39. številka.
3 nč.
Izdanje za sredo X. aprila 1896
(v Trstu, v torek zvečer đne 31. marca 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST**
izhaja po trikrat, na teden r Šestih tedanjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Z j utranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pn ob 7. uri verer. — Obojno izdanje »tane : ia. jeden metfro . t. 1.—, izven Avutrija f. 1.50 za tri m*seo ...3 — » , ,4.50 za pol . . . 6.— . t < 9.— ze v««" teto . . » t3*— , • „Im.— Naročnino je plačevati napre| m mroćbe brez priložen« naročnine se uprava ae ozira.
PoHamiČJie itovilke se dobivajo t pr®-dajiilnicah robčka v lr*t.u po S nvr.. izven i'rat« p-> * nvč.
Glasil
EDINOST
Offiaai ae raonne po tarifa v petitu; z> naslove z debelini irkami ne plačuje prostor, koliker obsega navadnih vrstic. Poslftim osmrtnice iniavne zalivalo, domaći oglp.fti itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj «e pošiljajo urednifctvn ulica Caserma it. 13. Vnuka pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana ge ne eprejsmajo. Rnkopitti ae ne vračajo.
Karoćntuo, reklaruacije in oglantJ nprf-jtona upraviUitvo ulica Molino [■u-colo hit. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je pla&evati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poštnin«.
, t eMmttU Je moe".
Naše železniško vprašanje.
m.
Govor posl. viteza S t a 1 i t z a v seji poslanske zbornice dne 17. marca 1896.
(Dalje.)
Ali kakor rečeno, jaz ne odrekam dru. Gam-biniju pravice soditi se stališča Istre, dovoljujem si pa, odločno odrekati istemu pravico do sodbe se stališče Trsta.
Sicer pa izjav imenovanega gospoda ni smeti smatrati ad literam, ker je krvno sorodstvo istih z nazori spisatelja neštevilnih brošur o loški železnici, koji spisatelj je člen deželnega zbora istrskega in par tednov sem celo člen tamošnje trgovinske in obrtne zbornice, preočitno, da ne bi takoj pogodili geneologije onih izjav.
Kdor pa pobližje pozna tržaške odnošaje, ta ve, da so nazori rečenega člena deželnega zbora tržaškega o loški železnici le izraz njegovega osebnega menenja, da-si se rečeni zastop v tem pogledu popolnoma pokori njegovemu vodstvu.
In kdor pobližje pozna te odnošaje, ve pa tudi, kako je obžalovati, da se v letu 1870. ni izvršila predelska železnica, kajti danes pač ni nikogar, ki bi mogel oporekati, da bi bili danes gospodarski odnošaji Trsta povsem drugačni, ako bi se bila takrat zgradila železnica čez Predel namesto čez Pontabeij.
Sicer pa danes ni možno dvomiti na tem, v kojih vzrokih je iskati vira razporu v obeh zasto-pih tržaških gledč na železniško vprašanje.
Ni dolgo temu, in sicer je bilo pred zaključenjem zadnje dobe zasedanja, da je neko glasilo Progresuove stranke, ki je vedno pobijalo železnico preko Tur, trdilo opetovano, da mi poslanci za Trst — namreč moja malenkost in bližja mi spostovaua tovariša, sedeča za mano — pravo za pravo nismo poslanci Trsta, ker nismo bili izvoljeni od pro-
PODLISTEK. T Slučaj.
Novela; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i.
I\ewel M. C—i.
{(Dalje).
Zamaknjen, očarau, motril sem tudi jaz to najdivnejo Evino hčerko, ko je spregovorila glasno in milo:
—	Čuješ, mamica, ali si danes govorila z gospodom Ivanom ? Ali ste se pogodili ?
—	Nismo se se ; zahteva preveč, no, odje-ujati hočeiu nekoliko tudi jaz, in nadejam se, da privoli tudi ou.
—	Oj, lepo je tu! Prekrasna je ta okolica !
—	Trd je g. Ivan! Vendar ni velika razlika med nama. Za tisočak gre.
—	Majka, prosim te, kupi to letovišče. Mirno bodevi živeli tu!
—	No, no, ne boj se duša; mislim, da se nastauivi tu v dveh mesecih.
—	Sedaj pa v vrt! — vskliknlla je devojka veselo.
Sedaj sti se premaknili. Približavši se nama opazili sti naju. Pogledi so se nam srečali. Občutil sem, da me je nekaj zapeklo v srcu. Njeni pogled me je razburil, vendar sem opazil, da se je stresla in pordečela. V tem trenotku videlo se mi je njeuo lice kakor obsejano. Ko sta se oddaljili, vprašal me je prijatelj:
gresaove stranke na temelju njenega programa m • Jaz nikakor ne zamerim omenjenemu zastopu, ker si prizadevamo v tej zbornici, da bi dosegli i ako pred vsem skuša uveljaviti koristi svojega materijalnih koristi za Trst. (Čujte! Čujte!) . j lokalnega prometa iu svoje industrije, dasi po-Vi spoštovani gospodje, ki ne poznate in- ; slednja, kakor znano, hira na nekem zlu, kojega timnejih odnošajev tržaških, se boste gotovo čudili j ne bi ozdravila železnica čez Karavanke, istotako, temu, da se nam še očita naše prizadevanje, ko j kakor ga ni ozdravila pontabeljska železnica, je Trst neovržno eminentno trgovinsko mesto, ki \ Toda, nikar naj se nam ne kaže vedno na po splošnem menenju ravno v tem trenotku sme j okolnost, že davno dokazano kakor neveljavno, na zahtevati, bolj nego kedaj poprej, podpore od slavne * okolnost tistega namišljenega razpora v menenjih vlade in ko smo ob vsaki priliki odločno na- j v Trstu, in naj se ne trudijo v Celovcu, da bi do-stopali tudi za narodne koristi T r - kazali, česa bi najbolj trebalo Trstu, ampak ta sta, toda vsikdar v avstrijskem zmislu, kar je j skrb naj se prepusti nam tržaškim poslancem, ki umevno samo ob sebi (Živahna pohvala.)	j smo poklicani v to in smo poslani semkaj navlašč
Kakor znano pa si je progressova stranka za- | v ta namen. (Prav res!) pisala na svoj prapor geslo dosezanja idejalnih ciljev, j Zavarovati sem hotel s to svojo opazko, da kar je sicer razvidno iz gori rečenega. (Čujte!) j se to pot ne poreče tako, kar se je rekalo še vsa-Jaz nočem preiskovati tu, česa je pravo za i kokrat dosedaj v tem pogledu; in ako bi se vzlic pravo razumeti pri tem, toda konstatovati mi je, i temu ponovil« zopet, hotel sem, da bodi odgovor-da se iz dejstva, da se progressova stranka poteza jeno na to že v naprej.
