Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »IVlir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj še samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
Celovec, 8. malega srpana 1911.
Št. 36.
Po volitvah.
Državnozborske volitve leta 1911 so se Ra Koroškem vršile na nemškonacionalni strani v znamenju Judeževega de-R a r j a in n a s i 1 s t e v. Ožje volitve na Koroškem niso izpadle po volji deželnih in vWnih mogotcev, izvzemši v beljaškem °kraju, kjer so jim kljub naj strastne j ši agitaciji prečrtali račune — Slovenci, »die Rbndcrwertige Nation«, kakor je imenoval Slovence dr. Anger er. Kjer pa si stojita Rasproti ljudska volja in denar, je boj hud, }R zmagal je zaenkrat še — denar proti tjudski volji.
V tem boju smo Slovenci igrali važno vlogo. Izgubili nismo prav ničesar, pač pa sRio pokazali, da smo moč, preko katere ni Riogoče več iti, s katero je treba prav resno računati. Junaško so se držali Slovenci v bie 1 j a;iš 'k e m , sijajne š t e v i; l k e So postavili v rožeškem in nepričakovano dobro so se držali v v e likov-8kem okraju. Izkazali so se kot celi ^ožje. Kar so sami sklenili, to so tudi dosilo držali.
». Razven v vzorni občini Škofiče, v ^ 0 tmarivasi, na Otoku, v P o r e -, a h in v V e t r i n j n se Slovenci niso do-jR°vdržali. V nekaterih občinah, kakor v RRlčovsu, so volili naravnost neverjetno s abo in pokazali premalo političnega raz-Riba.
» Sedaj imamo že dokaze v rokah. Nem-nacionalci so v celovški okolici podku-®°vali celo slovenske agitatorje z državnim barjem za podpore!
Deželno vlado pozivamo, da, j a v -položi natančne račune, kdo, kdaj in kje Ja dobil podporo, ki jo je določilo ministr-tyo za podporo živinoreje na Koroškem, za eRoče leto v znesku 134.694 K. Državni Rravdnik, zakaj se ne ganeš?!
S takim postopanjem nemški nacional-1 sramotijo deželo pred celim svetom; saj e Kaj enakega ne more zgoditi nikjer dru-°Rd, ker povsod imajo stranke še kaj sra-rocr nemško-nacionalna stranka na Ko-^RRRrn je brez politične sramote! Vredni
tovariši so ji nemškutarji, ki se ji za Jude-ževe stotake obešajo na frak!
Tako tudi razumemo, zakaj je nemškutar Schumy dobil toliko glasov v slovenskem volilnem okraju. Schumy ni vlekel, toda Judeževi stotaki so vlekli. Razumemo pa tudi, zakaj so nemškutarji in nemški nacionalci s tako gotovostjo pričakovali zmago in zakaj jo sedaj po volitvah že vnaprej prorokujejo. iPri prihodnjih volitvah upajo na gotovo zmago! Vejo namreč, da bo dežela dobivala več let po 134.694 K podpore za »ž i v i n o r e j c e« ! Zaslepljeni slovenski kmetje, ki ste šli za nemško nacionalno stranko, ali se Vam oči še niso odprle? Potem Vam ni pomoči!
Prav nesramno predrzno se obnašajo po volitvah nekateri pliberški purgarji, ki živijo skoro izključno od slovenskih grošev. Tako n. pr. pliberški sedlar in jermenar Štefan Majer slovenskemu kmetu ni hotel predati biča, zato ker je dotični kmet volil Grafenauerja in ne uradniškega in purgarskega kandidata in nemškutarja S c h n m y j a. Dotični Štefan Majer je tudi zatrjeval, da bodo v bodoče zmagali Nemci; ta ošabni Maje r upa torej, da bodo pri-hodnjič Nemci, ko zmagajo, rabili biče in ž njimi pretepali sedaj pveponižne Slovence na Koroškem. Lepa bodočnost ! Toda slovenski kmetje bodo skrbeli, da bič nemško-na-cionalnih valpetov ne bo več padal po slovenskih hrbtih.
