I. letni tečaj število : 47.
1914. november 22.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, će jih več vkflp bodi . . . . . . . 2 K, ne samo edne................3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f.
če samo edne .... Š K 40 f
Cena vsakoga falata domá je 4 Mera; v Ameriki 10 Narov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Gserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo • naroč nina, glási i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-
tuum na,nAnj,
»Ki čté, naj razmi.“
— Mát. XXIV. —
Ne je dečarija, niti norija. Resne čase mámo. Svet se je geno pa se ešče dale gíble po grozni potáj. Či ne bi znati, ka je ešče zdaj ne mogoče, bi mislili, ka so že tü tisti grozo-vitni časi, od šterih je popisano v 24-tom poglávji sv. Mátaja. So, ki ešče dečinsko ígro májó. So, ki ešče zabávlanja premišlávlo. Slepi so i glűhi. Ne vídijo „odürnost opüščenjá na svetom mesti*L- Pa jé.__________.____
Z bojov nam prido glási, ka vo-jácje tam vküp na glás molijo po vno-gih mestaj. Domá pa ešče čüjerao preklinjanje Bogá i človeka z vnogih odűrnih jezikov.
Tam na kolena spádne Vnogi, ki dozdaj ne márao za pobožnost. Tü domá pa šče je, ki tají Bogá pa nje-govo previdnost.
Tam Čislo prebirajo drevéni prsti po težávni bitkaj, tü domá se šče nájde, ki se norčüje z. pobožnosti.
Tam si razdelijo vnogokrát sled-jen záložek krüha med sebom, naj Samo vsaki konči malo dobi, tü pa krádnejo, vkanjüvajo eden ovoga ino si to premišlávajo, kak bi mogli z lüdske nevole sebi krivičen dobiček napraviti.
Kde je pa te tista ,odirnost opüš-čenjá na svétom mesti*, z šterov smo začnoli té rendice ?
Tam notri v globočini srcá, tam v človečih dűšaj, štere so na boži kep stvorjen,e, štere so bílé pa bi mogle vsikdár biti svéto mesto milošče své-toga Dühá pa so ešče izdaj opüščene, odűrne od greha, od poželívosti ino bláznivánja.
Molite, ka to naj miné z med nás. Naj ne bode nikoga, ki bi dale grešio; nikoga, ki bi odűren bio pred
Bogom. Naj boderao vsi svéti, Bogi povolni, brezi krivice. Molite, naj se národje obrnéjo nazáj k Onomi, ki je njé stvoro, odkűpo, posvéto.
Pa či nájdete li takše, ki ne raz-mijo v grmenji štükov glása božega opomínajočega i kaštigajočega, te be-žite; bežite daleč od njih, ár je grozno greh glédati te, kda je boža kaš-tiga pred očmi.
Ali ka gučiš od kaštige bože? Srbe, francuze, ruse, angleže de kaštigao Bog, ne nás! Prav máš prijáteo, njé de*kašügáö7- tö še- vnpamo,- to gotovo známo, samo ka tečás, ka do tej biti, de tista sábla, štera njé kole, tüdi zoščerbinjena. Ki bije, njega tüdi boli bítje! Pa či Bog nás odébrao za škér, z šterov krivico kaštiga, te rávno mi moremo glédati,. naj samí krivice ne delamo, nego se obnášamo tak, kak še spodobi poštenoj škéri božoj; ár kda Bog znami kaštiga óve, te z ednov potjov kaštiga tüdi naše grehe v nas.
Záto naj razmi, ki čté! Naj si premišláva vsaki z nás, keliki deo má v denéšnjih nevolaj, z kélikoga dela so njegovi grehi zrok tej nesrečnih časov, pa či spozna, ka je čisti nej od krivice — pa što more praviti, ka je? — naj jo poprávla z velikim vüpa-njom i lübéznostjov v sebi i okoli sebé.
Prilíke mámo zadosta za to: Zná-mo, ka lübov je nájvékša moč, od štere Sv. Paveo apoštol piše, ka ona „zbríše vnožino grehov". Pa zdaj je čas za skažüvanje lübavi, zdaj je prí-pravno vremen za pomáganje ranjen-cov, za podpiranje vojske, za žrtvü« vanje samoga sebé ino vrednošče svoje za domovino, za vrelo skrblivost proti tistim, ki ostánejo brezi podpore. Zláta vreden čas je to za vsakoga, ki ga s pokornim srcom vzeme z božih rok, ár je prlpraven za velike jákosti, v šterih
se srcé okrepi, pamet nadigne ino celi človek oplemeniti.