za načrt železnice Divača-Loka, mora sklepati lo- j Prepričali smo se, gospdda moja, da so se gično, da isti ne odgovarja našim, ampak njenim ; pokazala za Trst več ali manj škodljiva vsa zbolj-prizadevanjem idejalnih ciljev, s čemer pa ' šanja v prometu, kolikor se jih je storilo v zadnjem jo zajedno osvetljena vrednost te železnice za tr- ! Četrtstoletju ne le v Avstriji, ampak tudi v ino-govinske in gospodarske koristi Trsta, na tak na- ! zemstvu srednjeevropskega kontinenta. Čin, da si ne moremo želeti boljega glede jasnosti in 1 In med tem, ko so Angleška, EVancoska in določnosti.	! Nemčija že davno zasadile svojo nogo v Afriki,
V tem zmislu nima krivo spoštovani poslanec \ in Italija ravuo v tem trenotku — in naj že po pra-dr. Beer, da pravi, da Trst ni postal emporij de- i vici ali krivici — dopiiuaša največe žrtve, da bi si loma vsled nemarnosti Tržačanov.	zagotovila za bodočnost novega polja za izvažanje,
Umestno bi bilo tudi omeniti na tem mestu, 1 moramo se mi, ki imamo afričansko obal tako reda je spoštovana trgovinska in obrtna zbornica ! koč pred nosom, radi pomaujkanja lastnih promet-celovška ravuo tako kakor sedaj, tudi nekdaj na- , nih zvez posluževati posredovanja visokosevernega stopala proti prizadevanjem trgovinske in obrtne ; Hamburga celo za svoje sicer res neznatne kupčije zbornice tržaške za predelsko železnico, in v pri- ' z bližjo nam obuljo španjsko in portugezijsko, ka-log železnice čez Pontabeij, o kateri priliki se je : kor je v minolem letu obžaloval naš tovariš, bivši z vso svojo močjo izrekla v prilog takrat še av- spoštovani poslanec dr. Peez, kojega, žal, ni vefi, atrijskega pristanišča v Benetkah, in za zapostav- j v naši sredi.	(Konec prili.)
ljenje Trsta.
—	Dragimire, ti si bled kakor smrt. Kaj se	j	na divan. V glavi mi je šumelo. Naposled sem ti je zgodilo?	j	zaihtel in zaspal.
—	Nič, nič, mi ni. To sti oni dami, o kojih	i	jj
sem te vprašal danes zjutraj. Potoval sem žnjima	j	Jednajsta ura je že'odbila na zvoniku. Tiho
de Jkotft d° Spljeta' °dgOVOril Sem mU' Za	!	je bilo na obali. Obe okni moje sobe bili sti od-
8V0J-- Ne spomiujam se, da bi ja bil videl kjo,	j	*,rti širom SanJaI sei" ua divanu 0 Solinu Pre(l
mignil je z rameni Aristid.	!	očmi 86 mi Je KibaIa dflklica v črniui- Ne morem
Predno sti stopili v vrt, obrnila se je mlaja	razumeti, zakaj sem jokal. V srcu sem občutil
nekoliko proti meni in mojemu prijatelju.	j	"eki sveti '» sla(lki »emir- v P»sih so se mi va-
Po dolgem molku vprašal sem Aristida:	j	lovila »'**»* čutstva.
—	Ti ja torej ne poznaš ?	Sladki zvoki glasovira, razlegajoči se po sa-_ Ne, ne poznam.	motni ulici, zvabili so me k oknu. Sinje nebo bilo
—	No, kaj misliš, iz katerega mesta so ?	j	Je Posuto utripajočimi zvezdami. Mesec, ta najlepša
—	Ne mogel bi vedeti točno. Sodć po na-	I	krasota predivne noči, povspel se je visoko na glasu, vidi se mi, da so Dubrovčanke.	'	modrem oboku nebesnem. Njegovo zlato prelivalo
Ko sva tako govorila, šla sta mimo naju	8e Je P° 8rediui tesnega zaliva, migljalo iu treslo
človeka, razgovarjajoča se po nemški. Pogledši	!	l)0 tibi površini. V bližini obali čuti je bilo rahlo
naju osorno šla sta dalje, prav do vrta, v kateri	j	pljuskanje. To so ribe, ki skačejo iz vode, a se
sti se zgubili oni dve gospi.	;	Z0PBt ,iag|0 mečejo vanjo. Morje se je zapenilo
—	Tudi to dvojico poznam ; i ta dva poto-	i	malce, posrebrnelo; valjčki, šireči se na okrog, vala sta z mano od Trsta do Spljeta. Zdi se mi,	!	postajali so čim manji, ter, približavši se tihemu daje oni debeli zaljubljen v tisto gospodičino.	\	iu nizkemu bregu, poljubljali so se s peskom,
Aristid mi ni odgovoril ničesar, toda pogledal	i	Šepnili mu nekaj ter se potem utolažili. Zrak je me je sožaljno ter se nasmehnil.	:	Ml >«iren. Srebrnasta in prozorna megla drhtela Nekoliko kasneje napotila sva se v Solin,	je nad morjem in nad otoki. Morje je zaspalo; le kjer sva sela v kočijo ter se pripeljala, akoro	tu pa taiu je pridviguilo svoja prsa, kakor zavedno nudeč, v Spljet. Meni ni bilo dobro; čutil	ljubljena devica, kadar sanja o ljubimcu — sanja, sem se zelo trudnega in oslabljenega. Uverjen sem	vzdiha — in zopet sanja. V mesečini si videl ribi-bil. da mi je provzročila slabo kava ali pa smotka.ško iadijo, hitečo k obali ter ostavljajočo za seboj Stisnivši roko prijateliu, ki me je tolažil medpo-	srebrno pot. Zložno pljuskanje dohajalo do tebe.
toma, pohitel sem proti domu, kjer sem se vrgel i	(Dalje prihodnjič.)
O sodnih stvareh.
Govoril državni posl. dr. M a t k o Laginja v seji poslanske zbornice dn6 19. marca 1896.
(Dalje.)
V. O porotah.
A sedaj nem tu pri glavnem predmetu svo-jegn razlaganja današnjega, s prošnjo, da dobrohotno pritrdite sledeči resoluciji moji (čita):
„C. kr. vlaila se poživlja, da obrne posebno pozornost na odnošaje pravosodne uprave v Primorju in sicer :
a.)	naj gleda nn to, da se bode branilo načelo ustmenosti in neposrednosti kazenskega postopanja, ter da bosta Hrvat in Slovenec kakor Italijan, odgovarjala le pred takimi porotniki in sodniki, ki poznajo njiju jezik;
b.)	naj se pobrine za to, da se bodo tudi v pogledu na hrvatsko in slovensko prebivalstvo brezpogojno uporabljala načela pravičnosti, brez kakoršnegakoli politi škega ozira.
Dovolite, da z nekoliko stavki obrazločim to resolucijo in to jako znamenito vprašanje. Najprej hočem nekoliko opaziti v pogledu porotnikov.
Jaz mislim, da je smešno, ako bi hoteli reči, da ho to ljudski sodniki obtožencu, ako jim je narodno-politiška smer povsem protivna od njegove smeri in ako povrh tega ne poznajo njegovega jezika. Jaz se kakor pravnik ne bojim izjaviti, da ne bi mogel pritrditi takemu menenju, in je vendar tako v Primorju, ali samo v pogledu na Slovane, a za prebivalce drnzega jezika ni tako.
