obrnjena proti točilni mizi. Krčmar Turner, ko zid bledega obraza, je stal z dvignjenima tresočima rokama na enem koncu, Carmichael pa je bil naslonjen ob sredino točilne mize. V pobešeni reki je držal samokres; iz njega se je še kadilo. Z zasopljenim vzdihom se je Helen ozrla po Da-leju. On jo je zagledal — in je stegnil roko za njo. In potem je pogledala človeka, ki je ležal na tleh, tik pred njenimi nogami. Bil je Jeff Mulvey — nekdanji nadzornik njenega strical Poteze njegovega cbraza so nudile strahovit pogled. Kadeč se samokres je ležal poleg njegove negibne roke. Oni drugi je pa padel na obraz. Njegova obleka je razodevala Mehikanca. Ni bil še mrtev. Potem je začutila Helen. da jo je objela Dalejeva roka in pogledala je še dalje, ker ni mogla drugače, pogledala je proti nenavadni postavi, ki je slonela ob točilni mizi, proti mlademu možu, ki ji je v stiski ostal tako zVest prijatelj, — ozrla se je po tem priprostem, odkritosrčnem ljubčku svoje sestre. Zdaj pa je videla moža, —■ divjega, bledega, raz-capaljenega, v njegovih potezah je bilo čitati smrtno odločnost, — strašno, uničujočo silo. S svojim levim laktom se je naslanjal ob točilno mizo in držal v roki kozarec rdečega žganja. Veliki samokres mu je v drugi roki počival tako trdno in ravno, kakor da je z njim zraščen. »Na pogin Beasleyu, mehikanskemu mešancu in njegovi bandi!« Carmichael je pil, medtem ko je njegov plameneči pogled krotil može; potem pa je z besno kretnjo in strašno jezo, zalučal kozarec na tla v trzajočo se postavo še vedno živečega Mehikanca. Helen je čutila, da ji noge odpovedujejo. Stemnilo se ji je pred očmi in vse okrog nje se je pogreznilo v temo. Ni več videla Daleja, čeprav je vedela da jo drži. Onesvestila se je. Petinvdajseto poglavje. Las Vegas Carmichael je bil plod svoje dobe. —-Teksaška »os«, stara Chisholmska steza, po kateri so se velike črede govedi gonile proti severu, utrdba Dodge, kjer so se cowboyji spoprijemali s kvarta-škimi goljufi, — ti pusti in divji kraji so vtisnili svoj žig Carmichaelovemu značaju. Biti doma iz Teksasa, se pravi, izhajati iz rodu bojevnikov. In življenje cowboyja je bilo naporno, divje, nasilniško in največkrat zelo kratko. Izjema so bili le redki srečneži in možje, ki so znali vedno kot prvi pograbiti za samokres; klatili so se od juga prerti severu in za-padu in so nosili seboj drzni, neustrašeni, vitežki in jedki duh, ki je bil tako značilen za može njhove vrste, Pionirji in živinorejci v obmejnih pokrajinah ne bi nikoli napravili zapada znosnega in vrednega bivanja v njem, če bi ne bilo teh divjih cowboyjev, teh blazno pijočih, blazno jahajočih in blazno živečih stepnih jahačev, teh hrabrih, lakoničnih in priprostih mladih mož, ki jih ni ničesar spravilo v zadrego, katerih kri je bila ko ogenj in ki so vsaki nevarnosti in smrti s čudovitim in strašnim izzivanjem stopali pred oči. Las Vegas je podil svojega konja od koče vdove Cassove proti Turnerjevi krčmi in kopita vzpodbo* dene živali so s truščem odrinila vrata v lokal. L»s Vegasov vstop je bil prav za prav skok iz sedla-Potem je obstal med na stežaj odprtimi vrati, me<*' tem ko je njegov konj kopal s kopiti, prhal in 33 vzpenjal pred pragom na zadnje noge. Vsi možje« navzoči v krčmi, ki so