Obrnimo té čas v zvršávanje té lübavi pa de se te znalo, ka smo ne zamáu čteli, nego tüdi zarazmeli, štera je pol, štero denéšnji dnévi želejo od nás.
Vojska-
Naša armada, štera prodira v Srbijo, se je razdelila na tri dele i vsi trije deli idejo zmagovito naprej. Preminoči tjeden so, naše , vitežke čete po štirid-nevnom krvavom boji zavzele jako važné višine pri Mišari, gde so bili srbi dobro utrdjeni. Po krvavoj borbi, v šteroj je bilo na obema stranoma vnogo mrt-vecov i ranjencov, je sovražnik mogeo zapüstiti svoje postojanke pa bežati proti Valjevi i Kragujevaci.' Naše čete zdaj zasledüjejo sovražnika pa namerav-lejo prodreti v osrčje Srbije. Prodiranje naših čet v Srbijo je pa težavno, zato ka je šče srbska odporna moč nej streta. V zadnjih dnevaj se je najmre zvedelo, ka Rusija i Francija nepres-tano pošilata pomoč Srbiji.
Z ruskoga bojišča je Zadnji tjeden prišlo malo poročil. Ta poročiia pravijo, ka se je na Rusko-Polskom zadnjo dneve nej zgodilo nikaj posebno novoga. V Galiciji so se pa naše čete odmeknole z bojne črte pa si poiskale nove postojanke, To so včinole tü, pa na Rusko-Polskom tüdi zato, ka je ru-som prišlo osem novih divizij na pomoč i bi proti tak velkoj premoči bila zaman vsaka borba naših čet. Zdaj se razpostavla naša armada na Rusko-Polskom pa v Galiciji v novih, dosta vugodnejših postojankaj, pa se pripravla na nove boje. Tiste naše čete pa, štere so v Bukovini, se vojsküjejo uspešno proti sovražniki, pa so pri Štriji i pri Černovicaj odbile ru¾ke napade.
1.
NOVINE
1914. november 22.
Na francoskom bojišči se bijejo krvavi boji že -vsov srditostjov dale.', Zlasti so krvavi tej boji na belgijskoj meji, štero ščejo nemci za vsako ceno prestopiti pa zasesti severno francosko morsko obrežje. Či se njim to posreči, potom dobijo v roke močna opirališča pa lejko napadnejo tüdi Anglijo. An-gleži se toga najbole bojijo, zato se pa borijo tak srdito proti nemcom. Cela bojna črta na francoskom bojišči znaša j ko!i 660 kilometrov i se boji vršijo na toj dugoj črti že zdaj celih 16 tjednov. Lejko si zato mislimo, kak velike morejo biti zgübitve na obema stranoma, zlasti pa na francosko-angležkoj strani.
Z türskoga bojišča tüdi prihajajo gosta poročila, štera poročila so pa dostakrat jako nezanesliva. Teljko se dozdaj lejko z gotovostjov pove, ka so že türki prestopili egiptsko mejo, pa ka so se že na ruskoj meji v Kaukazi začnoli spopadi med rusi pa med türki. V tej spopadaj so bili rusi vrženi z svojih postojank, štere so nato zavzeli türki.
Na morji, blüzi južnoameričkoga obrežja poleg Čile se je vršila bitka med tremi angležkimi i štirami nem-škimi ladjami. Premagane so bile angležke. Zaneslive podrobnosti z te bitke so ešče nej znane. Angležke ladje so praj preminole nekam, pa nišče ne ve, ali so se spotopile ali se pa sposkrile.
Važnejša poročila zadnjege tjedna so ta:
Naše zmage v Srbiji. Naše vitežke , čete so osvojile vse višine zhodno od Zavlake pa so sovražnika pritisnole v beg. Od 6. do 10. novembra je biIo zavzetih 4300 vojakov, 28 topov, edna. zastava pa vnogo streliva. -
Srbski pobegnjenci. Vsaki den po-begne vekše število srbskib vojakov na
bolgarsko zemlo. Tej pobegnjenci pravijo, ka je srbska armada trüdna, zmantrana. Ozdravleni srbski ranjenci se branijo znova iti v bojno črto. Dve stotniji árbskih ranjencov, ki so bili nastanjeni v južnoj Srbiji, je pobeg-nolo.