Načela javnosti in neposrednosti, ki so dika našega kazenskega pravilnika, mečejo se v ničnost s tem, da se Hrvat in Slovenec v Primorju morata braniti pred porotniki, ki ne poznajo njiju jez ka, in do sedaj ga v resnici večina ne poznajo, tako, da je še vedno potreba jemati tolmača, a med temi je takih, ki niso nikdar napravili skušnje iz dotičnega jezika. (Čujte!) Tako se dogaja »osebno v Rovinju.
Ako bi me kdo vprašal, da-li hočem, da se porota razdeli na dvoje, odgovoril bi: Ne! nikakor ne, dokler je le mogoče ohraniti to uredbo brez deljenja po narodnostih, kajti, gospoda, pravica ne sm6 poznati narodnih mej, ona je hči božja, njo treba da jo morejo deliti vsem isti ljudje brez razlike jezika in prepričanja. Jaz mislim, da se ista more deliti tudi brez vprašanja: kdo je Hrvat, kdo Italijan, ampak vprašati je: kdo pozna jezik obtoženca. Ako Italijan pozna oba jezika, in ako jf» drugače sposoben za porotnika, tedaj naj bode porotnik tako za Italijana kakor za Hrvata. Ako pa naobratuo Hrvat pozna oba jezika, ki se govorita v pokrajini, tedaj je njemu, ako je sposoben v ostalem, biti porotnikom tudi >a Italijana. To je po moji sodbi jedino pravo, & do tega bi prišli, vsaj z ozirom na Istro, po sledečem postopanju :
Trebalo bi, da se sodišče premesti iz Rovinja ali v Pazin ali v Pulj, ker bi se v teh mestih in njuni neposrednji bližini laglje našli ljudje, ki bi poznali oba jezika, ter bi došli v dopolnilni imenik porotnikov. V Rovinju tega ne more biti, ker je tamošnje prebivalstvo izključno italijanske narodnosti, a okolica vsaj za dve uri hoda prilično obljudena.
Ta zahteva, da se prenese sodišče, ni naperjena proti Rovinju. To mesto bi moglo dobiti prav obilno odškodnine s tem, da se poveča tamošnja tovarna tobaka, oziroma da se vsprejme več delavk, ter da se podpira ribarstvo nekoliko bolj nego do sedaj. Potem bi se komaj čutila zguba, koje se boje nekateri.
Gledć na glavni imenik porotnikov zadošča, ako se, na jedino korist sodstva, brez nikakega druzega ozira strogo vrSe določila zakona od 23. maja 1873, št. 121.
Z jedne strani namreč bi bilo uzeti tudi one davkoplačevalce, ki plačujejo 5 gld. državnega davka, ker obstoji preduslovje za to, sicer bi ne dobili 800 prvotnih porotnikov.
Z druge straui bilo bi iz porotne listine uzeti v letno listino samo one sicer sposobne osebe, ki poznajo oba jezika. Takih je brezdvomno 216, to je uajmanje število, pri kojem se mora ostati, da ne treba dopolnjevati iz prvotne liste v zmislu §. 19 onega zakona. Ako jih pa ne bi bilo toliko,
potem seveda bi morali popolnjevati iz prvotne liste v zmislu §. 19.
Morda utegne prigovarjati kdo, kakor se je že čulo, da bi na ta način na stotine ljudij italijanskega jezika izgubilo pravo biti ljudskim sodnikom, češ, da oni le redko znajo drugi jezik, da pa je t,ako poznanje pogosteje med Hrvati. No, gospoda moja, kje je to zapisano, da Italijan ima pravico soditi Hrvata, ako ne zna njegovega jezika ? Jaz ne vidim nikjer, da bi bilo zapisano to. V ostalem bi potem več Hrvatov bilo porotniki, ne zato, ker so Hrvatje, ampak zato, ker oni poznajo tudi jezik Italijana, ki je došel pred sodišče, bodisi kakor priča, bodisi kakor obtoženec.
V onem oporekanju je torej neki politiški ozir, kakoršnega ne bi smelo biti v vprašanjih pravosodne uprave.
Ako pa se ne krene na to pot, kojo sem označil na kratko, potem pa naj se nam pove kar jednostavno, da se tega noče storiti iz poli-tiških obzirov, pa bodemo vsaj vedeli, pri čem smo.
Ako misli kdorkoli, da se z našo pravico stori krivica Italijanom, potem bi nam bila morala slavna vlada že davno predložiti zakon, pokojem bi se listine porotnikov imele sestavljati ločeno po narodnostih, ali nam ni smeti prigovarjati nikakor, da mešamo politiko v sodstvo. To delajo drugi, ne mi.
Odveč bi bilo, gospčda, ako bi tu razlagal na široko, kako mora ponižavati narodno čutstvo slovanskega prebivalstva v Primorski, kadar vidi, da se mu jezik tako malo ceni; odveč bi bilo razglabljati, kolika škoda mora nastati pojedincem, in brez dvoma je že nastala od tega, da porotniki ali sodnik sploh ni razumel jezika prič in obtoženca.
Zahteva pravičnosti pri vseh narodih in v vseh deželah je ta, da redno kompetentni sodnik popolnoma razume človeka, kojega mu je soditi. Politiškega ozira ni smeti postavljati nad to vrhovno zahtevo sodstva. Mi zahtevamo samo ono, kar bi Avstrija morala dati Zulu-Kafrom, ako bi bilo takih v državi.	(Dalje prih.)
Polltiike vesti.
V TRSTU, dne 31. marca 189«.
K položen ju. Vrata poslanske zbornice na Dunaju so zaprte in tišina velikega tedna vlada v dvorani, kjer se razlega sicer vrišč in trušč — zastopnikov naroda, bi bili kmalu rekli, — kjer se razlega vrisč strankarskega boja in se krčevito stresa organizem prek in prek oslabelega in za svojo nalogo povsem nesposobnega parlamenta. Ta obnemoglost naše zbornice pokazala se je najjasneje, ako se ne motimo, v predzadnji seji, ko e predsednik sam, le iz svoje volje, uničil sklep zbornice ter dal glasovati vnovič, samo zato, ker dotični sklep ni bil po volji ujeiuu in njegovi stranki — a zbornica je molčč vtaknila v žep to moralno pljusko, in glasovala je vnovič tako, kakor — je hotel predsednik. Ta fenomenalni slučaj, da je zbornica skoro v isti sapi ovrgla svoj lastni sklep, dogodil se je v razpravi o uredbi trgovine na drobno. A posl. Gessmann, ki je — sicer res takimi izrazi, ki nimajo pravice domo-vinstva v parlamentih — ožigosal tako oblastno postopanje predsednika in toli žalostno vedenje večine zbornice, dobil je — ukor. V popolni zavesti svoje absolutne nesposobnosti za veliko delo je imela zbornica jako žalostno lice v poslednjih sejah. Govorniki so govorili g, predsedniku, kojemu ministru in peščici poslancev, masa „zastopnikov naroda" pa je navadno sedela v — restavraciji zbornice ali je pušila cigarete po hodnikih, tako, da je predsednik le z veliko silo zbobual potrebno število poslancev, ko je trebalo glasovati. In mnogi teh vestnejših poslancev, kojim je zvonček predsednikov poklical v spomin, čemu da so pravo za pravo gori na Dunaju, in ki so prihiteli, da se svojim glasom pripomorejo temu ali onemu sklepu do zakonske veljave, uino-gokateri vestniših, pravimo, ni vedel v naglici, o čem je glasoval. Le tako se je moglo zgoditi, da je nemška levica glasovala proti kapita-listiškiin interesom, kojo nemarnost in nepraviduost je pa hitro popravil skrbni predsednik, kakor je povedano gori.
