NAJDIŠČNO POROČILO O SONDAH 
NA LIPANCI 
V I N K O Š R I B A R 

Na željo Inštituta SAZU za geograf jo j e izvršil Narodni muze j 
v L j u b l j a n i oktobra 1954 sondiranja na področju planine Lipance 
(1636 m). 
Čeprav ne gre tu za na jdbe , ki bi spadale v časovni obseg, s ka-
terim se u k v a r j a arheologija, so bile vendar uporabl jene metode, 
ki so običajne pri arheoloških izkopavanj ih z ustrezajočo tehniško 
dokumentacjo. 
Vseh sond je bilo izkopanih deset. Z ozirom na planšarske koče 
na Lipanci j ih lahko razdelimo v dve skupini : 
1. Štiri sonde na prvem grebenu zahodno od planšarskih koč. 
2. Šest sond na prvem grebenu vzhodno od planšarskih koč. (Glej 
kroki Lipance.) 
Opis sond 
Sonda št. 1 se n a h a j a ob »Žvanovi poti« za Lipanski vrh. Ima 
obliko male tiskane črke »b«. S svojim spodnjim, pravokotno za-
kl jučenim delom obsega z b run i ograjeno apnenčevo jamo. Po go-
voricah so okoli leta 1880 našli prav pri kopan ju te jame vrh bro-
nastega noža, inv. št. 62871 (T. I. f. 1) NM v Ljubl jan i . Sedanja 
sonda j e dala samo en keramični f ragment : 
acc. št. 1/54-T 1, f. 2-T. IV, si. 1 — Fragment dna posode iz črno-
pečene s peskom pomešane ilovice. Kos j e rombične oblike, velikosti 
4 X 3 cm in debel 7 mm. Zunanja in no t r an ja površina sta p rece j 
hrapavi in luknjičast i . Z no t ran je strani f ragmenta je reliefni orna-
ment kolesastega križa. 
Stra t igraf i ja sonde: Na osnovi apnenčaste kompaktne kamenine 
j e bilo 0,5 m gozdnega humusa. Dal j š i k r a k sonde j e imel 5,00 m, 
spodnji, pravokotno zakl jučeni pa 3 X 2 m. Po celi svoji dolžini je 
bila sonda široka 1,00 m. 
Sonda št. 2 se n a h a j a v neposredni bližini sonde št. 1 (kroki). 
Sonda ima 8 X 1 ,0X0,6 m. Osnovno kamenino pokr iva 0,6 m gozd-
nega humusa. Sonda j e brez na jdb . 
Sondi št. 3 n 3 a se naha ja ta na stoščastem podal jšku prvega 
grebena, v katerega je vkopan vodovodni rezervoar. Sonda 3 je 
1 W. Šmid. Die Bronzezeit in Krain, Carniola 1909, str. 126. A. Miillner, 
Fund eines Bronzedolches in den Woclieineralpen, Argo 1894, str. 120. 
21 Geografski zbornik 321 
velika 3,5 X 1,0 X 0,4 m. Na osnovni kompaktni kamenini je bi lo 
0,4 m gozdnega humusa. Na mestu, k j e r je bil humus najdebele jš i , 
j e bilo 5 fragmentov novodobne keramike. 
Sonda 3 a j e podal jšek sonde 3 proti vzhodu. Sonda ima 3 X 1,0 
X 0,6 m. Na osnovni kompaktn i kamenini j e bilo 0,6 m gozdnega 
humusa. Sonda j e brez na jdb (Sonda št. 1-T. II. f. 14 — Sonda št. 3. 
T. II. f. 17). 
Sonda št. 4 se n a h a j a na vrhu grebena nad vodovodnim rezer-
voar jem (T. II. f. 17 in 18). Ima obliko t iskane črke »T«. Sonda j e 
velika 5 X 2 X 1,0 X 0,6 m). Osnovno kompaktno kamenino pokriva 
0,6 m gozdnega humusa, razen osamljenih ma jhn ih količin ilovice 
v naravnih vdolbinah nad kamni. V plasti humusa j e bilo 6 f rag-
mentov novodobne keramike. 
Greben vzhodno od koč, na katerem se n a h a j a ostalih 6 sond, j e 
sedlasto oblikovan in sicer v smeri sever—jug (T. II. f. 15). 
Sonda št. 5 sega od južne na jv i š j e točke sedla pa do njegove 
na jn i ž j e točke (T. II. f. 15—T. VIII). Je nepravilne oblike, dolga okrog 
20 m, široka 1,0 m, od 0,1 do 0,3 m globoka. Nepravilno obliko j e 
dikt i ra la plitva kamenita podlaga. Vzdolž sonde j e več sedlastih 
vdolbin; v n j i h j e humus najdebelejš i . Kompaktna kamenita osnova 
j e pokri+a s humuzno plast jo, debelo od 0,1 do 0,3 m. V že omenjenih 
ma jhn ih sedlastih vdolbinah, k j e r j e humus najdebele jš i , so izraziti 
sledovi k u r j e n j e : oglje, pepel in opečena zemlja. Na takšnih mestih 
so bili številni keramični fragmenti , ena cela in dve zlomljeni podkvi 
ter 30 podkovskih žebljev. 
