Mubljtma, četrtek, 7. junija 1956 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! LETO XXII. Stev. 133 GLAVNI m odgovorni UREDNIK ivan Sinkovič ureja uredniški odbor Ust Izhaja vsak dan razen Petka — Cena 10 dinarjev »LJUDSKA PRAVIC A« USTANOVLJENA «. OKTOBRA UM — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JK IZHAJALA KOT M-DN1CVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L JUL. 1981 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA IMS IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« PETI DAN OBISKA PREDSEDNIKA TITA V MOSKVI Med znanstveniki in mladino Moskva, 6. junija. Peti dan jugoslovanskega državniškega obiska v Sovjetski zvezi je bil namenjen ogleda sovjetske atomske električne centrale blizu Moskve ter nove univerze na Leninskih gričih, kjer je sovjetska študentska mladina priredila predsedniku Titu prisrčen sprejem in navdušeno manifestirala za sovjetsko-jugoslovansko sodelovanje. Nocoj je bil slovesen sprejem pri predsedniku Prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilovu. Ponoči odpotuje predsednik Tito s svojim spremstvom za dva dni v Leningrad. Dopoldne je predsednik Tito obiskal prvo sovjetsko atomsko elektrarno, oddaljeno kakih 120 Kilometrov od Moskve. V sprem-stvu podpredsednikov sovjetske vlade Pervuhina in Malenkova je 2 vsemi člani jugoslovanske vlad-ne delegacije prispel iz Moskve z vlak°m do železniškega postaja- ; *«ča Obninskoje, od ondod so se Sostje odpeljali z avtomobili do “Užnjega naselja atomske elektrarne. Po ulicah in pred Domom *ulture so ljudje priredili pred-S6dniku Titu prisrčen sprejem. V atomski električni centrali Predsednik je segel v roke voditeljem kolonije in atomske elektrarne in si v Domu kulture ogledal kratek dokumentarni film o pridobivanju energije v atomski elektrarni. Po predstavi filma, ki so mu ga podarili v spomin na obisk, si je ogledal posamezne oddelke atomske elektrarne. Zanimal se je zlasti za atomski reaktor v usmerjalni dvorani in za glavno kontrolo. »Z velikim zanimanjem sem si ogledal to prvo atomsko elektrar- no na svetu, ki priča o velikih uspehih sovjetske znanosti,« je zapisal predsednik Tito v knjigo obiskovalcev pred odhodom. Atomsko elektrarno so začeli p-aditi že leta 1948, obratovati pa je začela leta 1954. Teoretična pojasnila sta dala predsedniku Titu dva sovjetska znanstvenika-inže-nirja, ki sta prispela z njim iz Moskve v Obninskoje. Ob ogledovanju elektrarne je čas hitro mineval. Dolgi, ozki hodniki, zidani spiralno zaradi varnosti pred morebitnim žarčenjem, so se vlekli ko labirint v neskončnost. Potem so v komandnih prostorih priredili gostom zakusko. Od kolonije do železniškega postajališča drži pot skozi majhno naselje, kjer so prebivalci stali ob cesti ter vzklikali Titu in Jugoslaviji. Na železniškem postajališču je stopil predsednik Tito k večji skupini delavcev in drugih ljudi ter navezal z njimi krajši pogovor. NA NOVI UNIVERZI V MOSKVI Tudi na vožnji nazaj se je razjedal prisrčen in prijateljski razgovor tja do Moskve, kamor je Predsednik Tito s člani jugoslo-vladne delegacije prispel minut pred 15. uro. , Okrog 10.000 študentov mo-univerze na Leninskih zdrl • danes navdušeno poje av'^° predsednika Tita, ki jih tako' sv°j'm spremstvom obiskal ne v**0 °Sledu atomske elektrarni', v spremstvu Edvarda Kar-TrJ Koče Popoviča, Mijalka u' roviča in veleposlanika Velj-® Mičunoviča je prispel pred-^nik Tito na univerzo okrog 17. 1)0 krajevnem času. Veliki trg pred univerzo je bil °krašen z jugoslovanskimi in so-^.etskimi zastavajni. Predsednika je pozdravil minister za vi-Z^ke šole ZSSR Jeljutin, potem M Je predsednik FLRJ segel v roke rektorju univerze Petrovskemu, sekretarju Przidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Pjegovu, armij-skemu generalu Antomovu, namestniku ministra za visoke šole Prokofljevu, namestnikom rektorja univerze Vovčenku, Mohovu in Ivanovu, sovjetskemu veleposlaniku v Jugoslaviji in namestniku načelnika četrtega evropskega oddelka Levicklnu, ki so ga pričakovali na vratih univerze. V njihovem spremstvu si je najprej ogledal rektorjev kabinet. Na hodnikih in v nadstropjih velikanskega univerzitetnega poslopja, v katerem stanuje 6000 študentov, so ga s ploskanjem in vzkliki povsod prisrčno pozdravili. Mestoma si je kar težko utiral pot skozi goste vrste študentov, ki jim je prisrčno odzdrav-Ijal. Rektor univerze ga je pozdravil z naslednjimi besedami: Znanstveno sodelovanje Uti was pozdravljam v ime- I jZ Rosicovske državne univerze r^onosoua, najstarejše ruske I 2 lverze. Obisk voditeljev FLRJ j«***, tovariš predsednik, na vrvi ^ nauniverzi nam je v sp*- . in radost. Pred de- leti, tovariš predsednik, ste v v starem poslopju naše uvi-t; r2e- Zdaj smo zelo zadovoljni, Bo tVas- ®Wtmo v našem novem "l°Piu na Leninskih gričih, ^fateljske vezi s tujimi znan-ze Tki 80 tradicija naše univer-t iz časov njenega ustano-delu' Lomonosova■ Mi radi so- ŽeL m° z &Mm*tvgniki vseh de-nci*Za ra~voj znanosti ter v korist »a 6?a ^ua »n vsega človešt-*na delovati z jugoslovanskimi no nst?eniki pa je za nas poseb-rneJ>ri^e^no> ker so naši narodi Ift . Seboj tesno povezani s sto-jetvl1n Prijateljstvom. Zelo pribil ^ mi ^c, da poudarim, da je *noJ>rec?sednifc Srbske akademije nosti Aleksander Belič, sluša- Kultumi stiki s SZ t>es isHvn’ 6. jun. (Tanjug.) Da-S(0 ^e.jc v Muzeju revolucije v 1 začela razstava »Prija-®l«v a nar°dov ZSSR in Jugo ' u°iuuuv /jOu rv m jiipo* 6j na kateri so razstavlje- no j^umcnti, fotografije in raz-žtin„ ,uK° gradivo o kulturnih, lUerf^8 Tenih 'n drugih stikih aem °hcma deželama. V poseb-o j*.°ddelku je zbrano gradivo Vjjj avskem gibanju v Jugosla-lje v letih 1915 in 1918. Razstav-dr(1° Je tudi'različno gradivq iz svetovne vojne. Ki priča o Ojl-Jj11!1 vojaških akcijah. V gfa ,.njem delu razstave pa je !y° o obisku sovjetske delegacije v Beogradu vlad- 1955. Jemenska napoved *a žetrtek, 7. JnnlJa: se oblačnost. Jutranja «topfn7ra med 9 ln 13- Cez dan do Ml ,?a fronta se zpdržuje nad »P^lk« Alpami ln *e le počasi Proti vzhodu. Zelo hladen bo v vl*!nah dosegel Britanijo, « BOo 1.nad Alpami povzročilo po-JUgozahodno strulanje. STANJE VREMENA telj naše univerze in da je zdaj njen častni profesor. Mi od vsega rrea želimo, da bi se sodelovanje in prijateljstvo jugoslovanskih znanstvenikov tudi v prihodnje širilo in krepilo. Z velikim zadovoljstvom vam bomo pokazali na naši univerzi vse, kar boste želeli videti, in vam povedali vse, kar boste želeli vedeti. Potem sta rektor univerze in minister za visoke šole seznanila predsednika Tita s sestavo in delom univerze. Predsednik Tiito se je zanimal za nekatera vprašanja, tako na primer, kako izbero študente, ali študentje sodelujejo v upravi univerze, kako izbirajo profesorje itd. Na koncu je rektor univerze Petrovski izrof-il predsedniku Titu in članom njegovega spremstva spominske kolajne v spomin na ustanovitelja univerze Lomono-sovn in univerzitetne albume. Predsednik Tito pa je poklonil univerzi kakih 600 knjig iz svoje privatne1 knjižnice, večidel znanstvenih, dela jugoslovanskih klasi- tudi seznam poklonjenih knjig v lepih platnicah. Potem je predsednik Tito s svojim spremstvom odšel v več znanstvenih dvoran, si ogledal geološko zbirko, knjižnico, čitalnico in gledališče. Pokazali so mu tndi sobe, v katerih stanujejo Študentje. Ko je šel skozi učilnice'in čitalnice, so študentje prekinili delo in ga toplo pozdravljali. Enako prisrčno so ga pozdravljali tndi po vseh hodnikih in dvoranah, koder je hodil. V veliki univerzitetni dvorani, kjer se je zbralo več tisoč študentov, so priredili svečan miting. Začel ga je minister za visoke šole Jeljutin, ki je rekel: »Zelo me veseli, da lahko pozdravimo v naši sredi vas, tovariš Tito, in člane vašega spremstva.< Potem ie študentka Zoja Sirotkina pozdravila predsednika, ki je sedel v častni loži skupaj s člani svojega spremstva. »Vi ste, tovariš Tito,« je rekla, »leta 194-6 obiskali našo staro univerzo. Odtlej je minilo 10 let in mi smo srečni, da ste nas danes obiskali. Mi študentje si prizadevamo, da bi bila naša prihodnost svetla, ne pa da bi umirali na bojiščih. Mi smo prepričani,« je rekla Sirotkina, »da se bo prijateljstvo med narodi ZSSR in Jugoslavije ter med študenti in mladino obeh dežel krepilo in razvijalo.« Vsi študentje so vstali in dolgo ploskali predsedniku Titu, ki mu je Sirotkina na koncu govora izročila šopek cvetja. Potem je spregovoril predsednik Tito in rekel: 'S Pred Kremljem se Je predsednik Tito poklonil spominu velikih revolucionar jev: na sliki bliža mavzoleja Vladimira Iljiča Lenina Nadaljnja razširitev trgovinske menjave blaga med našo deželo in Sovjetsko zvezo Sedanji napori za mimo bodočnost sodnik Tito je poklonil univerzi Dragi tovariši !Mene in moje sodelavce, je globoko ganil sprejem. ki ste nam ga priredili. Tudi pred desetimi leti kem obiskal vašo univerzo v Moskvi. Imela je še staro poslopje, toda v njem so bili novi ljudje, mladina z najboljšimi perspektivami. Takrat nam ni bilo mogoče mnogo govoriti. 7A&j, ko sem znova prispel s svojimi tovariši, sem videl, da ste v vaši deželi napravili ogromen korak naprej. Študentje, ki so takrat študirali na univerzi, so zdaj na raznih delovnih mestih vaše velike dežele, na odgovornih mestih, kjer se ukvarjajo z znanjem in tehniko. S tega mesta bi vam rad povedal, da imate vi, študentje, mladina, ki študira, v jugoslovanski mladini svoje najboljše prijatelje. Šolska mladina Jugoslavije goji najboljša čustva do velikega sovjetskega ljudstva. Mi smo prišli k vam po več mračnih letih, ki so nastopila brez krivde naših narodov — sovjetskih in jugoslovanskih. Prišli smo k vam, da se pomenimo z vašimi odgovornimi tovariši ne samo 7.ato, da bi okrepili naše skupno prijateljstvo in sodelovanje, marveč da bi tudi poskrbeli za to, da boste imeli vi, mladina, mladi rodovi, možnost, da se boste vzgajali in učili, da boste v miru delali. Prišli smo utrjevat mir na vsem svetu. Sporočam vam plamteče pozdrave vse naše delovne mladine. Naj živi šolska mladina! Naj živi velika sovjetska dežela in njena mladina! Preden je zapustil univerzo, je napisal predsednik Tito v spominsko knjigo naslednic besede: »Zelo sem srečen, da sem lahko ponovno obiskal to veliko so- Beograd, 6. junij«. (Tanjug). V Beogradu je bil danes podpisan protokol o nadaljnjem povečanju menjave blaga med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Vrednost bla-vjetsko univerzo, kjer ima rila-1 g- dobavljeno do konca din* Sovjetske zveze najboljše ^ ? <*eh ?*an] £° možnosti, da se oboroži s potreb-'20 mUijonov dolarJev' Sovjetska nim znanjem v korist svoje velike domovine.« milijonov dolarjev. Sovjetska zveza bo dobavila Jugoslaviji pšenico, nafto, aluminij, stroje, opremo in drugo blago, Jugoslavija pa bo Sovjetski zvezi izdelke črne metalurgije, kmetijske pridelke, volnene tkanine, obutev, izdelke lesne industrije in drugo. V danes objavljenem uradnem poročilu je rečeno, da je s pod-Predsednik prezidija Vrhov- pisom protokola o dodatnih do-nega sovjeta Vorošilov ie nocoj bavah blaga med Jugoslavijo ln v Kremlju priredil predsedniku Sovjetsko zvezo omogočena ugod-Titn slovesen sprejem. Sprejema nejša menjava blaga, kakor je so se udeležili člani spremstva bila določena v protokolu, ki je predsednika Tita in naj višji so- bil podpisan med obema deže-vjetski voditelji. Ilama letos, 6. januarja. Ko je odhajal z nniverze, so predsednika Tita in njegovo spremstvo tisoči študentov ponovno navdušeno pozdravljali. j Sprejem pri Vorošilovu V imenu Jugoslavije je protokol podpisal svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve dr. Vladimir Saičič, v imenu Sovjetske zveze pa namestnik trgovinskega predstavnika ZSSR v Jugoslaviji Vladimir Petrov. Pri podpisovanju protokola so bili navzoči državni podsekretar za zunanjo trgovino Ivica Gretič, državni svetnik dr. Stane Pavlič, odpravnik poslov sovjetskega veleposlaništva v Beogradu Feodosij G-rjaz-nov in drugi. Sovjetska oskadra v Draču Tirana, 6. jun. Albanska agencija ATA poroča, da je sovjetska eskadra pod poveljstvom admirala Kasatonova. ki je bila na prijateljskem ‘obisku v Jugoslaviji, prispela danes v Drač. TRI ZNAČILNE POTEZE sedanje politike Velike Britanije a — Kiknjci v taboriščih — Prvi pojav makartizma Policijski režim na C London, 6. junija. Angleški poslanci, pa. tudi javnost, so se znašli pred tremi kočljivimi vprašanji. Guverner Harding je sinoči govoril poslancem vseh strank o nadaljnji politiki na Cipru 'in potrdil napovedi, da se v bistvu ne bo spremenila. Pristojne angleške oblasti so se postavile na stališče, da je treba gibanje ciprskih Grkov po vsi sili zadušiti. Harding je obljubil, da do konca leta organizacije EOK bržčas ne bo več. Drevi se začne parlamentarna debata o Keniji. Laburisti bodo baje sprožili vprašanje, kakšno je stanje jetnikov, obsojenih zaradi sodelovanja z gibanjem Mau žila nekaj časa v teh zaporih, je v vezi s tem hudo obtožila kenijske oblasti. Tretje kočljivo vprašanje se nanaša na včerajšnjo debato, ko se je v Angliji prvikrat zgodilo, da so začasno odpustili iz službe strokovnjaka neke velike kemijske družbe, ki dela za državo, češ da je »makartist«. Baje je družba v nevarnosti, da bo ostala brez državnih naročil, ker je bila stro- in samoodločbi so prešle angleške oblasti na strogi policijski red. Mnogi poslanci pa se s Har-dingovim optimizmom ne strinjajo. Iz opozicije je bilo slišati mnenje, da tudi vsa vlada ni navdušena za tako smer angleške politike na Cipru. Del Konservativne stranke je že tako v opoziciji. Odprto je vprašanje, kakšne sadove bo rodila ta politika. Razgovori o Keniji se sučejo Mau. Neka Angležinja, ki je slu- I membah na Cipru, o samoupravi kovnjakova žena nekoč članica i okrog dveh problemov. Gibanje KPVB, čeprav mož o sebi trdi,1 da je nasprotnik komunizma. Harding je pred poslanci izjavil, da se z Makariosom ne bo več pogajal. Od prejšnjih razgovorov o ustavnopravnih spre- V konferenčni sobi ministrskega predsednika ZSSR v Kremlju so se v torek dopoldne pričeli uradni razgovori državniških delegacij Sovjetske zveze ln naše dežele. Mau Mau je po mnenjm vladnih politikov zlomljeno. Zdaj pa so na pragu septembrske volitve. Razen tega delajo Angležem težave koncentracijska taborišča v Keniji, v katerih je zaprtih 41.000 domorodcev, skoraj samih Ki-kujcev. Vsem je' jasno, da je treba ta taborišča razpustiti, nihče v Angliji pa ni prepričan, da je gibanje res že dokončno zatrto. John Lang, strokovnjak v kemijskih tovarnah pa bo moral zapusttti svoje podjetje, ker so oblasti sporočile upravi, da iz razlogov državne varnosti ne more več biti v službi, sicer bodo tovarne izgubile zaupna državna naročila. Uprava tovarne nima pomislekov proti Langu, toda pomagati mu ne more. In tako se je v Veliki Britaniji prvikrat zgodilo, da so odpustili uslužbenca po receptih »makartizma«, in sicer zato, ker je bila njegova žena nekoč članica KPVB. Zena pa je pod vplivom moža, ki se smatra za odločnega nasprotnika komunizma. In tako je spremenila svoje prvotne politične nazore. Laburisti so na to srdito reagirali in drevi bodo v parlamentu načeli vprašanje, ali je vlada res zahtevala, naj Langa odpuste. Ce je to storila, hočejo vedeti, ali je bil vzrok ženina rfunulost in ali je bilo Langu omogočeno, da se pritoži proti temu ukrepu. POSVETOVANJE V ZVEZNEM IZVRŠNEM SVETU O BLAGOVNEM PROMETU ZALOGE BLAGA nišo problem Cer se bo trgovinsko omrežje hkrati z ostalimi ukrepi osvobodilo distribucijskega načina poslovanja Beograd, 6. jun. (T ari jug). — V Zveznem izvršnem, svetu ie bilo danes pod predsedstvom državnega sekretarja za blagovni promet dr. Marijana Breclja posvetovanje o organizaciji in problemih blagovnega prometa v Jugoslaviji. Udeleženci posvetovanja so presodili, da povečanje zalog blaga v celoti ni problem, ker bo to hkrati z ostajimi ukrepi pripomoglo, da se bo trgovinsko omrežje osvobodilo distributerskega načina poslovanja. Ker pa domača proizvodnja in uvoz zagotavljata čedalje več blaga boljše kakovosti za Široko potrošnjo, bo nujno potrebno urediti vprašanje zalog nrkurantnega blaga v industriji in trgovini, hkrati pa prilagoditi trgovinske organizacije novim razmeram v prometu in poiskati možnosti za Širšo uporabo kreditov in sredstev iz rezervnega sklada. S sedanjimi predpisi ni določena višina občinskega davka na promet na drobno in zato so na posvetovanju sklenili, da bodo Zveznemu izvršnemu »vetu predlagali, naj ta davek omeji na največ 1 •/». So namreč pnmeri, da znaša ta občinski davek celo 15 •/», kar ni v skladu s splošno gospodarsko politiko. Prav tako sodijo, da je treba promet na drobno z osnovnimi živili in nekaterima drugimi artikli oprostiti občinskega davka. Po razpravi o kmetijskem tr(pi so sklenili, da se bodo o najvišjih odkupnih cenah kmetijskih pridelkov v prihodnje dogovarjali po ljudskih republikah, pe pa kot doslej v Zvezi trgovinskih zbornic FLRJ. Boris Kraigher v Kanalu in Goriških Brdih Včeraj dopoldne je predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tov. Boris Kraigher v spremstvu predsednika SZDL okraja Gorica tov. Tineta Rem-škarja obiskal Kanal ob Soči in Goriška Brda. V Kanalu sta ga sprejela predsednik občine in predsednik občinskega odbora SZDL, tov. Janko Kralj in Franc Martinuč, v Dobrovem v Brdih pa predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Franc Maraž in ljudski poslanec tov. Jože Stako-lič. V razgovoru z njim se je tov. Kraigher seznanil z raznimi gospodarskimi, prosvetnimi In drugimi vprašanji teh krajev ter dal omenjenim predstavnikom krajevnih oblasti in političnih organizacij več navodil ln pobud za nadaljnji vsestranski razvoj njihovega področja. ! Seja novega predsedstva Stalne konSei«:nce mest Konec junija bo v Beogradu prva seja novega predsedstva Stalne konference mest, ki jo bo vodil predsednik OLO Skoplje Naum Naumovsld. Na seji bodo obravnavali načrt dela Stalne konference v prihodnjem obdobja in sprejeli sklepe o izvedbi stvarnih akcij. Govora bo tudi o organizacijski ureditvi stalnih odborov in drugih organov Stalne konference, kakor tudi o nadaljnjem sodelovanju s tujimi organizacijami mest V zadnjem času je opaziti, da spričo plačevanja obresti na gradbene objekte trgovinska podjetja čedalje bolj najemajo poslovne prostore. Zato bi bilo treba po mnenju udeležencev tega posvetovanja najti ureditev, ki bo spodbudila trgovino, da bo gradila lastne poslovne prostore z vso potrebno tehnično opremo. Na koncu posvetovanja je bilo govora o organizaciji republiških m okrajnih organov za blagovni promet. Pri tem niso določili nobene splošne sheme organizacije teh organov, ker sodiio, da je koristneje, če sleherni, bodisi republiški ald okrajni sekretariat sam določi najprikladnejše oblike za uravnavanje blagovnega prometa na svojem področju. Z ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Industrija bo še močneje okrepila narodni dohodek V razpravi je govoril tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko — Oba okrajna zbora sta sprejela družbeni plan in proračun ter predračun skladov — Vrednost industrijske proizvodnje se bo povečala za 2 in pol milijarde dinarjev — V proračunu se izraža največja varčnost in skromnost Trbovlje, 6. junija. Oba okrajna zbora OLO Trbovlje sta danes na ločenih in nato na skupni seji pod vodstvom predsednika okraja Tineta Gosaka razpravljala o predlogu letošnjega plana in okrajnega proračuna. Razen ljudskih odbornikov so sc razprave udeležili tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in zvezni Ljudski poslanci Janez Hribar, Vili Skrinar in Karel Sterban. Potem ko sta oba zbora vskladila nekatera svoja stališča, so ljudski odborniki soglasno sprejeli družbeni plan in proračun. Letošnji družbeni plan okraja Trbovlje določa povečanje proizvodnje malone v vseh gospodarskih dejavnostih. V njem prej ko slej tvori industrija osnovo vsega narodnega dohodka. Medtem ko je doslej bila industrija udeležena v skupnem družbenem proizvodu z okoli 70 %, bo letos v zvezi z izkoriščanjem nekaterih novo zgrajenih kapacitet že presegla več ko tri četrtine. Od lanskih 20 milijard 300 milijonov se bo vrednost industrijske proizvodnje dvignila na 22 milijard 800 milijonov ali za 12 %. Pri povečanju industrijske proizvodnje bo dala največji