videli kako je Las Vegas pla" nil v lokal, so vedeli kaj to pomeni. Niti strela z jasnega ne bi mogla te pijoče, kvartajoče in klepetave družbe tako hitro pripraviti k molku. Sorodna čustva so spoznala značaj novega prišleca in so u-ganila, čemu je prišel. Kratko sekundo je v modrikasto zameglenem prostoru zavladala popolna tišina, potem pa je bilo slišati kako so dihali, se začeli gi' bati, odskočili in slišati je bilo ropot odrivanja sto-lov. Iskreče oči cowboyja so bliskale sem in tja in so se končno ustavile na Mulveyju in njegovih meh*' ških spremljevalcih. Ta pogled je zvabil dvojico j2 ostale družbe in nenadno, burno umikanje mož )e bilo najbolji dokaz, da je ta pogled učinkoval. Mul' vey in njegov ovčji pastir sta ostala sama sredi 1°' kala. >-Kako ti gre, Jack? Kje pa je tvoj bos?« je vprašal Las Vegas. Njegov glas je zvenel hladno, prijazno, njegovo obnašanje je bilo neprisiljeno, naravno! a nek poseben izraz v njegovih potezah je povzročil« da je Mulvey pobledel in Mehikančeva lica so p°' stala zelena. lili letos več kot 6 tednov na orožnih vajah, ali postali v 'tem času brezposelni in to neipo ■svoji krivdi, tako tudi oni, katerim sta v tem času umrla oče ali mati. čeprav niso bili v skupnem gospodinjstvu z njima, da se prijavijo dne 5. septembra v lokalu nad g. Pečnikom in to radi podpor. V poštev pridejo samo oni, ki so že plačali v podiporni fond steklarjev. ZAGORJE OB SAVI Beda upokojencev. Naš zagorski rudnik je «den izmed najstarejših v Sloveniji in je bil .že pred vojno zelo razvit. Po prevratu se je •njegov obseg še povečal, tako da je v letu 1923 imel 1760 zaposlenih delavcev. Z začetkom krize v naši premogovni industriji v letu 1925, pa do konca krize v letu 1937, je padlo število zaposlenih na 590 delavcev. Vsega je bilo odpuščenih tekom 12 let nad 1200 rudarjev. Ker so bili to večinoma starejši rudarji, ki so se po prevratu vrnili iz Nemčije v do-imovino, je naravno, da so bili povečini skoro vsi upokojeni. Tako. ima zagorska bratovska skladnica nad 600 teh upokojencev, kateri vsi žive v Zagorju in okolici. Večina teli je, ki ne dobivajo polne pokojnine', ker SO bili predčasno upokojeni. Njih povprečna pokojnina ne znaša niti din 400 mesečno. Večina teh mora pri tem še plačevati razmeroma draga stanovanja in kurjavo. Če sedaj te izdatke odbijemo, potem’ lahko vidinjo, da jim preostaja za preživljanje komaj 200—300 din mesečno. Kje Pa je potem obleka in obutev, ; \\ 1- i i. o«« : •> -„-• , i i, v.j KRANJ Skrbi in težave kranjskega tekstilnega delavstva Pravijo, da tekstilno delavstvo v Kranju ni tako prizadeto vsled pomanjkanja bombaža in preje, kot n. pr. tekstilni delavci v Mariboru. Mogoče je res, da imajo tekstilne tovarne v Kranju še nekaj več bombaža kot v Mariboru, toda kako dolgo bo ta zaloga 'trajala. Kaiti tudi v našem mestu je pričel zastoj v tekstilni Industriji in praznovanje. Dne 2. septembra je bila v mestni posvetovalnici anketa o težkem položaju tekstilnega delavstva. Anketo je vodil sreski podnačelnik .g. Leon Lojk. Navzoči predstavniki delavskih organizacij so obrazložili položaj tekstilnega delavstva in je bila sprejeta nato resolucija, v kateri čitamo: 1. Vlada naj izda uredbo o podpori brezposelnemu tekstilnemu delavstvu. 