Opis keramičnega materiala 
^ acc. št. 2. Fragment us t j a keramične posode iz kompaktne sivo-
pečene ilovice. Posoda j e bila izdelana na lončarsko vreteno. Grlo 
posode j e zelo nizko. Us t je j e močno nagnjeno navzven. Rob us t j a 
j e profi l i ran trikotno. Na obodu j e stena posode debela 3 in na us t ju 
4 mm. Z not ran je strani fragmenta j e tanka , ogorela plast neke 
organske snovi, ver je tno hrane, k i je bila p r iprav l jena v posodi 
(T. I, f. 7—T. IV. si. 2). 
acc. št. 2 a. Fragment us t j a keramične posode. Ver je tno od iste 
kot f ragment 2 (T. 1, f. 7—T. IV. si. 3). 
acc. št. 3. Fragment oboda keramične posode iz črnopečene, s 
kremenovim peskom pomešane ilovice. Fragment^ je velik 5 X 4 cm 
in debel 3mm. Posoda j e bila izdelana na lončarsko vreteno (T.IV. 
si. 4). 
acc. št. 4. Fragment oboda z vratom keramične posode iz sivo-
pečene, s kremenovim peskom pomešane ilovice. Fragment je velik 
5 X 3 cm in debel 3 mm. Posoda je bila izdelana na lončarsko vre-
teno (T. l f . 7—T. IV. si. 5). 
acc. št. 5. Fragment oboda keramične posode, velikosti 4 X 2 cm, 
debelina 3 mm, ver je tno j e od iste posode kot f ragment acc. št. 4. 
acc. št. 6. Fragment us t j a keramične posode iz sivopečene, s 
kremenčevim peskom pomešane ilovice. Fragment j e velik 2X2 ,5 cm 
in debel 4 mm. Fragment spada v isto grupo keramike kot f ragmenta 
acc. št. 2 in 2 a (T. I. f. 7—T. IV. si. 8). 
acc. št. 5. Fragment us t ja keramične posode iz sivožgane s pe-
skom pomešane ilovice. Material j e zelo slabo pečen in porozen, 
Oblikovno se raz l iku je od ostalih, dosedaj opisanih fragmentov, 
samo po milejše oblikovanem robu us t ja z no t ran je strani posode, 
k a r nas pa nikakor ne moti, da ne bi tudi tega f ragmenta šteli v 
isto keramično vrsto (T. IV, 5). 
acc. št. 7. Fragment oboda keramične posode iz črnožgane, s pe-
skom pomešane gline. Kos je velik 3 X 2 cm in debel 5 mm, material 
j e v notranjost i zelo luknj ičast , zunanja in no t ran ja površina pa sta 
zelo hrapavi . Vidi se, da je bila posoda barvana. Ni opaziti sledov 
dela na lončarskem vretenu (T.IV, 9). 
acc. št. 8. Fragment dna z obodom keramične posode iz sivope-
čene, s peskom pomešane gline. Fragment j e velik 8 X 3 cm in debel 
6 mm. Not ran ja in zunan ja površina sta d o k a j gladki in j e videti, 
kot bi bili prevlečeni s sivo barvo. Na delu dna, kakor tudi na 
obodu, so jasni sledovi izdelave na lončarskem kolesu. Premer dna 
j e bil okoli 120mm (T.IV, 10). 
Razen teh pomembnejših keramičnih kosov j e bilo v sondi še 
okoli 30 fragmentov velikosti od 1—3 cm2, ki spadajo k isti vrsti 
keramike, kot je opisana od acc. št. 1—8. 
Podkve in žeblji . 
acc. št. 23. Železna kon j ska podkev z osmimi luknj icami pravo-
kotnega prereza za žeblje. Na licu podkve, na vrhu loka, j e vt isnjen 
pravokotnik z rel iefno podobo križa. Podkev je dolga 125 mm in 
široka 116 mm. Zelo je načeta od r j e (T. II f. 9—T. VIL si. 26). 
acc. št. 24. Kos desnega loka železne kon jske podkve. Dolžina 
5 cm tudi močno zar jave la (T. II. f. 9—T. Vil. si. 27). 
acc. št. 25. Dve t re t j in i desne polovice loka železne kon j ske 
podkve. Na loku so tr i l ukn je za žeblje pravokotnega prereza (T. II. 
f. 9—T. VII. si. 28). 
acc. št. 26. Osemindvajset železnih žebl jev za podkve. Žeblji so 
pravokotnega prereza in se od glave do konca postopoma zožujejo. 
Glava j e polkrožne oblike. Žeblj i so zelo razjedeni od železne r j e 
(T. II. f.' 10 2—T. III. 22). 
acc. št. 27. Železen predmet v obliki skr ivl jenega podkovskega 
žeblja. Glavica je kockaste oblike. Telo predmeta pod glavico dela 
polkrog premera 20 mm, nato se koničasto n a d a l j u j e 35 mm v ravni 
črti. Predmet je dobro ohranjen . Prakt ična uporaba je neznana 
(T. II. f. 10—T. VII. si. 30). 
acc. št. 28. V »6« zvit železen predmet pravokotnega prereza, ki 
se od srede proti obema koncema postopoma s tan jšu je . Predmet je 
21* 323 
močno zarjavel . Prakt ične uporabe predmeta ne poznamo (T. II. 
f. 10 v sredi). 