Gospodje poslanci so se torej že povrnili
med drage svojce, da v krogu drage obitelji prežive te lnpe, divne in poezije polne velikonočne praznike. Ljubeznjive ženke in dražestni otročiči so tudi gotovo prisrčno vsprejeli soproge in očete; dvomimo pa popolno opravičenostjo, da bi bili tudi volilci tako veseli svojih poslancev. Ne, spomin na delovanje zbornice ne more vzbujati čuta zadoščenja v poslancih, niti čuta zadovoljnosti v volilcih. Le jeden jedini se kaže zadovoljnega in ta jedini je — slavna vlada! — Na prvi videz bi človek res menil, da je povoda dovolj vladini zadovoljnosti. Proračunska razprava se je vršila tako naglo, kakor menda še nikdar poprej in je bil proračun rešen poprej, nego je potekla dovoljena doba provizorija ; odsek za volilno preosnovo je delal s parno silo po želji in v zmislu vlade; o razpravah med obema vladama o obnovljenju pogodbe l Ogersko so zatrdili vsi oficijozi, da se vrše nepričakovano gladko; po drznem opozicijskem zaletu, ki gaje bila uprizorila nemška levica radi zasnutja novega železniškega ministerstva, se je ta stara od nikogar zaželjena koketa hitro in spokorjeno povrnila pod vladno okrilje; novemu železniškemu ministru so izrekali zaupanje od vseh strani: tu ni bilo čuti tožeb in rekriminacg, ampak le prošnje; ob duntgskem vprašanju je ogromna večina zbornice na strani vlade ; vladno predlogo o uvedbi uradniških plač, je simpatično pozdravila vsa zbornica in samozavestno sme se grof Badeni trkati na prsi: vidite, jaz rešim to vprašanje, kojega se ni mogel lotiti nobeden mojih prednikov itd. itd.
To so sama dejstva, ki morajo navdajati vlado velikim zadoščenjem — na prvi videz.
Je-li pa res vse tako svetlo za vlado kakor sa kaže? Ne! Toda srečo ima grof Badeni- Nakopičilo se je toliko važnih vprašanj, da nobeden pameten človek ne more zahtevati od vlade, da bi rešila vse to kar čez noč. Ob takih okolnostih je lahko vladi, da tolaži zbornico s trditvami, kojih nikdo ne more ovreči, in z lepimi obljubami, ktjim nikdo ne more prigovarjati. Vlada lahko podpisuje sedaj menjice, kolikor ji drago; več ko jih podpiše, v lepši lnči se pokaže zbornici. Kaj pa, ko bode trebalo uresničevati obljube in plačevati menjice? Volilna preosnova je res rešena v odseku, a le Bog ve, kaj nam donesejo viharji v polni zbornici; gledć razprav z Ogersko priznavajo že sedaj oflcijozni glasi, da je bilo prvo veselje neosnovano in danes nimamo še prav ni-kake podlage za nado, da pridemo do ugodnejega razmerja gledč na glavno in najvažneje vprašanje: gledč na prispevke obeh polovic za skupne potrebe ; zaupanje, izraženo železniškemu minister-stvu, dokler nismo videli dejanj, je pa tudi jako dvomljive vrednosti. Zlasti mi na zauemarjenem jugu bodemo mogli soditi novega ministra še-le potem, ko nam v dejanjih pokaže svojo železniik« politiko, zlasti potem, ko se reši vprašanje zveze Trsta z notranjimi deželami; predlogo o uredbi uradniških plač je res simpatično pozdravil ves svet, ker je taka uredba krvavo potrebna po splošni sodbi, ali srečna rešitev tega vprašanja je dvomljiva še danes isto tako, kakor je bila poprej, ker je vlada vso predlogo navezala na pogoj, ki se najbrže — ne izpolni. Rekla je: da, jaz hočem povišati plače uradnikom, toda ti zbornica moraš povišati davke na pivo in žganje ter borzni davek I Večina zbornice menda ne bode hotela nalagati uova bremena najsiromašnejin slojem, ker vidi, da bi se vsi viši izdatki lahko pokrili z borznim davkom iu z obdačenjem stvari za luksus. Čas bi bil res, da bi jeli eukrat nekoliko bolj navijati one, ki služijo ogromne svote se svojimi borznimi špekulacijami in ki izdajajo tisočaku le za svoja razveseljevanja!
Tako vidimo, da vse visi nekako v zraku in da položenje vlade je 1« zato vsaj relativno po-voljno,, ker nima proti sebi parlamenta, ki bi bil res parlament, v drugo pa, ker stojimo pred vratini novih volitev iu se stranke bojč za svoje mandate !
V glavnem pa ni storila Badenijeva vlada še ničesar za rešitev narodnega vprašanja, a ravno tu je ključ za ozdravljenje naSih odnošajev. Toda o tem drugi pot, ker nam danes nedostaje prostora.
Kršćanski socijalisti in nemški nacijo-nalci. Parkrat že smo povedali svoje uverjenje, da je le sila združila Luegerjevo stranko na Da-
naju z ljudmi, ki prisezajo na zastavo znanega velikega Germana in oboževatelja vsega, kar je pruskega, glasovitoga Schonererja. Le veliki cilj, ki si ga je postavil Lueger — porušenje nemško-Uberalne stranke — silil ga je, da združi v skupen boj vse življe, nezadovoljne -z nemško-židov-sko-liberalnim gospodarstvom. Temu velikemu cilju podrejal je Lueger druge ozire. V zmislu tega svojega uverjenja trdili smo, da pride skoro do ločitve med Luegerjevo strogo avstrijsko >in Scho-nererjevo prusaško stranko. Prišlo je tudi res tako, in celo hitreje nego smo pričakovali ini sami. Že povodom koncertov „Glasbene Matice" na Dunaju pokazala se nam je velika razlika v mišljenju teh dveh skupin. Dočim je .Reichspost" pisala simpatično o tem slovenskem podjetju, so pa nemškona-cijonalna glasila sikala vfs svoj strup na „slovensko predrznost, sleparstvo in komedijaštvou. Do prave ločitve pa je prišlo še le 24. t. m. na nekem volilnem shodu, prirejenem na Dunaju po nemških nacijonalcih. Na tem shodu so nemškonacijonalni govorniki hudo napadali Luegerja in njegovo stranko, češ da je klerikalna, na katere napade reaguje .Reichspost" s tem, da zahvaljuje sklice-vatelja tega shoda na veliki uslugi, ki jo je storil pravi antisemitski stranki s tem, da je provzročil „hudo uro*, ki je popolnoma ščistila zrak. „Reichs-post" pravi, da v Avstriji moramo tirati „črno-r u m en o" in ne .črno bele' politike. Ako oboževateljem Bismarcka ne ugaja v Avstriji, saj jim je sleherni trenotek odprta pot v Friedrichsruh. Istotako odločno protestuje „Reichspost" proti napadom nacijonalcev na vero in krščanstvo. — Nam pa je jako všeč, da se nismo varali v veri, da pride prej ali slej do zbistrenja nazorov v antisemitski stranki in da se razdružijo življi, koje je stlačila skupaj le sila trenotka. Še utegne trajati nekoliko, predno pride do popolnega sčiščenja v antisemitski stranki, ali to vemo že danes, da smemo to stranko v nje jedru prištevati najpoštenejđim med razuimi nemškimi skupinami toliko glede na gospodarska kolikor glede na politiška načela. Tako smo sodili mi veduo o krSčansko socijalnom gibanju iu te sodbe ni mogla omajati vsaka nam nevšečua beseda, ki je padla tu pa tam v ognju hude volilne borbe.