Čarnogorski vpad v Dalmacijo. Z Krivošije je pobegnolo več stanovnikov srbske narodnosti k čarnogorskoj ar-madi, pa so njoj pravili, ka okoli Lisa nega naših vojakov, zato tam najležej vpadnejo v Dalmacijo. čarnogorci so ver-vali tem izdajnikom pa so poslali 750 vojakov čerez Lisca *v Dalmacijo. Naše čete pa, štere so bile prle dobro skrite, so napadnole te čarnogorce pa je tak potukle, ka je nieden z med njih nej prišeo živ domo.
Francoska i ruska pomoč Srbiji. Či ravno ka so bili srbi že večkrat ob-čütno premagani, je šče zato njuva od-porna moč nej strta. Srbska armada vdabla neprestanoma orožje, strelivo pa peneze z Rusije pa z Francije. Rusija njim praj pošle vsaki tjeden po tri par-nike po Dunaji, Francoska njim je pa poslala topove pa v zadnjih dnevaj znova 5Ö miljon frankov -posojila.
Zavezniki ne morejo pomagati nemcov pri morji. Francozi pa njuvi zavezniki so napnoli vse moči, ka bi pognali v beg nemce z belgijskoga morskoga obrežja. Vsi napori so pa bili dozdaj zaman. Nemci, nej samo ka so sé močno oprli sovražnikom, nego prodirajö v zadnjih dnevaj znova čim-duže bliže proti francoskomi morskomi obrežji.
Kelko vojakov so poslali angleži pr em moči mesec na francosko bojišče. Angležki generalni štab poroča, ka so angleži poslali meseca oktobra na fran-cosko bojišče 80.000 vojakov.
Nemci osvojili Diksmuiden. Z Be-rolina se poroča, ka so nemci z bajo-netnim naskokom zavzeli Diksmuiden. Več 500 vojakov so zavzeli pa zaple-nili 9 strojnih pušk.
Što vodi naše armado na Polskom. Švicarski listi pišejo, ka povelüje nemški trouonaslednik središči nemške ar-made, general Hindenburg levomi krili, general Dankl pa desnomi krili, štero stoji z naših vojakov.
Zmaga nad rusi. Na Rusko-Pols-kom pri Konino so naši konjeniki raz-pršili eden ruski bataljon, zavzeli 500 rusov pa zaplenili 8 strojnih pušk.
Polski pazitel pa ruski kozaki. Pri občini Ujfehértó sta bila te dneve zgrableniva dva kozaKa, šteriva sta za-ostala, gda so naši stirali ruse z Mar-maroša. Kozaka sta jahala prti jugi, zato ka sta mislila, ka naskori prideta v Srbijo. Polski pazitel jiva je prijao brezi težave, zato ka sta že zevsema os!abela. Preživlala sta se s kukoricov pa z tikvami. Vudne sta se skrivala, vnoči pa pctüvala proti jugi.
Türske zmage. Türska poročila z Garigrada pravijo, ka so türki prema-gali ruse v Kaukazi, tak ka so se rusi mogli odmeknoti z svojih močnih pos-tojank. Rusi so praj meli velke zgübitve. Türki so jih dosta zavzeli.
Türki zapienoli zovražne ladje. V Smirni so zaplenole türske oblasti 3 angležke i 3 francoske dovlačne ladje pa nekelko dragih tüjih ladij.
1000 albanskih prostovolcov šče stopiti v naše armado, Bivši türski general Mehmed paša Drkala, ki je zdaj v Škadri pa ma v orožjej 1000 al-bancov, žele z svojimi vojaki stopiti v našo armado pa se vojsküvati proti srbom.
Mali junák.
Vu vogrskom snopiéi večne molbe sam šteo eto povest, štero bi rad našim slovenskim málim popisao. Etak je:
Máli Števek jo bežáč šo po cesti proti hiši židovskoga štacunára. — Mála vesnička, v šteroj je on domá bio, se je z cela premi-nila od toga mao, ka je boj vövdaro. Inda so se deca plodila po vulicaj vesnice, zdaj so pa ženske bežale sem-tá z skužnatimi očmi spi-távajoče za novice.
Včási je kakšega z orožjom oklajenoga moška bilo vidjti, kak se pášči proti 'mosti potoka po beloj cesti.
Že so obprvim odzvonili, záto je bežao Števek, ka ne bi zaműdo sv. meše, pri šteroj má dühovniki dvoriti. Ali prle tüdi malo notriskoči v židovsko bauto k málomi Jakopi, šteri se je zdaj tam začno včit! trgovino.
Jakop je čaren, sühi, máli židoveki dečák bio. Že je tam stao med .dverami, čarne oči so se njemi svetile od znotrašnje strásti.