Glede taktike slovenske stranke pri ožjih volitvah pa pribijemo sledeče:	Vod-
stvo stranke ni določilo, kakšno stališče naj zavzamejo Slovenci pri ožjih volitvah. Pač pa so zaupniki i z cele Koroške dne 14. junija sami določili, da nemškim nacionalcem nobenega glasu, pač pa da hočejo na vsak način glasovati za soc. demokrata, seveda ne iz ljubezni do soc. demokratov, ampak v povračilo1 še hujšim in gršim nasprotnikom, v povračilo nemškim nacionalcem. In kar so zaupniki sklenili, to je potem vodstvo tudi pošteno zastopalo. Kjerkoli imamo Slovenci upanje na lastno zmago, tam nikdar ne bomo in ne smemo voliti soc. demokratov,
ker so naši nasprotniki, toda kjer so bili Slovenci prisiljeni izbirati med slabim in slabim, med n e m š k o -n a c i o' n a 1 h i m in soc. demokratičnim nasprotnikom, so se odločili sami za, slednjega.
Razumemo, zakaj so to storili. V verskem in gospodarskem, pa tudi v narodnem oziru škodljiva nam soc. demokratična stranka nasproti slovenskim kmetom še nikdar tako grdo, tako škodljiv o ni postopala kakor nemški nacionalci. Soc. demokrat je uporabljajo svojo moč samo v to, da krepijo, utrjujejo svojo lastno . stranko, nemški nacionalci pa uporabljajo vse tiste oblasti, ki jih imajo v svojih rokah, denar, ki bi ga morali porabljati brez ozira na stranke za vse kmete v deželi, ne samo za svojo stranko, ampak predvsem v pogubo slovenskega kmeta! Njim je vse drugo postranska stvar, samo da bi uničili Slovence!
Torej so nemški nacionalci koroškim Slovencem zaenkrat hujši, in ker so močnejši, tudi nevarnejši nasprotniki kakor socialni demokratje. Prav logično so sklepali torej slovenski kmetje - zaupniki, ko so soglasno zaorili na zaupnem shodu 14. junija, da nikdar nobenega glasu nemškim nacionalcem, ampak pri ožjih volitvah med nacionalci in sociji raje vsi za socija.
Kar pa možje enkrat sklenejo, to pa mora stranka tudi držati! Le figamožje se ne držijo parole! Zato slava zavednim možem, nezavednim in bojazljivcem, ki so pred nemškonacionalnimi agitatorji zlezli pod klop, pa kličemo: Poboljšajte se!
Dnevne novice in dopisi.
Mladeniški tabor v Ljubljani se bo p o
dogovoru z hrvaškimi visoko-š o 1 c i vršil v d n e h 24., 25., 26. in 27. avgusta,
C. kr. deželni šolski svèt vprašamo, zakaj mora v zadnjih letih vsak slovenski učitelj biti najprej nekaj mesecev — in celo tudi eno leto — samo suplent, da je potem šele imenovan za podučitelja, in to kljub
Podlistek.
Dež
Spomin.
z rgA*' ie lil, bliskalo je in grmelo. Moški °pa2j ^Retimi obrazi so hiteli semintja in proT 1 je bilo na vsakem nekaj tajnega, ^ežni Jle?a	nekako skrb. Ni nosil vsak
zna 7 <a j?1 ni čutil, da močno dežuje, da ga apioan^ti do bele kože. Vsega tega ni čutil svoje{7 Zarnišljen je hitel, hitel vsak, iskat nik p n 5nanca, prijatelja. Če je srečal voz-se je ece&a ali pa kje prav leno stoječega §alj j stayil in ga naložil, ne da bi ga vpra-Rjernu ^ ^ volilno pravico ali ne. Pa kaj Sai , niar, danes je tak njegov posel Drdrar 0bro’ r>rav dobro plačan, da lovi je [rji, J 80 avtomobili in motorji. Vse, vse se «inaio, vse je hitelo.
^Ospo p-168 pa je živahno v mestu, kajne, . Rjin wCr?a?<! Tako je govorila gospa sred-§ioSn ko je vstopila in zapazila, da tudi Jjiv' lcn° zanima to kretanje. »Da, milost-ter ge 08 Je živahno,« je pritrdi gospodična Videti i-1 8 Prijaznim nasmehom prikloni, opravila blI°’ cla se P jaKo mudi. Hitro je »Te-ifvoj P?sek
kosna fl ° ^e, Rakam na rezultat,« je rekla na ter naglo odšla.
Gospodična je zrla za njo. Zdi se mi, da je tujka, si je mislila. Kako jo zanima! Kako bi jo šele, če bi imela volilno pravico! Bog zna, če še učaka tega.
»Dober dan, klanjam se,« začuje zdaj glas za seboj; pozdravil jo je znan ji gospod, stopivši k njej. »Danes je vse po koncu, vse voli, koga pa boste vi volili, ali pa ste že, gospodična,« ji reče sedaj gospod napol šaljivo, napol resno.