Sondi št. 6 n 7 se naha j a t a na robu grebena, ob globeli, oziroma 
na nasprotni strani sedla, kot sonda št. 5. Obe sondi sta veliki 3,5 
X 1,0 X 0,2 m. Obe sta brez na jdb . 
Sonda št. 8 se n a h a j a na začetku pobočja vzhodne strani sedla, 
t a k o j pod začetkom sonde št. 5. Razprostira se v smeri vzhod—^zahod. 
Dolga j e 5 X 1 , 0 m. Na jveč j a globina izkopa j e 0,6 m. Teren, na 
ka terem sonda leži, visi med dvema izohipsama z višinsko razliko 
2 metrov. Razen tega, da teren močno visi, ima več ma jhn ih kotanjic , 
v ka ter ih je plast humusa debelejša. (Največja kotanj ica v tlorisu 
te sonde j e obeležena z »A«.) V t e j kotanj ic i je popolnoma ohra-
n jeno kurišče. Dno kurišča j e na osnovni kamenini, oziroma pokrito 
le z 0,2 m debelo plas t jo gozdnega humusa. Kurišče ima obliko pravil-
nega kroga s premerom 0,75 m. Plast ogl ja in pepela je bila debela 
8 cm. V t e j plasti sta bila dva keramična f ragmenta : 
acc. št. 9/54. Fragment us t j a posode iz sivopečene, s peskom po-
mešane gline. Kos j e velik 3 X 2 cm in debel ob robu us t j a 6,5 mm, 
ob robu oboda pa 5 mm. Masa stene posode j e zelo luknj ičasta . No-
t r a n j a stena f ragmenta j e nekoliko temnejše barve kot notranjost 
mase. V tem primeru j e to vsekakor posledica peke in ne barvan ja . 
Obe površini, to je no t ran ja in zunanja , sta hrapavi z vidnimi sle-
dovi izdelave na lončarskem vretenu. Rob us t j a je p rece j visok in 
se k o m a j neposredno pod vrhom d o k a j blago nagne na zunanjo 
stran. Na prehodu iz vratu ima us t j e na zunan j i s t rani posode rob 
s profilom kave l jčka na t rnku (T. V. s. 11 — tloris sonde 8. T. IX). 
acc. št. 10/54. Fragment oboda keramične posode z črnopečene, 
s peskom pomešane gline. Velik 5 X 4 cm in debel 3 mm, j e precej 
luknj ičast , a vseeno trdo pečen in »zveneč«. K l jub prozornosti d a j e 
vtis kompaktne in močne stene. Površini sta gladki in nekoliko 
temnejš i od notranjost i . Vzdolž f ragmenta z zunan je strani j e 4 cm 
dolg in 8 mm širok rebrast pas s š t i r ikratnim vzporednim prstnim 
odtisom. To j e vsekakor del plastičnega ornamenta, k i j e šel na 
okrog posode. Z no t ran je strani se vzdolž f ragmenta vleče močan 
rob, brez dvoma del kroga, k i je nastal kot posledica izdelave na 
lončarskem vreteinu. Fragment pr ipada delu posode, ki p reha ja iz 
vra tu proti ramenu posode (T. I. f. 4—T. V. si. 13). 
Sonda št. 9. se n a h a j a na začetku pobočja na vzhodni strani 
sedla, pod zakl jučkom sonde št. 5 in sko ra j vzporedno s sondo 8. — 
Sonda j e d o k a j nepravilne oblike, površine okoli 6 m2. Sonda j e na 
zelo strmem terenu in teče po naravnem žlebu. Osnovno kamenino 
pokr iva k o m a j 0,2 m gozdnega humusa. V sredi sonde in sicer na 
dnu žleba se v osnovni kamenini n a h a j a j ama s premerom 0,7 m in 
globoka 0,8 m. Jama je bila polna ilovice in pokri ta s kalcitno 
ploščo. S severne strani jame, 0,2 m oddaljeno od dna žleba in para-
lel no z istim, stoji vrsta kalcitnih plošč. Plošče stoje na bočni strani 
in tvori jo kot 130° z dnom žleba. Vsi momenti govorijo za to, da so 
plošče umetno postavljene. Plošče so velikosti od 0,7 X 0,4 do 0,2 
X 0,1 X 0,05 m. (Tloris in prerezi sonde T. X.) V okolici sonde so bili 
4 keramični f ragment i : 
acc. št. 11/54. Fragment us t j a in grla keramične posode, velikosti 
4,5 X 2 cm in debeline 3 mm. Posoda j e bila na re jena iz črne, zelo 
dobro pečene, s peskom pomešane gline. Ves f ragment je zelo po-
rozen. Vidne so ma jhne luskice sljude. Posoda je bila nare jena na 
lončarskem vretenu. Iz ramen se naglo zoži v k ra t ek žlebast vrat 
s t r ikotnim profilom us t ja (T. V. si. 14). 