Števek ešče nanč ne do njega prišeo pa ga je že ozdaleč pitao:
— Je istina?
— Istina, istina, je klumao šegavo Jakop, mené so odébrali, ka me postávijo na étrážo, kde cesta med pečinami po sotini skoz ide.
— Je! — je skričao Števek ino je z čüdivanjom glódao máloga židova z svojimi modrimi očmi. — Kak pa te to jé ?
— Tak, ka so telegraferali, ka skoz naše vési dvá človeka prideta z automobilom pa gláse neséta neprijátelom pa ta til prektirala po našoj vési. Pa z brega Iepo vidi na pot pa kda prideta, do brega, te jes z edflov zastavov žnamónje dám lüdem deli k mosti.
— Pa Zakaj rávno ti?
— Ne vem. Gospod me pttsti. Ove decé pa roatei¾ ne püstijo. Veliki pa morejo pri mosti biti.
— Se ne bojiš? ,
— Velki so pravili, ka se mi nikaj ne more zgodila".
— Ti Jaki, ka pa či tistiva tebó strlita ?
— Ne strlita, či právim.
— Ka pa či li? Znáš ka? Jes te okrstim. Či merjéš, v nebésa prideš.
Jaki se na te nasmejao pa pravo:
— Ti si nimák, Števek, ka bi pa moj gospod nato pravo ? Ne boj se, Vej me ne strlijo.
Drügoč so zvonili.
Števek je bežati začno pa je med beža-njem pitao Jakopa:
— Kda boš šo ?
— Včasi, odgovoro je Jaki, kda veliki po mené pride.
Ravno so vküpozvonili, ka Števek v cér-kev prišeo. Gospod plivánuš so se že. začnoli obláčiti pa so se nasmejalí od bežanja segre-tomi dečáki:
— Smo zaműdili, Števek?
— Pri Jakiji sam bio — je lovio za sa-pov Števek pa se je šče pokloniti tüdi pozábo — Istina, gospon plivánuš, ka ga ne strlijo deli ?
— To Se Iehko zgodi, dete moje. Meli za njega pri sv. meši.
Števekove oči so se na vókše odprta, sapa se njemi ešče bole stávlala, dokeč je vöspravo :
— Pa on ... on nanč ne misli toga!
— Nanč njemi ne potrebno misliti záto, ka bi se te bojao. Drűgi se pa tak ne boji za siroto. Da pa vidiš Števek, za domovino mo-remo tüdi živlenje na zgübo djásti, či je potrebno, jeli?
Števek na to nikaj ne pravo. Samo oči so se njemi bole zosvetile, kak či bi angele vido ino seje na ráhi zosmejao.
— Bi ešče kaj rad, dete moje?
— Prosim lepo, spovedao bi se rad.
Števek je vsaki dén hodo k prečiščávanji. Zato so se gospon plivánuš ne čüdivali nad njegovov prošnjov, nego so š'i pa so si doli-seli v spovedárnici.
1914, uip vember 22.
NOVINE
S
800 konjov zgorelo. Z Norfolka se poroča, ka je zgorelo 800 konjov na ednom angležkom parniki med vož-njov proti Francoskoj. Ladja je bila 200 mil daleč od pristanišča, gda je nastao ogen, pa se je včasi obrnola pa plavala nazaj.
Japonske zgtibitve pri 6ingtaui. Japonce je zavzetje Čingtaua stalo 10,000 vojakov.
Anglija išče pomoč, Anglija je naprosila Grčijo, naj bi njoj ta dala 50,000 vojakov na pomoč, štere voja-ke bi Anglija rabila v Egipti proti tür-kom, Kak poročila pravijo, je Grčija privo!na vgoditi Angležkoj, či njoj ta da odškodnino, pa či jo zagotovi, ka se na Balkani ne bo kršo mir.
200.000 beigijskih pobegnjencov na Angležkom. Z Londona se poroča, ka število beigijskih pobegnjencov na Angležkom znaša 200.000 lüdi.
Portugalska pomoč Angliji. Por-tugalci nemorejo tak hitro poslati svoje vojake Angliji na pomoč, kak se je to sprva mislilo. Eden del prebivalstva, takzvani monarhisti, ki si nazaj želejo pregnanoga krala, je -najmre proti stane pa nešče dovoliti, ka bi se Portngalija zmešala v vojsko. Zato bodo pa mogle iti portugalske čete na bo-jišče komaj gder koli novoga leta.