2. Prepreči naj se selitev tekstilne industrije iz Slovenije na jug. 3. Omeji naj se zaposlitev tujcev in naj se .zaposlijo naši ljudje. 4. Tekstilni delavci, ki so brezposelni, naj se zaščitijo pred deložacijo radi neplačane najemnine. 5. Uredi naj se vprašanje prehrane za vso Slovenijo. Za 4 dinarje moreš dobiti v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. v Kranju na II. obrtniški tomboli enega sledečih dobitkov: moderno spalnico iz orehove korenine, moderno spalnico iz trdega (kombiniranega) lesa. moško sprejemnico iz vezanega lesa v moderni obliki, 2 samski sobi — šperani (l soba = 1 dobitek), kmečko sobo, bogato kuhinjsko opremo, 2 voza — kmečka (1 voz = dobitek), garnituro sodov, predsoba — šperana, štedilnik s ploščicami, divan, couh, 2 mizi s sončniki (l miza 1 dobitek), 2 stenski uri (l ura = 1 dobitek), 10 koles (vsako kolo 1 dobitek), plug — okopavnik, dvodelno brano, 2 umivalni, mizi (vsaka miza l dobitek), blago za moško obleko itd. Poleg teh pa je pripravljenih še okoli 500 lepih in Praktičnih obrtniških izdelkov za dobitke, ki bodo vsakega prijetno iznenadili. 2ato vabimo vse in vsakogar, da si pravočasno preskrbi tablice, ker bo vsakomur, ki se ne Ko udeležil te tombole lahko žal. —■ Društvo slov. obrtnikov v Kranju kot prireditelj II. obrtniške 'tombole v prid Obrtnega doma v Kranju. Tekstilna industrija in surovine Kako misli tovarnar o zastoju v tekstilni industriji. Sladkor t Rusiji. Letos je bilo v Sovjetski ^usiji 1185 milijonov hektarjev zemlje oosejane ? sladkorno peso'. V tem pa ni všteta zemlja, 1 ie bila priključena Rusiji od Finske in Bes-arabije. Prejeli smo: V Evropi je več tisoč tekstilnih hindustrij, v katerih ie zaposlenih več milijonov delavcev. Vse države so si sveste, kako velik gospodarski pomen pripada tej industriji. Jugoslavija potrebuje po ca. 3 kg bombaža na prebivalca, kar da pri 15 milijonih prebivalcev letno 45 milijonov kg tekstilnih proizvodov. Če uvozimo te tekstilne proizvode v obliki bombaža, bo treba plačati po 15 din za kg v inozemstvo. Če pa uvozimo tekstilne proizvode kot gotovo blago, moramo plačati po 50 din za kilogram v inozemstvo, kar znači, da bi morala Jugoslavija nakazati letno za ca. 1.5 milijarde dinarjev več v inozemstvo, če uvozi vse tekstilne proizvode kot gotovo blago, kakor bi morala nakazati, če se izdela to blago v tuzemstvu, Taj visoka vsota bi vsekakor neugodno uplivala na našo trgovinsko in plačilno bilanco. Evropa je žal siromašna na surovinah za tekstilno industrijo. Vse evropske države morajo te surovine uvažati. Avtarkična stremljenja nekaterih držav so sicer dosegla, da je bilo ustvarjenih nekaj novih tekstilnih surovin, da bi te države ne bile povsem navezane na uvoz, niso pa dosegla popolne neodvisnosti od inozemstva. Evropa ima dovolj tvorniških izdelkov, ki se tukaj proizvajajo pod ugodnejšimi pogoji kakor v drugih delih sveta, in zato tudi dovolj dobrin, da jih zamenja za potrebne surovine. Zaradi vojne je nastopilo pomanjkanje surovin v vseh evropskih državah, ne glede na to, da li so države Velike ali male, ali so bogate ali siromašne. V vseh evropskih državah ie tekstilna industrija primorana skrajševati delovni Čas in samo po sebi se razume, da Jugoslavija ne more delati izjeme. Jugolavija