acc. št. 12/54. Keramični fragment, velikosti 3 X 2,5 cm, debel pa 
4 mm. Je iz sivopečene, s peskom pomešane gline. Po dolžini f rag-
menta teče jo vzporedno tri rebra, na ka ter ih se jasno vidijo sledovi 
g l a j en ja . Ni izključeno, da j e f ragment t rakastega ročaja, ka r j e 
sko ra j edina možnost že zaradi n jegove širine (2,5 cm) (T. I. f. 6— 
T. V. si. 15). 
acc. št. 13. Fragment us t j a keramične posode, velikosti 2,5 X 2 cm, 
debeline 5 mm. Posoda je na re jena iz slabo žgane, s peskom po-
mešane ilovice. Zunanja in no t ran ja površina sta gladki in z vidnimi 
sledovi izdelave na lončarskem vretenu. Iz nizkega žlebastega vratu 
preide v k ra tek zaobl jen rob ust ja , ki j e zavihano navzven. Na no-
t r an j i s t rani se n a h a j a na prehodu iz us t j a v vrat 1,5 mm globok in 
4 mm visok kanal (T. V. si. 16—T. I. f. 6 desno). 
acc. št. 14. Fragment dna z delom oboda, velikosti 9 X 5 cm, de-
beline 6 mm. Posoda j e na re jena iz sivopečene, s peskom pomešane 
gline. Zunanja in no t ran ja stran sta grobi in ne zglajeni. Površini 
sta premazani s sivo barvo. Vidni so tudi sledovi na vretenu (T. V. 
si. 17—T. I. f. 8). 
acc. št. 15. Kalcitni kamen, velik 8 X 7 cm X 20 mm (T. XI. f. 12 
—T. V. si. 18). 
Sonda št. 10 se n a h a j a na na jn iž j i točki vzhodne strani sedla. 
Sonda ima obliko t iskane č rke »T«. Krak i so velikosti 3 X 1 , 0 m. 
Sonda j e brez na jdb . 
Humusna plast, k i pokriva osnovno skalo, j e z redno tanka, na 
nekater ih mestih j e debela k o m a j par cm. Humusa j e nekoliko več, 
do 0,6 m debeline, na grebenih, v naravnih kotanj icah. Delo j e po-
kazalo, da j e na jveč n a j d b v takih ko tan jah , k j e r so povsod sledovi, 
če ne še ohranjenega kurišča, pa vsa j n e k a j oglja. Kurišča sprem-
l j a j o keramični ostanki. 
Ker j e humozna plast izredno tanka in j e pretrpela vel ikokrat 
spremembe, ni mogoče govoriti o s t ra t igraf i j i ku l tu rne plasti. To 
nam pa onemogoča, da bi na osnovi s t ra t igraf i je postavili vsa j re-
lativno kronologijo na jdb . Izkopani material ne moremo uvrstit i 
v staroslovenski ku l tu rn i inventar, ker j e izrazito srednjeveški 
oziroma poznosrednjeveški. Pr i časovni in kul turn i opredelitvi se 
moramo to re j osloniti na obstoječo tipologijo poznosrednjeveške 
keramike. 
Vse keramične fragmente, na jdene na Lipanci, lahko razdelimo 
na dve skupini: 
A) acc. št. 2, 2 a, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 13, 14, 15, to so f ragmenti iz 
sivopečene gline. Za časovno opredelitev se lahko poslužujemo 
dvojnega pr i jema: po t ipu usti j ali po tehnični izdelavi.2 
acc. št. 2, 2 a, 13 spadajo v II. razvojni tip ustij.3 Ložar j ih datira 
v 14. stoletje, a ne i zk l juču je tudi možnosti, da bi bil ta t ip tudi 
mlajši.4 
acc. št. 5, 6, 9, 11 spadajo v II. razvojni tip srednjeveške kera-
mike.5 Te oblike se vlečejo skozi tr i stoletja, od 13. do 15. stoletja.6 
Za acc. št. 4, 7, 8 in 14 lahko samo ponovimo, da spadajo v grupo 
sivopečene poznosrednjeveške keramike,7 ne da bi j ih mogli opre-
deliti v katerega od razvojnih tipov. 
B. skupna: Fragmenti acc. št. 1, 3, 3 a, 10 in 11 iz črnožgane, s pe-
skom pomešane ilovice. Po izva jan j ih Wiesingerja 8 j e to keramiko 
t reba postaviti kot s tarejšo od keramike grupe A.9 Za oporo pri 
dataci j i B skupine nam še posebej lahko služi f ragment acc. št. 1 in 
ima kot ornament kolesasti križ z dvema poševnima vejama zgoraj . 
Analogij ne manjka.1 0 Po Straussovem mnen ju posode s temi znaki 
spadajo v čas od 11. do 13. stoletja.11 
Sonde na Novih kočah 
20 minut peš od koč na Lipanski planini, po »Zvanovi poti« na 
Lipanski vrh, se n a h a j a gozdna jasa s parcelnim nazivom »Nove 
koče«. Čeprav danes ni nobenih sledov naseljenosti na terenu Novih 
koč, niti j e to znano po živečem ustnem izročilu, vendar so sonde 
potrdile vsebinski smisel parcelnega imena. 
- 'R . Ložar, Staroslovensko in s rednjeveško lončarstvo v Sloveniji. 