Volitev žnpana na Dunaju Kakor smo sporočili že v današnjem zjutranjeiu izdanju med najnovejšimi vestmi, moral je okrajui glavar dr. Friebeis odložiti volitev župana, ki je bila določena na dan 8. aprila, kqti več občinskih svetovalcev je odpotovalo z Dunaja na velikonočne počitnice. Glasom podrobnejših, včeraj z Dunaja došlih poročil, je odpotovalo veče število proti-s e m i t s k i h občinskih svetovalcev n a v 1 a š č z Dunaja, da so s tem prisilili okrajnega glavarja do odložitve, katere jim prej ni hotel dovoliti na izrecno prošnjo.
Zdravje dr. Smolke. Glasom včeraj iz Lvova došlega poročila počuti se dr. Smolka zel6 slabo po vsem truplu, nogi pa da sti mu otrpneli popolnoma. Temu poročilu nasproti pa zatrjujejo nekateri listi, da je čestiti starec že skoro popolnoma okreval, ter da kap ni imela hudih posledic zanj. Ker ne znamo, koja vest je resnična, zabeležili smo tu obe, dasi si nasprotujeti druga drugi.
Dogodki v Italiji. De Pelice Giuffrida hoče postati mož .bodočnosti", to je: mož revolucije, vsaj v južni Italiji in v Siciliji, katera poslednja se doslej takO in tak6 ni še priva ila na .zjedi-njeno Italijo". V današnjem zjutranjem izdanju smo že omenili, kak6 pomembeno je vrvenje med širšimi, osobito delavskimi m&*ami v Siciliji, a Hte-lesenje vsega tega vrvenja je baš Giuffrida, ki ne mara poznati ne krone ne vlade, ampak kojega idejah stremijo za socijalizmom in — za republi-čanstvom. Dne 29. t. m. nagovoril je Giuffrida v Kataniji (Sicilija) zbrano ljudstvo in v tem govoru izustil je tale velepomenljivi stavek: „Vi, jedini vi ste me rešili iz ječe. Samo vam sem hvaležen na tem, da sem vendar došel na beli dan iz temne i u brezzračne ljuknje, v kojo so me bili vrgli. Sedaj pa ustopim v drugo ljuknjo, kjer ne poznajo, kaj je vest: v Parlament. Naši ideali morajo zmagati !M — Iz tega odlomka Giuffridi-nega govora kaže se jasno, da ta voditelj sicilj-skih socijalnih demokiatov (revolucijonarcev ?) niti najmanj ni hvaležen kralju, ki gaje pomilostil. Dd, celo i g n o r u j e kralja, v tem ko vzbuja v ljudstvu vladarsko samozavest. Taki pojavi utegnejo
j imeti strašnih posledic, ako bode Italija nadaljevala vojno v Afriki in ako doživi prej ali slej koji nov poraz !
Italija v Afriki. General Baldissera, ki bajć vendar kljubu svoji odpovedi Jostane vrhovni poveljnik v Afriki, izučil je menda v novem svojem položaju, da se je Italijanom treba v prvi vrsti čuvati ogleduhov, posebno takih ogleduhov, ki so bili sicer v službi Baratierijevi, toda služili — so svojcem. Pričel je zatorej pravi .lov" na ogleduhe in kar so jih ujeli, postreljali so jih jednostavno.
Ker je m i r z Menelikom vsled trme Italije za sedaj tako in tako splaval po vodi, poganjajo ■e sedaj Italijani za — premirje. Toliko moremo namreč razvideti iz vesti, prišiih včeraj z Rima. Italijani se nadejajo, |da bode tudi Menelik za premirje, kajti i njegova vojska da je imela v poslednji bitki izdatnih izgub, a Italiji bi prišlo tako premirje posebno v prilog, ker bi mogla preskr- \ beti živežem Adigrat in popraviti druge utrdbe. Iz vsega pa ni razvideti jasno druzega, nego to, da Italijani zavlačujejo svojo politiko v Eritreji jedino le v ta namen, ker se nadejajo kojih vspehov angleško-egipčanske vojske proti der« višem. In v očigled temu očitnemu zavlačevanju je toliko bolj sumljivo dejstvo, da ne pride niti najmanjše vesti v javnost ni o položenju okolo utrdbe Kasale, kateri so se derviši glasom službenih poročil že pred jednim tednom približali do jedno uro hodi in so bile celč že praske med italijanskimi vojaki in derviši, niti ni glasit o napredovanju Angležev proti Dongoli. Mar leži tolikanj v interesu italijansko-afričanske in angleško-egipčansko-sudanske politike, da ne pride ničesar v javnost o .sijajnih zmagah" te ali one vojske? To je res nekaka — sumljiva skromnost!
Različne vesti,
NJ. c. in kr. Visokost cesaričinja-vdova nadv. Štefanij« dospč jutri ob 9. uri 12 min. z vlakom južne železnice v Trst. Kakor javlja .11 Mattino", pripravljajo odlični krogi tržaški prisrčen vsprejem visoki gospej.
Zaklan gensral7 V današnji številki priloge službenega lista, „L'Adria", poskakoval je tiskarski škrat, provzročivši tako homatijo med vestima o namestnistvenih odredbah gledč prepovedanega uvažanja prascev in o dohodu FML. viteza Mi-linkovida v Trst, da je popolnoma opravičen naslov, kojega smo dali tej kolobociji, iz katere pa naj bi blagovoljno crpili nauk oni gospodje, ki štejejo — pičice v .Edinosti-. Tu jim prinašamo v premišljevanje omenjeno mešanico v Učnem prevodu:
„Naredba z dne 5. julija 1895., s katero je bilo dovoljeno dovažanje prascev Dohod. Z j Lloydovim parnikom .Graf Wurmbraud" dospel je j včeraj iz Kotora FLM. vit. Milinkovid, bivši avetro-ogerski odposl. pri Nj. Vis. knezu črnogorskem.
zaklani (0 in nerazkosani (11), imajoči se ledvice ................ •
Kaj bi storili, vi gospodje .pikeštevci", ako bi se kaj takega pripetilo v ,Edinosti* ? Križali bi nss!