de- lež tovarna celuloze in roto papirja v Vidmu, kjer bo že letošnja proizvodnja dala 23.000 ton roto-papirja. S tem bo naša država glede porabe roto-papirja postala neodvisna od uvoza, računajo celo, da bomo tega papirja mogli celo prodati v tujino nekaj tisoč ton. Prav tako je računati, da bo proizvodnja premoga ostala najmanj na lanski ravni, medtem ko ostala podjetja predvidevajo pričakovano normalno povečanje proizvodnje spričo boljše organizacije dela in višje proizvodnosti. V planu je tudi določena še boljša kakovost izdelkov, nekatera podjetja pa imajo v KIDRIČEVO OBRATUJE prvikrat z vso zmogljivostjo Električne energije je zdaj dovolj proizvodnji hidroenergije štanj dajati do 30.000 kijovatov in prihajamo letos iz ene skrajnosti I je deloma v obratu tudi trbovelj- v drugo. Letos v februarju je bil dotok vode na Dravi najmanjši v zadnjih dvajsetih letih (nekaj časa je padel celo na 70 m’ na sekundo), tako da d ra veke elektrarne niso imele dovolj vode niti za obratovanje z enim agregatom, kar je terjalo daljnosežne omejitve glede potrošnje električne energije. Prejšnji teden pa se je položaj obrnil v nasprotno skrajnost. Po trajnih nalivih na Štajerskem, predvsem pa v sosednji Avstriji, je Drava tako narasla kakor še v nobenem letu po vojni, saj je pretok vode dosegel kar 1600 m* na sekundo. Tolikšne količine vode seveda elektrarnam niso po volji; kerr ovirajo proizvodnjo energije. Zaradi previsoke spodnje vode se namreč zmanjša vodni padec in s tem zmogljivost turbin. Seveda je ta izredno visoka voda trajala le nekaj dni. Naše hidroelektrarne obratujejo že nekaj časa z vso zmogljivostjo, Icar pa ne zadoSča, zato mora nova termoelektrarna So- Osnutek zakona o organih za notranje zadeve Odbor za organizacijo oblasti in upravo Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine je sklical sejo za 14. junij. Na tej seji bodo začeli obravnavati osnutek zakona, o organih za notranje zadeve, ki so ga te dni poslali Zvezni ljudski skupščini. Ljudsko revijo PreSemov* — OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih, trafikah ska termoelektrarna, medtem ko ostale tri večje termoelektrarne Brestanica, Velenje in Ljubljana ne obratujejo. V teh elektrarnah opravljajo zdaj remontna dela. Tudi v bodoče bo dajala manjkajočo energijo predvsem nova šo-štanjska elektrarna, ki troši za kilovatno uro precej manj premoga kakor ostale termoelektrarne, ki bodo obratovale le po potrebi, seveda vse dotlej, dokler no stanje voda tako ugodno, kakor je danes. Dnevna proizvodnja električne energije v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije se giblje Slovenski študentje ■■■ odhajajo na prakso v tujino Okrog 300 slovenskih študentov bo prebilo poletje na praksi v študentskih taboriščih in na seminarjih v tujini. Bodoči inženirji, zdravniki, agronomi in ekonomisti se bodo mudili dva do tri mesece na izpopolnjevanju v Zahodni Nemčiji, nordijskih deželah, na Nizozemskem, v Švici, Izraelu in Egiptu. Organizacija slovenskih študentov im zastopana na seminarjih, ki jih bosta letos priredili socialistični stranki Anglije in Zahodne Nemčije ter na taborjenju študentov v Francij L Hkrati bo na praksi v Sloveniji okrog 50 tujih študentov. Na mednarodnem seminaiTU v Ljubljani bo Julija sodelovalo okrog 70 študentov iz raznih evropskih dežel, Indije in Egipta. Povabila za sodelovanje na tem seminarju so poslali tudi štu- zadnje tedne okrog 5 milijonov kilovatnih ur, dosegla pa je tudi že 5,5 milijona kilovatnih ur. V maju so bile ukinjene poslednje omejitve glede potrošnje energije v elektrokemiji in elektrometalur-giji. Zdaj tudi ti obrati lahko trošijo energijo neomejeno, kar velja tako za tovarno aluminija v Kidričevem, kakor tudi za tovarno dušika v Rušah in za elektroplavž v Štorah, ki terjajo do 70.000 kilovatov. Elektroliza aluminija v Kidričevem, ki je morala pozimi dva meseoa docela mirovati, obratuje zdaj prvikrat z vso zmogljivostjo, se pravi s 145 električnimi pečmi (lani Kh je bilo v obratu največ 100). Po letošnjem družbenem planu naj bi Kidričevo dalo vsega 12.000 ton aluminija nasproti 83*3 tonam v lanskem letu. V prvfh štirih mesecih pa je dosegla proizvodnja v Kidričevem zaradi ustavitve obratovanja le 1090 ton. Če bodo hoteli nadomestiti izpadek proizvodnje v teh mesecih, bodo morali v razdobju od maja do konca leta pridobiti povprečno okrog 14*0 to« aluminija mesečno, kar pa bo težko do- svojih proizvodnih programih do- čeprav trenutno tega še ni obču-ločene tudi nadaljnje nove izdel- titi. Toda nekoliko večji plačni ke, kot n. pr. Strojna tovarna, sklad, večji blagovni fondi IB »Mehanika« in še nekatera druga, postopna stabilizacija tržišča go" Medtem ko se bo celotna in-, vore za povečanje prometa. Pv dustrijska proizvodnja v primer- dobno velja tudi za gostinstvo in javi z lanskim letom povečala za j druge uslužnostne dejavnosti. 12 %, pa se bo število na novo za- | Ker so trgovine in gostinski poslenih povečalo komaj za 1.5 % ali za okoli 200 novih delavcev. Povečana proizvodnja bo torej med drugim tudi sad večje proizvodnosti, razen tega pa tudi nekaterih novih naprav, ld jih v podjetjih že uporabljajo ali pa bodo z njimi med letom izboljšali proizvodne pogoje. Skladi za samostojno razpolaganje znašajo okoli 140 milijonov, plače iz dobička pa 170 milijonov. V družbenem načrtu se tudi popolnoma jasno izraža omejitev vseh investicij, ki niso neogibno potrebne za povečanje proizvodnje. Investicijska sredstva so v glavnem usmerjena tja, kjer bo povečanje proizvodnje najhitreje uresničeno in bo prispevalo k boljši življenjski ravni delovnih ljudi. Okraj in občine bodo formirali več družbenih skladov, ki bodo znašali v celoti 650 milijonov dinarjev. Ker bodo ti skladi namenski, bo na ta način zagotovljena enotna usmerjenost gospodarske politike in Investicij. Sam okrajni investicijski sklad bo znašal približno 130 milijonov; od tega je 35 milijonov namenjenih kmetijstvu, Sam sklad za pospeševanje kmetijstva znaša 15 milijonov in je namenjen v glavnem za pospeševalno kmetijsko službo. Med vsemi skladi bodo najmočnejši občinski stanovanjski skladi, ki znašajo 350 milijonov dinarjev in jih bodo v občinah v glavnem porabili za dograditev še nedokončanih stanovanjskih objektov. Vrsta drugih skladov pa bo omogočila vzdrževanje cest pogozdovanje itd. Povečanje prometa je pričakovati tudi v trgovini in gostinstvu, obrati kaj slabo opremljeni, bodo podjetja razen lastnih investicij' skih skladov dobila tudi kredite za nujne investicije. Občinski ljudski odbori pa bodo poskrbeli tudi za razvoj obrtne dejavnosti, še posebno v tistih panogah, kjer je doslej občutiti pomanjkanje. Za kmetijstvo določa družbeni plan vrsto ukrepov, s katerim1 bo mogoče doseči povečanje kmetijske proizvodnje in izdatneje vplivati na nadaljnji razvoj socialističnih odnosov na vasi-Večino teh nalog bodo opravljale kmetijske zadruge in Okrajna zadružna zveza. Kmetijskim z8' drugam je prepuščen večinom8 ves dobiček, ki ga dosežejo. Računati je, da bodo mogle zadruge odtod formirati najmanj za 20 milijonov skladov, ki ji& bodo uporabile po določenem načrtu in tako, da bodo sredstva zares preudarno vložena in bodo vplivala na povečanje prolz-vodnje. Razen okrajnega sklada za kmetijstvo v višini 15 milijonov bo v občinskih skladih nad 40 milijonov, v celoti pa znašajo vsa družbena sredstva, namenje* na pospeševanju kmetijstva, sko-raj 80 milijonov. V skladu ž družbenim planoto je tudi okrajni proračun ki z občinskimi vred znaša 810 milijon«^ ter je v primerjavi z lanskim manjši za 83 milijonov. Višina proračunov krije osnovne potrebe uprave, zdravstva, šolstva in so-cialnega skrbstva, skoraj docel8 pa je opuščeno finansiranje pro-računskih investicij. Ves prora-čun izraža največjo varčnost i° skromnost Iz govora tovariša Mihe Marinka Razen več članov okrajnega odbora in Zbora proizvajalcev }« v razpravo o družbenem planu posegel tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko. V zvezi z družbenim načrtom je dejal, da čeprav bi družbeni plan utegnil na prvi pogled vzbuditi vtis, da Je napet Je vendar možno in upravičeno prepričanje, da bo moč v marsikateri dejavnosti še bolj dvigniti proizvodnjo. Predsednik Marinko je opozoril na še DESET LET AKADEMIJE UPODABLJAJOČIH UMETNOSTI Med proslavami desete obletnice osvoboditve je priredila včeraj jubilejno razstavo slikarskih, kiparskih in grafičnih del svojih slušateljev ljubljanska Akademija upodabljajočih umetnosti. Raz- Podmladkarji RK pripravljajo novo sadno akcijo Mladina iz sadjarskih predelov bo pomagala otrokom v mestih in industrijskih središčih, kjer naj bi se oddolžili s pošiljkami šolskih potrebščin stava priča, da je ta umetnostna ustanova v desetletju svojega ob-dentskim organizacijam ZSSR,] stoja vzgojila precejšnje število CSR, Poljske in Romunije. I mladih likovnikov, ki se v našem oaegcec(OM«coanweeeeN(caNcceN««MNMcnN-x fiko pa razstavlja skoraj okrog ž petdeset avtorjev. Razstava s , i , , . 4 svojo doseženo kvaliteto izpriču otroa jeseni, ko bodo začela do-t V7BoiB. k likovnem življenju vedno bolj uveljavljajo. Razstava nekdanjih in sedanjih slušateljev Akademije upodabljajočih umetnosti, ki je bila sinoči odprta v Jakopičevem paviljonu, prikazuje zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov izključno šolska dela preteklih desetih let. Skupno razstavlja dvanajst slikarjev, štirinajst kiparjev, gra^ Ker je lanska sadna akcija, ki jo je ob pomoči množičnih organizacij, prosvetnih delavcev in zadrug organiziral RK Slovenije, izredno dobro »uspela, nameravajo zamisel obnoviti tudi letos. Tako naj bi ponovno podmladkarji RK iz sadorodnih predelov pomagali svojim tovarišem v* mestih in industrijskih središčih z brezplačnimi pošiljkami sadja, otroci, ki bodo sadje prejeli, pa se jim bodo oddolžili s pošiljkami raznih šolskih potrebščiii. Lani so začeli podmladkarji s svojo akcijo šele. jeseni ter so zbrali okrog 100 ton jabolk. Ker je bil to prvi primer take pomoči med otroci, je bilo še nekaj pomanjkljivosti, zlasti pri razdelitvi sndja- Tako so posamezne šole dobile številne pošiljke, druge pa dosti manj ali nič. Bilo pa je tudi nekaj posameznih primerov, da so jabolka odposlali v predele, kjer uspeva sadje in kjer je bila nabiralna akcija tudi v teku. S temeljitimi pripravami se bodo skušali organizatorji akcije letos takim nepravilnostim izogniti, razen tega pa io nameravajo tudi razširiti. Podmladkarji RK naj bi namreč že sedaj, ko uspevajo češnje, zbrali na Primorskem nekaj tega sadja in to predvsem za otroke v Ljubljani, na Jesenicah in Trbovljah. To naj bi storili zlasti v primeru, če bi sadje sicer Jtropadlo, kot se je to dogajalo am zaradi nepravilnega odkupa in dobre letine češenj. Najbolj pa se bo seveda razmahnila medsebojna pomoč med Učenci ls Škofljice il ogledujejo knjige ln šolake potrebščine, so jih dobili od otrok Iz Ljubljane v zameno za sadje. zorevati jabolka. Glavni odbor f {« AkaTmii^ln "ob? razpošiljanja sadja med posa-| , . P nimiokraijl medtem ko Vodo | P^nem delu. red meznimi z Ob otvoritvi jubilejne razsta-^ ve Akademije upodabljajočih okrajni odbori prevzeli skrb oskrbo šolskih kuhinj s sadjem 3™ . pomagale pri nabavi embalaže in^_ . . , , , • prav tako pri prevozu do želez- \ Posvetovanje z gledalci niških postaj. Svoje pomoči go-^ v Mestnem gledališču tovo tudi ne bodo odklonili želez-^ Včeraj popoldne je bilo v Mest-nica in prav tako nc avtobusna < nem gledališču v Ljubljani krat-podjetja. ji ko posvetovanje med gledališkim Zamisel, kako pomagati otro- ž vodstvom in občinstvom. Drama-kom v mestih in nesadorodnih ž turg Dušan Moravec je obrazložil predelih, da bi dobili dodatek v ^okvirni program za prihodnjo se-sadju, pa začenja dobivati tudi t zono, ki bo tudi letos sad kom-letos že širši okvir. V posameznih j promisa med tistimi, ki si žele šolah na podeželju so začeli mi- Ž resnega programa in tistimi, ki sliti na to, kako bi s sušenjem ž jim je pri srcu komedija. Enemu se je ponekod pojavila ne. sadja oskrbel« dodatek tega zdra-ž kakor drugemu delu repertoarja I proti takšnim predpisom, toda P? vega hranila šolskim kuhinjam žpa Je ostala skupna težnja po eo- . vsod v tistih vaseh in občinan za zimske mesece. Hkrati name- idobnosti. 1 rta v» ravajo ponekod na Dolenjskem? Na včerajšnjem posvetovanju pa tudi na Štajerskem oskrbeti? je dramaturg Mestnega gledali-šolske kuhinje z vkuhanim sad-^ šča poročal tudi o rezultatih jem, marmelado in sokovi. Tu ^ pred nedavnim razpisane ankete bodo šolskim kuhinjam pomagale ž o delih, ki so se gledalcem zdela tečajnice, ki nameravajo jeseni g najboljša in o tistih, za katere obiskovati tečaje za predelavo 5 menijo, da niso uspela. Za tri sadja. Teh tečajev bo največ pri ? najboljša dela so bile ocenjene kmetijskih zadrugah v predelih, ^drame: Steklena menažerija, Mar-kjer uspeva sadje in če bodo šol-^tin Kačur in Filumena Martura-ske kuhinje deležne njihovih iz-^ no. Izžrebanih je bilo tudi pet na-delkov, bo to hkrati tudi na j-^ grad, t. j. pet brezplačnih celo-boljša propaganda za predelavož letnih abonmajev z dvema sede-sadja po domovih, kar bo prispe- ž žema. Žreb je izbral naslednja valo k izboljšanju pravilne pre- g imena: Jože Kaplar, Mira Grtin, Dolln- možne rezerve in boljšo organizacijo delovnega procesa. Dalj Časa se je zadržal ob analizi problematike v gradbeništvu, kmetijstvu in gostinstvu, kjer bo treba ob upoštevanju objektivnih pogojev stvari tako postaviti, da bodo tudi te panoge začele izkazovati vidnejši naptedek. Nato je predsednik Marinko * nekaterimi ugotovitvami nakazal ugodne posledice ukrepov naš« nove gospodarske politike, popol' noma očitno je, da vsi ti ukrepi že vplivajo na stabilizacijo tržišča. Čutiti je že tudi stalne j šo tendenco padanja cen. Letošnjo pomlad na priliko ni bilo tisteg® očitnega skoka cen kmetijski11 pridelkov, kot se je to dogajalo v prejšnjih letih. Med potrošnik® se vrača pomirjenje, nikjer ni vec nekdanje panike, v katero je P®* trošnike spravljalo nestabilno tf' žišče. Blagodejni učinek na tržiš*® pa bi bil lahko še večji, če bi rn^ drugim vladala večja disciplin® ln zavest pri zbiranju družbeni!1 dohodkov. V Sloveniji smo v & terjavi družbenih dohodkov v precejšnjem zaostanku, ki zn®*8 okrog 1,5 milijarde dinarjev. T® zaostanek gre v glavnem, na r®' čun zasebnih proizvajalcev. N®' mesto, da bi ta sredstva imel® skupnost so po več mesecev n®' opravičeno v rokah posamezni' kov, kar seveda z vsemi posl®' dicami vpliva na tržišče ter v določenem smislu, zlasti v kmeti)' stvu, zavira napredek proizvodnje. To neupravičeno družben0 kreditiranj* je skrajno škodljiv®’ česar se morajo zavedati tudi v* uprave za dohodke, od republik in okrajnih do občinskih. Ob letošnjem izpolnjevanj*1 družbenega plana se ne mor«! občine tudi z večjo naglico loJJP izvajanja vseh ukrepov in P1*:' pisov. Rigoroznost ki jo predpisi na zbiranje družben**1 dohodkov (dohodnina, takse it“".’ je popolnoma upravičena, zak®' nihče nima pravice skupnosti tegovati, kar skupnosti gre. ReS,,_ ijevolJ9 hrane pa tudi v borbi proti al- J Slavka Zakotnik, Marija koholizmu. M. N. t šek in Marjanca Kocjan. morali ljudem povedati, da naša podjetja brez izjeme pla^ jejo davek na osnovna sredstva-Zakaj naj bi torej veljala ma v kmetijski proizvodnji? ti ukrepi pa so še tembolj vičeni, ker so v svojem bistvu P°' buda za solidno !n preudarno g ' spodarjenje in za večjo proizvodnost. Naš kmet, četudi je zaseD^ ni proizvajalec, ima sijajne pr®' izvodne možnosti. Kdor hoče res no in stabilno gospodariti, tudi na zasebnem posestvu v n ših družbenih pogojih n«jleP možnosti za delo in napredek, P sebno še v povezanosti s sko zadrugo. Po volitvah v Trstu Kakšen bo novi občinski odbor? — Ali pa bodo nemara izzvali nove volitve? ir,TTS}' 6- Jun. — Danes dopoldne je levo, medtem ko so se komunisti ^maso " k ^i^.^.^dKta dr^San- zdaj omejili le na Izjavo, da so pi na posebni svečanosti Imeno- za Val cV ““ ■"•VO..V.U Imenovanju komisarja ln novim vo- j« 60 novoizvoljenih svetovalcev tr- lltvam. Odločno odklanjajo sodelova-(e^.eP obSlnskega sveta. Krščanska nje s sedanjim županom Bartolljem Vnokraclja Je dobila 20 mandatov, in fašisti. , r 14, neofašisti 9, socialni ilemokrati Dejstvo je, da neofašisti in mo-lalfstična stranka 3, Neodvisna narhisti pritiskajo na Krščansko de-“ciaHstična lista 2, Republikanska mokracijo, da bi sprejela njih sodelo-ban. ka 2’ Nacionalno gospodarsko gi- vanje pri občinski upravi. Ce bi se en.l ?’ m°narhisti 2, Slovenska lista to zgodilo, bi nova občinska uprava ln stranka enega. Ne- začela nedvomno še ostrejšo politiko *j sno socialistično listo bosta v ob- tudi nasproti Slovencem In demokratskem svetu zastopala dr. Jože De- tom. «kuna *n ®a„rto!° Petro?‘°> kl ?ta 0,1 Nocoj se bo sestal pokrajinski oddatiH1 .,5569 *lasov> oddanih kandi- bor Krščanske demokracije, ki bo raz-ltst‘> doblla največ preferenčnih pravljal o vprašanju sestave novega ^ občinskega odbora. Zdi se, da bodo občin«£fC m®se,c,a bo »estal nov člani zagovarjali sestavo manjšinskega?^! sy/vf’ ki bo, ,moJal *z, sv?,e fa občinskega odbora. Ni pa izklju-Pae<*e izvoliti občinski odbor In žu- čeno, da bo prevladala misel o ko- Tudi Sastroamidjojo povabljen v Moskvo Djakarta, 6. jun. (AFP). Tukaj je bilo objavljeno, da je predsednik sovjetske vlade Bulganin povabil indonezijskega premiera Sastroamid jo ja, naj obišče SZ. Predsednik indonezijske vlade je vabilo sprejel in bo bržčas prišel v SZ kmalu po obisku predsednika indonezijske vlade Sukama v SZ septembra letos. Prvi britanski poslanik v Maroku London, 6. jun; (Reuter). — Foreign Office je objavil, da je Velika Britanija sklenila navezati diplomatske stike z Mairokom. Britanski generalni konzul v Ra- - -- .~>m ,.u- ii3iiu, na do previaa&ia misel o ko- Harold Freese Pennefather vsna. Vprašanje občinskega odbora mlsarju in novih volitvah, ki Jo in- le imenovan za prvega bn-letoš^ekv^nve2naIy.°ie sodelovanje odpovedali in te- ' našega posebnega dopisnika) tbnL za tem* da bl se Krščanska de-rii, ija v sedanjem položaju usme-i, * na levo in sodelovala še z Nenni- - |ml socialisti. Do prvih stikov med VPRAŠANJE NEODVISNOSTI Somalije, Toga m Zahodne Samoe na zasedanju Skrbniškega sveta OZN New York, 6. jun. (Tanjug). — Jutri se bo začelo na sedežu OZN izredno zasedanje Skrbniškega sveta. Zasedanje, ki ima zelo obširen dnevni red, bo trajalo verjetno do začetka avgusta. Sedanje zasedanje vzbuja veliko pozornost zato, ker bi bilo treba na njem odločiti o državno-pravnem položaju 3 izmed skup- Somalija je bila prvo ozemlje, i Tudi v Zahodni Samoi dovoza katero je OZN določila, do kdaj revajo pogoji za samoupravo in mora postati neodvisna. Ze leta nizozemska vlada je sporočila, da 1949 je generalna skupščina dolo- se bo lotila sestave vlade, v ka-čila kot skrajni rok leto 1960 in teri bi bili predstavniki domo-naročila Skrbniškemu svetu, naj rodcev. skupaj z italijansko upravo uspo- Skrbniški svet bo obravnaval sobi to ozemlje za samoupravo, tudi položaj na pacifiških otokih. Tam so nedavno že izvolili zako- Čeprav tam ni kakih posebnih nodajno zbornico, kmalu pa bodo problemov, sodijo, da bi utegnili no 11 ozemelj, ki so v skrbništvu i sestavili tudi vlado. Čeprav je ameriški poskusi z jedrskim orož- OZN. Gre za Somalijo pod itali jansko upravo, Zahodno Samoo, ki je pod novozelandsko, in Togo, ki je pod britansko upravo. Popotnik v »senci minulosti« IZKUŠNJE HEINRICHA BRENTANA V KJOBENHAVNU IN OSLU Bonn, junija. m v. v... v . Bormski zunanji minister Hein- 5* demokrat* socialisti je nen Brentano je letošnjo pomlad Konkretni izid teh raz- prebil večino svojega časa na po-n»5 °v ho odvisen predvsem od sta- nn j SJJj osrednjih vodstev ohch strank. 