»Če sem že, ali ne, vse eno, vsekakor pa fanta,« mu je s srčnim smehom odgovorila gospodična tako da se je tudi on naglas za-krohotal. Tipal je po brkih, da bi jih po: navadi sukal, ali nič ni ujel med prsti; v zadregi se ni spomnil, da jih je dal pred kratkim po novi modi ostriči.
»Dobro,« je dejal čez nekaj časa, »dovolite, gospodična, radoveden sem, oprostite, radoveden, kakšnega mišljenja je, ali mora biti ta fant?«
»Mišljenja, da, mišljenja, pa to še ni vse, gospod,« mu je odgovorila gospodična in obrnila od njega obraz. Postala je resna in si mislila, več zahtevam, kakor kakšnega mišljenja da naj bo. — »Mišljenja,« je zopet začela, pogledavši ga v oči, »ste tudi Vi lahko istega, kakor je ali pa naj bo isti fant Opazila sem že, da ste iz prepričanja veren katoličan, kar je sicer edino pravo, toda —«
z nekim ponosom je zdaj prestopila prag. Zagledala se je v daljavo gori proti zahodu. Nekam so ji poletele misli — gospod pa je obstal na pragu, igral se s palico ter mencal z nogami. Skoraj da mu je zmanjkalo poguma, da bi dalje izpraševal, toda mislil si je, le naprej, da izvem.
S pritajenim glasom je začel: »Gospodična, in če bi bil jaz kandidat?«
»Ne bi dobili glasu od mene, gospod.« Lahko in nekako šaljivo se je posmejala. Tudi njegove ustne so se zategnile na smeli.
»Veseli me,« je rekel, »da se znate tudi šaliti, mislil sem, da ste res zmerom tako resna.«
»O pač, da, resna in to mi je že tako prirojeno. Sicer pa najraje resno mislim.«
Ozrla se je okoli, kakor bi nekaj iskala in že je prijela za klop. »Tu, prosim, vzemite prostor, prav prijetno postaja, svetlo in hladno. Privoščila si bom danes malo prostega časa, če se Vam, gospod, ne mudi preveč«
»Prosim, gospodična,« se ji prikloni uljudno, »pa samo, če mi razodenete, zakaj ne bi glasovali zame, če sem istega mišljenja kot Vi, torej veren katoličan? Rad bi vedel, kaj je tisti »toda«. Zdi se mi, da nekaj tiči v Vašem srcu, da onemogoči vsako tako
temu, da so ti slovenski učitelji dovršili svoje študije z ravno tistim uspehom, kakor nemški in nemčurski tovariši, katere imenuje — seveda zmiraj nepristranski — c. kr. deželni šolski svet takoj za podučite-Ije. To —; seveda popolnoma nepristransko postopanje — izvrševalnega organa nemškega »Volksrata« (narodnega sveta), ki nosi na zunaj naslov »c. kr. deželni šolski svèt za Koroško«, razumemo, ako pomislimo, da dobi suplent mesečne plače samo 60 kron, medtem ko dobi podučitelj 66 K 66 v, in je tudi v pravnem oziru na boljšem, ker ga ne morejo kar meni nič tebi nič vreči na cesto, kakor se to more zgoditi suplentu. O tem škandaloznem postopanju c. kr. deželnega šolskega sveta seveda, ne bomo molčali, ampak na podlagi zbranih dejstev na pristojnem mestu vložili pritožbo Padi pristranosti — seveda nepristranske — »c. kr.« oblasti v avstrijski Turčiji.