15.000 ozdravleoih vojakov. Z Szeged pišejo, ka se je tam nastavilo v začetki bojne 11 vojaških bolnišnic, v štere je bifö\od začetka vojne sprejeti 17 jezero . ranjenih i betežnih vo-jakov. Z med njih je dozdaj ozdravle-nih 15 jezero. Največ jih je odišlo že nazaj na bojišče.
Sveti Oča za mirovno spravišče. Jfílanski listi pišejo, ka rimpapa na-kani na švetlo dati okrožnico, v šteroj bi se razpravlalo, naj bi se zišlo mi-
rovno spravišče, štero bi napravilo konec krvavomi boji.
Angležka topničarka potoplena. Z Londona se poroča, ka je bila angležka topničarka „Niger“ v visini Dov-ra od ednoga nemškoga podmorskoga čuna potoplena. Vsi častniki pa 37 vojakov je bilo rešenih. — Edna drü-ga angležka ladja, štera je pelala 2500 beigijskih vojakov z Kalaisa v Havre, je zadela v bližini Boulogne na miuo. Treseti lüdi se je vtopilo, ove je rešo eden drügi parnik.
Srbska postojanka vValjevi. Val-jevo je tista močna postejanka vtrdjena, kde se ,srbi našim četam močno pro-tidržijo. Ali z Božov pomočjov jo po-mali naši li zevzemejo.
Rusi SO potopili štiri türske ládje pri Zunguldaki, törki pa od rusov vzéli tri močne ládje.
Obrenovac je naš. Naše čete so zevzele Obrenovac.
Vojno posojilo.
Na milijone i milijone koron pot-rošov ide na. vojsko. Država je dozdaj Zmagala — dale ne more. Zato se obrne k domolübnim državlanom i od njih prosi — ne podporo — nego po-sojilo na šesti odstotek (procent) kak-šega ne da niedna hranilnica (kasaj.
Nájmenjše posojilo, štero lehko dámo, je 50 koron. Prvoga mája k leti že dobimo šesti procent intereša od njih.
Penezi se lehko platijo na vsakoj pošti, na dáčnih urádaj, (adóhivatal) v hranilnicah i zadrugeh, kje so nastavle ne. Država dovoli vse tiste peneze njoj na" posodo dati, štere so poleg moratorija hranilnice ne bile dužne vöplačati.
Ki se zavéže — to more pri pla-čüvanji notrijáviti — ka v petih letah svojega dužnoga pisma nikomi ne odá — za pét let, to je 1. 1910-ga, nov. 1-ga po górpovedanji v dužnom pismi zaznamjeno celo šumo nazajdobi, čeravno od 100 koron samo 97 K 50 fil. trebe notripláčati.
Tri mesece naprej vsaki lehko svoj dug ali deloma, ali celoga gorpove za šést let, to je 1. 1920-ga, nov. 1-ga.
Ki vekšo šumo nameni na posode dati, to je više 100 koron, on to lehko v dvema mesecoma plačüje notri.
Ki 50, ali 100 K. posodi samo, on more taki to pósodo prekdati. Mesto 100 K. se samo 97 K 50 fil. pláča notri, vö se pa dobi 100 K. Ta dužna pisma ali držávni zavézki ne spádajo pod dače. P
Jako preporáčamo to posojilo vsem onim, ka majo gotovčino. Stém včinijo dobro delo, štero Bog plača, zato ka s tisti ido bližnjemi na pomoč i pomagajo tüdi sebi. Vekši do-biček je pa páli prilika več dati nfa dobre namene, to je več si spraviti za večnost.
Glási.
Vojáški nábor v Zato županiji. Ti staréjši Čarmovojniki do v našoj županiji v slédéčem rédi šli na nábor, ali štelingo v Kanižo: Dec. 16-ga Dolnje-lendavska notarošija, Dec. 17-ga Bel-tinska i Szentgyörgyvöígy-ska. Dec. 18-ga Dobrovniška i Resneška. Dec. 19-ga Čerensovska i Čestreška. Dec. 20-ga Bratonska ,i Bakšanska. Dec. 21-ga Nedelička, Rédička, Gyertyánoš-ka. Dec. 23-ga Bogojanska i Türniška.
Za malo časa je dühovnik k oltári stopo z svojim ministrantom,
Tiha, žalostna sv. meša je bilh to . . . Na dilaj je ne spevao nišče — orgole so počivale — samo tü i tam je bilo čüti kakši joőáči glás kakše matere,- štere sinű so v boj poasvali . ..