1 kovanjih po raznih evropskih dr-0rt!5eritev na levo podpira tudi Ne- i zavah. V nekaj mesecih je bil v »oseh^ ,”?clali5tlc“a zveza, ki je v Rimu, Bruslju, Londonu, Parizu, stenah, Haagu, Kjdbenhavnu in Oslu. Čeprav bi mu to lahko zavidali mnogi turisti, vendar ni sleherno iz med teh potovanj zapustilo najprijetnejšega spomina, zlasti še ne poslednje — obiska v Kjobenhavnu in Oslu. Kakor v Haagu je moral namreč tudi tam govoriti najprej o »težkih sencah minulosti« in šele potlej o seda vsako pobudo za usmeritev na Indijska pobuda za pogajanja z Južnoafriško unijo Delhi, 6. jun. (Tanjug). — hdijska vlada je predlagala vladi Užno-afriške unije, naj se začno - ePosredna pogajanja o položaju nlem zavezniškem sodelovanju v ' Atlantski zvezi, medtem ko so gostitelji poudarjali predvsem tisto prvo in govorili o sodelovanju, ko da bi ne bili »zavezniki«. Njegova obiska na Danskem in Norveškem je javnost obeh mest očitno bojkotirala, medtem ko so uradni krogi poskrbeli, da ministrov obisk ni segel čez zelo skromne okvire »vljudnosti«. Sporazum o kulturnem sodelovanju z Norveško je bil edini stvarni uspeh. Razgovori so se nanašali prebivalstva v Južni Inki. Indijska vlada opozarja v vh2rU’ ga je te dni poslala v v Capetownu na sklep generalne skupščine OZN, ki J^roča neposredna pogajanja o vprašanju med prizadetimi pikami. Vlada Južno-afriške sleh^ doslei vselej zavračala . «erna pogajanja o položaju dr»t eob°itega prebivalstva, priza-spričo njene rasne diskri-in segregacije. PISMO IZ AVSTRALIJE Stavka »shearerjev« B risbe ne, junija je sklenilo, da ne san« biti nato-, Ze peti mesec traja stavka j vorjen niti kosem »črne volne« nearerjev (delavcev, ki strižejo j za izvoz. /ce) v Queenslandu, kjer je ®reja močno razvita. Stavko ov- —________________________ — Je Povzročilo znižanje mezd za stri-j.eilje sto ovc od 7 funtov, 15 ši-»8ov in 3 penijev na 6 funtov, k šilingov in 6 penijev. Odloč-0 znižanju cen je izdalo dr-j vno industrijsko sodišče letos v‘ii-,anuarja- Spričo velikega šte-m a drobnice lastniki ovac ne m feJ° striči sami, marveč naje-p J0 za to posebne delavce, ki si*dikat°uganizirani da v posebnčm Sindikat je sklenil, da ovac stri stari ceni. Posledica je bila, L. mnogo ovac v topli sezoni ni *0 (je t r i — — ! L ' 1. 1- — hc k T Jc uti po o • strigH P° novi, temveč lol>°- 5str>ženih in Inko so tnili-Sen* drobnice prišli v hladnejšo Mo')?0 8 s*aro volno na sebi. p„ v. ® ko ie sindikat složen, „1 *'vinorejci niso enakih misli „tr ,.cen striženja. Da ne bi kat-* 'večje škode, dajejo ne-ari živinorejci svoje ovce iem° siaril1 višjih cenah, med- sta i i skušajo drugi dobiti hiar e' Tako so začeli naje-ski{i' de^avce iz jjužnih avstral-ovee P°krajin, ki jim strižejo del novih, nižjih cenah. Te let a,Yce s° prevažali s posebnimi ven - v Queensland. Na inter-del C,J° sindikata shearerjev so pr av9b zaposleni na. letalskih ae ?ah' sklenili, da stavkokazov led ■ Prevažali. Živinorejci so Nov'1 Skušali pridobiti Maore z s0 ,e Zelandije, toda tudi ti ni-delati po novih cenah. hjg|Yn tega železniški in prista-yar ,. elavci niso hoteli natopi lati volne, nastrižene po no-»ol»eni‘ Označili so jo za »črno lSvao<- 27.000 pristaniških de-^v v 53 avstralskih lukah Vzlic številnim sestankom med živinorejci in shearerji in kljub posredovanju vlade še si prišlo do sporazuma. Tu sodijo, da so znižali cene predvsem zato, da bi prihranili denar za hujše čase, ko pričakujejo padec cen volne. Kdo bi imel glavni delež pri dobičku, nastalem zavoljo cenejšega striženja? Od tega ne bi imeli koristi ne delavci ne 68.000 živinorejcev, od katerih ima vsak povprečno po 500 ovc. Dobiček bi šel v žep veleposestnikov. Večina ovac v Avstraliji je v glavnem na »splošna vprašanja, ki zanimajo obe deželi«. Nemški tisk je posvetil Bren-tanovemu potovanju zelo malo prostora, nekateri časniki pa so vendarle zabeležili nekaj značilnih podrobnosti. Tako je »Die Welt« beležila, da je zaključno uradno poročilo v svoji opazni rezerviranosti upoštevalo čustva , norveškega naroda. Govorilo je j samo o normalizaciji stikov. Izog- I nili so se izrazu »zveza«. Tudi drugi listi so ugotovili, da je poročilo »zelo rezervirano« in da je imel tako vplivni bonnski politik priložnost neposredno občutiti resnico, da vstop v Atlantsko zvezo sam po sebi ni mogel avtomatično zabrisati vsega tistega, kar se je nakopičilo v poslednjih desetletjih. O. Miličevič Radakrišnon v Pragi Praga, 6. jun. (Reuter.) Podpredsednik Indije Radakrišnan je sinoči prispel na povabilo so razgovore med Brentanom in ^ V'ai^i, V Langejem označili za »izrazito K i l Ja neuradno« i n?,S Je bl! na k°S>l« Pr> predsed- • , , niku češkoslovaške vlade Širo- Ko je stopil na norveška tla, kem, popoldne pa se je sestal s I® Brentano izjavil; »Do mojega predsednikom republike Antoni-oblska je prišlo enajst let po za- I nom Zapotockim. Jutri bo Rada-ključku strahovite vojne, ki je, krišnan promoviran za častnega česar se mi Nemci popolnoma za- doktorja filozofije na Karlovi vedamo, ravno Norveški prizade- univerzi v Pragi. RadakriŠDan jala hudo trpljenje. Zato smo odpotuje v nedeljo v Varšavo, srečni, ker sta naša dva naroda1 zdaj zaveznika v Atlantski skup-nosti.Iz tega lahko vidimo, kakšna radostna in temeljita sprememba je nastala v norveško-nemških stikih.« Brentanovo izjavo je norveški tisk sprejel in komentiral več ko rezervirano. Socialistični »Arbei-derbladet« je zapisal, da »minulosti ni moč izbrisati«. Tudi konservativni »Aftenposten« je ugotovil, da je še »mnogo stvari, ki spominjajo na minulost«. Podobno so beležili tudi danski časniku »Extrabladet« je celo kralju očital, ker je nemškega gosta povabil na kosilo. Tudi sicer vzdušje ni bilo posebno prijetno. V Kjobenhavnu so bonnskega ministra sprejeli v »nekem kotu letališča, zraven ga silske stražnice«, na kraju, izoli ranem od javnosti. Niti na letali Spremembe v vodstvu argentinske vojske Buenos Aires, 6. jun. (AFP-AP.) Predsednik Pedro Aram-buru je odstavil vrhovnega poveljnika vojske Julia Alberta I.agosa in načelnika generalnega štaba Roberta Daltona. Za novega poveljnika vojske je bil imenovan Jose Franciso de la Zerda. V vladnih krogih pravijo, da se bo spričo odstavitve Lagosa okrepil predsednikov vpliv v vojski in da bo »zajamčeno obnavljanje demokracije« v deJ želi. V dobro poučenih krogih opažajo, da odstavitev generala Lagosa potrjuje latentno krizo v vojaškem vodstvu. Poudarjajo, da je Lagos nbral politično smer italijanska vlada dvomila, da bi! jem na Marshalskih otokih spro-mogli Somalci že leta 1960 sami | žiti ostre razprave v Skrbniškem upravljati svojo deželo, sodijo tu, svetu OZN. To vprašanje je bilo da bo ta pokrdjina v tem roku sproženo že na minulem zaseda- nju Sveta, vendar so ga odgodili do novega zasedanja. Azijske še postala neodvisna. Pred približno mesecem dni so imeli v britanskem Togu plebi- delegacije v Svetu, posebno scit pod nadzorstvorri OZN in ve- delegaciji Indije in Burme, so čina prebivalstva se je izrekla za ostro nasprotovale preizkuševa-priključitev tega dela Toga k Zlati nju atomskih bomb na azijskem obali, ki mora dobiti čez leto dni področju in priporočile, naj ZDA samoupravo. Ker pa Generalna j počno takšne nevarne stvari na skupščina ni sprejela dokončnega svojem ozemlju. Pri tem sta jih sklepa o tem ozemlju, bo, kot podprli sovjetska in sirska dele-kaže, precej sporov glede njene gacija. priključitve k Zlati obali. Čeprav | V Skrbniškem svetu je zastoje večina glasovala za priključi- panih sedem držav, ki upravljajo tev, ta večina ni zajela niti polo- nesamostojna ozemlja: Avstralija, vice volivcev in zato v OZN sodijo, da je to zelo slab rezultat, ko gre za tako važno vprašanje, kot je odločitev o bodočnosti tega ljudstva. | Belgija, Francija, Italija, Nova Zelandija, Velika Britanija in ZDA ter sedem drugih dežel: Burma, Formoza, Guatemala, Indija, Haiti, Sirija in ZSSR. šču v Oslu niti na hotelih v Kjo- npkdanje(?a predsednika Lenar , I - . . • ril Ih Lr • cn Ifvn -in rr . .\T, benhavnu in Oslu, v katerih je gost stanoval, niso razobesili nemške zastave, kakor po navadi iz-obešajo zastave dežele, iz katerih prihajajo državniški gosti. V Oslu je minister Brentano prišel v Grand hotel skozi stranski vhod, da bi se tako izognil »sovražnim demonstracijam proti Nemčiji«. Razumljivo je, da gre za slučajno okoliščino, da je bil ravno dija, ki se izraža v geslu: »Ne i zmagovalcev, ne premagancev«. V Kremlju sta si predsednik Tito in njegova soproga ogledala tudi zgodovinske zanimivosti: na sliki pri ogledu ogromnega starinskega topa, ki mu Moskovčani pravijo car-top Z VSEH STRANI SVETA namreč pod nadzorstvom raz- Brentano tisti, ki je na Nizozem-meroma majhnega števila vele- skem, Danskem in na Norveškem CEJLON VPRAŠANJE URADNEGA JEZIKA Colom bo, t. jon. (AFP). Danes so Sred cejlonskim parlamentom izbruhnile emonst racije ▼ zvezi z razpravo o posestnikov, ki so tesno poveza- moral prvi okusiti veliko nezau- d*L0£s‘r?cMe, J zye,zi „ * f«pravo o ni z bankami, lastniki ladij, panje nasproti Nemčiji, ki v teh obvezne^"vw dežel*«. vtTSo ljodi* ki govore različne indijske jezike, agencijami družbami prekomorskimi majhnih deželah še vedno ni zamrlo. Toda vzlic vsem neprijetnostim bržkone ni bilo odveč, da Dr. Ivo Drežančič je protestiralo proti tej nameri parlamenta in vlade. . A UV,SVJ Mnhajščino govori na Cejlonu kakih i kot 70.000 hiš. f milijonov ljudi, vtem ko govori indijske jezike in pretežno kamilščino 2 milijona ljudi. Stari parlament je svoj čas sprejel zakon o enakosti teh jezikov. Neredi so nastali tudi drugod in je morala policija posredovati. INDIJA CIKLON V ASAMTJ Kalkuta, 6. jun. (AP). Hudo nenrje je zajelo vzhodno Indijo. Močan ciklon dolgotrajnim nalivom je j>orušil vcČ Velike površine zemlje Tri pisma tovarišu Titu izmed mnogih, ki mu jih te dni pošiljajo sovjetski ljudje preaseciniK iito, je tudi pismo kmeta Gerasima Lrzjahskega, ki je z Josipom Brozom delal sku- J»aj, ko je bil tovariš Broz 1916. eta v ujetništvu v vasi Kalaše-vu v ardatovskem okraju. Erzjanski piše tovarišu Titu: Vaše bivanje v naši deželi je vzbudilo pozornost slehernega sovjetskega človeka. Ta obisk bo kakor že lanski obisk tovari- Mi preprosti sovjetski ljudje pozdravljamo Vaš prihod v našo deželo kot jasen dokaz visoke stopnje normalizacije jugo-slovansKo-sovjetskih odnosov. Hjf Zdaj ko bolj kot kdajkoli po-Moskva, 6. jun. Med številni-1 šev Bulganina, Hruščeva in osta-|vasi Kalaševo, v ardatovskem prej zauPam0 svojemu Central-mi pismi, ki jih prejema te dni'lih članov sovjetske vladne de- okraju sibirske gubernije Pisec nelnu komiteJu KP sz> so nam dsednik Tito, je tudi pismo legacije v lueroslaviii okrepil tega pisma Gerasim Erzianski Postali iasni dejanski vzroki, ki ’1 •' ’ ■ — - - - ’ | so privedli do prekinitve prija- teljskih odnosov z vašo deželo. Prepričali smo se o Vaši neomajni zvestobi marksizmu in leninizmu. , Državljan Prokofenko je napisal naslednje pismo: Spoštovani tovariš Tito. Sprejel sem Vas kot prijatelja Sovjetske zveze, kot so Vas sprejeli tudi milijoni drugih sovjetskih državljanov. Dragi tovariš Tito, želim Vam izraziti najlepše. želje, da bi bili čili in da ni še nadalje plodno delali za kre- Eitev svetovnega delavskega gi-anja. Že dvajset let sem komunist in dobro razumem, kaj se je zgodilo med našimi narodi po 1948. Toda verjemite mi, da naši so- so poplavljene; mesto Agartala v državi A sam, ki šteje kakih 20.000 prebivalcev, je odrezano od ostalih krajev. Sodijo, da je to neurje prizadejalo veliko škodo približno pol milijona ljudem. KITAJSKA TRGOVINSKI STIKI S FRANCIJO Peking, 6. jun. (Nova Kitajska}. Kitajska trgovinska delegacija, ki se mudi v Parizu, je sklenila s francoskimi podjetji trgovinske pogodbe za dobavo blaga v vrednosti več kot 7 milijone funtov. Kitajska bo uvažala orodje in instrumente. stroje in druge inaustrijabe izdelke, izvažala pa svilo, olje itd. ^mžbi sovjetskih državnikov je predsednik Tito prisostvoval tudi slavnostni gledališki predstavi v moskovskem »Batjšom teatra« bratstvo in prijateljstvo med j ali, kakor ste ga Vi tedaj ime-narodi Sovjetslce zveze in naro-, novali, Garaj, je imel srečo, da di federativne ljudske republi- je z Vami skupaj delal v mlinu JuSoslavije. | bogatega kmeta. Dobro se Vas Vašega prihoda se posebno spominjamo in vsi starejši -kol-veselimo mi, kolhozniki iz kol- hozniki vas imajo stalno v mi-hoza »Val revolucije«. Z vašim slih. imenom so pri nas povezani j Močno bi nas veselilo, če bi mnogi spornim. Pred mnogimi le-; Vi ponovno obiskali vas, ki jo “• Z9.1.6- v!eta: ste Vi kot vojni poznate, ki pa se je po Veliki ujetnik živeli v naši moldavski oktobrski revoluciji temeljito ‘ | spremenila. Skupaj s stotinami kinetov iz »Vala revolucije«. Naši kolhozniki žive dobro in kulturno. . Prosimo Vas, da pridete k nam. Če pa ne utegnete, Vas prosimo, na nam pismeno odgovorite. Želimo Vam, da bi uspešno zaključili Vaš obisk v naši deželi. V imenu kolhoznikov »Vala revolucije« Gerasim Erzjanski Tovariš Tito je prejel tudi mnogo drugih pisem. Državljan Timotejev, doma iz mesta Ljubecki, piše tole: Kot navaden član KP SŽ želim Vam in drugim članom jugoslovanske delegacije izraziti zahvalo, ki izvira iz dna duše sovjetskega človeka. vjetski ljudje goje izredne simpatije in bratska čustva do junaških jugoslovanskih narodov, s katerimi smo bili zlasti v skupnem boju proti nemškemu fašističnemu osvajalcu tako tesno povezani. Mi, sovjetski ljudje smo ponosni in triumfiramo, ker se naš CK in vlada tako zelo trudita za ustvaritev in krepitev bratskih odnosov med našimi narodi. Počutite se pri nas kakor doma! 1 JAPONSKA REGIONALNA GOSPODARSKA KONFERENCA Tokio, 6. jnn. (AFP). Septembra bo v Tokiu konferenca finančnih ministrov sedmih držav Jugovzhodne Azije. Nanje! bodo obravnavali gospodarski razvoj teh dežel. Japonsk_a je povabila na konfe- renco Indijo, Burmo, Indonezijo, Cejloa, Siam, Filipine in Pakistan. Konferenca bo v skladu regionalnih skih vprašan, pos jih. z bandunškimi sklepi • •svetovanjih o gospoder- ZLATA OBALA PRED VOLITVAMI NOVE POSLANSKE ZBORNICE Akra, 6. jun. (AFP). Guverner Zlete obale Clarke je razpustil zakonodajno zbornico protektorata. Odredil je volitve nove zbornice, ki bodo 12. julija v severnem in 1«. julija v ostalem dela dežele. CIPER ATENTAT V LIMASOLU Nikosia, 6. jun. (AFP). Pred šolskim poslopjem v Limasolu so neznanci napadli in ubili nekega britanskega šolskega nadzornika, njegovega šoferja — po narodnosti Turka — pa so hudo ranili. Kriza libanonske vlade Bejrut, 6. jun. (AFP.) Vlada, ki jo je vodil Abdulah Jafi, je danes dopoldne odstopila. Na sinočnji seji sta odstopila zunanji minister Selim Lahua in obrambni minister Medžid Ars-lan. Zato se je predsednik vlade Jafi odločil za odstop celotne vlade. Na seji so ostro kritizirali ministra za javna dela Bustanija zaradi zavlačevanja obnove kakih sto vasi, ki so jih razdejali nedavni DOtresi. Vajenčka mladina pri prostovoljnem delu , Ob dnevu vajenske mladine jr\ anes je praznik vajenskega II rodu. Vrata Da jenskih šol se zapirajo, bodoči pomočniki si d okrašenih učilnicah segajo o roke in se poslaMjajo od mojih vzgojiteljev. Nova generacija vajencev zapušča učilnice. Šolski dnevniki pa romajo v zaprašeni arhiv in z njimi vred zapiski o življenju, o naporih in težavah vajenskega naraščaja. Prav je, da ob Da jenskem prazniku pobrskamo po kroniki vajenskega življenja. Naša socialistična domovina spoštuje napore in skrbno bdi nad življenjem tistega dela mlade generacije, ki je v minulosti najbolj neposredno občutila kapitalistično izkoriščanje. Ce je bil d minulosti obrtniški vajenec sinonim nepriznanega in izkoriščanega hlapca, ki za skromno nagrado trdo dela od iutra do večera, ki ga na vsakem koraku oropajo njegovih pravic, Si v novih pogojih želimo vajenca kot sinonim priznanega in zaščitenega delavca, svobodnega upravljalen in usmerjevalca našega gospodarskega življenja. 7.unanja manifestacija priznanja družbe vajencu je prav da- našnji praznik. Ob tem dnevu se s hvaležnostjo obračamo k njim, saj so d minulih letih žrtvovali največ, kar zmore mlada ustvarjalnost. Vajenski dan pa je hkrati najprimernejša priložnost, da opozorimo na nekatera še neurejena poglavja vajenskega življenja. Z delovno zakonodajo smo d skladu s splošno družbenimi načeli določili tudi položaj vajenca v naši družbi. Določila o vajenskem delovniku, o obveznem letnem dopustu in vajenskih nagradah so le del materialne osnove o boju z ostanki minulosti v odnosih do vajenskega naraščaja. Vendar pa se za zdaj še ne moremo ponašati s trditvijo, da smo zakonite zahteve povsem uveljavili. Naj govore številke: o minulem letu je republiška inšpekcija dela ■ugotovila d 1019 zasebnih obrtnih obratih 66 primerov nesklenjenih učnih pogodb, 55 primerov fizičnega Kaznovanja, 196 primerov nedovoljenega zaposle-vanja z nadurnim delom, 170 primerov zaposlevanja pri drugih delih, 170 primerov odtegovanja nagrad ter 145 primerov kršenja pravic do dopusta in šolskih počitnic. Zal so se ostanki minulo- sti, sicer o manjši meri, ohranili tudi v nekaterih socialističnih podjetjih. • Izobraževanje vajenskega naraščaja se je v povojnem razdobju zelo razmahnilo. V minulem letu je bilo v 81 vajenskih šolah 12.927 vajencev, od katerih jih je ob koncu leta doseglo 92,4 •/« po- S SKUPNEGA POSVETOVANJA OKRAJNIH SVETOV ZA NOTRANJE ZADEVE IN GOSPODARSTVO V TRBOVLJAH Zoper gospodarski kriminal in škodljivstvo je potreben najostrejši družbeni boj zitlvni učni uspeh. Vendar pa je ji se o splošni in strokovni vzgoji še nekaj pomanjkljivosti, ki onemogočajo, da bi bila raven'znanja še višja. Semkaj moremo šteti pomanjkanje primernega predavateljskega kadra, ki bi idealno združeval teoretično znanje s po- znavanjem prakse, pouk splošno zadeve trboveljskega okraja so izobraževalnih in strokovnih janj obravnavali 444 kaznivih de-predmetov ne tvori s praktičnim janji storjenih v Škodo gospodar-delom medsebojno povezane ce- s-(;Va. y primerjavi z letom 1954 lote. S tem v zvezi se zastavlja je številčni porast kaznivih dejanj vprašanje ucmh programov, opre- resda neznaten, neprimerno večja Na sedežu okraja v Trbovljah sta se sešla okrajni svet za notranje zadeve in gospodarski svet na skupno posvetovanje, na katerem so člani razpravljali o najraznovrstnejših pojavil^ gospodarskega kriminala in škodljivstva. Iz obširnega poročila okrajnega tajništva za notranje zadeve teT iz razprave posnemamo nekatere ugotovitve in predloge o tem, kako bi se v prihodnje še bolj uspešno. borili zoper gospodarski kriminal ter iztrebljali pojave škodljivstva. Organi tajništva za notranje storilci drugače skoraj močnejšega me šol in delavnic. Nadaljnja ovira razmaha vajenskega šolstva je pomanjkanje šolskih prostorov in predvsem vajenskih domov. Od 12.927 vajencev jih je bilo o minulem letu moč sprejeti v 19 domov le 1600. Pomanjkanje internatskih kapacitet vpliva na nesorazmeren priliv vajencev iz mest in podeželja. Tretje vprašanje; zdravstveno stanje vajencev. Ta del dorašča-joče mladine je zaradi intenzivnega fizičnega in psihičnega dela ter še nezadostno urejenih stanovanjskih in delovnih pogojih najbolj podvržen bolezenskim vplivom. Nedvomno je nezadovoljiva tehnična zaščita vzrok, da so pri še neizkušenih vajencih telesne poškodbe na prvem mestu. Na drugem so telesne deformiranosti, ki se v nekaterih panogah povzpenjajo tudi do 5O1 It. Kako pomoči takemu stanju? Večja skrb mojstrov in delodajalcev, pomoč družbenih organizacij pri zdravstveni vzgoji in pripravi vajenskih letovanj in taborjenj. K temu cilju vodi letošnja velika akcija za vajenska letovanja. Toliko na rob vajenskemu dnevu. Čestitamo vajencem ob njilio pa je gospodarska škoda in znatno večje število oseb, ki so sodelovale pri gospodarskem kriminalu. Medtem ko so organi v prejšnjih letih v pretežni meri obravnavali nedovoljeno trgovino, kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in podobno, so v minulem letu obravnavali razne primere špekulacije, goljufije, večje in manjše tatvine in en primer grabeža, kot najbolj nevarne oblike škodljivstva v našem gospo- letošnjega 15. aprila okradli, ogoljufali in oškodovali skupnost za dvanajst in pol milijona dinarjev. TNZ je k statističnim podat" kom o gospodarski kriminalitet* dodalo izčrpno analizo raznih po* javov gospodarskega kriminala k* škodljivstva ter navaja več vzrokov, okolnosti in pogojev, ki omo-dairstvu. V vseh 444 kaznivih de- gočajo gospodarsko škodljivstvo. jan j ih je sodelovalo 548 storilcev, v marsikaterem podjetju imajo Statistika pove, da so največ ka- še vedno zelo neurejeno mate-znivih dejanj zagrešili obrtniki, rialno evidenco. Drugod v podjet-Primerjava med delavci in usluž- jih spet slabo varujejo sredstva, benci pa kaže, da uslužbenci za- ki jim jih je zaupala družba v greše mnogo več kaznivih dejanj, upravljanje. Marsikje leže še ve-oboji, obrtniki in uslužbenci, pa dno stroji, material in razni pred-hkratt tudi najhujša kazniva de- meti razmetani, nezavarovani ih janja. izpostavljeni. Cuvajna služba i€ Tudi za letošnje leto izkazuje ponekod več ko skromna. Podje-statistika do 15. aprila porast go- tja postavljajo za varuhe najbolj spodarskega kriminala in škod- nesposobne ljudi. Med značilne ljivstva. V prvem četrtletju so pojave gospodarskega kriminal« organi TZN obravnavali 138 ka- je treba šteti tudi razslpništvo, W znivih dejanj, pri čemer je bilo se pojavlja v brezštevilnih obli" opaziti zlasti porast gmotne ško- kah.Pogosto je tudi zaslediti ne-de. Medtem ko so 1955 storilci potrebno prevažanje. V nekaterih kaznivih dejanj povzročili v okra- podjetjih imajo kaj skromne h* ju nad 42 milijonov škode, so do celo popolnoma zanemarjene varnostne mere, ob katerih bi bilo V celjskem okraju bodo ustanovili dve poslovni zvezi le težko n. pr. preprečiti požar. V mnogih primerih se je ob obravnavanju kazenskih dejanj izkazalo, kako hudo se maščuje popustljivost in praksa, ko nekatera podjetja zaposlujejo ljudi, ne da bi preverila, kaj in kakšni zadružna zveza kot osnovna zveza pravzaprav so. naj bi v bodoče skrbela predvsem Ko ^ elani obeh ^ za politično in ekonomsko usmer- ^ ^ janje poslovnih zvez in kmetij- Peljali ° v8fh pojavih gospo- skih zadrug na svojem področju. Parskega kriminala, so med dru- gim prav posebej pokazali na to, Upravni odbor Okrajne za- da treba po podjetjih še bolj družne zveze v Celju predlaga za zholjšati, urediti in od kraja iz- zdaj ustanovitev dveh poslovnih ves^ notranjo organizacijo pod- zvez, o cemei zaunje ease pn ..as v PHiu jctij’ SaJ 36 PTaV VS,abt notranJ1 orecei razpravi la io. Ker doseda- p^rajna poslovna zveza v Celju organizaciji skritih nešteto vzro- nje oblike dela Okrajnih zadruž-1 dl\u£n£gfeVMktorl" kov> pogoječ, ki omogočajo go- Okrajna zadružna zveza v Celju je te dni priredila posvetovanje vseh upravnikov kmetijskih zadrug in državnih posestev iz celjskega okraja ter nekaterih drugih zastopnikov. Tu so med drugim razpravljali tudi o formiranju novih zadružnih poslovnih zvez, o Čemer zadnje čase pri nas vem prazniku z željo, da bi ob nih zvez že do neke stopnje ovi- .PiTnin««™d- sPodarski kriminal. Oba svet« še intenzivnejši skrbi celotne rajo pravilno usmerjanje in raz-, L priporočata kot neogibno, da bo družbe vajenski praznik pomenil voj na nekaterih področjih, bodo { ,nh^vu-n v 7nimi treba v okraju in v posameznih dan zdravega, svobodnega, stro- del njihovih nalog v zadružništvu Z miJL™^ obfinah krepiti inšpekcijsko kovno usposobljenega delavca, prevzele poslovne zveze. Okrajna , - , , . p . službo, tako tržno kot gospodar- morda se katero drugo. Poslovna gko-finančno. Med občinami uma- zadružna zveza v Žalcu bo služila u inšpektorje le Trbovlje in Bre- nrpdvsem hmeliarstvu. • Vanio se x, a ah. v.