VIII. občni zbor triaftksga ribarskoga društva,
katero se bavi i z gojenjem morskih rib, bil je I predvčerajšnjem v dvorani pomorske vlade. Udeležencev bilo je prilično število. Za nas nima posebnega zanimanja to, kar je sporočil društveni tajnik o vsem, kar jo to društvo storilo za povzdigo gojenja oštrig pri Gradežu, pač pa nas veseli to, kar je bilo slišati o istem občnem zboru g 1 e d č izdelovanja ribiških mrež v Trstu. Takih mrež treba je bilo doklej naročati v Nemčiji in zelo pametna je bila misel, da je to društvo pričelo pripravljati vse potrebno v ta nameu, da se zasnuje v tržaški občini tovarna za izdelovanje ribiških mrež. Na istem zboru je stavil občinski svetovalec in deželni poslanec D o 11 e nz po daljšem govoru utemeljeni predlog, da naj ribarsko društvo predloži mestnemu magistratu spomenico, zahtevajočo, da isti odredi primeren prostor, na kojem bodo mogli Barkovljski ribiči sušiti svoje mreže. Kakor znano so barkovljanski ribiči že večkrat prosili tacega prostora, toda mestna oblast je bila dosledno gluha in slepa za to več kakor opravičeno zahtevo naših
ribičev. Tu imamo jasno metodo laške gospode, naperjeno proti pericam, proti kuharicam, proti ribičem, proti slovenskim šolam itd. itd. Okoličani, ali še ne poznate svojih mestnih .prijateljev*?
Žrtev svojega poklica. Te dni smo sporočili, da je vojaka Smaka tukajšnje posadke po nesrečnem naključju zadela kroglja iz puške jednega njegovih tovarišev. Kljubu prizadevanju vojaških zdravnikov, da reSijo nesrečnemu mladeniču življenje, umrl je Smak v vojaški bolnišnici. Minolo nedeljo popoludne so ga pokopali. Sprevoda udeležilo se je mnogo častnikov.
Tihotapstvo ,na debelo". Te dni so finančni organi zasledili veliko tihotapstvo pri čistilnici tvrdke S. P. & F. v Barkovljah. Omenjena tvrdka hotela je baje vtihotapiti okolo 6.000 litrov špirita, kojega je objavila za vino, da se izogne visoki carini na špirit. No, kakor rečeno, financa je došla na sled temu sleparskemu podvzetju in omenjeno tvrdko obsodila je finančna oblast na globo 28.000 gld. Tvrdka je položila 10.000 gld. na račun ter hotela nadaljevati svoja običajna] tovarniška opravila, toda oblasti so odredile, da se ima takoj zapreti.
Sodnijsko. Zakonska Matej in Marija Krastič iz Pomjana, toliko žena, kolikor mož že blizu 80 let stara, imela bi se včeraj pred tukajšnjim sodiščem zagovarjati zaradi poneverjeuja. Povod obtožbi dalo je dejstvo, da sta starca na nekdaj njiju posestvu v pomjanski občini, katero pa je bil kupil njiju upnik Pietro Vigini, dala posekati nekoliko drevja, vrednega do 200 gld. Pietro Vigini pa je pustil priletna zakonska na nekdaj njiju posestvu, ko je bil kupil zadolženo zemljišče, le pod pogojeni, da upravljata nekdaj svoje posestvo in gospodarita na istem le na n j e g o v račun. - -Stara zakonska nista doila k razpravi, kajti razun tega, da ju tlači breme let, sta oba bolehna. Pročitali pa so njiju zagovor, kojega sta bila dala ua zapisnik. Jedro tega zagovarjanja je, da je Pietro Vigini, ko je bil kupil njiju zemljo in ju pustil isto opravljati še nadalje, seveda na njegov račun — njima dovolil, da smeta sekati gozd, v kolikor bi imela potrebe lesa. Sodišče j-; obsodilo stara zakonska vsakega na tri mesece ječe.
„Slovanski Svet" ima v svoji 9. letošnji številki to-Ie vsebino i Slovanske stranke. — Češko vprašanje. — Iz državnega zbora. — Enketa o ženskih delih. — O pokladama (Pesem). — „Majica fcepKy Kapa" „He canje je ncnpocuTii" (Srbski narodni pesmi). — Dijaški pobirki. — Slovensko učiteljstvo iu petdesetletnica vladanja cesarja Franca Josipa I. — Naši knjižni grehi.— V odgovor „Učit. Tovarišu." — Razgled po Slovanskem svetu. — Književnost.
Kazenska razprava
proti uredniku .Naš« Sloge", gosp. Matku Mandić-n
(Isvirno poročilo.)
(Dalje)
Prečital se je na to pravi pastirski list škofa Flappa v italijanskem prevodu in kazenski izpisek, iz katerega izhaja, da je bil obtoženec trikrat kas-novanradi tiskovnih pregreškov, oziroma prestopkov.
Branitelj proti obtožencu: Zakaj ste bili kaznovani ?
O btoženec: Radi razžaljenja časti.
Branitelj: Torej ne na javno obtožbo ? Obtoženec: Ne!
Predsednik hoče dati prečitati politifike informacije ; prej pa vpraša porotnike, ker so pisane politiške informacije v nemškem jeziku, da-li razumejo vsi porotniki ta jezik. Ker so se oglasili nekoji, da g& ne poznajo, prevaja predsednik porotnikom nemške informacije na italijanski jezik. Informacije opisujejo obtoženca kakor velikega Hrvata, somišljenika Škofa Stross-majerja in prvoboritelja za slovansko bogoslužje. Obtoženec da je zagrizen politik. Kakor deželni poslanec, predsednik političnega društva .Edinosti", predsednik „Delavskega in podpornega društva" in duševni voditelj lista „Edinost* da ima velik upliv pri Slovencih v Trstu.
Prečita se odlok višega sodišča, s katerim je bil odbit ugovor obtoženca proti obtožnici.
Na zahtev branitelja konstatira predsednik iz kazenskih spisov, da je državno pravdništvo najprej postopalo radi inkriminiranega članka proti obtožencu radi zanemarenja dolžne pažnje pri o-krajnem sodišču in to sicer s predlogom z dne 4. maja 1895., še-le 17. maja 1895. odtegnilo je pr-
votno tožbi.' radi prestopka ter zahtevalo, da se postopa radi p r e g r e š k a pri deželnem kakor porotnem sodišča.
S tem bilo je izvršeno dokazno postopanje t^r se je sodni dvor podal v sodnico, da sestavi vprašanja na porotnike.