GMD XX, str. 206. — Ferd. Wiesinger, Die Schwarzhafner und die Weiss-
l iafner in Oberosterreich. Jahrbuch des osterreichischen Musealvereines 
Bd. 87, 1937, 90 st. 
3 Ložar, str. 215, 219. 
4 Ložar, str. 219. 
5 Ložar, str. 215, 217, 218. 
6 Ložar, str. 218. 
7 Ložar, str. 206. 
8 Ferd. Wiesinger, Die Scliwarzliafner und die Weisshafner in Ober-
osterreich, Jahrbuch des osterreichischen Musealvereines Bd. 87, 1937, 90 st. 
9 Ložar, str. 207. 
19 J. Kern, Das Krotenfusskreuz, Sudeta XI, 1935, str. 16. — Wiesinger, 
o. c., 106. — Ložar, str. 210, 211. 
11 Ložar, str. 211. — Wiesinger, o. c., str. 105. — Gabrovec Stane, kustos 
NM v Ljubl jan i , je pri svojem izkopavanju leta 1954 v Škof ji Loki okrog 
srednjeveškega donjona izkopal zelo veliko keramike, ka te ra obsega vse 
variante keramike z Lipance. Na jdba iz Škof je Loke se pa lahko postavi 
časovni okvir od 12. in ne po 15. stoletju. Zahva l ju jem se tov. Gabrovcu za 
ta podatek. 
Gozdna jasa »Nove koče« se naha ja na terasi z doka j strmo 
južno, severno in zahodno steno. Na terasi sta dve jami, ena večja, 
na severnem robu terase, na mej i gozda in jase, ter druga precej 
manjša na sredi jase. (Glej kroki »Nove koče« in tloris sonde ter 
T. III. f. 15.) 
Sonda j e nare jena med obema jamama. Je nepravilne oblike, 
dvojnega križa. Površinsko obsega teren okoli 60 m2. Plast humusa 
j e zelo tanka, na nekater ih mestih k o m a j en do dva cm. Na se-
vernem in južnem koncu sonde p r iha ja na dan osnovna kamenina 
ali pa j e pokri ta s plas t jo humusa, debelo k o m a j eden do dva cm. 
Globina humozne plasti postopoma raste tako, da doseže v sredi 
sonde 0,35 m. V sondi sta na jdena dva kurišča (Tloris sonde). Eno je 
temelji to ograjeno oziroma ukopano v kamenje . Plast pepela in 
ogl ja j e debela 12 cm. Čeprav da j e lepo zloženo k a m e n j e v obliki 
temelja na okoli kur išča videz človeške izdelave, je treba resnici na 
l jubo reči, da j e k a m e n j e naravno tako razporejeno. Človek j e 
odstrani l samo toliko kamenja , da je dobil prostor za kurišče in ga 
po potrebi n e k a j dodal. Plast pepela in ogl ja ima obliko pravi lnega 
kroga s premerom 0,75 m. Zaradi vseh teh momentov, ki govore za 
dal jšo uporabo tega kurišča, j e bila n u j n a kakršna koli a rhi tektura 
nad kuriščem. Zato ga upravičeno lahko označimo za ognjišče. 
V plasti pepela in oglja j e bilo pet keramičnih fragmentov: 
acc. 16. Fragment oboda keramične posode iz slabo žgane gline. 
Po dolžini f ragmenta je reliefen okras z vzporednim prstnim od-
tisom. Glinasta vrvica j e bila položena na posodo, ko j e bila ta že 
nare jena . To se vidi iz tega, ker je vrvica delno že odstopila od 
posode. Not ran ja in zunanja površina sta nezglajeni z vidnimi sle-
dovi gnetenja s prsti. Fragment j e velik 4 X 2,5 cm, debel 8 mm 
(T. I. f. 3—T. VI. si. 19). 
acc. št. 17. Fragment us t j a keramične posode iz slabo žgane ilo-
vice. Obdelava j e izelo groba z jasnimi sledovi gnetenja . Posoda j e 
vsekakor spadala med najpr imit ivnejše pr imerke hišne keramike. 
Velikost je 3,5 X 3,5 cm, debelina 10 mm (T. VI. si. 20—T. I. f. 5). 
acc. št. 18. Fragment dna keramične posode, na jb rže od iste po-
sode kot j e acc. št. 17. Velik 3,5 X 2 cm (T. VI. si. 21—T. I, f. 5). 
acc. št. 19. Fragment dna keramične posode, ver je tno od iste kot 
acc. št. 17, 18. Velik 3 X 4 c m , debel 12 mm (T. VI. si. 21 a—T. I. si. 5). 
acc. št. 20. Fragment dna keramične posode iz slabo žgane ilo-
vice. Ver je tno od iste kot acc. št. 18. 19. Fragment j e velik 4.5 X 2,5cm, 
debel 11 mm (T. VI. si. 22—T. I. f. 5). 
acc. št. 21. Fragment us t ja z vratom keramične posode iz črno-
žgane ilovice. Izdelava j e zelo groba, z ostanki prstnih odtisov gne-
tenja . Zunanja in no t ran ja površina sta zelo hrapavi. Čeprav j e 
f ragment visok k o m a j 3,5 cm, ima razen ust i j tudi že najširš i del 
oboda s težnjo prehoda v dno. Fragment j e vsekakor del sklede ali 
skodele (T. VI. si. 2 3 - T . I. f. 5). 
acc. št. 22. Fragment dna keramične posode j e iz slabo žgane, s 
peskom mešane ilovice. Posoda j e bila izdelana z gnetenjem. Ver-
je tno od iste posode kot acc. 21. Fragment ima obliko enakostranič-
nega t r ikotnika s stranico 3,5 cm (T. L. f. 5—T. VI. si. 24). 