-«* Med člani velike družine Vajenska šola kovinske stroke. Enonadstropen lesen provizo-rij na levi strani Ceste na Brdo. V soseščini nekaj redko posejanih hišic, ki dajejo streho nekaj-članskim družinicam. Leseno poslopje na levi strani ceste; nekaj sto metrov za železniškem prelazom je pred nekaj leti naselila velika družina: 850 vajencev iz 250 podjetij in obrtnih delavnic in iz 35 najrazličnejših poklicev kovinske stroke. Dvakrat na teden prihajajo tja- OBISK V VAJENSKI SOLI Podržajevih vajencev Je doma na tej kmetiji. Vsakdanje življenje sedemnajstletnega vajenca Stanka se s prvim svitanjem rodi, razpleta in v poznih večernih urah zamre na enem izmed omenjenih prizorišč. Sola, delavnica, majhna kmetija... Stankove dlani že zdavnaj niso več otroško nežne. Prve znanilke prispevke za siromašne j še. Včasih naletimo med nami na več razumevanja kot pri delodajalcih.« Jožeta smo našli v opoldanskem odmoru v senci enega izmed osmih topolov, ki s svojo vitkostjo dopolnjujejo podobo kraja ob cesti na Brdo. Zasadili so jih novi prebivalci poslopja kmalu temnih brčic izpod pravilnega no- po svojem prihodu. Tudi prostor su so zabrisale še zadnje sledove pred lesenim poslopjem so pri- jih si prav tako želijo takšnih tečajev ... predvsem hmeljarstvu. • Vanjo se žicC) ostaiu, 6 občin pa je brez bodo vključili trgovsko podjetje vsakršne inšpekcijske službe, ra-za izvoz »Hmezad«, Inštitut za zen okrajne, m pa maloštevilni hmeljarstvo ter kmetijske zAdru- kot je> nlkako(r ne vse ob- ge s hmeljskega področja. sežne problematike. V boju zoper Kmetijsko strokovno službo bi gospodarski kriminal naj tudi delno prenesli na poslovne zveze, občinski sveti za splošne zadeve Pospeševalno delo na vseh pod- skličejo skupna posvetovanja Kam med počitnicami? Delo — hmelTar^vo tS^stdanbh SZDLJ organi’ delavke™« samo-na domačem posestvu... tabor- inc^jh ^ejeno’tudi v bodoče, optavijanja^ predstavniki sindb Glede na to, da bo Inštitut v 2al- katov oblastnimi funkcionarji £ cu v bodoče služil potrebam ce- množičnimi organizacijami. Skrat_ jenje od morju... mladinske de- lotnegaokraja, bo le-tega treba ka; v vseh občinah naj postan« še bolj okrepiti. Posamezni pospe- boj zoper gospodarski kriminal otroške brezskrbnosti. Vsak torek dela v delavnici. V šoli je vsak ponedeljek in četrtek. Obiskali smo ga v torek. Montiral je električni motor na stroje za lupljenje krompirja. Ob jetno uredilL V opoldanskih premorih so v minulem letu opravili nad 2000 prostovoljnih delovnih ur. Jože je legel v senco s knjigo v rold. Domačini so pohiteli pomočnikovi pomoči je dopolnje-' domov h kosilu. Okoliški vajenci val v šoli pridobljeno teoretično znanje. »Primi z leve strani. Postavi se semkaj. No, dvigni. Zdaj! Pazi neroda.« Navodila so se naglo pa so posedli v razredih in topolovih sencah, da bi použill kosilo, ki ga v papirju zavitega ali v vrčkih prinašajo s seboj. »Vsa leta sem bil prav dober. vrstila, Stanko pa je začetniško Letos nisem povsem’prepričan v V knjižnici vajenskega doma kaj mladi radiomehaniki iz »Elek-trozvez« in »Telekomunikacij«, ključavničarji iz domžalskih, grosupeljskih podjetij in privatnih obrtnih delavnic, prihajajo kleparji in inštalaterji »Instalacije« in »Toplovoda« ... Dva dni v tednu prihajajo zgodaj zjutraj in zapuščajo leseno poslopje v poznih popoldanskih ur eh. Ključavničarska delavnica na dvorišču Slomškove 3. Devet vajencev je našlo v obrtnem mojstru Cirilu Podržaju dobrega učitelja. Skromna delavnica je že zdavnaj pretesna za toliko strojev in toliko ljudi, ki s temi stroji upravljajo. Devet vajencev, enaindvajset pomočnikov, dve stružnici, vrtalni stroji, škarje za rezanje pločevine — vse to v pretesni lopi. Dva dni v šoli, štiri dni v tednu pa preživijo Podržajev! učenci v delavnici na dvorišču Slomškove 3. Majhna kmetija nekje na robu ljubljanskega barja. Starši, dva bratca in nekaj hektarov molčal in se ravnal po navodilih. Sem in tja se je pomočniku ukradla kakšna manj nežna beseda, ki pa Je bila vse prej kot odraz grobosti in podcenjevanja. »S pomočniki se razumemo. To je pogoj za prijetno življenje v delavnici... Za ključavničarski poklic sem se odločil že v petem razredu osnovne šole. Ker sem bil v družini določen za obrtnika, sem si poiskal službo pri našem mojstru, ki je doma v moji bližini.« »Kdaj se učiš? Cez dan oziroma do poznega popoldneva sl v Ljubljani, potem delo na polju.« »Zvečer in ob nedeljah. Šolski uspeh je povprečen. Ce bi imel toliko časa kot ostali šolarji!« »Med vajenci lm«mo tudi odličnjaka,« se Je brž pohvalil mojster. Pokazal je na prikupnega fanta z levo roko odeto v mavec. Pred nekaj dnevi se je ponesrečil pri vrtalnem stroju. Tretji vajenec Viljem 1e v drugem letniku. Zaupajo mu že težja dela. Našli smo ga pri varjenju v sadni sušilnici. Ker Je bil torek, so bili vsi ostali Podržajevl vajenci v Šoli ob cesti na Brdo. uspeh. Ce bi živel v Ljubljani Poglejte! Vsak dan vstajam 20 minut po tretji zjutraj. Iz šole se vračam po osmi uri zvečer.« Kramljanju v senci visokega topola so se pridružili še radio-mehanik Matija, ključavničar Stane, kovinostrugar Robert, klepar Janez in radibmehanik Marija. Tema: problemi vajenskega življenja... V socialističnih podjetjih v redu prejemajo nagrade. Nekatera podjetja plačujejo boljšim pe redne dodatke... Včasih opravljajo posel, ki z njihovim poklicem nima nobenih stikov ... V »Inštitutu za elektrozveze« pripravljajo za vajence redne praktične tečaje, kjer' dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje. Vajenci v ostalih večjih podjet- ševalni odbori pri OZZ naj bi za družbeno vprašanje in družben« sedaj še ostali, kot so organizirani nal°*a- Ob® okrajna sveta trenutno, pozneje pa naj bi bil Predlagata naj bi v okviru ob pri Osnovni zadružni zvezi le <;n Cl™klh “ ®Plošr}e pospeševalni strokovni odbor, ustanovili odbore državljanov U Strokovnjaki, ki so sedaj delali P«™* lz. na Okrajni zadružni zvezi, bodo Naloga J8 Z*3]borov naj bo z ■ v bodoče delali v sklopu poslov- v j). '?od? poskrbeli, da nih zvez. vtem ko bosta dva osta- VFakdo- kl 3e kazen Preb>k dob7 la pri Osnovni zvezi za delo v ^™erno zaposlitev, poskrbeli ekonomsko-planskem oddelku. - tudl M to’ da nihCe izmed teh ” v bo prišel na isto ali podobno me- V zvezi s formiranjem obeh po- ^ pPriporočl1ivo je^dt da bi Jože pri učenju lovne akcije. Vajenec Rafko je slovnih zvez v celjskem okraju so . , . , .... razpravljali tudi o drugih podrob- organi delavskega samoupravlja n<^ih. Obe zvezi bodo Taj brž »3a ob pomoči^sind,katov org« hn nhfini niziirali v vseh podjetjih razprave ' o problematiki gospodarskega kriminala in sploh o vseh škodlj*' ustanovili junija, ko bo občni zbor Okrajne zadružne zveze. F. K. vih pojavih. (i) Idrijski gasilci so praznovali Kulturne obletnice, ki jih pra- tudi predsednik Gasilske zve®® pripovedoval, da bo 25 vajencev znuje IdrijA junija, so se pričele Slovenije tov. Matevž Hace. polovico rednega dopusta preži- s proslavo naših gasilcev. Pro- velo na mladinskih delovnih ak- slavili so 65-letnico svojega ob- cijah. stoja ter 10-letnico obstoja indu- V lesenem provizoriju je spet strijske gasilske čete pri rudniku, zazvonilo! Vajenci so pospravljali V soboto zvečer je bila svečana lončke V aktovke, drugi so se seja, na kateri je predsednik dru-predramili iz kratkega opoldan- štva tov. Zori Cuk govoril o zgo-skega sna na pripekajočem son,- devinskem razvoju društva in o cu. V razredih se je prebudilo po- njegovem delu. poldansko življenje. V I.b razred r,y, =. io vstopil utltelj tehnologij« Iti ^rih popoldanski pouk so io safel... S to Jih monlv^ IGOR GRUDEN z« častne člane. Foto. LOJZE JURC y nedeljo se je slovesnost pri- Naši gasilci so tako začeli P1"0' slave naše rudarske Idrije: G. M- O POJAVU EPIDEMIČNEGA • MENINGITISA V PIRANU Zaščitni ukrepi še veljajo Koper, 6. junija. Na podrob Pirana so v zadnjih dneh *n° zabeležili več primerov obolel0«^ . , _ „ , , . i otrok za vnetjem možganske mf®' čela z gasilskimi in reševalnimi ne) oziroma epidemičnim menih' vajami, kjer Je sodelovalo 9 dru- 1 gIt!som. spričo tega in zaradi P°: štev. Vaje si je ogledalo nad 3000 gledalcev. Po vajah je bil mimohod 11 gasilskih društev iz bližnje in daljne okolice. Posebno pozornost so vzbudili gasilci iz Mežice, ki so poklonili industrijski četi ob jubileju lepo spominsko darilo. dobnih razmer v nekaterih kr«3' sosednjih občin Buj in Umaga 3_ sanitarna inšpekcija, odločila P°' daljšati veljavnost prvotnih z«' ščitnih ukrepov. Zato odslej P°7 novno ni dovoljen prehod do 15. leta starosti v kraje 0 Z vencem, ki so ga položili pred morju vse od Debelega rtiča P® k padlih borcev, so se od-; do Novesa cradn v hrvatski If*r! »Med počitnicami grem na taborjenje k morju,« je pripovedoval Jože, vajenec iz tretjega letnika. Doma Je iz Spodnje Brezove pri Višnji gori. »2e nekaj let pripravljamo taborjenje ob morju. Prijetni poletni počitek b! radi privoščili čim - . .... - , l do Novega grada v hrvatski , dolžili spominu padlih gasilcev in vtem ko smejo posamezni otr°®‘ iz obmorskega predela potovati borcev za našo svobodo. Na zbo- "k trRu. f?, Kovomlkl ostale krajev notranlosti' Slova },ubUaat,?na 12 n,J° m Hrvatske le tedaj, če ji* ~ P!^S€dnik občinskega to dovčle sektorski zdravniki. j °V‘ Božli Veljavnost omenjenih zaščit je izročil idrijskim gasilcem, mo-1 nih ukrepov so podaljšali zato, deren gasilni avto, predsednik de-' bi preprečili nadalinie širjeni® zemlje, ki v popoldanskih urah, večjemu številu naših vajencev, pričakuje pridnih rok. Eden od I Vsi ne zmorejo. Zato zbiramo lavskega sveta rudnika pa industrijski gasilski četi krasen prapor. Jubilantoma je iskreno čestital k uspehom v preteklosti epidemičnega meningitisa. Za z< pa niti v Kopru niti v Izoli ni-ugotovili novih primerov oboje losti te vrste. V j. B. M JUNIJ - PRAZNIK ŠENITfoNE OMIM Perspektive Za razvoj občine j. V zvezi s proslavljanjem ob-^nskega praznika sem stopil k "^sc-dniku občine tovarišu Loj-Štularjn in ga zaprosil, naj odgovori na nekatera vpra-nja glede razvoja in dela v sa-občini. Tovariša predsednika shvT1"^3 sem naše^ v' njegovi **>mni pisarni na občini. Rade-.01le se je odzval moji prošnji »fl takoj pripravljen odgovar- jati na moja vprašanja. % »Tovariš predsednik, ati je vaša komuna res prava zagrožena gospodarska, politič-na in kultu rnoprosvetna skupnost prebivalstva in kako sc to odraža v praksi?« t »S samo ustanovitvijo občine sedanjem obsegu še ni dosežena ®*sPodarska, politična in kultur- j j® skupnost prebivalstva, temveč | ^Podana le osnova, da se ta tudi Odnos neposrednih pro-^jalcev, tako v družbenem ka-^tudi v privatnem sektorju do Jjmunalne skupnosti, se pod vpli-ko?* c*e'a Političnih organizacij J* so Socialistična zveza delov-ljudi, občinskega sindikalne-sveta in drugih, stalno boljša.« ♦ »Kakšna je gospodarska moč komune in kako je razdeljen narodni dohodek na posamezne panoge gospodarstva?« ((^Gospodarstvo družbenega sek-Predvideva za letošnje leto ° milijardo 733 milijonov na- dohodka, katerega bo ve-0CT?rr,a ustvarila industrija. Na ^.odpade 120 milijonov, na ^*®histvo 12 milijonov, trgovi-^ \ milijonov ter na gostinstvo ^maijonov. Razen tega. je v ob-Stva Privatni sektor obrtni' Približno R2 milijonov ob-j^^nega letnega dohodka Zataji kmetijstvo, ki j« precej Prav v tej naši ljubljanski občtnt imamo v času NOB toliko važnih in pomembnih dogodkov, ki so odločilno vplivali na začetek in razvoj upora našega naroda, da lahko govorimo o veliki narodni in revolucionarni zavesti naših ljudi. Ta revolucionarnost se je izklesala sredi nasprotne klerikalno-buržoazne trdnjave, ki kljub trdoti in znanim metodam političnega boja ni mogla streti naprednega duha v naših delavcih, kmetih in naprednih inteligentih. In prav zaradi tega so bili tu že pred vojno razni važni politični in partijski sestanki v Tacnu; na enem je bil tudi navzoč tovariš Tito. Takoj leta 1941, ko je bila umetno postavljena meja med tretjim rajhom in Mussolinijevo klero-fašistično državo na Trati, ki je tik pred vrati Ljubljane rezala slovensko narodno telo, je bila formirana na tem ozemlju prva partizanska enota, znana »rašiška četa«. Prav borec te čete je dne 22. julija na ovinku med Tacnom in Smartnom oddal prvi partizanski strel, ki je bil znak za ljudsko vstajo in revolucijo Ta rašiška četa je bila nato strah in trepet okupatorju. Tu v tej občini je tudi oktipator požgal prvo slovensko vas Rašico in potem še Toško čelo, sem je prignal prve izseljence in jih mučil v znanih bivških škofovih zavodih, kjer je bil center gestapa in glavna zbirna baza. Niti najhujše represalije, niti požiganje vasi, pobijanje in mučenje nedolžnih žrtev, preganjanje in izseljevanje, niti. najhujše fašistične metode uničevanja niso mogle streti odpora teh zavednih ljudi, zato lahko rečemo, da je tu ljudstvo mnogo doprineslo k našemu veličastnemu boju. Strnjeni v Partiji, SKOJ in OF so naši ljudje, zlasti pa mladina, šli v pravičen boj. Sele izdajalec je moral priti in pokazati okupatorju pot v organizacije in tik. pred. svobodo so se odigrali tu veliki dogodki v noči od 8. na 9. junij, katerih se vsako leto ljudstvo spominja, saj je ta dan občina pred tremi leti proglasila za svoj občinski praznik. In kaj se je zgodilo takrat? Kot je bilo že omenjeno, je zaradi izdajstva v noči od 8. na 9. junij 1944 nemška vojska skupno z orožništvom vn podoficirsko šolo iz Šentvida pod vodstvom gestapa obkolila Vižmarje ter s posebnim obročem še Erženovo hišo, kjer so bili ta večer trije partizani: >Sine«-Jama Jože, »GaU-Perštn Ciril in »Lazar*-Hafner Vinko. Ko so zjutraj zagledali Nemce, so se z borbo skušali rešiti. Vrgli so bombe in streljali s pištolami. Nek nemški vojak je bil takoj ranjen in v strahu je pričel klicati na pomoč samega Hitlerja. Nemci se niso upali več bliže ter so divje streljali v poslopje. Medtem je skočil izza vrat »Gal«, ki je nekaj časa tekel in omahnil smrtno zadet od sovražnikovega strela. »Sine« je skočil s šest.metr-skega skedenjskega okna, srečno je ušel iz prvega obroča, vendar Pogled na veliko tovarno »Telekomunikacije« v Pržanju pri Šentvid« ga je smrtno zadela krogla, ko se je prebijal skozi drugi obroč. Tretjega, »Lazarja«, so ujeli živega. Po tem žalostnem dogodku za Šentvid so aretirali in odpeljali približno 80 oseb, od katerih je bilo kasneje v znanem »komunističnem procesu« 40 obsojenih na zaporne kazni od 10 mesecev do 20 let in odposlanih v razna taborišča. Trije: Železnik, Kem in Hafner pa so bili obsojeni na smrt in ustreljeni. Ena od Šmarne gore Ni Ljubljančana, ki ne bi poznal šiljastega hribčka nad Savo. Mnoge zanese pot v pomladnih Z beležnico med Savo in Šentvidom šentviški spomini Šentvid nad Ljubljano, kli Ljubljana v Šentvidu, oboje da-ima 53 milijonov nes drži. Dolgo je že od tistih ega dohodka.« I časov, ko so po prašni celov- ški cesti ropotali kmečki vozovi prikorakale pruske kompanije s svojo »Rosemarie« v Šentvid, na Trato so pri hlačali črnosrajčniki s povešenimi cofi, da bi tik pred Šentvidom zakoličili »ko n fine« dveh »večnih« imperijev. Nič več kot lesena baraka in nekaj jar- y *Kako jc z udeležbo držav-, proti beli Ljubljani. Ob njej so j__ v komuna,nem' de,av~ stale redke kmečke domačije in j kov po poljih in gozdovih, ki ttfa? družbenem upravlja- pritlikave krčme s kovinastimi j jih je prerasla trava, je ostalo * j grozdi nad obokanimi vhodi, ki! za njimi. Slovenski svet ob Savi »oOdr' 1 d rij Van je državljanov v ; enai^?erQ upravljanju, zlasti v skeiL svetih Občinskega ljud-odbora, se od začetnih te-zaradi nepoznavanja proble-}o y7 sedaj kvalitetno izboljžu-j • Y delavske svete je bilo letos i^^jenih več mlajših delavcev, arijk S® niso poznali proizvodne ^'^kljivost, ki smo jo opa-i. Je v tem, da nekateri delovni Pl niso poznan prui^vuuue 'tevr P°djetij. Polagoma se uve-nit ?° *e izvoljeni sveti potroš-°v in stanovanjski sveti.« ® »Kako je s kulturno-pro-“vetno, socialno in zdravstve-dejavnostjo v vaši komuni?« pjJ*?3 šolska vprašanja skrbi svetVSem Svot za žolstvo in P1"0-žolslc' odbori, ki so po-^ iti 1 Ve^k° zanimanje, ne samo Hil^ aterialne pogoje petih osnovna s°l, ene nižje gimnazije, ene Šoli6 gimnazije in nižje glasbene v- ’ temveč tudi za vzgojna ''»rašanja. 'tlor de'om prosvetnih društev ne biti v celoti zadovoljni Vsev Umanjkanja ideološke pomanjkanja £*ljiv j>ae^ern°ve družbe v naši občini. Ko pridemo iz Lju bljanc v Šentvid ves i-e Pr* njihovem delu. Raz- v stalen porast članov 4 esc*— so vabili večno žejne voznike, da si oddahnejo pod hladno senco. Zdaj so stare hiše utonile sredi novih, svet med šiško in Šentvidom se je zožil, zelena polja so prekrile nove stavbe in tovarniška poslopja. Nihče ni mogel te združitve onemogočiti, nastala je sama po sebi. Pred petnajstimi leti so se je v svobodi še tesneje sklenil in združil s prestolnico revolucije, junaško Ljubljano. Za ta cilj so zgrabili puške tudi šentviški borci. Danes mnogih ni več. Spomin nanje oživlja spomenik ob oesti v Šentvidu, ki kot nema priča pripoveduje o življenju in nehanju ljudi, ki so izkrvaveli na domači grudi. V novem naselju v Šentvidu Rože na balkona Tam, kjer cesta napravi ovinek in zavije v staro šentviško vas, stoje nove moderne hiše. V njih je našlo svoj dom osem- deset družin pripadnikov naše armade. Lepo urejene steze drže med hišami, zelene trate poživljajo okolico prijetnih domov. Otroci posedajo po klopeh, se dirže za roke in sprehajajo po poteh, igrajo se sredi trate. »No, kako je pri vas?