Vrnivši se iz sodnice prečital je zapisnikar to-le porotnikom predloženo
glavno vprašanje:
»Je-li Mate Maudid kriv, da je objavil v listu .Naša Sloga* z dne 18. aprila 1895 članek .Biskupova nauka", sodržeč apokrifnu (zmišljen) pastirski list škofa poresko-puljskega Ivana Krstnika Flappa, v katerem se je pozivalo nasprotno vsebini izvirnega pastirskega lista, duhovščino dijoceze na to, da se otvoreno udeleži v cerkvi in zunaj crkve volilne agitacije na korist slovanske stranke v Istri v izogib proklestva božjega ter da je s tem skušal z neresničnim pripovedovanjem in 8 prevračanjem dogodkov v nič devati zaukaze obla-stnij ?"
Ker ni bilo ugovora proti tako stilizovanemu vprašanju od nobene strani, zadobil je besedo državni pravdnik, da utemelji zatožbo.
Državni pravdnik govoril je blizo tako-le: Meseca aprila pretočenega leta razpisane so bile deželnozborske volitve za pokrajino istrsko. Ker stanujeti v Istri dve različni in nasprotni si narodnosti, razvnela se je živa volilna agitacija ter sti obe stranki napeli vse sile, da zmagati. Radi tega izdali so trije škofje in sicer poreški, tržaški in krški pastirske liste, v katerih so pozivali duhovščino, naj se ne umešava v strankarske boje kakoršnimsibodi načinom. V tem pozivu je pač moder in hvalevreden princip 1
Ali .Naša Sloga" z dne 8.4 1895 priobčila je Članek: „Biskupova nauka" trdeč, da prinaša avtentičen prevod pastirskega lista škofa Flapp-a.
V tem krivem pastirskem listu trdilo se je ravno nasprotno kakor v izvirnem; priporočalo se je namreč duhovščini, naj pomore Slovanom v cerkvi in zunaj pri predstojećih deželnozborskih volitvah. To da so dolžnosti duhovščine in kdor bode ravnal drugače, tega da zadene prokletstvo ljudstva in Boga.
Ta pastirski list, v katerem ae stavi škofu v usta nasprotno tega, kar je pisal v svojem pravem pastirskem listu, da celO ostudne stvari (cose abbomiuevoli) da je brezdvojbeno mistificakija u-radnega spisa,
„Naša Sloga", da je zahtevala v inkrimini-ranem članku naj se podjarmi Italijane.
Objavljam na brumbo obtoženčevo, pravi državni pravdnik, da ni niti misliti, da bi bil mogel obtožeuec verjeti, da je doposlan mu pastirski list izvireu, ker ni mogoče, da bi škof, kateremu so izročeni verniki dveh različnih narodnosti, pozival duhovščino na boj proti eni narodnosti. Mandidje duhoven, torej pozna crkvene predpise ; moral je tedaj tudi znati, kake so dolžnosti škofa ter da škof ne more izdati takega pastirskega lista.
Otcu Dubrović-u. ki je pisal obtožencu, prišla je tudi takoj misel, da priobčeui pastirski list ni mogoče biti autentičeu. Kar je odgovoril obtoženec <>tcu Dubroviću v listnici uredništva, namreč, da je kasneje doznal, da od njega priobčeni pastirski list ni izviren, ne doka/.uje ničeaa v njegov prilog in posebno ne, da je Maudič bil v dobri veri, ko ga je priobčil.
Mandič je preinteligenten, da ne bi si pripravil na ta načiu žs naprej brambo za vsak mogoč slučaj.
Pomisliti je tudi, da je „Naša Sloga" bojevit liat .par excellence" (v posebni meri), ki napada brezobzirno ne le politične nasprotnike svoje, nego vse one, ki uiso popolnoma njenega menenja. Na zastavi .Naše Sloge" zapisano je: .Kdor ni z mano, ta je proti meni 1" (Chi non 6 con me, 6 con tro di mel)
Ta list zastopa .panslavistiška" načela, kakor nam pravijo informacije.
Iz vsega tega sledi, da je obtoženec namenoma in v svoje strankarske svrhe priobčil krivo pastir.ski list.
Sploh bi se pa bil Mandič lahko prepričal iz
je moral zanesti, ako ne na druge. Obtoženec pa nam je priznal, da čita vse liste, kakor nemške, italijanske, angleške (Obtoženec : T e h pa ne!) in — cel6 ruske! Moral je torej čitati tudi omenjena dva lista.
Vrhu tega poznati je m®ral Mandič pastirska lista škofov tržaškega in krškega, 3aj v izvlečku. Ta dva pastirska lista pisana sta v istem pomirljivem duhu, kakor pastirski list. škofa Flappa.
Kako si je mogel torej Mandirf misliti, da bode ravno škof Flapp pisal drngače ?
Razloživši Še različne načine, na katere kdo lahko zakrivi pregresek šuntanja proti oblastnijam po §. 300 kaz. zak. smatral je državni pravdnik dokazanim, da je obtoženec v inkriminiranem Članku smešil in v nič deral naredbo škofa, da je škof oblastnija v smislu kazenskega zakona, ako ne državna, vendar-le cerkvena, ki pa vodi tudi civilne registre, vrač s tem del državnih poslov ter smatra slednjič dokazanim, da je obtoženec vedoma predal tisku članek „Biskupova nauka". Prosi torej, naj porotniki jednoglasno potrdč slavljeno jim edino glavno prašanje.
Obtoženec pozvan od predsednika, da se izjavi, ima li kaj pripomniti na govor državnega pravdnika, pridržuje si pravico govoriti za braniteljem.
Na to je govoril branitelj dr. K r a m m e r svoj brambeni govor, v katerem je krasnimi argumenti pobijal dejanske trditve in pravne nazore državnega pravdnika in posebno lepo izvajal, da škofa ni smatrati kakor oblastnijo v smisln kazenskega zakona. (Ta govor prinesemo v celoti v prihodnji številki. Op. uredništva.)
Govor svoj končal je z lepim pozivom na porotnike, naj oprostč obtoženca.
Obtoženec izjavil je na to, da se obzirom na krasni govor branitelja odrek besedi, kar je tolmač krivo tolmačil v smislu, da se odrekabrambi.
Po teh dveh govorih reasumiral je predsednik rezultate razprave ter ponovil na kratko, kako se brani obtoženec, kaj trdi obtožitelj in kaj branitelj. Dejansko vprašanje da je jasno. Vsa pravda da se suče iedino le okoli pravnega prašanja, kako se ima razlagati §. 300 kaz. zak. Z ozirom na razlaganje tega §. od strani branitelja da mora opomniti, da §. 68 kaz. zak., ki govori o oblast-nijah, ima te v smislih v ožjem pomenu, kakor §. 300, sploh da je treba §. 68 k. z. interpretirati ožje že radi tega, ker se gre v tem §. za zločin, torej za težje kažnjivo dejauje. §. 300 kaz. zak. da obstoji iz dveh natančno določenih delov. V prvem delu govori ta §. o oblastnijah s p 1 o h ; ni treba torej da je oblastnija, koje naredbe se smešijo, državna, lahko je vsaka druga oblastnija n. pr. vojaška itd. Drugi del istega §. pa govori o oblastnijah državnih in občinskih in posamičnih organih vlade. Zatožba se pa naslanja na dejanje kažnjivo po prvem delu §. 300 kaz. zakona.