se razlikuje pri tem od drugih držav le tako, da se pri nas krivda za to pomanjkanje pripisuje tekstilni industriji, dočim drugod uvidevajo, da pri oedanji blokadi ni mogoče nabaviti tekstilni industriji potrebne surovine. Zaradi pomanjkanja surovin in vsled tega skrajšanega delovnega časa trpi tako vsaka posamezna tekstilna tvornica kakor tudi delavstvo. Naša tvornica podpira delavce, posebno tiste, ki imajo družine (otroke). Prepričani smo, da podpirajo tudi druge industrije na sličen način svoje delavce, kajti vsako tekstilno podjetje stremi za tem, da si ohrani stalež delavstva, ki se je v teku let priučilo in izvežbalo v delu. Višina podpor bi se lažje določila, ako bi bilo znano, kako dolgo bode skrajšano delo še trajalo. Ker pa to ni znano, ie treba truditi se, da se izhaja čim najdalje mogoče s sredstvi, kolikor jih je pri rokah. Često čitamo mnenje, da se tekstilna industrija pri nas ne nahaja v rokah, ki bi bile za to poklicane. Ta kritika je v obliki, v kateri se je izvajala, mogla imeti samo to posledico, da se podkopuje ugled lastnikom. Mislimo pa, da bi bilo pravilnejše, da bi se izvajala kritika na tistih, ki so po mnenju kritikov poklicani ustanoviti tekstilne tvornice, tega pa vkljub vsemu do sedaj še niso storili. Tekstilna industrija v naši državi je še mnogo premala, izvoz gotovih izdelkov in ostro tekmovanje je, kakor povsod, tudi tu v splošnem interesu. J. Hutter. MARIBOR Ali res obstoja odbor za preskrbo z živili? »Slovenec« poroča, da obstoja v našem mestu odbor, v katerem so zastopniki zadrug, pekov in trgovcev z živili, ki gleda na to, da bomo v Mariboru dobili od »Prizada« odnosno »Gospodarske zveze« dovolj moke in drugih živil. — Ne vemo, ali misli »Slovenec« tisti odbor, ki se je ustanovil pred enim letom v zvezi z uredbo o preskrbi prebivalstva v vojnem času, ali pa kakšen drug odbor. Vsekakor nam o kakšnem drugem odboru ni ničesar znano. O prvo-imenovanem odboru pa smo že zadnjič izpisali, V ' ' 11 ' - .» j- - *>.- Ne samo moki, tudi krompirju bo treba do-ločiti najvišjo ceno. Neprestano se govori o določitvi najvišjih cen moki. Toda ne gre samo za moko, ampak tudi za druge življenjske potrebščine. Med te življenjske Potrebščine prištevamo tudi krompir. Prijatelj našega lista nam sporoča, da je pred avema tednoma videl na cesti kmečke vozove s krompirjem; kmetje so ponujali krompir po hišah po din 8 merico. Koncem preteklega tedna je šel na trg in ugotovil, da so kmetje zahtevali za merico krompirja že 12 dinarjev. Ko so se nekatere ženske radi tega razburjale, so dobile odgovor: »Kupite ga, ako hočete, če ne ga boste rade še dražje plačevale.« — Jasno je, da taki odgovori lahko spravijo človeka v besnost. Ta primer pa nam kaže, da bo 'treba preskrbeti dovoljne količine krompirja za naše mesto in mu določiti ceno. Spričo pomanjkanja kruha, bi bil krompir v marsikateri družini dobrodošlo nadomestilo. Toda ako cena krompirju ne bo določena, bo pomanjkanje še večje. Vemo pa tudi, da bi določitev cene krompirju imela za posledico pomanjkanje krompirja na trgu. Skrivanje živil pa ne sme biti dopuščeno. Kdor prostovoljno noče dati 'tega. kar je za življenje prebivalstva potrebno, mu je treba vzeti. Tu neha vsaka obzirnost. Težo kruha so ugotavljali