Zvonec se je k prečiščávanji ogláso . .. Plivánuš z čüdivanjom glóda Števeka, kda njemi božo telo ponüdi. V dečákovi očáj so skuze trepetale pa se njemi obraz li tak sveto, kak či bi samoga Jezuša vido z svojimi angelskimi očmi.
Málomi židovi je tam na brejgi že čas predűgi bio. Eden záložek čokoláde je cecao pa si je to premištávao, ka zdaj še tak ne de nikoga, ka bi dobro bilo domo jest idti.
— Serbus Jaki!
Obrno se je pa ovára Števeka. Bledi njegov obráz gori, modre oči so njemi kak blisketajoče zvezde i glás njemi trepeőe od znotrašnje genjenosti.. .
— Ka pa jé, Števek?
— Nikaj, idi domo jest, teőas bom jes
pazo.
— Bit bom, tü morem ostáti, ovači me gospod zbije.
— Právim, ka jes tečás tü ostánem.
Pa ti ne trebe domo idti, sam ti prineso peneze, pa si lejko küpiš kde indri kakši krüh.
Jaki je z bliščéčimi očmi vzéo korone, pa je te bežao doli po bregi, ka bi hitrej na-záj bio.
Kda je premino, je Števek dolipoklekno. Proti cérkvi se- je pbrno. Na óbrázi njemi je 6vótešnji mir sedo. Sunčeni trák je pozláto njegove bele deteće vlasé.
— Jezušek — je molo dečák — Jezušek, poslühni me, vej si mi v srci! Na pošti sam čtto, ka je telegram prišeo . . . Zdaj pride neprijáteo . . . Jezušek, čüješ? . . . Jezušek, poslüšaj me! Záto sam poslao doli Jakija, ka je on židov pa či bi ga li streIili, ne bi prišeo v nebésa . . . Meni je pa lejko, Jezuš, ti si mi v srci pa či me strlijo, te boš me gori-neseo v nebésa . . . Jeli, Jezušek? Pa . . . Jezuš, blagoslovi me, že se pelajo!
Eden automobil je brno pod bregom. Števek je goriskočo, zastavo visiko zdigno pa máhao z njov proti mosti . Automobil se náglo stávo, nikák je grozno zopsüvao na njem, pa je puška počila . . .
Pred Števekovimi očmi se je vküpzmešao breg, nebo ino törem córkve — molim te, lübim te Jezušek, so šepeta!a vüsta njegova, pa se je vdiljek vtégno po trati.
Kda je znova odpro oči, so ladje kléčali
okoli njega . . . PoIeg njega se jé na glás jokao Jaki pa z skuznimi očmi so se. prignoli k njemi gospon plivánuš . . ...
— Gospon plivánuš — je šepeíao Števek — povejte mami, naj se nikaj ne jočejo, ka ... sam jes . . . šteo ... mreti.. .,. mesto Jakija.. . On ne bi prišeo ..." v nebésa ... mené pa tá vzeme Jezušek7.
Na svoje arcó je kázao, ka je Jezušek tam pa je pomali šepetao: Jezušek molim te, lübim te . . .
Pri slednjoj reči se je nasmejao máli' mantrnik, ki je naednok darüvao svoj žitek za domovino i za edno drügo düšo ... Na sled-jen njegov smej je že tam gori odgovoro Jezuš, ki je na svoje srce obimno düšo máloga junáka, šteromi je njegovo sv. Telo tak veliko moč dalo.
Vojna kriča je minola okoli té vési, vse je v mri. Samo edna našla gonila se zdigávle na pokopališči. čaren, zamázani máli dečák pride tá, se okoli zglédne pa te dolipoklekne' k križeci gomile pa právi med skuzami notri, v grob — Števek sam se prišeo, naj ti po-vem, ka sam včino, ka si šteo ... Vütro idem obprvim k svétomi prečiščávanji . . .
— Števek čüješ, ti me moreš čüti, meli za mené tam gori v nebósaj pri Jezuš!!
4
NOVINE
1914. novenabe* 5BL
Smekno je v Gumileah v krčmi Vülgyi Leopolda Kovač Števan i ga težko rane.
V koleri je mro na Gibini Moršič Ferenc, 53 leta star mlinar. Šola je zatogavolo zaprta i sosedne vesi so pod pazko postávljene.
Vkradnoli SO od Huber Alojza, krčmára Beltinskoga 18 k. i z hodnika potač Neubauer Janoša stolára. Krivec je potač v gnoj zakopao, ali odtéc ga je pá nikak drügi odneseo, ki je ešče ne poznáni. Prvo tolvajijo je pa dopri-neso eden domači točáj (kelnar.).