« vprašam ženo, ki pometa dvorišče. »O, zdaj je dobro,« pravi. »Lepo stanovanje imamo. Kdor se je dolgo časa potikal brez doma, ga zna ceniti.« Stanovalci so zadovoljni, otroci so veseli. »Jaz sem tam ma, ko so loze na balkonu,« mi pripove- | duje drobno dekletce. Nedaleč od novega naselja, na drugi strani ceste, še zidaio nove hiše. Mnogo je še otrok, ki bi radi pokazali rože na domačem balkonu. Cesta je uglajena, čez celo vas napravljena... V pisarni na občini se pomen-; kujejo o cesti. O vsem smo že i fckli besedo, o industriji, o kmetijskih zadrugah, o slovesu šentviških mizarjev in tacenskih sodarjev. Pri komunali se nam pogovor zatakne. Znova in znova se ustavimo pri cesti. »Projekt za novo cesto je že pripravljen. Speljati bi jo morali zunaj naselja,« pripovedujejo uslužbenci. »S sedanjo cesto imamo mnogo težav. Letos smo spet imeli pet zelo hudih primerov prometnih nesreč.« Cesta prvega reda drži skozi Šentvid. Ozka je in polna ovinkov, hiš, ki štrle s svojimi vogali proti cestišču. Po njej drvijo avtomobili iz Ljubljane na Gorenjsko, iz Gorenjske v Ljubljano. Nikoli jih ne zmanjka. S peklensko naglico brnijo mimo hiš, vse jim je dovoljeno, zakaj cesta prvega reda ne pozna omejitev Sentvidčani pa morajo pazljivo prežati izza vogalov, da jih ne zaloti štirikolesno strašilo sredi cestišča. 0K»- Soc'alne potrebe predvideva ^e^°s 8 milijonov 760 tisoč CV izdatkov, iG 17 ^ svo_ Proračuna. Ta sredstva so 113 predvsem za socialno ža ne> stare in onemogle ter t°da po pri- bivše občine Vodice in itf,., občine Črnuče, ki sta tudi Sori; svoja občinska praznika, >.5 da bi bilo treba v bodoče Ab otno občino izbrati enoten L*1' to je 22. julij, ki je iz-za republiški praznik kot stfg, VRtaje in spomin na prvi tn-a. izstreljen na okupatorja v naši občini, v Tacnu.« K. V. ZA PRAZNIK OBČINE LJUBLJANA-ŠENTVID ČESTITAJO VSEMU PREBIVALSTVU IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NA PODROČJU OBČINE _____ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV OBČINSKI KOMITE LMS in delovni kolektivi podjetij: »GRADBENI MATERIAL«, Ljubljo-na-Vižmarje »TELEKOMUNIKACIJE«, Ljubljana-Pržanj, s svojimi obrati: Semič, Šentjernej in Sežana GOSTINSKO PODJETJE »P0DG0RA« z obrati SODARSKA ZADRUGA, Tacen »OPREMA«, Šentvid TRGOVSKO PODJETJE »K0L0NIA-LE« s poslovalnicami ŠPORT OPREMA, Šentvid OBRTNO PODJETJE »GALVANA«, Vižmarje 70, in PEKARNA, Šentvid Lučka in Djordjica obiskujeta Pogled na Šmarno goro dneh na šmarno goro. Potem se radi vračajo pozne jeseni. Mnogi pa tudi nikoli ne zagledajo vrha te prijazne vzpetine. »Žičnico bi radi napeljali na Šmarno goro,« pravijo na občini. »Naš turizem bi z njo mnogo pridobil.« Ni kaj dodati. Šmarna gora bi lahko bila mnogo bolj obiskana, ko bi na njej uredili vee, kar zahteva sodobni tnrizem. šent-vidčani to vedo in kar na tihem gojijo to željo, ni šment, da se jim ne bi nekega dne izpolnila. Seveda, če bodo najprej sami krepko zavihali rokave. Te pa so že mnogokrat, zato njihovi načrti niso brez podlage. šentviška sedanjost Sentvidčani praznujejo svoj praznik. Obilo je uspehov, ki 90 Kronali napore zadnjih let. Mnogo je še težav, ki jim smelo gledajo v pfi. Socializem ni samo idila, često je trd in neizprosen boj. To Sentvidčani vedo. Ni prvič, da se borijo. Boj marsikdaj ne velja samo težavam od zunaj, pogosto fa je treba voditi s samim seboj, 'oda uspehi so tu in ti niso majhni. Predstavljajo trden temelj, na katerem t>odo lahko mladi ljudje dalje gradili. Šentvid ima mladino, ki je vredna žrtev naše oborožene in gospodarske revolucije. Šentvid pa ima tudi še borce, ki bodo vedno skrbeli, da bodo velika dejanja naše zgodovine hrabrila mladi rod na nje- 5. razred gimnazije v Šentvidu govi poti v prihodnost. -vcL Brata Koviča sta že od mladih nog pridna sodacja d ■c KULTUBHI OBZORNIK Četrtek, i. junija ZADNJA PREMIERA SEZONE V LJUBLJANSKI DRAMI JUBILEJ IN SLOVO MARIJE NIKOLAJEVNE GIRAUDOUX: NORICA IZ CHAILLOTA Kadar slavi jubilej slikar ali kipar, priredi retrospektivno razstavo svojih del. In popotniku, ki zaide v hram njegove umetnosti, se ustavlja oko ob kantonih celovite jubilejne poti, od okornih, tipajočih črt do velikih, dognanih harmonij barv, senc, zamahov... Gledalifiki umetnik ne more razstaviti svojih človeških likov: shranjeni so v intimnih spominih onih, ki so jih neposredno doživljali ali kvečjemu v zapisih in opisih po revijah, časnikih, knjigah. Tl zapisi lahko povedo veliko, vsega ne povedo nikoli. Zato pa je neposredna moč gledališkega doživetja morda močnejša, intenzivnejša od katerekoli druge umetniške izpovedi: v tem je njen neponovljivi in nenadomestljivi čar. Ali kakor je moč umetnine odvisna od potence nadarjenosti, ld Jo je ustvarila, tako je hkrati in £e bolj neločljivo speta z umetnikovo osebnostjo in človečnostjo: čim več življenjsko in človeško izkustvenih dragocenosti se razdaja r nadarjenosti, tembolj globoke so struge, po katerih se pretaka fhrid umetniške sugestije. Človečnost je v umetniku vselej kot biser v školjki. Takšen biser skriva v sebd umetnost Marije Nfkolajevne Na-btoeke. Da, umetnost čudežne gospe iz 'Astrahana! Za to karakterološko oznako ni skrito zgolj ime. Ne, skrit je pojem o naši gledališki omiki. Kot je skrit v imenih Marije Vere, Levarja, Ldpaha in drugih. Prekasno sem bil rojen, da bi mogel doživeti vso dolgo galerijo likov Marije Nikola j evne. Videl sem komaj troje, četvero podob. Ne podob — mojstrovin! In kakor še danes zro vame oči z nekega Rembrandtovega portreta iz iminchenške »Haus der Kuftst«, ki so mi razodele toliko, ko da sem pregledal obširno kolekcijo njego^h umetnin — tako se mi zdi, da so mi maloštevilna, a neponovljiva srečanja s človeškimi postavami, ki jih je oživela Marija Nablocka, razkrila bisemino te velike gledališke čarodejke: vso radoživost tal vso toplo človečnost, vso mehko ljubezen in dobroto in vso daljnost in tajnost In isker temperament in zaljubljenost v življenje, v človeka, gledališče in radovedno slo po spoznanju. In prezir hudobije, sovraštvo zlobe. In še nekaj: očem neviden, komaj srcu razumljiv nemir, tih, zagrnjen z mehko žaluzijo, čaroben in pretresljiv. Tak na priliko, kot ga je razkrila v sanjskem pogovoru z ljubljenim Adolphom v drugem dejanju Gi-raudouxove igre. Nft, to ni bil ganljiv prizor. To je bilo razodetje življenja od rojstva do smrti. To je bilo trepetanje In prošnja, strah in pogum, vera in nostal- NEKAJ NOVOSTI NARODNE IN UNIVERZI-H TETNE KNJIŽNICE ' Thompson W. H.! Slxty mlnutes with Wlnston Churchill. London (1953). (124557) Tilmans E.: Potcelaines de France. (ParlB 1953.) (II 117377) Unlversltas lltterarum. Handbuch der Wtssensehaftskunde. Lig. 1—7. Berlin 1953. (S n 130568) gija, strast in mir. To so bile oči z Rembrandtovega portreta. Bila je vsa Marija Nikolajevna, bila je umetnost in čarodej ka. In predvsem: »document humain«! Če že ne zaradi Vsega drugega, zavoljo tega prizora je bilo vredno izbrati vlogo Aun&lie za jubilej, uvrstiti »Chaillotsko norico« v repertoar. Ce že ne zaradi vsega drugega, zavoljo tega prizora poklon veliki čarodejki gledališke umetnosti, gospe Mariji Nikolajevni Nablocki. Poklon, spoštovanje in zahvala. Menda je zgolj srečno naključje, da pomeni srečanje s prvim Giraudouxom v ljubljanski Drami, srečanje z moderno pravljico o dobrih in hudobnih ščen kolorit Je dala predmestni pariški restavraciji skupina starodavnih dobrih chaillotskfh »bo-sjakov«: ubogi Pierre — Boris Kralj, cunjar — Stane Potokar, kanalar — Lojze Potokar, zdravstveni uradnik — Maks Bajc, cvetličarka — Mihaela Novakova, gluhonemi—Branko Miklavc, pomivalka — Draga Ahačičeva, natakar — Jože Zupan, pevec — Stane Cesnik, žongler — Aleksander Valič, stražnik — Jurij Souček, postrešček — Vinko Podgoršek, tepček — Branko Starič, tra-kar — Anton Homar in drugi. To je bil razposajen panoptikum človeške pozabe, majhnosti in hkrati dobrote in plemenitosti. Solz in smeha. Se tri norice: s prijetno ostrino profilirana Josč- Marlja Nikolajevna Nablocka v naslovni vlogi Gi-raudottxove Igre »Chaillotska norica«. ljudeh. A prav gotovo ni naključje, da je vloga vodnice dobrih ljudi v tej igri bila simbolično namenjena Mariji Nablocki. Okoli Aurelie je Giraudoux spletel ves pravljični chaillotski spektakel in stkal poetično vizijo svetlob in senc človeškega bivanja, okoli Marije Nablocke je režiser dr. Bratko Kreft s scenografom Vladi mirom Rijavcem in ansamblom Drame z akvarelno barvitostjo naslikal podobo chaillotskega življenja. Naj je bil ta odrski akvarel še tako pisan in mnogotero in raznotero obarvan — kljub temu, da se je bistvo često potapljalo v podrobnostih in je ka-rakterološld pastel prekril barvo — vodilio, nam je dala uprizoritev ob lepi kreaciji jubrlantke še čeden seznamček mikavno oživljenih odrskih likov. Tu je najprej kvartet hudobnih rokomav-hov. ki so ga vsak po svoje z drobnimi karakternimi tipikami izjedkali Maks Furijan, Edvard Gregorin, Janez Cesar in Pavle Kovič: četvero grobih, malone nasladno zlobnih tipov chaillotskega podzemlja. Svojevrstno živahen in radoživ in bohemsko spro- phine — Mira Danilova, rahlo groteskna Gabrielle — Mila Kači čeva in sitnobno vznemirjena Constance — Elvira Kraljeva. In še vrsta tipov, ki so barvito de-korirali chaillotsko vzdušje. Z nekoliko izjemnim in jedkim humanizmom Giraudouxove »Norice iz Chaillota« je ljubljanska Drama končala letošnje igralno obdobje. To obdobje sicer ni dalo izjemnih umetniških rezultatov, zlasti v pogledu domače dramatike. Bilo pa je dovolj viharno in živo. Vsaj po tem Se loči od nekaterih minulih let In še nekaj: če so bili poletni meseci v preteklih letih počitek in mir za gledališki zbor in za obiskovalce Drame, bo letos drugače: po pre-viharjenih viharjih sezone sledi pomembna preizkušnja: Pariz! Ne njim, ki bodo potovali v mednarodno gledališko areno, ne nam, ki bomo doma trepetali z njimi in si ždeli, da bi uspeli, ne bodo tisti dnevi potekli v spokojnem poletnem miru in oddihu. Zaupajmo umetniški moči zbora in pripravam, nadejajmo se, da se bo vse dobro končalo. VASJA PREDAN Kulturne novice iz tujine KAJ PRIPB A V L J A JO SOVJETSKE ZALOŽBE Sorjetake založb« bodo v kratkem izdale med dragim tndi več del tujih avtorje* «H knjig o dragih deželah. Tako bo izšel r powbw zbirki > Roman-$4oetefc« roman Dobriče čostfa »Daleč je aonoec (to bo že tretja izdaja tega dela ▼ SZ) ter P. Ni ki ti nn »Reportaža o Jugoslaviji«. V tlaku se tudi zbornik pesmi, novel in esejev Berta Breebta, novele Thomasa Manna, izbrano delo Bernarda Shaira v dveh knjigah, »Indijska filozofija« izpod peresa podpredsednika indijske republike Radakrifinana, sidrna kniiga zbranih del Jacka I>ondona, »čudakova modrost« L. Feuchhvanglerja, prva knjiga zbranih del Heinricha Heineja ter izbrano delo češkega pisatelja Ivana Olbrachta. Izmed domačih del je trfeba zlasti omeniti M. Solohova »Donske povesti«, drugo knjigo zbranih del Majakovskftffa ter dve knjigi zbranih del V. Ratajeva. REMBRANDTOVA RAZSTAtA V MOSKVI . .. Ob 350-letnici Rembrandtovega rojstva bodo v PuSkinovom mnzeju v Moskvi 6dprli veliko razstavo njegovih del. V enajstih dvoranah bo razstavljenih 270 slik, grafik in risb Rembrandta in njegove Sole. Del sHk bodo posodile nizozemske galerije. ... IN V ZAHODNEM BERLINU V zahodnoberlinakera mnzeju t>ah-lan so odprli razstavo Rembrandtovih del, ki se nahajajo po berlinskih galo- rijah in muzejih. Razstavljenih je 27 slik, 150 risb m 250 jedkanic. GOSTOVANJE DUNAJSKEGA GLEDALIŠČA V ZURTCHU Danajsko gledališče »Tbeatfcr in der JOsefstadt* je te dni gostovalo v 2Uri-chn z dramo ameriškega pisatelja WiJ-liama Inga »Vrni se, mala Rheba«. V glavni vlogi je nastopil Član Burgthea-tra Ewald Bal ser. XVTTL MEDNARODNI GLASBENI FESTTVAL V STftAfcfcOURGC V Strasbourgu ko od i do 20. junija XVIII. mednarodni glasbeni fOstivaL Udeležil se ga bo tudi znani salzburški glasbeni ansambel Camerata Academica pod vodstvom Bernharda Panmgartrier-ja, ki bo izvajal Mozartova dola. Razen Mozartovih skladb bodo na festivalu izvajali tndi Scarlattijeva dela, izmed modernih pa skladbe Artbnra Honeggeria, Maurieea Jnrreja. Jactfnesa Caster^oe, Jeana Riviera in Dariusa Milhauda. »OLD TTC« BO GOSTOVAL V ZI>A IN KANADI Znamenito londonsko gledališče OJd Vic bo septembra gostovalo v ZDA in Kanadi s Shakespearovimi deli. Na sporedu bodo »Macbeth«, »Romeo m Julija« in »Rihard II.c RAZSTAVA VZHODNONEMŠKE KNJIGE V MTJNCHENU V MHnrhenti so odprli d6slej aaf-veijo razstavo vzhodnonemških knjig, ki obsega nad 1500 naslovov. Njen namen je povečati izmenjavo knjig med obema deloma Nemčije. »NOČ IN MEGLA« TOfrl NA BERLINSKEM FESTIVALU Francoski film »Noč in megla«, ki obravnava življenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih in ki so ga na zahtevo zahodnonemške vlade odstranili z repertoarja mednarodnega filmskega festivala v Cartnesu, bodo predvajali tudi na mednarodnem berlinskem filmskem festivalu. Toda tudi tokrat — samo na interni predstavi. Berlinski filmski festival bo od 22. junija do 3. julija. IZ NAŠIH KINO DVORAN e VEDSKI FILM »Samo mati« Sicer pretresljiva zgodba 6 preprosti 1 švedski kočar ki — materi, ki pa bo prevzela le redkokaterfega obiskovalca, čeprav *e film konča s smrtjo glavne junakinje, gre konec mimo nas. Med dobrimi stranmi filma je slasti izvrstna igra matere, ki jo igra Eva Dahlbeek; zgodba: stvaren prikaz vsakdanjega življenja švedskih kočarjev, njihove ukoreninjene navade, preico katerih ne sme nikčfe* ttfc da bi se mu to maščevalo. Slabe strani: režija brez posebnih domislekov ( ne preveč posrečena izbira igralce*; nekatere predolge mučne scene — *at0 žgodba ne teče takb kot bi morala. Videli smo že daleč boljše filme iz Švedske. Film je nabavilo podjetje za izposojanje filmov »Vesna« Ljubljana. V. g. JZ ZAKLADNICE SLOVENSKE UMETNOSTI HINKO SMREKAR: UMETNOST IN FILISTER NaS največji, doslej Se nedoseženi satirik hi karikaturist Smrekar Je poleg vsega drugega dela v mlaJSih letih izvršil ven** satiričnih risb na temo »Umetnost ln filister«. 8 temi akvareli j" hotel osmešiti malomeščansko filistrstvo in • svojo pikro JedlwWj osvetliti razmerje povprečnega purgarja do umetnosti. Ena i«B*“ teh kompozicij predstavlja poosebljeno umetnost, ki s rožn»j* verigo Uklenjenega filistra priganja s svojim grbom. Zelo zgovof* podoba kulturnega stanja v Smrekarjevih časih! Izdelana Je Pf kakor tudi druge Smrekarjeve satire, iz zgodnje dobe, v nekak*' nem monakovsko-secesijskem sloga. , , Proslave ob Aškerčevi stoletnici Danes se začno osrednje proslave stoletnice rojstva pesnika Antona Aškerca. Zvečer ho v IJuMjanf v (lvoranl Slovenske filharmonije slavnostna akademija, na kateri bo spregovorila o Aškerca prof. dr. Marja Boršnlkova. Pri proslavi bosta sodelovala zbor ln orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Radom Simonitijem. Nekaj Aškerčevih pesmi bosta recitirala člana SNO Duša Počkajeva In Boris Kralj, baritonist Samo Smerkolj pa bo zapel Aškerčevo »Ciganko Marijo« ob spremljavi orkestra. Izvajani bosta orkestrski skladbi Blaža Arniča ln Marjana Kozine ter zborovski skladbi Janeza Gaspariča In Antona Foersterja. V dvorani Narodnega doma v Celju bo .lutrl v petek ob osmih zvečer slavnostna kademija z govorom Tineta Orla, popoldne ob petih pa odkrfjr spomenika Antonu ASkereu na ***' nikovl cesti. V nedeljo ob devetih zjutraj na poslopju nekdanje čitalnice^ Šmarju pri Jelšah odkrili spomin*? ploščo, pri odkritju bo kot slavnost*" govornik sodeloval prof. dr. Ang! Slodnjak. Na Senožetih pri RlmsW' Toplicah pa bo v nedeljo oh 12 on®, ritev Aškerčeve domačije s šport'" sklm govorom Ivana Kolarja, z otJJ ritvijo preurejene Aškerčeve rtom* čije ln spominske sobe ter s kulturi}" umetniškim sporedom. S temi Pr0,,J. vami se bo naše ljudstvo dostojno o* dolžilo spominu pesnika Aškerca. Zadnja večja poroslava pa bo v i Hani prihodnji mesec, ko bo odK>’ Aškerčev spomenik. PRED KONCERTOM PRIMORSKIH ŠTUDENiOV V petek, 8. junija bo nastopil v Ljubljani v dvorani Slovenske filharmonije zbor primorskih Študentov »Vinko ZAPISKI Z ULICE IDRIJA SLAVI V Idriji je zadihala več kot samo pomlad, ki je z zelenjem prekrila strma pobočja okrog mesteca in do omamne nasičenosti napolnila to ozko dolino z vonjem po mladi travi, rožah irl prebujenih gozdovih, o ljudeh samih se je nekaj zdramilo, zganilo in zlilo v ubrano in veselo pesem pomladi. Po mestecu pojo in hreščijo zvočniki, ljudje postajajo ob vogalih, na ulicah je živo še pozno v večer, šala in smeh sta postala glasnejša. Zdi se, ko da »e je skrb za vsakdanje življenje vsaj za nekaj časa umaknila iz srca in obrazov ljudi v mračne kamre tesnih stanovanj, kot godrnjava starka, ki se je, užaljena nad brezbrižnostjo domačih, spet vrnila dremat na peč. Bolj za tujce kot za domače so po zidovih nalepljeni lepaki, ki skuhajo z nekimi napovedmi in programi opozoriti mimogredo-čega na to, kar je tako nenavadno razgibalo to malo mestece, ie stoletja trmasto prilepljeno kot radoveden pogled otroka ob temnih rooih v rudnik živega srebra ... >ldrija slavit — privablja lepak na zidu, in oči radovedno obstanejo nad vrsto letnic nad tem napisom 1716 — 18?6 — 1896 — 1926 — 1956. Kdo bi »e ne na- smehnil ob tem? Igrivost časa: >čudežna številka* 6, ki povezuje niti zgodovine Idrije? Nič velikega ni v razrešitvi teh rebusov, toda o zgodovini Idrije — v njeni kulturni in politični rasti — so to prav gotovo pomembne postaje: prva, javno izražena zahteva domačega prebivalstva po srednji šoli; zgrajena velika stavba osnovne šole, ki ie danes sprejema v svoje prostore idrijske otroke in odprta čipkarska šola; uvedba slovenščine za uradni jezik na občini; pod diktaturo italijanskega fašizma: zadnji slovenski maturanti na Realki, in končno — leto 1956 — enajst let po osvoboditvi: spet prvi maturanti v Idriji. Same po sebi so to majhne, neznatne stvari, v zgodovini nekega kraja pa lahko tudi pomenijo: narodno osveščenost, borbo za pravico do lastne kulture, hkrati pa tudi trpljenje, ponižanje in zatiranje, končno pa zmago in uresničitev tega, kar so v daljni prihodnosti — čeprav ne vedno določeno in jasno — videli vsi, ki so se v preteklosti borili za napredek in svobodo. In prav spominu na to dolgo in težko pot iz veka v vek, na ta nepretrgan boj iz roda v rod se oddolžuje letos Idrija s svojim Občinskim tednom, ki pa ga bodo raztegnili na ves mesec junij in na katerega opozarjajo lepaki z zgoščenim naslovom: > Idrija slavi.* Štiriindvajset kulturnih športnih prireditev ter drugih javnih manifestacij v enem samem mesecu je za mestece, kot je Idrija, več kot dovolj. In kar je morda najrazveseljivejše: razen literarnega večera so na programu samo nastopi domačinov, bret kakršnega koli gostovanja od zunaj. Prav ta, malce nenavadna širina me je napotila, da sem povprašal po tamkajšnjem kulturnem življenju in da sem se Še posebej pozanimal za dejavnost idrijske Svobode. V razgovoru * tajnico DPD Svoboda Idrija, tovarišico Getto Bocin, sem si zabeležil naslednje: Društvo se je v poslednjem času močno razmahnilo: dane* šteje nad 400 članov, na jesen, kaže, jih bo še več. V sklopu Svobode deluje več samostojnih sekcij: Ljudska univerza, dramska družina, jazz in >slmfoničnU orkester, dve godbi na pihala, pa še moški pevski zbor. Ljudska univerza je ie dokaj trdna kulturna ustanova, njeno j delovanje pa se je osredotočilo na redna predavanja in na tečaje tujih jezikov. V letošnjem letu so prevladovala predavanja o vzgoji otroka, kar je privabljalo sorazmerno širok krog obiskovalcev. Nekako v tradicijo so že prišli tečaji tujih jezikov, angleščine, nemščine in italijanščine. Razveseljivo je, da obiskuje te tečaje veliko rudarjev, razumljivo: skoraj izključno mladi. Dramska skupina je tudi že krepko zaorala svoje brazde. Marsikdo, če se boš z njim zapletel v razgovor o tem, ti bo z nekim neprikritim ponosom namignil na >staro gledališko tradicijo* v Idriji, ki je imela svoje prvo, tako imenovan-o Rudniško gledališče ie leta 1796 (prav gotovo pomembna in častttljioa obletnica), in nato, da je prav Idrija prva za Ljubljano uprizorila Linhartovega Matička. Sedanja dramska skupinA naštudira tri do štiri premiere na leto, pravkar pripravljajo Kranjčevo Pot do zločina Vtako delo igrajo to do 12-krat, po dvakrat v Idriji, drugo pa po vaseh predvsem idrijske občine, pa tuai gostovanja po drugih krajih Primorske niso redka. Premiere pripravijo poklicni režiserji, ki prihajajo v Idrijo kot gostje, z jesenjo čelo računajo s stalno namestitvijo poklicnega režiserja, absolventa Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Posebno mesto zavzemata v prosvetnem iioljenju Idrije oba orkestra, ki prirejata samostojne koncerte. Orkester > Lira* uvršča v svoje programe samo koncertno Dirigent zbora primorskih Študentov Anton Nanut in operno glasbo, jazz-orkester pa se ukviu-ja izključno z lahlco glasbo. Na programih tega orkestra nastopajo tudi mešani zbor in solisti, seveda spet samo za »jazz- popevke*. In razumljivo: največ uspeha doma in na gostovanjih ima prav ta orkester. Dvorana na njegovih koncertih je vedno nabito polna, zadnji dan pred predstavo so vstopnice baje prava dragocenost. Temu se seveda nihče ne bo čudil, vendar se Idrijčan skoraj opravičuje, če vidi, da si se ob tem malce nasmehnil, s tistim značilnim: >Ka'j bi, Primorci smo radi veseli.