organi mestnega tržnega nadzorstva pred par dnevi. Čujemo, da je bil eden izmed pekov kaznovan z globo din 1000, ker so pri tehtanju ugotovili, da je prodajal lažji kruh. kot pa bi 'ga bil moral. — Kruh bi sploh morali peči samo v komadih po 1 ali pa pol oz. četrt kilograma, kajti ni veliko konzumentov, ki bi' vedeli, koliko mora tehtati štruca kruha, ki stane 4 ali 5 din. Mestno tržno nadzorstvo ipa tudi nima časa, da bi vsak dan obletalo vse pekarne in trgovine ter stehtalo ves kruh, ki pride na trg. Kruha ja zmanjkalo v našem mestu preteklo nedeljo. Nikjer ga ni bilo mogoče dobiti razen v kavarnah in nekaterih gostilnah, »».{.iv 4Ski> - ti : i i\' — Toda koruze bo 150.000 do 200.000 vagonov več kot lansko leto. — Tudi olja ne bo primanjkovalo. Samo olja iz sončnic bomo pridelali 2000 vagonov, belega olja bo 1500 do 1700 vagonov in razen tega še okrog 700 vagonov bučnega olja. Naročniki, Iz CeSke Radi splošne gospodarske krize in draginje sc se tudi izdatki za naš list silno povečali. Cene papirju so naravnost ogromno poskočile, radi draginje so bile povišane mezde grafičnemu delavstvu itd. Od 1. avgusta t. 1. dalje pa je bila povišana še poštnina za več kot 100 odstotkov, kar je prizadajalo našemu listu zlasti hud udarec in nepredvideni izdatek, s katerim uprava ni računala. Menda ni treba posebej naglašati, da se naš list mora vzdrževati izključno le z naročnino, ker od nikoder ne prejema nikakršnih podpor. Sodružno vabimo vse naše cenjene naročnike, da te težkoče u- važujejo in redno sproti plačujejo naročnino, v krajih, kjer postojijo poverjeniški odbori pooblaščenim poverjenikom, kjer pa ni poverjenikov našega lista, pa po poštni položnici. — Delavski tisk nam je dandanes bolj kot kdajkoli poprej potreben. Vsak zaostankar, ki neredno plačuje naročnino, pa je nehote grobokop svojega lastnega časopisa. Plačujte torej brez opominov naročnino, ker edino na ta način, če bo uprava redno sprejemala naročnino, bo lahko »Delavska Politika« nemoteno izhajala tudi v teh težkih časih trikrat na teden. To in ono Pri pogrebu češkega pisatelja R. Medeka je spregovoril za Češko Akademijo znanosti ^in umetnosti pesnik Josip Hora, za »Umetnišico Besedo« in Kljub čeških književnikov docent dr. Kalista. Končno ie godba zasvirala narodno himno »Kje dom je moj«. Obsojen izdajalec. DNB. Pobegli bivši polkovnik češkoslovaškega generalnega štaba Josip Churavy, ki je odstranil važen vojaški materijah je bil pred nemškim vojaškim sodiščem obsojen v odsotnosti radi nezvestobe in sabotaže na smrt. Obenem je bila izrečena tudi izguba državljanskih pravic in zaplemba njegovega premoženja. Odstranjeni materijal je bil najden. »Zaslužene kazni za škodljivce naroda«. Praški listi javljajo pod tem naslovom debelo tiskano vest: Dne 23. avgusta 1940 je bil obglavljen 44 letni Štefan Urbanik iz Moravske Ostrave, katerega je Izjemno sodišče v Brnu obsodilo kot škodljivca naroda na smrt. Urbanik ie bil že 28 krat predkaznovan in je kot vodja zločinske tolpe izrabljal zatemnitev ter na ta način deloval kot škodljivec naroda. Isti dan ie bil obglavljen Adolf Wesselsky, ki ga je tudi Izjemno sodišče v Brnu obsodilo kot škodljivca naroda na smrt. Wesselsky se je v več slučajih izdajal ženam vojakov kot