Pri c. kr. deželnem šolskem svètu je v zadnjem času zopet zavladala popolnoma nepostavna razvada, — ako že nočemo reči lumparija, — da se oddajajo učna mesta na šolah med Slovenci kar pod roko brez vsakega razpisa. Sicer je ta način razlaganja postavnih določb posebna špecijaliteta avstrijske Turčije, toda c. kr. deželni šolski svèt opozarjamo, da za izvrševalni organ nemškega »Volksrata« (narodnega sveta) še ni vse dovoljeno. Odločno zahtevamo, da se vsako učno mesto na šolah med Slovenci razpiše, ker se mora tudi slovenskim učiteljem dati priložnost kompetirati na njim ugajajoča mesta,
»Miklova Zala.« Po vseh krajih širne Slovenije bodo kar najslovesneje praznovali god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi »Slovensko delavsko* društvo v Celovcu« bode obhajalo v nedeljo 9. j u 1 i j a praznik v čast in spomin slovanskih blagovestnikov. V ta namen bode dopoldne ob pol 9. u r i v cerkvi S v. D u h a slovenska pridiga in ob 9. uri služba božja, pri kateri bode pel mešani zbor delavskega društva. Popoldne pa priredi društvo v dvorani hotela »Trabesinger«, na izraženo željo iz raznih krajev, v tretje, veliko narodno gledališko predstavo »Miklova Zala«. Vsak, kdor je že videl to krasno igro, ki je vzeta iz žalostne dobe naše zgodovine, imel je pred sabo žive slike, koliko žrtev, gorja in nadlog so morali prestati naši pradedje, ki so varovali svojo rodno zemljo proti nečloveškemu in nenasitnemu sovragu, da so jo ohranili nam. Kdor pa še ni videl te igre, naj ne zamudi ugodne prilike udeležiti se sedaj predstave. Urejeno je takoi, da je omogočeno priti zunanjim udeležehcem iz vseh krajev; ker imajo ugodno zvezo z vlakom v Celovec in nazaj. Začetek predstave je točno ob 4. uri. popoldne. Med presledki posameznih dejanj bodo nastopili pevci. Nastopijo lahko tudi vrli pevci zunanjih društev, ki se jih tem potom prisrčno vabi. Po igri prosta zabava; sviral bo zbor tamburaškega društva »Bisernica«. Vstopnina: za sedeže I. vrste 1 K 50 v, II. vrste 1 K, III. vrste 70 v; stojišča 30 v, sedeži v ložah 2 K. Vstopnice
stvar, sicer bi Vas pač ne zvali več »gospodično«, kajneda?«
»O pač, pravo ste zadeli; tisto je, da niste moje narodnosti. To je tisti prepad, da ne bi glasovala za Vas, to je, da nisem mogla glasovati za —« obmolknila je, z obraza ji je sijala neka miloba in misli so ji zopet poletele nekam v daljavo*. Nje oči so iskale na nebu neko bitje, katero jo je gledalo milo, sočutno, katero edino je imelo* priložnost opazovati jo, ko je njeno srce krvavelo.
Torej, si je mislil gospod, narodnost je tisti »toda« ter jo opazoval in občudoval medtem, ko je ona upirala sanjave oči v nebo, na katerem so se trgali oblaki. Za koga le živi? Koga ljubi? Domovino? Videti je, da se ji toži po njej. Ljubi li samo njo?
Zdaj se obrnejo njene oči zopet na njej nasprotno sedečega. Kakor da bi bila uganila njegove misli, mu zakliče: »Kajne, gospod, ali živim za koga, ali ljubim koga gori proti zahodu?«
»Da, gospodična, menim da eno in drugo, ali pa Samo sanjarite,« *se zravna zdaj gospod.
»Pač da, eno in drugo, da bi sanjarila, — o* ne, za to sem preveč resna. Resnica je. Spomin se mi je vzbudil, spomin na moje lepše dni, na mojo domovino slovensko, za
se dobivajo v predprodaji pri odbornikih in v društvenem domu (Kosarnska ulica 30). K obilni udeležbi vabi odbor.
Romanje na Sv. Goro pri Gorici, katerega je priredila Slov. kršč. soc. zveza je sijajno uspelo. Bilo je 515 udeležencev, med temi 4 duhovniki. Med -zvonenjem zvonov smo prišli na Sv. Goro že v soboto ob 7. uri zvečer. Večji del romarjev je sprejel na Sv: Gori svete zakramente. V nedeljo ob 7. uri je imel cerkveni govor č. g. Jožef Svaton, župnik v Št. Vidu v Podjuni, nakar je bila slovesna sveta maša, nato smo* se podali v Gorico, kamor smo prišli ob 11. uri. Namenjeni smo bili skupno si ogledati goriško 'mesto, kar pa se je vsled vročine in utrujenosti le deloma izvršilo. Zadovoljni in popevajoč smo se vrnili s posebnim vlakom v Celovec. V svojo dolžnost si štejemo*, da izrečemo na tem mestu isvojo najprisrčnejšo iziahvalo g. L u k e ž i č u , uredniku »Gorice«, ki se je za koroške romarje žrtvoval in bil takorekoč desna roka romarjem, pa tudi prijaznim gospodom oo. frančiškanom na Sv. Gori in tamošnjim postrežljivim gostilničarjem!