Dva metra južne je od ognjišča se naha ja v prečni sondi kurišče, 
ki ima nepravilno obliko pravokotnika (35 X 20 cm). Plast pepela in 
ogl ja j e debela k o m a j dva cm. Tu sta ua jdena dva keramična f rag-
menta: acc. št. 21, 22 (Glej T. XII—XIII). 
Po celi sondi so bili raztreseni železni bobovci. 
Severno od sonde, zraven manjše jame, se naha ja še ena 
sonda v obliki velike črke »L«. Dolžina dal jšega k r a k a j e 3 m, 
k ra j šega 1,5 m, širina 1,0 m, globina do 25 cm. Brez na jdb razen že-
leznih bobovkov (kroki). 
Sklep 
Videz12 in sestava13 keramičnega materiala, način izdelave,15 
rebrast reliefni ornament, keramična oblika, nakazana s fragmenti 
od acc. št. 16 do 22, kažejo prazgodovinsko starost. T e j trditvi v prid 
govori tudi že kronološko opredel jen analogni material (14) in do-
sedanje znanje o tehnološkem procesu dobivanja prazgodovinske 
keramike. 
Dejs tvo, da j e na jdena v višini Lipanske planine prazgodo-
vinska keramika , postane razumlj ivejše , ako se spomnimo na na jdbo 
bronastodobnega bodala inv. št. 6287. W. Šmid je bodalo opredelil v 
bronasto dobo.16 Z ornamentom rebra z razčlenjenim prstnim od-
tisom si ne moreta biti daleč narazen. 
Nič nas ne bi presenetilo, če bi na Lipanci srečali zbiralca 
železnih bobovkov iz s tare jše železne dobe.17 Od Rudnega pol ja 
na Pok l juk i do Lipanske terase j e samo en korak. Prebivalcem 
Bohinja v s tarejš i železni dobi železarstvo ni neznano.18 Morene 
na Pok l juk i , posebno pa na Rudnem polju, so bile plodna tla za 
nabiralno ku l tu ro železovca.19 Takšno tolmačenje na jdb , po se-
d a n j e m poznavanju prazgodovine Gorenjske, bi nam bilo n a j b o l j 
razumljivo. Zbiralec železnih bobovkov, ki j e prišel za eno delovno 
sezono na Lipansko teraso, si j e naredil zasilno bivališče in si ga 
opremil z ognjiščem. Naredi l si j e tudi n a j n u j n e j š o posodo, ka te ra 
12 Ebert', Reallexikon, Topferei . 
13 Ebert . Reallexikon, Topferei, ornament . 
14 Tupfenleiste ornament lahko sledimo od neolita v hallstatt in je 
karakter is t ičen za hišno keramiko. 
15 Ebert , Reallexikon, Topferei . 
16 Isto kot opomba 1. 
17 Miillner, Das Eisen in Krain, Argo 1895. 
18 Miillner, Fund eines Bronzedolches in den Wocheineralpen, Argo 
1894, str. 120, opomba 1. 
19 Miillner, Geschichte des Eisens. 
sicer odstopa od keramike v dolini po kvaliteti , n ikakor pa ne po 
obliki.20 Živl jenje in delo človeka v oblasti Pok l juke v času 
s tarejše železne dobe je že samo po sebi zadosten razlog, k i dovo-
l j u j e obe obliki l ipankega kul turnega inven ta r j a in ga opravičuje 
pripisati zbiralcu železnih bobovkov. Tako gledanje , pravzaprav 
skeptičnost pr i oprede l j evan ju inven ta r j a z Novih koč in Lipance 
nam nalaga n a j d b a sekire (kamenite), ki j e zanesljivo izpričana, 
ampak samo po ustnem izročilu.21 
Bronasti nož in kamenito sekiro ne moremo opredeliti v s tarejšo 
železno dobo. Razume se, da že s samim tem ne zanikamo možnosti, 
da bi na Novih kočah bival železodobni zbiralec bobovkov, ka te r i je 
prišel po že utrt i poti nosilca bronastodobnega bodala in kamenite 
sekire. Opravičenost, če ne že pravilnost te teze, p o t r j u j e j o analo-
gi je v švicarskih in avs t r i j skih Alpah.22 Prisotnost bronastodob-
nega človeka na teh alpskih višinah j e izpričana. Tozadevna tol-
mačenja so dvo jna : obstoj poti preko alpskih prehodov23 ali 
obstoj bronastodobnega planšarstva.24 V našem pr imeru pr ide v 
poštev druga možnost: terase ob drevesni in gozdni mej i nad Li-
panco so lahko nudile obilno pašo. 