njihov tovariš in zlorabil zaupanje žen, čijih možje so bili pri vojakih ter vršil na ta način goljufije. Radi previsoke kupnine za bika ie bil obsojen Antonin Basal, posestnik iz Drinova, o-kraj Kralepv nad Vltavo na 10.000 kron. — Jakob Krumla iz Holasek pri Brnu je bil obsojen na 5000 kron, ker je zahteval previsoko najemnino za njivo. — Blaž Lapaž, živinski trgovec na 15.000 kron, ker je predrago prodajal. — Karl Mertl iz Kromeriža na 10.000 kron. ker je preveč zahteval za ključavnice. — Jožef Sekera iz Prenova na 20.000 kron, ker je navijal cene lesu. — Josef Bartoš na 20.000 kron, ker ie predrago prodajal svinje. — M. Balač v Prostčjovu na 15.000 kron, ker je preveč zahteval za premog in mesar T. Černiček v Pro-stejovu na 10.000 kron, ker je predrago prodajal klobase. Tudi v Pragi malo vina. Najlepši del velike Prage so Kral. Vinohrady, kjer so imeli svoj čas češki kralji svoje vinograde, od katerih pa ie ostal še samo manjši vinograd pri Havlič-kovem parku in ga oskrbuje praška občina bolj iz zgodovinskih ozirov. Vino uporablja potem praški župan pri oficijelnih sprejemih. Sedaj pa poročajo listi, da bo tudi v tem vinogradu letos pridelek zelo pičel in slab, ker so se na trtah pokazale posledice ostre zime, a drugo je pokvfirilg neprestano deževje. Iz Slovaške Delovna taborišča za Žide je ustanovila Slovaška pri Liptovcu—Sv. Nikolah, kamor so minuli torek odpeljali samo iz slovaškega mesta Prešova 850 Židov na prisilno delo. Obenem je bil vladi predložen predlog o popisu židovskega premoženja ter o odvzemu voznih dovoljenj za židovske vozače in lastnike avtomobilov. «i ■*' r " Predsednik dr. Tuka o nalogah duhovščine. O priliki žetvenih slavnosti v slovaških mestih Nitri in Bratislavi je v nedeljo govoril ministrski predsednik dr. Tuka proti napačnim govoricam in nerazumevanju, s katerim p.o nekod sprejemajo vladni proglas, da bo slovaško državno vodstvo prevzelo narodno socialistične socialne in gospodarske principe. Na Slovaškem je bila ljubezen do domovine vedno združena z vero in morejo vsled tega tudi sedaj gospodje župniki učinkovito sodelovati pri novem razvoju, ker bo nacionalni socializem sedaj zajel ves svet. Če kdo stoji ob strani, je to škoda za ves narod, posebno pa za one, ki nočejo sodelovati. Ministrski predsednik se je ostro izrekel proti vsaki prevratni propagandi in o-značil židovstvo za nepomirljivega sovražnika vsega narodnega napredka. (ČTK.) Borza v Londonu. Borza v Londonu kaže padec tečajev industrijskih papirjev, kar znači, da industrije zaradi povečannja obratov in mezd ne morejo računati z večjimi dobički. Med tem pa državni papirji vidno rasejo, kar znači zaupanje v državo. \ i- •• • * « p* ■ rvSS-rs« V Italiji so zaključili zbirko starega železa, v katero so vključili tudi vse železne ograje in podobno. - - Iz zbranega železa bi lahko zgradili 1000 tankov Javno kuhinjo za 4000 ljudi snujejo v Zagrebu za čez zimo. Obed bi stal 5 din s pol kilograma kruha. Polovica ljudi bi dobivala hrano brezplačno. Izdatki za tri mesece bi znašali 1,400.000 dinarjev. Koliko je potrebno Zagrebu rezervnih življenjskih potrebščin? Za drva 5.4 milijona dinarjev. za nakup 500 vagonov drv za prodajo in podaritev 750.000 din, za 300 vagonov pšenice ..... - 9.6 