Ceno mesa so podignoli v Lendavi mesarje. Polegté podignjene cene je ktia govediue 1 k. 44 f. — 1 k. 60 f,; teletene 1 k. 60 f. — 1 k. 80 f. — 2 k.; svinjskoga 1 k. 60 f. — 1 k 68 f.
Kde ležijo naši ranjenci ? Poleg 57, 58, 59, 60, 61, 32, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, ppročila od ranjencov: Cigüt Štefan z Borejec, streljen v roko, v Šoproni; űpot Kalman, streljen v rebra, v Rad-goni; Čontola Ferenc, streljen, v Joseph-stadti; Doma Štefan, streljen, vjicini; Ehman Gyula, smeknjen v roko, v Jicini; Frühvvirth Janoš z Srdice, streljen v bedro, v Josephstadti; Geder Imre z Skakovec, streljen v nogo, v Joseph-stadti; Gregor Ferenc*, streljen v vüho, v Josephstadti; HodošČek Ivan z Püco'-.: nec, streljen v roko, v Josephstadti; Kovačič Ferenc z Tropovec, streljen v nogo, v Josephstadti; Marič Janoš ž Črnec, streljen v glavo, v Josephstadti, Marton iz 20. regementa, streljen, v Jicini; Mikola Aleksander z Mačkovec, streljen, v Požoni; Flisar Jožef z Mo-tovilee, streljen, v Požoni; Ozvatič Ernest, streljen, v Josephstadti; Vörös Alojz, z Soboto, streljen v roko, v Požoni; Vörös Ludovik, z Soboto, streljen v roko, v Josephstadti; Žökš Janoš z Kovačavec. streljen, v Požoni; ROS Ludvik 20. reg. streljen v bedro, v Brünni; Šuster Jožef z Martinje, streljen, v Požoni; Slepec Alojz z Soboto, zbetežáo, v Karolinenthali; Hege-düs Ferenc z Sobote, kosti strte, v Josephstadti; Havenzer Štefan z Luka-čavec obatežao, v Krakovi; Kardos Janos z Andrejec, streljen v obe bedri, v Krakovi; Kovač Šandor z Šalovec, streljen v plüča, v Pragi; Boldižar Štefan z Šalamenec, v blekah, v Reči; Bačič Ludovik z Križavec, streljen v roko, v Klosterbrucki; Časár Jožef z Čöpinec, streljen, v Klosterbrucki; Černi Ludovik z Kükečkoga, streljen v roko, v Insbrucki; Cug Jožef z Toko-vec, streljen v nogo, v Linzi"; Dšuban Ferenc z Sodišinec, streljen v nogo, v Klostorbrucki; Flisar Vinci z
Tešanovec, streljen, v Klosterbrucki; Ružič Štefan z Prosečkevési, streljen v glavo, v Linzi; Vora Henrik z Gornjega Sinika, streljen v prsi, v Kloster-brucki; Düh Geza z Boreče, obetežo, v Št. Pölteni; Hári Ferenc z Križavec, obetežo, v Št. Pölteni; Kovač Šandor z Šalovec, streljen v plüča, v Pragi; Mikola Ferenc z Tropovec, streljen v bedro, v Št. Pölteni; Balaško Franc z Sobote, streljen v roko, v Kremsi; Pavlinjek Anton z Cankove, streljen v roko, v Kremsi; Rajbar Franc z Tropovec, streljen v kučet, v Kremsi; Rogan Jožef z Slaveč, streljen v roko, v Kremsi; Sadi Štefan z Tišine, streljen v roko, v Kremsi, Neuman Henrik z Sobote, obetežao, v Beči; Celec Števan z D. Sláveč, streljen, v Pilseni; Kuhar Károl z Püconec, v griži, v Freudentali; Pintarič Štefan z Sobote, streljen, v Linzi; Sukič Ludovik z Martinje, streljen v koleno, v Freudentali ; Konkolič Jožef z Máli-Dolenec, streljen v šinjek, v Beči; Vukan Lu-dovik z Tešánovec, streljen v pleče, v Pilseni; Kardos Janoš z Andrejec, streljen v obe bedri, v Požoni; Kalarič Ferenc z Kroga, streljen v šinjek, v Kassi; Nemec Štefan z Petanec, streljen v roko, potrta kost, v Kassi. V si ti, so iz županije Vas. Iz županije Zato pa drügoč objávimo ranjence.