* Med vsemi najbolj šepa, ali točneje: edini, ki šepa, je moški pevski zbor, ki ima baje odlične pevce, a vendar ne more spraviti kal poštenega skupaj. Težko je dobiti ljudi na vaje; delo po turnusih v rudniku to skoraj onemogoča. V splošnem pa je treba zapisati, da je DPD Svoboda Idrija nadpovprečno razgibana: skoraj je ni sobote in nedelje, da ne bi kaj pripravili, in kar je še zgovornejši dokaz: društvo se vzdržuje z lastnimi sredstvi, t. j. z vttopnino. Dramska družina si ie s tako pridobljenim denarjem :upila celo nekaj gledaliških rekvizitov, v skupni vrednosti nad tOO.OOO din. Kot epilog k temu naj omenim vsaj še Mestno knjižnico s čitalnico, ki je poleg šole prav gotovo ena osrednjih kulturnih ustanov v Idriji. Je dokaj prostorna, ima novo opremo in nad 10.000 knjig najrazličnejše vsebi- Vodopivec«. Zbor. lei p« sestavljajo mi primorski akademiki, je pred kim ponesel slOrenško pesem med mejske Slovence, ▼ Trst in Gorico “ | iel povsod lepa prttnanja. . Nedvomno ima največ zashtK ,j, umetniško rast ihota njegov stalni j rigent Anton Nanut. Doma je iz I oh Snči in izhaja Iz družine, ki i že več glasbenikov. Srednjo j šolo je dokončal v Ljubljani; sedaj r 11 r a dirigiranje pri profesorja dr. S* . na Akademiji za glasbo v Ljublj*^ Poleg številnih zbotovskih nastopov, tere je vodil' v okviru primorskih dentskih festivalov, je lito« na simfoničnem koncieriu ob FestH*\ študentov ljubljanske Akademij« glasbo ter šel priznanje za poustvar1^ Schubertove Nedokončane Rirof°^j Močna sugestivnost in temperam«® . prednašanje so odlike tega ^ It umetnika, ki bo na petkovem dirigiral deU Gallusa, Vodopivca, nitija, Srebotnjaka, Gotovča ter spored narodnih pesni različnih dov. ne in v več jezikih. Sproti P, nabavlja knjižnica vse, kar iz#*" na slovenskem knjižnem trgu, P t membnčjše knjige tndi v 4 do izvodih. Nad 200.000 doi dobi knjižnica izposojevalci^ redno dotacijo pa prejema ^ od občinskega ljudskega odb°\’ ' V letošnjem proračunu je knjižnico namenjenih 500.000 računajoč pa, da bo med od kjer koli že še *kaj P^jh V lanskem letu je bilo IzposOj na dom nekaj nad 21.000 med izposojevalci je bilo n a fnn/* rliinknn na if* * . 2425 delavcev. Knjižnica je čena tudi na ose slovenske fe?jLe odprta pa je vsak dan. doM'a.,., in popoldne. Prav tako čila^l./, ki je ftedno polna, ptedosern ske mladine... To je seveda le droben in ?!> j. približen izsek kulturno-prO*v j nega življenja v Idriji. nekaj tistega, kar človeku P* j v oči že na prvi pogled, j nekaj tistega, kar lahko v kratkem, priložnostnem rg.T'. sp poru. Res pa je, da človek, je v Idriji komaj z eno samo . go ustavil na ulici, ntfi tefi« , j more pret>erit.i. vendar v ŠtM1 udeležbi in kultivirani P*>t0T*J stl, s katero so Idrijčani P' j dvema dnevoma sprejeli '''pr.xiM večer, je mogoče najti PrePr!.ll it dokaz, da je kulturno žlvljej1* potreba in resničnost večine 'J, di, ki so vzljubili svoj dom o tesni dolini ob mračnih rovin i rudnik živega srebra. r \ CIRIL ZLOBEC . »Prekratka je ta lestev. Poišči i »Kaj jM-ipovedujež! Ko da bi T^So in jo prinesi. Pohiti,« je kaj vedeli,« ga je grobo zavrnil aejal Branko Mirku. Branko. , »Kje naj jo. dobim. Saj 6em Zlasti brezsrčen je bil Branko, e to komaj našel.« ^ i ko je šel na lov na vranja gnezda. »Eh, ti! Počakaj, bom'šel s Teh je bilo največ v topolovem tabo.« gozdičku pri reki. Zjutraj, ko je Naša dva junaka sta v počitnicah, ko sta bila pri dedu na S®sj> stikala za ptičjimi gnezdi, taknila sta vsako, naj je bilo a vrhu najvišjega in najtanjše-Ka topola. No sta »napadala« gnezda, sta Posmehom opazovala stare 1» , ’ kako beže in puščajo svo- kn m ^c- Potpm sta opazila, ka-Ke je eden izmed njiju, ver-tnati, vrnila k praznemu tj. 7^.u. nekajkrat začivkala, ko vnraf ,Se začudila ali pa nekaj tpta ;ala- potem pa je spet odle-16X3 lovit mušice. Dr *Nak° neki jim je, ko najdejo n° gnezdo?« je Mirko vprašaL bila po travi še rosa, sta Branko in Mirko tekla v topolov gozdiček. Najprej sta se malo igrala. Preskakovala sta posekana debla z- mesta in z zaletom, potem pa je začel Branko ko maček plezati na gladka in tanka topolova debla. Na vrhu je vriskal, kolikor je mogel glasno' »Juhu-hu huhu, ju-huou!« Vrane z drugih topolov so za prhutale s krili in sc razletele na vse strani. Branko je potem poskušal vreščati ko one in Je ljričal za njimi: »Ej ve, norice... « Tisto poletje pa sta našla pod Veliko tekmovanje je končano Dvajset tisoč pionirjev je tek- 1 tavalo. Da, dvajset tisoč pionir-ij.v> ki so doma v sto osmih raznih krajih Slovenije, ki delajo ®to osmih pionirskih odredih. 1, T®žka je bila določitev, kateri . med vseh teh številnih odredov kateri boljši, ka-Va,‘najboljši. Ko so člani tekmo-v„n,?. komisije potovali po Slo-reri in obiskovali pionirske od-Di ki so se vključili v veliko m» ° pomladansko tekmova- lni« So videll, s kakšno vnemo de-k.j0 Pionirji a ubadajo Pionirji in kako se nemalo-ubadajo z raznimi težavami, v^endar — volja zmaguje. Da, ja Prizadevanje, veselje do de-g,!, ^trajnost, vse to vedno zma-nJe in tako je bilo tudi v letoš-skik1 veiikem tekmovanju pionir-“ odredov Slovenije. Je tekmovanje končano. ZvopPubliškl pionirski svet pri n[ip Prijateljev mladine Slove-komi • na Predlog tekmovalne podelil vsem sto osmim ffjj^ rskim odredom častne spo-®ke diplome. Posebne nagra-Pomf ^ose^ene uspehe v velikem fastudanskem tekmovanju v po-Titl v roistnega dne tovariša birsk'Pa "*e dobil° štirideset pio- odrede in hodile po partizanskih poteh preko Kozjanskega proti Kumrovcu. V Kumrovcu pa bo IV. Zlet združenja tabornikov Slovenije, kjer se bodo mladi in starejši taborniki pomerili v mnogoboju in drugih športnih igrah. * Medvedki in čebelice, ki delujejo v raznih taborniških enotah EK) Sloveniji, se pripravljajo na veliko tekmovanje. Ko se bodo počitnice nagibale h koncu, se bodo v Ljubljani zbrali najspret-nejši medvedki in čebelice in preizkusili svoje moči v raznih taborniških veščinah in drugih igrah. KARAVANA Vem za majhen park, park, kjer stoji komaj pet klopi — a tu se skriva naj večja puščava na svetu! streho dedove hiše lastovičje gnezdo. Nekaj dni sta lastovico samo opazovala, kako kroži po zraku ko majhno letalo. Dotlej se nista še dotikala lastovičjih gnezd. Kako to, da ne, tega niti sama nista vedela. Nekega dne pa, zgodaj zjutraj, ko so gnali pastirji živino na pašo, je Branko nagovoril Mirka, da bi izvlekla lestev iz skednja. Privlekla sta majhno lestev, jo pristavila h gnezdu ter pobrala iz njega mlade lastovičke. Lastovičje matere ni bilo doma. Potem sta lestev spet odnesla v skedenj, sedla na hišni prag ter razmišljala, kaj bi naredila z mladiči. Prav tedaj pa je E>riletela lastovica s polnim kljunom hrane za svoje mladiče. V velikem lahnem loku je letela v gnezdo. Vznemirjen oster žvižg je zbodel dečka. Pogledala sta proti gnezdu. Lastovica je žalostno čivkala in obletavala gnezdo. Tedaj se je spustila naravnost proti dečkoma. Čivkala je, ko da bi ju prosila in ju rotila, letajoč tik ob njunih glavah. Kdaj pa kdaj je s krili udarila ob steno ali vrata, ob katerih sta dečka sedela. Potem je zadela z vso močjo ob steno in se zgrudila dečkoma k nogam Obležala je ko mrtva. Le čivkanje je kazalo, da je še živa. Branko je vzdrhtel in vzel lastovico v roke. Ko je videl, da je ranjena, jo je dal Mirku. »Pazi na njo!« Stekel je po lestev. Potem je dal mladiče skrbno v gnezdo, jim prinesel polno pest krušnih drobtin in jim jih nasul poleg gnezda. Ni pa vedel, da lastovice ne jedo drobtinic. »Vendar tudi ptice nekaj vedo in čutijo,« je potem mislil, ko je gledal v oživljeno gnezdo. B. N. OTROŠKI UMETNIŠKI CENTRI Veste, kje je Florida? To je deli uveljavili na mednarodnih predel v Severnih ameriških dr- otroških razstavah, žavah. Florida je poznana tudi e>o Mednarodna otroška knjižnica velikem otroškem umetniškem prireja tudi slikarske razstave centru. Tam je velika umetniška otrok posameznih dežel. Tako so šola zd otroke. j doslej priredili razstavo otroških Tudi v drugih mestih Amerike i El'k iz Izraela, Japonske in dru- so take umetniške šole, vendar se šola v Floridi razlikuje od njih po tem, ker je brezplačna. Pravico do brezplačnega šolanja imajo vsi otroci v starosti od šest do dvanajst let. V dveh letih je šlo skozi to šolo petsto učencev. Prvo leto Je bila šola kar v avtomobilu, ki je potoval od mesta do mesta in se ustavljal le za en dan. V avtomobilu so bila spravljena učila in pripomočki; barve, papir, stojala, mavec in drugo, pa so učitelji v tem dnevu delili otrokom nasvete, kako naj ravnajo z barvami, kako naj Sikajo in kiparijo. Maj pa ta šola ni več na avtomobilu. Dobila je primerne prostore v glavnem mestu Floride, ima več oddelkov ln lahko sprejme veliko število učencev. Pouk je smotrnejši. Otroci ne slikajo samo s tempero, marveč tudi z oljem, pastelom in delajo akvarele. Vsako soboto prireja otroški umetniški center obiske razstav in otroci se seznanjajo z različnimi vejami likovne umetnosti. Podoben umetniški center za otroke je tudi v Mvlnchenu v Nemčiji. Ta center je organizi* rala Mednarodna otroška knjižnica, ki želi razen čitalniške dejavnosti, razširiti tudi sodelovanje otrok v slikarstvu. Knjižnica v Miinchenu ima več kot dvajset tisoč knjig iz tridesetih različnih držav. Ima pa tudi več slikarskih ateljejev, kjer se zbirajo otroci, ki jih veseli slikarstvo. Iz tčh ateljejev je izšlo že lepo število otrok, ki so se s svojimi gih dežel Evrope in Azije. Na koncu šolskega leta bomo dobili spričevala. N aša Naša barka učenosti pluje že v pristan, sidro kmalu bomo vrgli, na veseli dan, ko nam bo v razredu sonce zadnjič nagajalo in pred šolo z žarki kolo zbdnjič zaplesalo. Z žarki pa še skok na skok osi se zavrtimo, za prešerni čas počitnic * šolo zapustimo. Barka pa nas bo čakala, mi v prostost zdaj gremo, a po dneh, Veselja polnih jadra spet razpnemo. A. Ridaoec PEKLIN KRUHEK Pred staro in lačno materjo Peklo je ležal zadnji h) k kruha. Gledala ga je. Rada d odrezala en sam čisto tenak košček, pa ni upala. Bil Je zadnji | za kratek hip. Niti s kruhom jima ne bom mogla postreči.« Vstala je od mize. Tisti hip je sonce objelo vso dolino, ki je bila še zavita v prozorno tančico hlebček in Pekla je vedela, da bo prav gotovo prišel mimo kak lačen partizan. Partizani pa tedne iri tedne niso videli kruha. Mati Pekla je to vedela, saj je sama imela dva sina v borbi. »Kaj če bi sedajle oba potrkala na vrata in se oglasila Samo KAM, FANTIČKA? odredov. 0(1 21. do 26. avgusta bodo arniki Slovenije priredili velik Zansk* E>ohod s IV. Zletom b *• šival, ki Živi pod/ tHu °* *• evropsko velemesto, lž. pri-mlinlcl, 14. reka v Indiji, II. 1 k 'me- I 1. v ivPI£no: l. stročnica, 2. občutek, 1. ,/st* metulja, S. rellm »e doli U. . Porasel z drevjem, I. bajte, | Hr*a.fatlca za neznanca, U. Italijanski . nK (od), u. osebni zaimek, II. c» za prvino natrij. Skozi puščavo — brž ko poldan odbije, zavije dolga, čudna karavana, karavana, kakršne ne vidi vsak dan niti Sahara prostrana. Najprej prišanta dvogrba kamela, kajnela stara, broz uhlja, brez repa; potem pricaplja žirafa brez glave. za njo prek puščave kenguruj brez tace, mačkove muštace. Kam, fantiček'- črni vranec, krilo razdrtega aviona, kam, konjiček — neugnan? polovico slona, 1 Kam to jutro, jutro mlado, gumijast klovn v fraku in šapo fantek — vranec čez livado? — klaku, a čisto na repu dromedar stari,, pajac iz polivinila in sprednji del krokodila. Vodja karavane sem jaz, Sin puščave in Veliki Sejk Otaiba Abu Nezir ben'Omar el Gnndezi Ilafid Sef ki ja Ta karavana (če te že kdo povprašuje!) na sejem v Basro potuje in nosi: dobršen tucat frnikul, bleščeč gumb, vojaški, ponikljan, v šopek povite cvetice, trupelce mrtve kresnice, tri pomarančne lupine pa rep in plavuti sardine. Tovor — s katerim lahko se, pri Prerokovi bradi, katerikoli vodja karavane postavi od Hamada el Hom ra tja do Sarande in Ubangi Sari! Vse to pa je moje, vse to imam jaz,, Sin puščave in Veliki Sejk Otaiba Abu Nezir ben Omar el Gandezi Hafid Sefkija! Prev. Ivan Minatti * Kam to jutro? — Cez poljane . kakor blisk upenf do Ljubljane! Sonce se na vrh je vzpelo — kam gre dirjanje veselo? Kam opoldne? — Brez odmora pohitim do Maribora! — A pod mrak, a pod večer kam večerni meri dir? Ej, zvečer pa vrančevo dirjanje gre — v Spančevo! * Danilo Gorinšek megle. Obljubilo je toploto, upanje, pomlad, setev in kruh. In tega zadnjega je bilo res že tako malo, da niso matere skoraj ničesar več Jedle. Bile so druga vojska, ki si je pritrgovala od ust kar se je dalo, le da so imeli otroci, ranjenci in borci. Mati Pekla je omotala hlebček v bel prt. Nato pa ga je skrila v skrinjo. Želela si je, da bi e>o-zabila, da ga ima, kajti bila je res zelo lačna. Ni hotela misliti nanj. Še bolj kot lakota pa je težilo Peklo to, da je bil hlebček zadnji. Stopila je na prag in poslušala. Slišala je, kako bobnijo topovi, kako sekajo ozračje granate in čutila je, da zemlja hrumi kakor ranjena zver. Ko se je obrnila proti gozdu, je opazila kolono partizanov, ki je prihajala po stezi navzgor. Stala je žalostna in brez besed, ko jih je gledala, kajti vedela je le predobro, da je hlebček premajhen za vse. Tam že skoraj čisto na koncu kolone je šel z brzostrelko na rami deček — partizan. Bil je še otrok, tega ni mogel zatajiti, pa čeprav je bil njegov obrazek važen kakor stara knjiga in čeprav se je držal pogumno kakor vsi možje v koloni. , »Ta Se knjige ni utegnil pošteno odpreti. Spati bi moral še, spali in ko bi se zbudil, bi moral pojesti veliko skodelico mleka in velik kos domačega kruha, da bi pošteno zrasel,« je mrmrala. Stekla je v hišo. Razmotala iz belega prtiča kruh in spet stekla za kolono. Pocukala je malega partizana za rokav: »Bi kruha?« — Kruha!? — Fantič je pogledal Peklo, kakor pogledajo otroci mater, kadar pridejo k njej rekoč: »Mama, kruha, lačni smo.« Očesci sta mu zažareli in obra- zek je poetal otroški in jasen. Z obema rokama je pograbil kruh in odkorakal dalje... Mati Pekla je šla čiste počasi nazaj proti hiši. Sedla je na prag in zajokala — kakor zajokajo matere, kadar ne morejo pomagati in hudo epremeniti v dobro. Zajokala je zaradi te strašne in krute vojne, ki je niso zakrivil! otrocL . Marja Cerkovnik UGANKE 1. Barčica mala, barčica bela po nebu se vozi vesela. Sapa bo lahna, sapa zapfhala, barčico belo, barko zanihala, se bo na mah razletela. (Beli oblaček) 2. 1 Tista nevesta, ki je vsa bela rano spomladi nam zacvetela, kmalu bo, kmaln v lica rdela. (Češnja) 3. Sporočila teta Meta rada važno stvar bi nam, štiri, tri besede zloži, v kratek stavek zaokroži, pa dobimo... (Telegram) Vrtiljak Besede pričnite pisati v poljih, označenih s črkami A—H in s Številkami l—s. Pri pravilni relltvl boste dobili v poljih s črkami priimek slovenskega pesnika, v poljih s Številkami pa hldrocentralo na Dravi. A. vzklik navdušenja, B. posipati, C. mesto v Istri, b. borišče, E. gora na Primorskem, F. berilo, G. odcep, H. pripadniki društva. 1. skrbnik, 2. potonltve, 3. ni bolan, 4. staro Ime aa Ljubljano, 3. nl-kdo', 6. preizkušnja znanja, I. vrsta Suma (množ.), I. reka v Italiji (slovensko). ZANIMIVOSTI IZ NARAVE Mnmutovp drevo, ki raste v Kaliforniji v Združenih državah Amerike, lahko zraste do 120 m visoko. Torej je šestkrat višje od štirinadstropne hiše. Deblo teh velikanov je tako debelo, da bi lahko na panju takega drevesa postavili hišo za manjšo družino. Dečka in lastovice Kratke iz raznih krajev DPD Svobod« iz Mežice je gostovala na Ravnah na Koroikem z opereto »Planinska roža«. Prva predstava je bila v nedeljo, v ponedeljek so jo pa zaradi zanimanja ^ponovili. ★ IZUD »Saberčnik« iz Libelič je pred kratkim gostovalo na ravenskih deskah z igro »Okence«. S ★ Zadnja seja Obč. LO Mozirje je bila ▼ glavnem posvečena obravnavanju nekaterih gospodarskih vprašanj. Razpravljali so q izdaji garancijskih izjav posameznim podjetjem in obrtim. čevljarski delavnici in gostišč« v Gornjem gradu ter klavnici in mesariji Ljubno ob Savinji so garancijsko izjavo odklo- Po 11 dneh so našli trUjilo Silva Viranta i Včeraj zjutraj. bo gasilci potegnili iz narasle Ljubljanice truplo pred enajstimi dnevi utopljenega SUva Viranta. Vsi dosedanji poskusi, da bi našli truplo utopljenca, so bili zaman, dokler ga ni včeraj zjutraj voda sama potisnila na površino. Prvi je plavajoče truplo opazil nekaj pred osmo uro zjutraj vratar tovarne »Teol« na Zaloški cesti. Takoj je sporočil postaji LM v Mostah, da plava po Ljubljanici truplo neznanega otroka. Kmalu zatem so prispeli na breg Ljubljanice gasilci in organi Tajništva za notranje zadeve. S čolnom, ki je bil privezan v bližini, so hitro priveslali k truplu, ki je po dokaj hitri Ljubljanici plavalo proti Vevčam. Utopljeni otrok je bil oblečen v temnomodre, od blata zamazane hlače, obut v rjave nizke čevlje, pod rjavo majico pa je nosil karirasto flanelasto srajco. Po obrazu, rokah in nogah je bil poraščen z algami, vsa gornja obleka pa je bila zvita okoli vratu. Brž jtf bilo jasno, da gre za truplo utopljenega Silva Viranta, kar je kmalu zatem potrdila tudi mati, ki je prihitela na kraj dogodka. Nedvomno je truplo utopljenega Viranta enajst dni ležalo v strugi Ljubljanice, zataknjeno ob vejevje ali kako drti-go oviro. Včeraj zjutraj pa ga je ovira sprostila in je zaradi zmanjšane specifične teže priplavalo na površino. Neprimerna vožnja Karel čendok je t ponedeljek dopoldne .ožil it Portorož« proti Izoli ■ precejšnjo hitrostjo. Zato mn je zaneslo »ožilo čez rob ceste, kjer se je tudi prevrnilo. Pri nezgodi sta bila rožnik in sopotnik huje telesno poškodovana. Na vozila pa so ocenili za okrog <00.000 dinarjev ikode. -s nili. Prva dva imata izgubo, klavnica in mesarija pa neurejene notranje (razmere. Po dalj Si razpravi so tudi sklenili ustanoviti trgovino v Gornjem gradu. ★ Vaški odbor SZDL v Mozirju bo organiziral v okviru SZDL razna predavanja, posvečena predvsem kmetijstvu. ★ TVD »Partizan v Mozirju je pred kratkim začelo rušiti staro hišo, ki je poleg telovadnega doma. Na istem mestu namerava zgraditi novo hišo za potrebe »Partizana« in drugih društev. ★ V Mozirju in nekaterih bližniih krajih so pred kratkim feašli prve koloradske hrošče. Kljub zatiranju uničuje hrošč krompirjeve nasade že dve leti. , Z V Gornjem gradu je bil pred nedavnim občni zbor SZDL. To je bil eden izmed zadnjih zborov na področj.u mozirske občine. Vendar je bilo poročilo starega odbora slabo, kajti odbor je bil nedelaven. S člani SZDL ni bilo nobenega stika. Saj še članarine niso pobrali dve leti. Vendar so nekatere organizacije in društva ▼ Gornjem gradu dobro delovale kljub nedelavnosti &ZDL. Razprava v poročilu je v glavnem zajela gospodarska in komunalna vprašanja, ni pa bilo govora o vlogi SZDL in o njenem delu. Novi odbor je sprejel nekaj sklepov za bodoče delo in upajmo, da bo svojo nalogo bolje opravil kot dosedanji. 1 a Od 3. do 17. junija prireja Planinsko društvo Jesenice bocat program v okviru planinskih dni. V tem programu so vkljuteni razni izleti, predavanja. delovna akcije na planiških objektih in precKajanja planisko-alpinističnih filmov. Ob tei priložnosti so planinci z Jesenic izdali lepo opremljen prospekt »Vršič - Trenta«. V prvih dneh tega meseca je izšlji posebna številka »Planinskega vestnika«. 