milijona din, 60 vagonov pšenice za narodno I Pri Bilbao v Španiji je padlo na tla nemško . _ , kuhinjo 1.92 milijona dinarjev, za vzdrževanje I vojaško letalo, ki je pri poletu nad Angleško | davčni upravi pravilna in n ne morete z uspe- ZA KRATEK ČAS Cene se znižujejo. Prijatelj prijatelju pred izložbo: Poglej, poglej. cene znižujejo. Prijatelj gleda, ne opazi nič in reče: Saj so vendar višje, kot so bile včeraj. Prvi prijatelj: Dragi moj, ali ne vidiš, da so bili listki s starimi cenami včeraj postavljeni v izložbi mnogo višje, danes pa so ti listki sko-ro pri tleh izložbe. DelovsKi pravni svetovalec Rubež rudarjeve mezde (Mežica) Vprašanje: Leta 1933. mi je povodenj1 odnesla jez pri mlinu, katerega sem imel tedaj v najemu. Napravil sem novega in zaprosil za davčno oprostitev za tisto leto, vendar mi je bila prošnja zavrnjena. Davčna uprava me je rubila vsako leto, letos pa mi je zarubila del moje rudarske plače. Ali je davčna uprava upravičena rubiti rudarju njegovo mezdo za zaostale davke? Odgovor: V splošnem velja princip, da se rudarju ne more rubiti njegove mezde. Ta princip velja le v območju avstrijskega rudarskega zakona, torej vsekakor tudi za Vas. Novi izvršilni postopnik je ta princip pustil v veljavi, ni ali pa dve oklopni križarki. Pa tega principa sprejel zakon o neposrednih Nemško vojaško letalo se je razbilo v Španiji, davkih, ki prihaja v Vašem primeru izključno v poštev. Vsled tega je rubež Vaše plače po kuhinje 1.4 milijona dinarjev, za mast za en mesec 3 milijone dinarjev, za krompir za en mesec 1 milijon dinarjev, za fižol za en mesec 1 milijon dinarjev, skupno 24.07 milijona dinarjev. Novi Sad v skrbeh za kurivo. Novi Sad je dobival drva iz Fruške Gore, ki je sedaj dodeljena hrvaški banovini. Občinski svet novosadski je zaraditega izvolil posebno deputacijo', ki bo prosila, da ji hrvaška banovina dovoli kupiti 500 vagonov drv na Hrvaškem. Občina to delno potrebo kuriva ne more dobiti od drugod po primernih pogojih. Split je bil dva dni brez kn'In. Kdor ie imel slučajno kak hlebec, ga je lahko Predal po 8 do 10 in tudi 12 dirii za kg. Na 50.000 dinarjev obsojen špekulant z moko. Sodišče v Sarajevu je obsodilo trgovca Milana Čoroviča na mesec dni zapora in 50.000 din globe, ker ni hotel prodati moke, dasi jo je imel več tisoč kilogramov na zalogi. Tako je prav! S špekulanti v Sarajevu ne postopajo v rokavicah. Trgovec Jahiel, ki ni hotel prodati moke, je bil kaznovan na 50.0C3 din globe in zaplembo 5000 kg moke ter 2 meseca zapora-, drug tak tip pa na 10 dni zapora in 200(1 din globe. Tt-• —vp Pravijo, da bi bilo treba štediti s petrolejem in uvesti razsvetljavo s kalcijevim karbidom. V ta namen bi izdelali enoten tip karbidnih svetilk za vso državo, kjer še svetijo s petrolejem. — Kalcijevega karbida imamo mnogo in ga izvažamo. Torej se ruški tovarni obeta konjunktura. Ker so sodelovali pri dirki »Okrog Srbije«, so izključeni iz športnih zvez, Te dni se je vršila kolesarska dirka »Okrog Srbije«. Dirke so se udeležili tudi nekateri člani hrvatske in slovenske športne zveze kolesarjev. Zanimivo je. da sta ti dve športni zvezi svoje člane, ki so se dirke udeležili, izključili. Tako vsaj čita-mo v hrvaških listih. Pomanjkanje v Švici. Ceps poroča iz Berna, da