Otvoritev omnibuslinije Bohinjska Bi-strica-Bohinjsko jezero. Dne 28. junija t. 1. se je otvorila na progi Bohinjska Bistrica— Bohinjsko jezero omnibuslini j a, ki bode vozila vsaki dan trikrat na jezero* s sledečimi postajami: Bistrica—hotel sv. Janez— hotel sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bode omnibus tudi trikrat nazaj v Bistrico*. Vožne cene so za eno osebo in eno vožnjo iz Bistrice do sv. Janeza 60 vin., iz Bistrice do sv. Duha 70 vin. in iz Bistrice do Zlatoroga 1 K. — To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tudi subvencijonirala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasantom dana prilika se iza jako nizko ceno pripeljati na krasno Bohinjsko jezero. Tudi posamezni bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibusliniji intenzivnejše zvezani med seboj in gotovo je, da se družabno življenje letoviščarjev oživi. V Bohinju so se za letošnjo sezijo tujske naprave popravile, posebno nasadi letoviškega parka in kopališča »Danica«. Tudi ob jezeru se je skrbelo, da imajo tujci zabavo in razvedrilo.
Črna. (Stavbeno gibanje.) Naša vas se vedno bolj povečuje. Dve novi hiši se bosta kmalu dvigali in sicer ena Lampriče-vega Janeza, Prislan si pa zida vilo. Stavba centrale za elektriko počasi napreduje, ker (zadržuje delo voda.
Rožek. (Obesil) se je v noči od 25. na 26. junija 491etni tesarski mojster Lovrenc Andreschitz na svojem sadnem vrtu. Že dalje časa sem je bil zelo potrt.
Samomor vojaka v Gorici. Dragonec Josip Wernig iz Borovelj se je 22. m. m. v Gorici ustrelil s službeno puško.
Rojak-vojak umrl v Gorici. Oddelku za strojne puške v Gorici prideljeni korporal Miha Šelander iz Podgorij v Rožu, sin ta-
katero živim in jo ljubim, da, ljubim nad vse. Le za njo čutim, in če bi bilo treba umreti, bi za njo rada storila in bila bi srečna, zadovoljna; če pa tega. ni treba, bi prav rada kaj storila za njo.«
Gospodičin glas je donel, v lice ji je silila kri.
»Pojte, pojte, gospodična, s tem se ne ukvarjajo ženske,« jo ustavi gospod ter navidezno* marljivo mahne z roko.
»O pač, gospod,« nadaljuje gospodična s prvim glasom, »nam Slovenkam je potreba, ženskam Vašega naroda tega seveda ni potreba. Vidim pa, da me ne razumete. Koliko poznam naših deklet, ki gredo v tujino, poročijo nemške može in postane jim sveto vse, kar je nemškega. Izgubljene niso samo one za naš ljubi narod, ampak izgubljeni so tudi njihovi potomci, in kako velika je ta izguba!«
Ognjevita je za domovino, si misli gospod in jo vpraša: »Kje, gospodična, je že Vaša domovina?«
»Moja domovina? Glejte*, tam daleč, tam kjer bo solnce zašlo, za to goro je lepa bogata dolina, obdana krog in krog z lépimi holmi in planinami. Res je tako lepa, o, raj je. Ti, nemila mi usoda, da moram biti tu v tujem kraju, kjer se čuti človek sužnja!«
mošnjega gostilničarja in posestnika Šelan-dra, je 28. m. m. nagloma umrl. Pri vajah izven mesta se je zgrudil na tla; prepeljali so ga z avtomobilom v bolnišnico, kjer je, ne da bi se bil zavedel, umrl. Najbrž je umrl na solnčarici.
Črna. (Poboj.) V nedeljo 25. junija okrog polnoči so se stepli na vasi delavci, razgreti in okorajženi od preobilno zavžite pijače. Potegnili so nože in začeli prav po mesarsko. Teške telesne poškodbe so dobili dninar Ladinik, rudar David in hlapec Jurij Štefan. Krivcev še niso dognali; pač pa jih je že šest moralo* v Pliberk pod ključ.