Na koj moremo paziti pri zavitkah, štere namenimo našim vojákom odpos-lati? 1. Naj bo naslov močno gorpri-keljen da se kjer dol ne püsti; 2. de-nimo v zavitek našega vojáka i naš naslov napisan na eden močen papir. Na stojezere pride vküp zavitkov i se večkrat pripeto ka se naslov dol zvošči, v zavitki pa da ne ga naslova, kam je namenjen, i što ga pošle, ga ne more Pošta niti našim cdposlati, niti nam nazaj. To je zrok, Zakaj ne dobijo vsi naši vojáki naše zavitke do rok.
Kalendar našim ranjencom. Iz srca radi pošlemo kalendare ranjencom z poštninov vréd za 50 filerov. Pošlite peneze samo v Gerensovce i tüodnet jim v štero koli bo!nišnico odpošlemo kalendare. Nájčednej je, če jih več vküp stopi i je naroči. ^ Peneze tüdi lehko tistomi dáte tá, ki liste, ali novine rázno deli i on nam samo neznani odposlatev. Po toj poti se Poštnina tüdi prihráni.
Naznanilo nam naslove bolnišnic! Zakaj ? Radi bi štero knige našim ran-jencom poslali, naj si ž njov čas krátijo. Ne moremo pa to, če natenčnoga nas-íova ne verno. Da če jaz samo toliko znam, ka je što v Krakovi, ali Reči v bolnišnici, štera mi je njegov naslov ešče ne znáni. Jaz morem tüdi bolniš-nice število, ime vulice, broj sobe be-
težne znati. Pošlite nam naslove drági Slovenci tak katoličanci, kak evangeli-čanci. Vsem radi pomoremo, keliko se U dá.
Dári na naše ranjence. Stolna drüžba z čerensovec 49 fil.; Kühar Alojz od Nedela 3 K.; Sedma roža z Martjanec 2 K. 32 fil.; iz štrte rože z Žižkov : Škergét Magda 60 fil.; Sarjaš Štef. 10 fil.; Golob Eve 1 K.; Žižek Verona 20 fil.; Kolarič Manka 80 fíli Kustec Ena 1 K.; Tkalec Treza 20 fil,; Saláj Treza ¾0 fil.; Récek Kata 1 K.; Koštric Jožef 2 K.; Cigan Jožef i Hor-vat Treza z Žižkov 80 fil.; 20-ta roža z Čerensovec 1 K 10 fil.; Žmaj Ana z D. Bistrice 1 K. Vküp 16 K 01 fil.; Cela sveta dozdaj nabrána 455 K 74 fil. Bog povrni vsem!
Odpüščenje je proso z Krašee Domiter Mihal novembra 12 ga od velč g-plivanoša, i g-skolnika od sv. Jelene za tiste špote i ogrižávanja, z šterimi je tidva gospoda pred večimi razžalo pri župani, kda je zberica bila.
Drügi so ga praj napelali nato t srditosti, Zakaj morejo k novo] jelen-skoj šoli z Krašee tüdi pomagati.— Gospoda sta njemi odpüstila, právdo notridáno gorpovedala i je tak samo 20 k. plačao na Sobočki rdeči križ- i fiškališke potroše. Pogoj pomirenja je to tüdi bio, naj se tá správa objávi v Novinah. — Zato so prišle na svetlo té rendice v tom listi.
Pošta
Spitávajočim od vojakov. Nikšega glása smo ne dobili v listah dozdaj pregledjenih od Fister Jožefa z G. Sinika, Matjašec Štefana z Gumilic, Tkalec Martfna z D. Bistrice. R. F. B. 41. Dobo sem 2 K. na samostan. Povrni vam sv. Drüžina. Križanka Ana. Vuča-gomila. Pošlite 80 fil. v čereneovce, pa te mož bo dobivao novine.
Vsem. Pisma i penezi, vse naj se v če-rensovce, Cserfőld, Zalam. pošle na ime Klekl Jožefa i nikaj ne v tiskarno Szombathely-sko.
Najnovejše.
Boj v zadnjih dnevah s velikov močjov trpi od vseh krajov.
V Srbiji naša vojska sploh napre-döje. Osebni smo važno mesto Valjevo. Več jezero srbov smo zgrabila
V Rusiji tak nemške, kak naše čete se močno držijo. Mi smo v sredn 3000, nemci pa v zadnjih dnevah 50.000 rusov zgrabili.
V Belgiumi se nej dosta premenilo. Na Francuškom se močno drži nepri-jatel, ali v menših borbah vsepovsed je pobit.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Sgombathelyen.