je izdelala švicarska vlada naredbo, s katero prepoveduje v mesecu septembru vsako prodajo sladkorja, riža, testenin, ovsenih kosmičev in- ječmena, moke za pecivo in kruh, masti in olja za hrano, Vlada poziva prebivalstvo, naj živi ta mesec od rezerv, ki si jih je labavilo na poziv vlade v prejšnjih mesecih. Zvezna oblast je nadalje obvestila prebivalce, da živi švica že par tednov samo od zalog, ker ie uvoz življenjskih potrebščin znatno nazadoval. l«> zgubilo orijentacijo. Vsi 4 člani posadke so • hom ugovarjati. mrtvi. | ------------ Manevri SSSR vojske so bili te dni zaključeni, j Za šolo I Pri manevrih je skočil major Sarasanov iz višine 13.025 metrov. Padobran je odprl šele potem, ko je padel že 11.755 metrov proti zemlji. — S tem je postavil nov svetovni rekord. V angleškem zunanjem ministrstvu je zaposlenih 420 uradnikov in 350 uradnic. Vsako leto obdelajo četrt milijona brzojavk in obvestil ter odpošljejo 1 in četrt milijona navodil. Ves prideiek bombaža v Afriki je odkupila Anglija. Izvozila tega bombaža ne bo, ampak bo ostal kot rezerva na afriških tleh. Ameriško potniško letalo se je razbilo na poletu iz Washingtona v Virginijo. 21 oseb, ki so bile v letalu, se je ubilo. Letalo je zašlo v silno nevihto, ki je divjala nad državo Virginijo in vihar je treščil orjaka v skalnat vrh nekega hriba. To ie menda največja letalska nesreča, ki se je kdaj pripetila v Zedinjenih državah. Šolske torbice, nahrbtnike, aktovke, peresnice v veliki izbiri priporoča Ivaa KrOVOSHlIlM Maribor Aleksandrova 13 ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za žensk#, moške, otroke. Šivilske potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.—■ zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specijali-tete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte. razno pecivo za vse prilike, razne likerje in razne barske pijače ter tuje specijalitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle, To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10.— na račun poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah m spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto, J. E, knjižna centrala Ljubljana, Dvofakova 9. MALI OGLASI Nail CltAtelfI knpn leto ntelcenetBe prt dillh I n a ere n tl h 8. septembra se bo vršila v Kranju v prid „Obrtnega doma“ 1940 . obrtniška tombola Nad 35 dragocenih tombol in 500 drugih dobitkov! — Razstava dobitkov od 1. do 8. septembra 1940 v gimnazijski telovadnici Oglejte si dobitke! Preskrbite si tablice! Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. 62 90 66 72 78 84 Gotove dečve obleke (Dlrndl obleke) Magdalenska o b 1 a £ 1 1 n 1 c a A. KumperSCak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Dvofakova ulica — (»mer Frankopanova ul.) Ženska krila; 49, 59. 72, 81. Ženske bluze: 29, 32, 37, 49 6>. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom 1.11 o. i Izletniki, pozor! Najugodneje se kupuje provijant v špecijalni delikatesni trgovini PERKO Maribor, Dvofakova 14, v palači dr. Sedaja Maribor, Frankopanova ulica 1. EuMevoJte vedno in povsod Kruli In pecivo Iz Delavske pekarne v Mora. BB5S Za konzorcij izdaja in urejuje AdoIS Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavnik Viktor tržen v Mari