Porotnikom bode torej ozirom na brambo obtoženčevo soditi, je-li je piiobčil inkriminirani članek v dobri veri ali ue.
Po dolgem posvetovauju odgovorili so porotniki na stavljeno jim vprašanje, kakor smo že poročali, z 9 da in 3 ne ter je bil vsled tega pra-voreka obsojen obtoženec na dva meseca zapora.
Proti tej obsodbi prijavil je branitelj takoj vsklic proti prestrogi kazni in ničnostno pritožbo. Razprava trajala je 5 ur, t. j. od 9. ure zjutraj do 2. ure popolndne.
Najnovejše vesti.
Dunaj 31. .Wiener Zeitung" objavlja finančni zakon, državni proračun za leto 1896., zakon gledč razširjenja postave o preskrbi vojaških vdov in sirot; ter naredbo naučnega ministra, glasom katere bode dovoljeno tudi ženskam, da bodo smele zahtevati priznanje svojih inozemskih doktorskih diplomov v oasi državi,
Praga 31. Štrajkujoči delavci napadli so včeraj parkrat delavce Peručeveve tkalnice, ki so prišli zopet na delo ter se dejansko grozili ravnatelju tovarna, Bergerju Nad 850 delavcev oblegalo je zvečer ravnateljeve hišo. Strajkovci so vsprejeli prišedše policijske stražarje s kamenjem. Policija pa je razgnala izgrednike sabljami. Dva stražarja ranilo je kamenje, jeden delavec je dobil
drugih listov o vsebini pravega pastirskega lista 1 udarec s sabljo preko glave. I)va kolovodji so zaprli. Flappovega.
8. aprila 1895. bil je omenjen ta pastirski v „Piccolo", a 12. istega meseca v „Popolo". „II Popolo* je bil klerikalen list in siy na ta list se
Ti>.ovi»iif ko «>rxu>n vhe in vesti
1'Aenioa /.«i jeion 6.98—7. .	■. a
Rpoiulnd t>7i -.— d« 6.73. Oves lh spomlad C.20— «.-41 IU m spomlad 6.31 6.32 Koi- tza iu juli-aviruBt 4.26—4.27 •— innj.juni 181*6 4.07 - 4.' 9.
PSt-nic« nov«. od 78 kil. f. 6 90-7 05 od 79 kil. f. 7 00—7.10., od 80 kil. f. 7.05- 7.15 od 81.kil. t. 710
— 7 20, od tš2 ki], tor. —.--.—.— Iećm«n 5*30-7.06
proso 6 35—S-65.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje mirno. Prodaja 10.000 mt. stot. po mlačnih cenah. Ostalo nespremenjeno.— Vreme : lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 15.90, oktober-december 14.55. RastoSe. Veliki sneg.
Pr^ga. Centrifuga! novi, poutavl v T ral a curino vred odpošiljata precoj f, 34 — 34*50 Coneasse
35.--• Četvorni 37'---. V	(...idilo 37'—
Ha^r*. K-itu SjintoM .,,,,„( «T,?a npril 79-75, r \ avgust 77.25.
Hamburg. 3i«»toi •„•""' mn,^. /„» april —.— za juni «5.75 ka oktober fll 25.
Ona^Jnkn botv.n 31. marca, " ''"»O.
dano«	včeraj
Državni dolg v papirju . . . 100.90	100.75
„ „ v «ri'bru .	100 95	100-80
AvHtrijukft r*n»A v zlam . . 122.40	122.40
n * kroi»wii . , . 101.20	101.1»
Kreditne Akcije....... 375.—	374.85
London JOI.Ht.......120.40	lt'0.50
Napoleoni.........9,54 ft.65
00 mark ...... 11.76	11.77
100 italj. lir.....43.4i>	43.45
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Juina železnica (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 189S.
ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zvezu z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibuB v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono,
9.55 „ postni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom.
2.10 popol, omnibus v Korinin.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
0.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Miirzzuschlnga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlnga, Beljaka, itd.
mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabreiine.
brzovlak h Kormina, brzovlak i Dunaja, poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovlak iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino.
7.30 8.40 9.25 10.90 10.35 ll.lt
5.40 popol. poštni vlak t Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;-z Dunaja iveza z Reko.
Jfe J^fc/tBkdb
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vla Caaerma štov. 16 uhod plazza della Caaerma.
( nasproti veliki vojminici),
prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna
I
KOLESA (bioykle)
Zastopstvo koles „Xtaal«ltflm" Iz tovarne „Raloigh Cjrcle C* L.td. Nottingham Angleško" in koles .Adlep" iz tovarne H. Klejer Frankfurt.
Kolesa „Ruleigh* in Adler no svetovno znana, po.sloilnja rabijo se v nemški vojski.
KoltiPa pošilja so na deželo in na vse kraje brez VHoh stroškov,
Spre i e in a se poprava vnakoviHtnih novih in starih koles in šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za kolosa.
Zahtevajo naj sa ceniki! |
'V«?«'«
!
t »
»
t


VI. „i. - j
NOVO RASTLINJE ZA KRMOl
LatHyrus silvestris Wagneri (Wugnerjev plošnjati gazdni grah).
Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih saovij!
Vspeva tudi na najpuatejiih vratih tal, celo na pesku, grušči, itd. itd.
Najveća redllna vrednost
je 26 —30°/o proteina (detalja ima le 18-6*/,)
Vstrajen — upira se vsaki suši. £j|flr Brošura zastonj
Polygonum sachalinense (Sachalinov koren). Vspeva povsod! vstrajno, tndi na vlažnih, ilovlh, in močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v nebi 18.97*A proteina.
„Internationale SuaUtelle", Landnirthsohaftlicho Oennll-Bcliutt mit besclirnukter Huftunt;.
Kircheim u. Teok, Wiirttemberg. Glavni zastopnik m Trst, Primorje, Istro in Dalmacijo Jakob pok. C. Prister, Tr®t.
Krasne vzorce zasebnim odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige s uzor i, kukorinih ni še bilo, za lcrojace nefrankovano.
Sukno za oprave.
Peruvlen in Douhinfj za preč. duhovščino, sukno po pruilpisu za ejirame o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ffatillcr, telovadee, Uerejr, »ukno za btfjarde in zu igralne mire, jjrevlaella za vozove, loden «a moike in ca ženske, sukno zu ženske, Mukno, ki s« moro jtraii, o(/rnJaee za popotovanje ud 4—14 ({lil. itd.
Zarc« vredno, /oiletio, trajno, tisto volneno sit/.no a ae cene krpe, ki so komaj predi,e krojaškega drla, priporoča
Ivan Stikavovsky
Rrnn (Središče HVatri.ft.ku industrije h anknoiti) ,,u skladišče pol milijona yol<UnarJrv.
Lastnik politično društvo „Edinosti«. Izdavatelj in odseovorni^urednik : .Julij Mikota. — Tiskarna Dol7m; v Tratu.