Če se tudi ne bi spuščali v kakršne koli poskuse tolmačenja 
l ipanjskih na jdb, nam sam material razločno pove o obstoju pra-
zgodovinske arheološke lokalitete na visokogorski terasi Lipance. 
Zaključek 
Okoli leta 1880 so na planini Lipanci (1636 m) našli bronasto bodalo, 
seda j v Narodnem muze ju v L j u b l j a n i inv. št. 6287. Wal ter Šmid j e to bo-
dalo opredelil kot bronastodobno. Ta na jdba je bila povod, da je arheo-
loška ekipa Narodnega muzeja v L jub l j an i izvedla v jeseni leta 1954 v 
območju Lipance pot rebna sondiranja . Delalo se je na izrecno žel jo in 
pobudo univ. prof. dr. Antona Melika. Finančna sredstva je prispeval In-
štitut SAZU za geografi jo. Sondiralo se je na sami Lipanci ter na terasi 
»Nove koče«, ki je 20 minut peš ho je od koč na Lipanci. 
Sonde pri kočah na Lipanci so dale podkve, žeblje in množino kera-
mičnega materiala, ki sega časovno od druge polovice 13. s tolet ja in ne gre 
20 Po podatkih kustosa Gabrovca St. je v prahistorični plasti na Staro-
slovenskem grobišču na Bledu veliko f ragmentov ke ramike z analognim 
profilom in ornamentom plastičnega rebra z razčlenjenim prstnim odtisom. 
21 Hr ibar Darko, bivši oskrbnik b le jske hoče na Lipanci, iz javl ja , da 
j e tudi slišal, da je na Lipanci bila na jdena kameni ta sekira, ki je bila 
odnesena na Pokl juko. Isto i z j av l j a tudi Mežan Janez, posestnik z Bleda, 
k i ima svojo kočo na Lipanski planini. Podatek Mežana je tem bo l j za-
nesljiv, ker je osebno p a r k r a t prišel na sled, ki ga je vedno pr ipel ja la do 
Pokl juke . Ni izključeno, da gre tu za isto sekiro, ka te ro je zasledil že 
W. Smid. (Dr. A. Melik, Planine v Jul i jskih Alpah, str. 163, 166.) 
22 Herman Wopfner , Geschichtliche Heimatkunde, str. 6. 
23 Herman Wopfner , Geschichtliche Heimatkunde, str. 6. 
24 Oswald Menghin. Archeologie der j i ingeren Steinzeit Tirols, str. 38, 
Jahrbuch fiir Al ter tumskunde VI, 1912. 
čez 15. stoletje. Fragmenti so bili na kuriščih in okoli n j ih . Kurišča so bila 
na prostem ,v ma jhn ih dragah. Kurišča se lahko da t i ra jo samo s keramiko, 
ke r se v ta namen zaradi zelo tenke humusne plasti ne moremo nasloniti 
na s t ra t igraf i jo . 
Sonde na »Novih kočah« so dale prah, keramične fragmente, solidno 
ogra j eno ognjišče, eno kurišče ter d o k a j limonitnili bobovkov. 
Za oporo pri časovnem oprede l j evan ju te lokalitete nam lahko služi 
samo »Tupfenleisteornament«, spričo katerega lahko rečemo samo to, da 
je n a j d b a prahistorična. Bližjo datacijo, to je opredelitev v s tarejšo železno 
dobo, nam dovol ju je množica limonitnili bobovkov. Deset centimetrov de-
bela plast pepela govori za dal jšo uporabo ognjišča. Vsi ti momenti ne 
i zk l juču je jo možnosti, da j e bil t u k a j med eno sezono železnodobni nabi-
ralec limonitnili bobovkov. Temu v prid govori tudi bl ižnje Rudno polje, 
ki je že znana postojanka ilirskega rudarstva. 
Da bi dobili pravo arheološko podobo Lipance in »Novih koč«, je 
t reba še enkra t n u j n o poudari t i na jdbo »bronastega bodala«, ki je brez 
dvoma bronastodobno. O predželeznodobni naseljenosti , oziroma navzoč-
nosti človeka na Lipanci, priča tudi na jdba kamenite sekire. 
Edini motiv, ki opravičuje navzočnost predželeznodobnih in pozno-
srednjeveških n a j d b na Lipanci, je planšarstvo. To i zva jan je p o t r j u j e j o 
tudi analogi je v švicarskih in avst r i j skih Alpah. 
Pregled tabel 
Tabla I: f. i = inv. št. P 6287; f. 2 = acc. št. 1; f. 5 = acc. št. 16; f. 4 = acc. 
št. 10; f. 5 = acc. št. 20, 21, 19, 17, 18, 22; f. 6 = acc. št. 9, 13; f. 7 = acc. št. 2, 
2 a, 4, 11; f. 8 = acc. št. 14. 
Tabla II: f. 9 = acc. št. 23, 24, 25; f. 10 = acc. št. 26, 27, 28, 26; f. 11 = acc. 
št. 12 X 26; f. 12 = acc. št. 15; f. 13 = koče na Lipanci in sonda 5 na vzhodnem 
rebru ; f. 14 = sonda 1; f. 15 = sonda 5; f. 16 = sonda 9; f. 17 sta sondi 3, 3 a 
in 4; f. 18 = sonda 4. 