2 Lahko bi pridelali več zelenjave V posameznih potrošnih centrih zelenjave v celjskem okraju je večkrat slišati kritiko, zakaj kmetijske zadruge, odnosno državna posestva ne proizvajajo dovolj zelenjave za trg. Talci primeri niso osamljeni. Vodstva zadrug in dru$e proizvajalce so že opozorili na večie potrebe, vendar še doslej v tem pogledu ni veliko storjeno. Kmetijske zadruge v bližini mest in industrijskih središč naj bi v skladu s potrebami izdelale načrte za pridobivanje posameznih sort povrtnine in poljskih pridelkov na »vojem okolišu. Prav tako naj bi uredilo pravočasen odkup in odv^>z zelenjave na živilski trg. F. Nepreviden voznik Pred dnevi je vozil iz Rogatca proti Zaboku s traktorjem in prikolico traktorist Martin Potočnik, doma iz Rogatca ▼ celjskem okraju. Med vožnjo je zavil z vozilom po poti proti polju. - Pot ga je vodila čez železniški prelaz. Čeprav je, imel dober pregled na levo in desno po progi, vendar ni bil dovolj pazljiv In ni videl, da je‘prihajal vlak. V zadnjem trenutku, ko je že videl, da ne bo mogel z vozilom pravočasno čez progo, je poskušal traktor s prikolico poriniti nazaj, da bi se s tem izognil nezgodi. Vendar prepozno. Vtem pa je zgubil voznik prisotnost duha. Vozila ni mogel umakniti. Uspel pa je v toliko, da je še pravočasno skočil z dv«yna delavcema* z vozila in si tako verjetno rešil življenje. Skoraj hkrati je udarila lokomotiva v traktor in jra porinila po progi okrog 12 metrov daleč v smeri vožnje. Pri tem je nastalo na traktorju in prikoBci za okrog 1,300.000 dinarjev škode. ftPOBT IN TBLBSNA VZGOJI D Komisija za razpis mesta direktorja TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« v Kidričevem razpisuje v smislu drugega odstavka 90. čl. uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov v zvezi z 10. čl. zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov mesto direktorja Tovarne glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« V KIDRIČEVEM ' Pogoji: Visokošolska izobrazba, ekonomist ali ing. metalurgije oz. kemije z najmanj 10-letno prakso, od tega nekaj let na vodilnih položajih v gospodarskih ustanovah ali podjetjih. Tehnik ali ekonomist s popolno srednjo šolo in najmanj 15-letno prakso, od tega nekaj let na vodilnih položajih v gospodarskih ustanovah ali industriji. Prednost imajo tisti, ki so večji del svoje prakse delali v tej ali sorodni stroki in so opravljali vodstvene funkcije v podjetjih ali ustanovah. Kolkovane ponudbe z osebnim in strokovnim življenjepisom pošljite komisiji za razpis mesta direktorja Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj do 30. junija 1956. KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJ^k TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« V KIDRIČEVEM 2270 PLAVANJE Državni rekord Jeričevičeve Vevče, 6. junija. Danes so imeli naši olimpijski kandidati zadnjo preizkušnjo pred odhodom na tekmovanje v Trstu. V glavnem so bili doseženi povprečni ali celo podpovprečni rezultati, kar gre predvsem na račun tega. da je zadnje dni bila v vevškem bazenu zelo topla voda (27 C*), ki je plavalce precej izčrpala. Izmed vseh kandidatov je bila daleč najboljša Vinka Jeričevič, ki je dosegla nov državni rekord na progi 200 metrov prsno s časom 2:57,2. Rezultati: ženske — 200 m prsno: Jeričevič 2:57,2, 100 m prosto: Mežnar 1:12,8, 100 m hrbtno: Stapič 1:22,0, moški — 100 m prosto: Njeguš 59,2, 100 m metuljček: Camby 1:12,0, 400 m prosto: Je-ger 4:59,4. NOGOMET Še en poraz Zagreba Zagreb, 6. junija. V tekmovanju za pokal evropskih velesejemskih mest je danes reprezentanca Zagreba izgubila proti reprezentanci Milana z rezultatom 0:1 (0:0). To je že drugi poraz Zagrebčanov v tem tekmovanju. Prvi je bil proti Birminghamu z enakim rezultatom. Na pragu sezone Razgovor s predsednikom Plavalne zveze Slovenije dr. Božom Linhartoip d je bilo opaziti moč®0 *’« !S je, da so uspehi r g »'” l.'. _' c_ i_ ia/1h iatnfl Topli dnevi so privabili že marsikaterega kopalca na sončenje in drznejše celo v valove Save in Sore. Zato ni čuano, da so plavalci Še tembolj željno pričakovali otvoritve letnih bazenov. Uradno je bila plavalna sezona v letnih bazenih sicer odprta že z mitingom v Rimskih Toplicah. Sedaj pa stojimo na pragu nove sezone. Zato smo naprosili predsednika Plavalne zveze Slovenije dr. Boža Linharta, da nam odgovori na nekaj vprašanj. »Kako gleda Plavalna zveza Slovenije I movanja so bila vedno prilagoiena fi* m nove smernice Zveze športov Slove- nančnim možnostim klubov. Tako tudi nije in kakšne korake je podvzela za j letos. Tekmovanje v slovenski ligi ne uresničitev teh?« bo prenaporno in tako samemu sebi na- »Takoj po osvoboditvi so naj višji men. Večje število nastopajočih tekmo-športni forumi Jugoslavije postavili za va cev v vsa*cj disciplini pa bo zahte-osnovo vsemu telesnovzgojnemu udej- ya!°» "a. pokažejo klubi sadove svojega stvovanju množičnost, iz katere naj bi se s časom razvila tudi kvaliteta. Toda nezdravi pojavi v nekaterih panogah so se tako razpasli, da je bilo nujno potrebno temu napraviti konec. Zato po~ zdravljaino vsak ukrep ZšS v tej smeri. Kar pa se tiče PZS, lahko mirno trdim, da je bila vsa njena dejavnost vedno dela v širino. Mimo tega bomo priredili odprta prvenstva okrožii, kicr bodo nastopali člani manjših plavalnih enot in zlasti TVD »Partizan«. Namen teh tekmovanj je, da zajamejo čiravečje število nastopajočih in da propagirajo plavanje na podežlju.« »Plavalne šole so osnova za mno- Posebno pozornost pa ie PZS posvečala g0| črpati nove kadre tekmovalce povečanju števila plavalnih enot po vsej organizirali in tudi vodili plavakie republiki, zlasti, kjer so zaradi bazenov zato podane možnosti. Tudi ligaška tek- Šport po svetu usmerjena k uresničitvi te osnovne mi- žičnost, ali mi lahko poveste, kako bodo sli. In če gremo nekoliko v podrob- j letos organizirane v Sloveniji?« nosti, lahko rečem, da profesionalizma j »Plavalne šole v Sloveniji so imele ali ’ kakršnihkoli oblik neainaterizma do' lani precej stihijski značaj'. Le po-med slovenskimi plavalci nabilo nikoli, j »arnezni klubi, ki so se nadejali iz teh v, so šole. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra pa pogosto te šole niso rodile zaželenega uspeha. Zato je lani napravila PZS dolgoročen načrt za vzgoio kadrov, ki iz-gleda takole: v prvem letu naj bi si tečajniki pridobili osnovno znanje v tem delu in bili nekaki vaditelji, ki bi morali v drugem letu razširiti in poglobiti svoje znanje in bi si pridobili naslov plavalnega inštruktorja. V tretjem letu poraza pravzaprav do pet minut pred ( pa j,, se seznanili z načinom treninga in i™«™ ir« «« •»-» i**« B'Knrn,npff’ mnogimi drugimi podrobnostmi in si pridobili naslov plavalnega trenerja. S tem bi bilo na mah rešeno vprašanje voditeljev plavalnih šol in trenerjev. Kadre za to šolo pa črpa PZS iz organizacije TVD »Partizan« in predvsem z učiteljišča, kajti mnenja sem, da bodo Rekord je ušel »za las« koncemj ko so strelci nasprotnega Minulo nedeljo je bilo končano moštva v petih minutah dosegel dva italijansko nogometno prvenstvo. To gola. prvenstvo je z velikim naskokom 12 Se ena zanimivost s tega prven-točk osvojila Fiorentina. Zanimivo Je, stva. Po osmih letih je na čelu spiska da je Florentini za las ušel rekord, najboljših strelcey spet domačin Pi- kakršen Sc ni bil zabeležen v zgodo- vatelli z 29 goli, igralec Bologne. V mi- _____ t_____ ____________________ vini italijanskega nogometa. Do zad- nulih letih so ta častna mesta nepre- pedagogi po nastopu svojih službenih njega kola je bila Fiorentina namreč stano osvajali tujci* Sved Nordahl leta mest lahko v poletnih mesecih koristno nepremagana in šele v zadnjem kolu 1950 (35), 1951 (34), 1953 (26), 1954 (23), prenesli to svoje znanje na svoje učenje pretrpela edini poraz proti Genovi 1955 (27). Madžar Nyers leta 1949 (28) ce. Doslej je lani opravilo prvi del šole z 1:3. Fiorentina Je bila prvak brez in Danec J. Hansen leta 1952 (30). Po tečajnikov in tečajnic, od katerih se I tolikih letih se Je torej spet* domač ■ jih je letos že 56 prijavilo v instruk-igralec izkazal za najboljšega strelca, torski tečaj, ki bo v Rovinju. Za novi — ---- ■,—■ Nordhal, ki še vedno nastopa v Mila- vaditeljski tečaj pa se jih je doslej pri H '1 nu, pa je vseeno na drugem mestu • - ~ Brzojavke— — /'Presenetljiva zmaga Romunije Na mednarodni košarkarski tekmi ......j n. .vvm,| I’** -v J • — J » -““"'j ' \ javilo 98, Za začetek smo s temi uspehi lahko kar zadovoljni. Seveda pa s tem niso krite vse potrebe, saj samo »Par tizan«, s katerim iz leta v leto tesneie sodelujemo, potrebuje nad 100 inštruktorjev.« »Kako pa ste rešili finančno vprašanje • PRAGA, 6. jun. (Tanjug). Izidi tekem na evropskem ženskem košar- . «««»*..*' „ .. . r----------r:— karskem prvenstvu: tekmovanje za * med Romunijo In Italijo v BenetKan usposabljanja teh kadrov?« uvrstitev od 1. do 8. mesta: Bolgarija : so Hfn slror ».Seveda PZS sama nc razpolaga t. za- Francija 86:44, CSR : Avstrija 145:36, J*:*8 Hostnimi sredstvi, l/.dalno nam je mo- Madžarska : Italija 64:41, ZSSR : Polj- dobro z,e,u ln vodil pred koncem raU iskočitl na pomoč Sportna zve7a ska 87:74. Tekmovanje za razvrstitev z ^ italijanski sloveni ie ki je s tovarišem Kresetom od 9. do 16. mesta: Romunija : Finska tehnični vodja Mac Gregor spremenil »love,nje, ki je tovansem 87:2«, Švica : Danska 58:56, Nemčija : postavo in način igre v obrambi, kar -- - - ---- 'je prineslo njegovemu moštvu samo škodo. Zato ni čudno, da Štejejo Mac Gregorja za glavnega krivca poraza. Vseeno pa nc gre prezreti odličnega nastopa romunskih košarkarjev, o katerih ni bilo doslej slišati na evropskih košarkarskih igriščih. Škotska 53:34, Jugoslavija : Nizozem ska 55:51, Finska : Švica 70:54, ,ugo-slavlja : Nemčija 89:40, Romunija : Danska 76:26. 0 VRŠAC, 6. junija. Naša znana jadralna Irtalka Cveika Klančnik je danes v Vršcu dosegla nov svetovni rekord t razredu enosedežnih jadralnih letal za ženske v trikotniku z obsegom 200 km. Na letalu tipa »Vaja« je dosegla fiovprečno hitrost 54 km na uro. V istem rtu je bil dosežen drugi rekord y viSini 5300 m, kar je državni rekord. To je eden izmed pogojev za pridobitev diamantne >Ct. • BONN, S. jttn. Rokometaši pančevskega Dinama so danes končali zelo uspešno svoje gostovanje po Nemčiji. V treh tekmah so zaznamovali trt zmage. Prvo tekmo so odigrali minulo nedeljo v Dienenwaldu z istoimenskim moštvom ter zmagali z rezultatom 20:9 (10:6). Druga tekma Je bila v Kolnu s SC Westom lz Kalna, članom nemške glavne lige. V zelo napeti borbi so pihčevskl rokometaši premagali domačine s 14:13 (9:6). Zadnja »žetev« pančevskega Dinama na njegovi zmagoviti turneji je bilo rokometno moštvo »Neiderpleis« iz istoimenskega mesta prt Bonnu. • ZAGREB, 6. Jun. Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Zagreb Juriča Draušnik Je danes sprejel nogometaše — reprezentante Zagreba in Milana, ki lgirajo v okviru pokalnega tekmovanja velesejmsklh mest. LONDON, 6. Jon. (Reuter). Osem rekorderjev Cmec Murchlson (ZDA) je osmi sprlnter na svetu, ki Je pretekel 100 m v času 10,2 sekunde. Doslej so svetovni rekord, ki ga je leta 193« postavil Owens (ZDA), izenačili Amerlkanci Davis (1941), Ewell (1948) in Morrow S956), Panlmec La Beach (1948), Mac . Bailey s Trlnidada (1951) v Beogradu ln Nemec Filttcrer. Razen njih sta ie Amerlkanca Paddock (1921) ln Met-calfe (1932) na neuradnih tekmovanjih dosegla enak čas, prav tako pa Avstralec Hogan (1954) v handicap teka. La Beach pa Je leta 1950 dosegel celo boljši čas: 10,1 sekunde. Ta rezultat pa Je bil dosežen v. sumljivih okoliščinah in sploh ni bil nikoli predlagan za uradno priznanje. Drag sloves > Pravijo, da Je italijanski kolesar Fantini, ki Je vodil na letošnjem Giru d’ Italia od tretje do enajste etape, naročil kar 2000 svojih fotografij. Z njimi je moral namreč zadovoljiti svoje številne prijatelje, od katerih je dobival neprestano pisma s prošnjo, naj jim pošlje sliko s posvetilom. Ra- Ameriški boksar Archie Moore Je si- . eunarji so takoj izračunali, da Je mo-no« v Londonu pred 11.000 gledalci — ............. .................... ubranil naslov svetovnega prvaka v pol težki kategoriji. Premagal Je Yo-landa Pompeya (Anttol) s tehničnim knock-outom v 10. rundi. V nedeljo Odred v Črnomlju V nedeljo, 10. junija, bo v Črnomlju gostovalo nogometno moštvo ljubljanskega Odreda. Z domačimi nogometaši se bo pomerilo v letošnjem tekmovanju za pokal maršala Tita. Tekma bo ob 16. nri s predtekmo ob 14. uri. Za tekmo vlada v Črnomlju veliko zanimanje, posebno še zato, ker bo Odred nastopil v najmočnejši postavi. ral Fantini odriniti za slike, ki so bile po 100 lir ena, kar 200.000 lir. Res je torej, da Je tudi športni sloves treba drago plačevati. USTANOVNA SKUPŠČINA LJUBLJANSKEGA POVERJENIŠTVA NK HAJDUK — SPLIT ObveSčamo vse prijatelje in simpatizerje kluba, da bo ustanovna skupščina ljubljanskega poverjeništva NK Hajduk — Split v sredo, 13. junija 1956 ob 30. uri v Domu JLA, soba št. 141, hkrati pa jih vabimo, naj se skupščine polnoštevilno točno in zanesljivo udelezijp. Iniciativni odbor na čelu pokazala veliko razumevanje za naše potrebe. Obrnili pa smo se tudi na Društvo prijateljev mladine in druge množične organizacije, ki pa se našemu pozivu niso odzvale.« »Kako ste zadovoljni s kvalitetnim dvigom vseh treh panog in kaj si obetate od letošnje sezone?« >Če se najprej ustavim pri plavanju, moram reči, da sem s kvaliteto kar zadovoljen, zlasti z ozirom na leta 1951 do 1953 ko '* Wiis\ nn>*ifi mrrf.no ^ enačijo. Res j-, —. —, _ še republiškega značaja, toda leto* kaže, da bodo prvi tekmovalci ze [j„. segli med vrhove v zveznem me Predvsem pa je razveseljiv velik n*P dek klubov izven Ljubljane, Pre\, mesta, Maribora. Vuzenice in drugod. , so primer razgibanega športnega Skupno bo sodelovalo po dosedanjih | ljenja v naših delovnih kolektivih’ prijavah sodeč okrog 60 vrst z 250 tek- I MU1, PO DRUGI TRETJINI MEDNARODNE KOLESARSKE DIRKE GiM> dfJJtažia Z miniaturno etapo Bologna— San Luce, trinajsto po vrsti, je prešla kolesarska dirka Giro d’ Italia v odločilno fazo. Po odmoru v »redo so na vrsti gorske etape, kjer bo ta dirka odločena. Ali bodo dosedanji zmagovalci obdržali vodstvo ali pa bodo stopili naprej gorski vozači. Etape po ravnini so v glavnem končane, specialisti za posamično vožnjo na kronometer so opravili svoje ln si pridobili nekaj minut prednosti. Gorski vozači Luksemburžan Gaul, Spanca Bahamontes ln Poblet, Belgijec Brankart pa so pokazali zobe v vožnji na kronometer v vzponu na San Luce. Ne moremo reči, da sta bili deveta in deseta etapa nezanimivi. Na obeh pa so zmagali manj znani kolesarji in se zato vrstni red ni bistveno spremenil. Fantini Je obdržal častno mesto in roza .majico Se dve nadaljnji etapi, da bi ga nato končno oddal v etapi na kronometer odličnemu Fornari. VROČINA IN POMANJKANJE VODE V deveti etapi od Rima do Gros-seta (198 km) so se vsi zagrizeno borili. Zato je bila dosežena tudi visoka povprečna hitrost 40,198 km na uro. Sem ln tja pa Je presegla celo 50 km na uro. Vrh vsega pa Je bila ta dan neznosna vročina in proga Je potekala skozi kraje, kjer je bilo težko priti do tekočine. Zato ni nič čudnega, da so kolesarji prihajali na cilj v Grossetu v večjih ali manjših skupinah ln da so nekateri od favoritov občutno zaostali. Tako Je junak , Gira iz leta 1954 Švicar Clericl privozil izmučen na cilj s četrturnim zaostankom in Izbrisal svoje ime s spiska kandidatov za končnega zmagovalca. TUDI MAGNI PADEL Napori prejšnje etape so se kolesarjem poznali v prihodnji etapi od Grosseta do Livorna, saj Je njih hitrost močno popustila. Ne pa borbenost. Nizozemec Nolten Je imel nepopisno smolo. Skoraj mu je že uspelo osvojiti roza majico, saj je vozil v skupini, ki Je bila deset minut pred glavnino. Deset kilometrov pred ciljem pa Je imel okvaro na kolesu ln tako pokopal vse svoje sanje o prvem mestu in o visokih nagradah, ki Jih ta položaj prinaša. Tudi veteran italijanskih kolesarjev Florenzo Magni se v tej etapi ni mogel pohvaliti s srečo. Na nekem ovinku Je nesrečno padel, ko se Je hotel i umakniti padlemu tekmovalcu. Kljub j bolečinam Je privozil na cilj s sku-! pino, ki Je v tem času diktirala sllo-! vito hitrost z namenom, da ujame petorico beguncev. PRIMER BORBENOSTI Odmor po deseti etapi Magnlju ni mnogo pomagal. Pregled je namreč Dokazal zlom dela ključnice, napravljen' mu je bil mavčni oblog, zdravniki pa so mu nasvetovali, naj ne Rezultati: IX. etapa: Ro- ma—Grosseto (198 km): Togna-ccini 4:55,32 (40,198 km na uro), X. etapa: Grosseto—Livorno (230 km): Nasclmbene 6:42,04 (34,322 km na uro), XI. etapa: Livorno—Lucca (54,5 km na kronometer): Fornara 1:11,39 (45,219 km na uro), XII. etapa: Lucca—Bologna (168 km): Stol-ker 4:26,48 (37,757 km na uro), XIII. etapa- vzpon na San Luco (2,6 km): Gaul 6,56.2 (21.181 kilometra no uro). Skupni vrstni red: Fornara 19:49,58, Fantini 59:50,57, Falla-rtni 59:51,30, Bahamcmtes 59 ur, 51 minut in 53 sekund. — Slede Moser, Defillppis, Astrua, Brankart, Wagtmans, Burattl, Couvreur, Maule, Schaer, Nen-clnl, Graf, Raguccl. Magni itd. vozi dalje. Magni pa Jih ni poslušal: v etapi na kronometer Je dosegel zadovoljiv čas, saj ni bil nikoli posebno dober vozač v podobnih etapah. V etapi Lucca—Bologna je' nekoliko zaostal, pri vzponu na San Luco pa prav tako ni veliko izgubil v primeri z ostalimi. Po trinajsti etapi je v skupni oceni še vedno na 17. mestu z manj kot osmimi minutami zaostanka za vodečim Fomaro. Neverjeten jJ primer borbenosti in vzdržljiv^*.,) saj Magni vozi pravzaprav le z e‘ji roko. Poškodovana pa mu brez visi navzdol. REKORDNA HITROST , Štiriinpetdeset kilometrov ln od Livorna do Lucce so kolesji prevozili vsak zase. Proga je "u. izvrstna, pa tudi vremenski P°«iv,o Tako Je Fornara dosegel izre a hitrost za cestne dirke: 45,219 krn.jp uro. S to hitrostjo se Fornara meri ne samo s katerimkoli ccstn dirkačem, še več, le-ta hitrost je v redna celo za dirkališče.' Ker * „ei. dirko na kronometer vložili vse n* ^ kolikor so Jih mogli zbrati v d" jj. odmora, se Je položaj precej ZJ Fornara Je prevzel roza majico, v,ai dar pa je Fantini Junaško vz Iru-napad ostalih in se obdržal na °,g. gem mestu Od favoritov so r8*.,,in rali Brankart, Gaul in Graf, ko se Je specialist za vzpone o* montes odlično držal. ZMAGI TUJCEV ^ V naslednjih dveh etapah, Lucce do Bologne in v Bologn* n8 San Luco so zmagali tujci, kar J« letošnjem Giru prava redkost. 1» „0. Je to preobrat v korist tujcev. y mee logno Je prvi privozil Nizo^e stolker, Luksemburžan Gaul P* zmagal na San Luci. Ta etapa kronometer Je spet ena izmea sebnostl letošnje dirke. Dolga ie kilometra ln pol, neprestano v ‘ajt»i pomeni edinstveni primer v P1 h0e dirk na kronometer. Zaradi maj ^ razdalje seveda nihče ni mogei ^ sebno veliko pridobiti ali Prireditev je bila bolj atraktlvi , značaja, saj se Je na majhnem v ^ štoru lahko zbralo precej 8le“5 voki so imeli priložnost videti cvet lesarjev letošnjega Glra. DNEVNE NOVICE V proslavo 100-lctnice Aškerčevega i »jstva bo danes, v četrtek, 7. Junija, I ,? 18 slavnostna akademija v dvorani »'»venske filharmonije v Ljubljani. »delujejo zbor In orkester Filharmo-OpcrtCr ilani ljubljanske Drame ln V Celju bo v petek, dne 8. junija, ® 20 slavnostna akademija v dvorani "»fodncga doma, v soboto, 9. junija, 17 pa odkritje Aškerčevega spome-na Vodnikovi cesti. V Šmarju pri J®*»sh bo v nedeljo, 10, junija, od-■[11116 spominske plošče na poslopju jokdanje Čitalnice. V Senožetih pri ■timskih Toplicah bo v nedeljo, dne ^•Junija, ob 12 otvoritev preurejene '»Kerčeve domačije in spominske so-Popoldne pa bo ljudska veselica v Rlmsklh Toplicah. ...Vstopnine k prireditvam ni. K ude-»dbor Vat>1 Republiški pripravljalni Zveza borcev terena Trg rcvolu- ije priredi v soboto, fl. junija, ob 20 ■J vrtu Doma JLA (v primeru slabenj vremena v dvoranah) družabno “[■reditev s plesom. Sodelujejo: Da-vjp* Filipčič, Franc Koren ln Frane kil* neki-Ježek, igra stalni plesni or-ies‘er. Na sporedu srečolov ln rlbo-J?v. Za jedačo ln pijačo poskrbi re- 8t ’ juuHCU lil pijtacu puaiv: ui i c- h[*vraclja Doma JLA. Vstopnice do-v trafikah na Miklošičevi, poleg JRupna, v Čopovi ln Kardeljevi. Po-oUz nabavo vstopnic, ker jih je "dojeno število. OBJAVA .. Davčne zavezance obrtnike iz ob-v«*“a obc'ne Ljubljana-Ccnter ob-»Sčamo, da bodo davčne osnove na sPPSied v času od 1. do lp. junija v ¥.