Tabla III: f. 19 = sonda NK 1; f. 20 = ognjišče v NK 1; f. 21 = s redn j i 
del sonde NK 1; si. 22 = acc. št. 26. 
Tabla IV: S 1 = acc. št. 1; S 2 = acc. št. 2; S 3 = acc. št. 2 a; S 4 = acc. 
št. 3; S 5 = acc. št. 4; S 6 = acc. št. 3 a; S 7 = acc. št. 5; S 8 = acc. št. 6, S 9 = 
= acc. št. 7; S 10 = acc. št. 8. 
Tabla V: S 11 = acc. št. 9; S 12 = acc. št. 9 a; S 13 = acc, št. 10; S 14 = 
= acc. št. 11; S 15 = acc. št. 12; S 16 = acc. št. 13; S 17 = acc. št. 14: S 18 = 
= acc. št. 15. 
Tabla VI: S 19 = acc. št. 19: S 20 = acc. šf. 17; S 21 = acc. št. 18; S 21 a = 
= acc. št. 19; S 22 = acc. št. 20; S 23 = acc. št. 21; S 24 = acc. št. 22. 
Tabla VII: S 26 = acc. št. 23; S 27 = acc. št. 24, S 28 = acc. št. 25; S 29 = 
= acc. št. 26; S 30 = acc. št. 27. 
Tabla VIII: Tloris sonde št. 5. 
Tabla IX: Tloris in vzdolžni prerez sonde št. 8. 
Tabla X: Tloris ter vzdolžni in prečni prerez sonde 9. 
Tabla XI: Kroki, Nove koče. 
Tabla XII: Tloris sonde 1 na »Novih kočah«. 
Tabla XIII: Prečni in vzdolžni prerez sonde 1 na »Novih kočah«. 
NEW ARCHEOLOGICAL LOCALITIES 
ON THE LIPANCA-POKLJUKA NEAR BLED 
Summary 
About the year 1880 on the Alpine pasturage Lipanca (1636 m) a bronze 
dagger was found, being now in the National Museum in L jub l jana , under 
the inventory number P 6287. Walter Šmid ascribed this dagger to the 
bronze age. This f inding was the initiative, and in spring of the year 1954, 
within the limits of the Lipanca, an archeological team of the Narodni 
muze j in L jub l j ana undertook the necessary soundings. The work was done 
a t the explicit wish and on the suggestion of Professor dr. Melik Anton of 
the L j u b l j a n a University. The financial means were provided by the Geo-
graphical Institute of the Slovene Academv for Science and Art. — The 
soundings were executed on the very Lipanca and on the terrace of the 
Nova-koča, 20 minutes of walk, south of the Alpine huts on the Lipanca. 
The soundings near the Alipine huts on the Lipanca disclosed horse-
shoes, nails and a large quant i ty of ceramic material , which temporar i ly 
extends f rom the second half of the 13th cen tury and does not surpass the 
15th century. The fragmenta were found on the heating-places and around 
them. The heating-places were in the open air , in small dales. They can be 
dated only by means of ceramics, as to this purpose we cannot rely on the 
«tra t igraphy because of very thin humous layer . 
The soundings at the Nove-.koče yielded dust, ceramic fragments , a 
compactly fenced-in fireplace, one heating-place and a great deal of pieces 
of limonite bean-ore. 
As a support to the dating of this locality can onlv be of use to us 
the "Tupfenleiste-ornament", which is the proof that the discovery belongs 
to iprehistory. A closer dating, i. e. its setting in the f r a m e of the older iron 
age, is allowed by the quant i ty of pieces of limonite bean-ore. A 10 cm tliick 
layer of ashes speaks for the longer use of t he fireplace. Ali this does not 
exclude the possibility that here, dur ing one season, must have been an 
iron-a,ge gatherer of pieces of limonite bean-ore. To the benefi t of this 
conjec ture speaks also the neighbouring mine-field, which represents an 
a l ready known post of the Illyric mining. 
In order to form a proper archeological idea of the Lipanca and the 
Nova-koča there must urgently again be emphasized the discovery of the 
bronze dagger, which undoubtedly belongs to the bronze age. Of the pre-
iron-age population, respect, of the presence of the human beings on the 
Lipanca gives another evidence the finding of a s tone axe. 
The only motive jus t i fy ing the presence of pre-iron-age and late 
middle-age findings on the Lipanca gives the Alpine dairy. This reasoning 
is also confirmed by the analogy f rom the Swiss and Austrian Alps. 
s.10. 
Kroki »Lipance« 
T. I. 
7 8 

19 20 21 
22 22 
2. 
22 Geografsk i zbornik 337 

22* 339 
Sonda 5 
Tloris sonde 8. 
H egTijitče 
vzdolzni prerez sonde 8 0 
s 5 
t lor i s 
< 
N 
P -
O 
N < 
g; 
TJ —T 
fD —1 n 
N 
precm prerez 
Sonda 9 
\ 
Nove koče — kroki 
t l o r i s 1 : 5 0 
M 
Sonda nk 1 
I. vzdolžni prerez. — II. prečni prerez