™»torlh Uprave za dohodke, Zupan-Jppva 8, soba št. 41, vsak ponedeljek, ^">0 in petek od 8—12. - Davčne komisije pa bodo obrav-jjjvaie stavljene predloge na sejah, ki w»?n® 12- junija 1956 za skupine: ko-pusko, elektrotehnično, fotografe, ke-/“*en°, predelovanje zemlje, kamna stekla, avtoličarje ln gradbene; Ut .?e 1,1 Junija 1956: predelovanje ["»stilnega blaga, predelovanje paptr-'*• tapetnikl in živilska; v- “ne li. junija 1956: lesna, predelo-l*j® usnja, avtpizvoščkl, prevozniki svobodjti poklici, “ne 15. junija 1958: avtoprevozniki, B?ycl, dimnikarji, krpalcl vreč, sna-11 oken, žagarji in galanterija. • Davčna komisija bo zasedala od JUre dalje. Davčni zavezanci imajo lieni 60 P°datl svoje pripombe k stav-8-~lo Predl°Kom določenega dne od (, Zasedanje bo v Zupančičevi ulici •• U. nadstr., soba št. 26. Obrtna zbornica za okraj Ljubljana. _ nagradni natečaj •PURISTIČNEGA VESTNIKA« e, Puristična zveza Slovenije sporoča, »Tul? Pravkar izšla junijska številka Zakn x ne8a vestnika«, s katero se je ni uji . sllkovno-ugankarski nagradna „ tefiaJ. vprašanja so bila prlobče-Janu v?eh Šestih letošnjih številkah od nat«Xr,3a do junija. Se je čas, da se odSr1® udeležite ln čimprej pošljete Znet. r® na vseh 36 vprašanj, najpo-gradi,Da “o I- Julija 1956. Kaj pa na-iS-doe jT-!! nagrade po 20.000, 15.000 in razmt^n, tri enotedenska bivanja v tri turističnih krajih Slovenije ln ii Slišne nagrade. Podrobnejši po- '** ' ■ —■ v vsa. a vest- v LluVf,1 Sa lahko naročite pri Upravi jem ° Janl, Tomšičeva 7, pri najbliž-kuJ,, Turističnem društvu ali pa ga tečoi v kioskih »Jugoreklama«. Našlic* SB iahko udeleži vsak naročnik “ralec »Turističnega vestnika«, to-1«» Vsakdo, ki kupi prvih Sest številk ■ošnjega letnika. OK, Ne s silo, ampak s pametjo čisti laio01 Vse mastne madeže očistiš E zJl. t° s preparatom FLEX. Pazi — "btevaj samo FI,F.X. ]. ROZno MLEKO Teint Bell vsebu-n»waravna hraniva za kožo, jo rege-M,r'r« ln pomlaja. Telnt Bell ROŽNO nje ° 3e vlg®k kozmetske prolzvod- s« Rožnate slovenijo? udeležite »T„»i ovnega nagradnega natečaja »ost« , ne«a vestnika« ln prejeli lahi* ‘abko lepo nagrado. Natečaja se 0MI fedvi« PREDAVANJU ! Protiperonosporna s lužba VHp (vnetje, kamni, pesek), not- Hidrotehnična sekcija DGIT pri- Poročilo za dne 6. junija 1956 '■r ranje žleze (protin. Base- redi predavanje g. dr. ing. B. Ram- Temperatura se le vedno dviga, dow), živce (nevrastenlja, sauerja, načelnika ministrstva za srednja dnevna temperatura se je gt- nervoze, pevralglje) zdravi uspešno kmetijstvo ln gozdarstvo na Dunaju bala me(i 18 ln 22 stopinj Celzija. Mi-KADENSKO ZDRAVILIŠČE, Slatina o temi: »Poskusna melioracijska po- nimalna temperatura je kolebala med Radenci, odprto od 1. maja dalje. — lja v Avstriji«. Predavanje, sprem- 10 ln 17 stopinj. Padavin ni bilo, pač Zahtevajte prospekte. Zdravje Je prvol ljano z diapozitivi, bo v četrtek, dne pa je blla v veein( krajev dokaj moč- 7. junija ob 18 v predavalnici Hidro- na rosa tehničnega odseka Tehniške fakultete v Hajdrihovi ulici 28. FESTIVAL OD 30 JUNUA DO 21. JULUA 1956 GLEDALIŠČA soji '»hki 0 udeleži vsakdo. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 7. Junija ob 20: Smole; »Potovanje n Koromandijo«. Abonma U Petek, 8. junija ob 20: Giraudoux: »Norica lz Chaillota«. Abonma D. Sobota, 9. junija ob 20: Giraudoux: »Norica iz Chaillota«. Abonma G. Nedelja, 10. Junija ob 20: Anoullh: »Skrjanček«. Uprizoritev Akademije za Igralsko umetnost. Izven. Direkcija Drame obvešča abonente vseh redov, razen reda B, da bo Axelrodova komedija »Sedem let skomin« odigrana zanje v prihodnji predsezoni, se pravi septembra letos. Igralcu glavne vloge v tej komediji, Stanetu Severju se zdravje po hudi nesreči, kl-ga je zadela, tako počasi vrača, da bi pomenilo nastopanje v tej vlogi zanj za sedaj preveliko tveganje in nevarnost. Abonente, ki letos Axel-rodove komedije niso videli, ln Jim zato ostaja Drama eno predstavo na dolgu, naj shranijo letošnje abonentske vstopnice, ker bodo veljale za njihovo predstavo v prihodnji sezoni. Da pa bo možno računsko zaključiti ob koncu te sezone abonentska vplačila, vljudno naprošamo abonente, da 10. abonmajski obrok kljub odgodltvi zadnje dramske predstave, plačajo v tem mesecu v celoti. OPERA Četrtek, 7. Junija ob 20: Švara: »Kleopatra«. Abonma K. Petek, 8. junija ob 15.30: Baletni večer: HSndel: »Ljubezen in pravda«; P. Mlakar: »Plesalec v sponah«; V. Ukmar: »Lepa Vida«. Abonma red Petek popoldanski. (Novi baletni večer dobi ta red abonmaja namesto Straussovega »Kavalirja z rožo«.) Sobota, 9. junija ob 20: Martinu: »Ženitev«; Puccini: »Glanni Schlochi«. Abonma H. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 7. junija ob 20: A. Salacrou »Življenje ni resno«. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 8. junija ob 20: A. Salacrou: »Življenje ni resno«. Abonma LMS I. Sobota, 9. junija ob 20: A. Salacrou: »Življenje ni resno«. Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Abonente reda Petek obveščamo, da Imajo predstavo »Življenje ni resno« v soboto, dne 9. Junija. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 9. junija ob 20: Fodor: »Uspavanka«, veseloigra, izven. Nedelja, 10. Junija ob 1«; Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra, popoldanska predBtava. Zadnjič v sezoni: ob 20: Fodor: »Uspavanka«, veselo, igra. izven. Večerna predstava. -Zadnjič. V soboto, 9. junija, ln v nedeljo, 10. junija, obakrat ob 20 bodo poslednjič uprizorili Fodorjevo veseloigro »Uspavanka«, v nedeljo, 11. junija popoldne ob 18 bo zadnja uprizoritev Finžgarjeve ljudske Igre »Divji lovec«. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-860. Prihodnji teden bo premiera Malenšek-Preg-ljeve spevoigre »Srce nikdar ne laže«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE v Ljubljani bo uprizorilo v marionetnem gledališču na Levstikovem trgu danes, v četretek, ob 16 pravljično Igro Franceta Milčinskega »Zvezdica Zaspanka« za nižjo gimnazijo Ilir. Bistrica in ljubljansko občinstvo. Vstopnice dobite danes od 10—12 v upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva cesta 28, in telefonlčno št. 32-020 ter pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Četrtek, dne 7. junija: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Napoved: Se danes, to je dne 6. junija, naj se konča s prvim škropljenjem v okolici Sežane, Krškega, Brežic, Virštanja, Kapele in Ormoža. Do 7. junija (zaključno) naj bodo poškropljeni vinogradi v okolici Gor. i Radgone, Jeruzalema, Svečine, Celja, Slovenskih Konjic, Zavrča, Podlehnl-KINO ka (Haloze), Maribora, Pekr, Jarenine, PARTIZAN: Ameriški film: »Kapetan Rogaške Slatine, Novega mesta, Ko-Carev« stanjevlce, Trške gore, Mokronoga, UDARNIK: Ameriški barvni film: Malkovca ln Šentruperta na Dolenj- »Miren človek«. skem. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE j- OPOZORILO SADJARJEM! Četrtek, 7. junija ob 15: Asafjev: opozarjamo sadjarje, da Izvršijo »B a h č 1 s a r a j s k a fontana«. drugo škropljenje po cvetenju, ker „ "J,5"3’ , . obstaja nevarnost močnega pojava ob 20: Glraudoux: »Siegfried«. škrlupa (fuzikladija), pa tudi Jabolčni Red A. Nekaj sedežev ln stojišč Je zavijač odlaga svoja jajčeca na plo- v prodaji. „,____._____ dove jabolk. Prav tako je nastopil čas Petek, 8. junija ob 15.80: Giraudoux. razmnoževanja ameriškega kaparja, •Siegfried«. Sola TAM. katerega ličinke so se že pojavile. Umetnostna galerija. Spomladan- zaradi tega je prav sedaj škropljenje ska razstava mariborskih likovnih sadnega drevja, predvsem jablan, iz-umetnikov. Razstava je odprta dnevno redn„S, pomena za kakovost bodoče- rednega pomena za kakovost bodočega pridelka, proti škrlupu je na razpolago več škropiv: Lahko škropimo z 1—2 •/• žvepleno apneno brozgo ali z 0,9—0,4 •/• Cosa-nom, lahko pa tudi z 0,5—1 “/• bakrenim apnom ali četrt do pol odstotno Bordoško brozgo. Tudi novi pripravek Dithan je zelo učinkovit proti škrlupu v 0,3 */• koncentraciji. Vsi navedeni pripravki so učinko-Treves: »Nesmrtni don Juan«. — j viti le proti škrlupu in drugim gllvlč- Gostovanje v Topolšici. I ferna ali Paratlona ali Systoxa za za- Ponedeljek, u. Junija ob 20: Denis dati na vsakih loo litrov še 0,5 del Fos- Fonvizin: »Brigadir«. Gostovanje v , nim boleznim, zato je škropivom do- od 10—16 do 10. junija. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 7. Junija ob 20; Razgovor z občinstvom. Petek, 8. junija ob 15: Eliot: »Osebni tajnik«. IV. srednješolski abonma. Nedelja, 10. junija ob 14: Puškin- Žalcu. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Italijanski film: »O. K. Neron«. Predstava ob 19. Iz Šoštanja KINO »KAJUH«: Italijanski film: »Za spuščenimi zavesami«. Predstava ob 20.16. IZ PTUIA MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 10. junija ob 15: Streicher: »Kam iz zadreg« Gostovanje v Cerkvenjaku (Zadružni dom). Izv. Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Cerkvenjak Torek, 12. junija ob 20: Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje v Kopru (Gledališče Slov. Primorja.) Abonma red A (premierski). Sreda, 13. junija ob 15: Patrick: Vroča kri«. Gostovanje v Kopru. Abonma red C (dijaški). Sreda, 13. Junija ob 20: Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje v Kopru. Abonma red B (sindikalni). Četrtek, 14. Junija ob 20: Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje v Izoli. (Dvorana DPD »Svoboda«.) Izven. Petek, 15. Junija ob 20: Patrick: »Vroča kri«. Gostovanje v Piranu (gledališče). Izven. Nedelja, 17. junija ob 15: Dobrlčanln: »Skupno stanovanje«. Gostovanje v Juršincih (Prosvetna dvorana). Izvem — Predprodaja vstopnlo v kmetijski zadrugi Juršlncl. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«; Ameriški barvni Hlm: »Glpsy — črni konj«. VESTI IZ TRBOVELJ V Društvu ekonomistov v Trbovljah bo ta četrtek po končanem občnem zboru v dvorani restavracije »Turist« ob 16. url predaval tajnik Zveze ekonomistov Slovenije Tone Klemenčič o problematiki ekonomskih najemnin. KINO »SVOBODA-CENTER«: Italijanski film: »Nesmrtne melodije«. »SVOBODA - DOBRNA«: Ameriški film: »Zaseda«. Predstavi ob 17 ln 19. | tiranje ameriškega kaparja, listnih uši ln Jabolčnega zavijača. Tudi mnoge druge škodljivce s temi pripravki zelo uspešno zatiramo. Vendar pa moramo z njimi previdno ravnati, ker so zelo strupeni. Namesto teh pripravkov lahko dodamo škropivu tudi HCH ali DDT pripravke, tako 0,2 •/« Llndan olje ali Llndapln ali pa 1 •/« tekoči pantakan. Mešanice je treba takoj porabiti, ker sicer Izgubijo na svoji učinkovitosti. Kmetijski Inštitut LRS, Ljubljana. OPOZORILO HMELJARJEM Vremenske prilike zadnjih dni ao izredno ugodne za razvoj peronospo-re Potrebno je, da do konca tega tedna, t. j. do 9. Junija poškropite hmeljišča z l 'It Bakrenim apnom ali 0,1 'It Dltanom ali 1 'It Cuprasulom. V hmeljiščih, kjer so se pojavile uši, primešajte sredstvu proti peronospori še Llndan (2 del na 100 litrov) ali Systox (0,5 dd na 100 litrov brozge). Hmeljarski inštitut, Zale« IV. LJUBLJANSKI FESTIVAL 50. VI.: Fanfari it »Libuie« (• terate bivše Emone in v preddverja Večer jugoelov. folklornih pletov ia potmi. »Lado« (Zagreb) Križanke 1. VII.: Vrčer jugotlov. folklornih pletov in petmi. »Kolo« (Beograd). Križanke ... - x. 2. VII.: Večer jugoalov. folklornih pletov in petmi. »Lado« (Zagreb). Križanke , 5. VII.: Večer jugotlov. folklornih plesov in pesmi. »Kolo«. Križanke 4. VII.! Spominski koncert Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«. _ Križanke J. VII.: Serenada. Rotovško dvorišče . ... 6. VII.: Tržaški trio. Komorni koncert na Rotovškem dvorišču 7. VII.: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Predstava ljubljanske oper«. 8. VH.: n.rs?raust: Nekdanje svečanosti; W. A. Mozarti Les petits rieaat J. Gotovac: Simfonično koio. Predstava baleta ljubljanska opere. Križanke* ,, ... , 9. VII.: 11 Smetana: »Prodana nevesta«. Predstava ljubljanske opere 10. VII.: R f Shauss: Nekdanje svečanosti; W. A. Mozart: Lea petits rteasi 1 Gotovac: Simfonično kolo. Predstava baleta ljubljanske opere. Križanke. ... . tt. VII.: B. Smetana: -»Prodana nevesta«. Predstava ljubljanske opere. Križanke . . _ IX VII.: J. K. Menotti: »Kontni«. Predstava beograjske opere. V opernem gledališču , __ 15. VII.: K.Baranovič: »Kitajska pravljica«. Balet beograjske opere. V opernem gledališču 14. VII.: J. K. Menotti: »Konzul«. Predstava beograjske opere. V opernem gledališču , _ 15. VII.: K. Baranovič: »Kitajska pravljica«. Balet beograjske opere. T opernem gledališču _ ..... ih. VII.: Koncert Slovenske filharmonije. Prokofjev: VII. simfonija (le neizvajana v Ljubljani); Osterčeva klasična uverture; Dvofakova V. simfonija »Iz novega sveta«. Križanke (preddverje) 17. VIL: Koncert C. Součkove (Hamburg) in M. Cangalovlča (Beograd). Križanke (preddverje) _ • ' 1 esmi. Križanke. Prvi kroga. 18. VIL: Večer indonezijskih folklornih plesov in pesmi. Križank nastop indonezijske folklorne skupine v Jugoslaviji 19. VIL: M. Begovič: »Brez tretjega«. SNG Trst. Predstava v Križanke (Viteška dvorana) plesov in pe nastop indonezijske folklorne skupine v Jugoslaviji 21. VIL: M. Begovič- »Brez tretjega«. SNG Trst. Predstava 20. VII.: Večer indonezijskih folklornih plesov in pesmi. Križanke. Prvi > ii................ -- -ego Križanke (Viteška dvorana) Pričetek vseh prireditev bo ob 20.50 rasen obeh_ fanfar, ki boe ta ob 19.45 in 20.15. Glede rezervnih pajočib gostov, razstav, občinstvo pravočasno ezervnih lokacij v primeru slabega vremena, aasto-v, predprodaje vstopnic ter ostaTih nadrobnosti b« obveščeno. Dovoljen Je 25 'U popust na železnici. Ko naročaš pri trgovcu, naj zaplšel flSTHMI PRkSEK Kuhinja Je ogledalo gospodinjstva vsake hiše. RA0I0 LJUBLJANA DROBNI OGLASI DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za stanovanje v Kopru, Izoli, Piranu. Naslov v podružnici Ljudske pravice v Mariboru. M 198 ŠOFERJE C ln D kategorije sprejmemo. Zglasite se v upravi ECZ, Ljubljana, remlza. 2373 SPREJMEMO polkvallficirano delovno silo, moško ln žensko, za sprevod-niško službo na trolejbusih. Zglasite se v upravi ECZ, Ljubljana, ' Spored za četrtek, 7. junija Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) — 6.10 do 6.20 Reklame — 8.20—6.25 Naš Jedilnik — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Za dom In žene — 11.15 Operetna in lahka glasba — 11.45 Slovenski skladatelji — mladini — 13.00 Opoldanski operni koncert — 13.30 Kmetijski nasveti: Ing. Vukadln Sišakovlč: Zaščita vinske trte — 12.40 Lepe melodije Izvajata orkestra Me-lachrlno in Chachsfleld — 13.16 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.35 55 minut popularne orkestralne glasbe — 14.30 Novi filmi — 14 40 Zenski zbor France Prešeren poje skladbe na otro- ška besedila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 utrinki lz literature: De Angella: Pet basni — 18.00 Glasbene uganke — 17.15 Želeli ste — poslušajtel — 18.00 Domače aktualnosti: Kratkoročno kreditiranje — 18.10 »Pesem skozi stoletja« — 18.30 Družinski pogovori — 18.40 Igra zabavni orkester moskovskega Radia - 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklam« — 20.00 Kulturni obzornik — 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 21.00 Puška ln pero v bolgarskem preporodu — 11.30 Neka) redko izvajanih del iz francoske klavirske literature — 22.15—23.00 Moderni plesni orkestri — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — 33.00—34.00 Oddaja za tujino — na valu 3074 m (prenos lz Zagreba). KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Ameriški tlim remlza. 2374 Žalostni sporočamo, da Je tragično preminil naš najmlajši sin ln brat silvo Virant dijak VI. driavne gimnazije Pogreb bo 7. junija 1956 ob 17. ari iz Andrejeve mrliške veže na Zalah. Ljubljana, 6. Junija 1956. Žalujoči starSi, brata in ostalo sorodstvo IZ D0M2AL KINO Avstrijski film: »Don Juan«. Predstava ob 20. VESTI IZ KRANJA KINO »STORŽIČ«: Ameriški barvni film: »Fant lz Oklahome«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Will Rodgers ln Nancy Olson. Prodaja vstopnic od 17 dalje. LETNI KINO »PARTIZAN«; Francoski barvni film: »Avanture Seviljskega brivca«. Predstava ob 2040. Z BLEDA Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je zapustil v 86. letu starosti nadvse dobri oče, stari oče, praded, stric LUDVIK GERKMAN bivši trgovec in posestnik Pogreb bo v petek, 8. junija 1956, ob 16. url iz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana. Jesenice, Mekinje, 6. junija 1956. Žalujoče druiine Gerkman, Erjavec, Cižman i in ostalo sorodstvo KINO Ameriški barvni film: »Bledollčnl-kov sin«. Predstavi ob 18 ln 20-30. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr. Milan Ceh, Cesta maršala Tita. KINO »RADIO«: Madžarski barvni film: »Kvišku glavo«. Predstavi ob 18 ln 29. »PLAVŽ«: Ameriški barvni film: »Karneval v Teksasu«. Predstavi ob 18 ln 20. TOVARNA SARDIN EX AMPELEA V IZOLI razpisuje delovni mesti za: normirca in kalkulanta Pogoji: Srednja tehnična šola, po možnosti kemični oddelek, ali srednja ekonomska šola; v poštev pride tudi kandidat z nižjo šolo, če ima več let prakse pri podobnem delu v živilski industriji. Ponudbe s kratkim življenjepisom ln opisom dosedanjih zaposlitev dostavite na upravo tovarne do 20. t. m. 2245 »Dekle z dežele« Tednik »Filmske novosti št. 23«. — predstave ob 18, 18 ln 30.30. V glavni vlogi Blng Crosby, Grace Kelly in Wllllam Holden. Prodaja vstopnic od 9.30 do u ter od 14 dalje. * « J KINO »SL06A« Ameriški film V 79. letu starosti nam je umrla mati MARIJA BABNIK, roj. JUVAN Pogreb bo v petek, 8 junija 1956, ob 17. uri iz hiše žalosti, Dravlje, Kamnogoriška št. 42, pa pokopališče v Dravljah. Ljubljana, 6. junija 1956. Žalujoči: otroci TONE, FRANCE, ANDREJ in MICI z družinami ter ostalo sorodstvo Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da so našli truplo tragično umrlega SILVA VIRANTA dijaka naše gimnazije Počiva v Andrejevi kapelici na 2alah. Pokopali ga bomo danes, v četrtek, 7. junija, ob 17. Ravnateljstvo in dtjaštvo VI. gimnazije v Ljubljani, Šubičeva ulica. Po dolgotrajni bolezni je umri naš dobri mož in oče IVAN KR2AN Pogreb bo v petek, 8. junija 1958 ob 10 na pokopališče v Šmartnem v Rožni dolini. Šmartno v Rožni dolini, dne 6. Junija 1956. Žalujoči: žena Justina, sinova Ivan in Franc, hčerke Katarina, Rozalija ln Angela ter ostalo sorodstvo. Prodamo 5 kaloriferjev proizvod Kovinskega podjetja Celje, tip KE 5, Kcal/h 10.000, grelci 8X8 A z elektromotorji »Rade Končar« Az 3 d 4, 50 per., 1400 o./min., 220/380 V, kW 0,25 traktorsko prikolico TAM 3-tonsko, prirejeno tudi za konjsko vprego Tovarna umetnih brusov MARIBOR Tržaška cesta 60, tel. 20-58 /wwv / v * < / #/« KINO »KOMUNA«: Švedski film: »Samo mati«. Tednik: Filmske novosti št. 22. Predstave ob 16, 18 ln 20.30. V glavni vlogi Eva Duhlbeck. kino »VIC«; Avstr, film: »Zdaj smo pa tam«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.30. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje. KINO .SOČA«; Ameriški barvni film: »Rapsodija«. Brez tednika. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Ellsa-beth Taylor. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. KINO »TRIGLAV« Nemški film »Podanik« V glavni vlogi Wemer Petera, Paul Esser ln Carola Braunbock. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat.' »V koloradskih kanjonih« Tednik. Predstave ob 17, 1» in 31. Matineja odpade. — V glavni vlogi Richard Baserhart. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški film: »Divji veter«. Tednik: Svetloba v temi- Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic samo uro pred pričetkom predstavo. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino ameriški barvni film: »Ostrtek«. Predstave vsak torek, Četrtek ln nedeljo ob 10, ob 15 pa vsak dan, razen nedelje. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film: »Poletno gostovanje«. Predstava ob 20. Prodaja 'vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »SISKA« Nemški barvni film »Zgodba malega Mnkca« V glavni vlogi Thomas Schmidt In Johannes Maus. predstave ob 16, 18 in 30. Prodaja vstopnic od 14 dalje. 250