Žabnice. (Zopet n e s r e ič a.) Janez Schwarz je vozil v sredo iz Rablja, pa je po nesreči prišel pod kolo, ki mu je na koncu noge kosti zdrobilo. Človek res ne ve, kje ga nesreča čaka! — Lalhatova rhula še ne da miru. Pred nekaj dnevi ni hotela speljati. Voznik stopi za njo, da bi jo pognal. Hudomušna žival ga pa brcne na glavo in ni dosti manjkalo, da ga ni ubila. Peljali so ga hitro k zdravniku, da mu je ustavil kri in zašil rano. Mulo bo le treba v penzijon poslati. — V grabnu za cerkvijo že dalj časa delajo delavci z Goriškega. Kadar je dež, se vedno trga zemlja, katero potem nosi voda v naš »jezer«. Škode ima pri tem največ erar. V višarskem grabnu pa dela voda največ škode nam posestnikom. Zato se pa tu »nič ne mudi« s popravljanjem jezov. Če bi jih nekaj popravili, bi še ne stalo toliko. Če se bo pa čakalo še kaj časa, nas bo pa stalo desetkrat več. Nenadoma naj pride nevihta, nam bo pa pesek 'še polje zasul, kar ga nam je še ostalo okrog višarsfkega jarka.
Zadovoljna je vsaka slovenska gospodinja, ki kupuje Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. Kajti nobena druga cikorija ne napravi tako dobre kave, kakor ta. In zato je Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem že splošno priljubljena. Pa ne le zaradi njene izvrstne kakovosti jo imajo* slovenske gospodinje tako rade, temveč tudi zato, ker je ona in edino ona pristno domače blago, od katerega imajo korist obmejni Slovenci. Tudi mi zato Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem našim gospodinjam prav toplo* priporočamo!
List »Hospital Gazette« iz Londona poroča: Naravna Franc Jožef-ova grenčica je bogatejša na odvajalnih soleh, kot vse druge ogrske vode. Njen učinek je v vseh slučajih zelo zadovoljiv in se mnogo prijetneje za-vživa, kot pa je to sicer navadno pri zdravilih sploh.	23
Trafikantka in kavarnarica Ankele v Pliberku se je posebno trudila za, nemčurja Schumyja ter je kar po tucatih vsiljevala kupovalcem Schumyjeve lažnjive plakate. Kdor hoče biti med nami, naj bode miren in naj nas ne izziva! — Slovenski okoličan.
Spodnje Libuče pri Pliberku so postale po prizadevanju gg. nadučitelja Gregorja in Reiterja pravcato zbirališče nemškutarstva. »Gesangverein« (pevsko društvo), v katerem
Njen glas je bil zdaj mil in tresel se je poln čustva. Skoraj sočutno ji je dejal gospod :
»Nikar tako, gospodična! Kaj Vam prihaja na misel? Saj ni tako,«
»Žal, da je tako, gospod, in moram biti tožiteljica Vašega naroda. Pred nedavnim sem postala sužnja, o da, sužnja v Vašem mestu. Da govorim resnico! Tukaj človeka naravnost oropajo prostosti. Pa ne govoriva dalje o tem, raje o moji domovini, ki je lepša od mesta.«
»Prav! Ne slišim rad — ! Govorite mi o čem drugem; prej ste rekli, da se Vam je vzbudil spomin na nekdanje dni. Gotovo ste doživeli kaj posebnega, ko ste bila še šibka gospica.«
»O, bila sem šibka in zdi se mi, da veliko večja kot sedaj, ali nobena gospica, ampak kmetsko dekle. Prav danes mi je res v spominu tisti čas in zato naj Vam govorih1 o njem!
Današnji dan je tistemu dnevu v nečem podoben. Bile so namreč tudi volitve in naši kmetje so letali, seveda ne s kočijami ih avtomobili, ampak s koretami in kolesi od vasi do vasi. Kakor povsod, tudi pri nas he manjka nasprotnikov po mišljenju in narodu. Eden izmed teh je bil tisti čas m°i
so ge pele veleizdajalske pesmi, kakor n. pr. »Deutschland, Deutschland liber Alles« (»Nemčija, Nemčija nad vse«), je sicer vzelo neslavno smrt, toda vneti »Deutsclilander* ji« bodo že skrbeli, da skrpucajo zopet novega. Značajni Slovenci nimamo v tej družbi nič iskati ter je tudi prav nič ne potrebujemo.
Ovčja vas. Na predvečer sv. Janeza Krstnika smo zunaj vasi občudovali lepi in nad vse velik višarski kres Plamen je bil gotovo 7 do 10 metrov visok. Škoda, da je tako hitro zgorel. Naši otroci pa nimajo več veselja do tega. Najslabši pa so bili kresovi na ukovških planinah. Ravno tako se je videlo, kakor da bi pastirji pipe nažigali.
Dobrlavas. (Smrt) nam je pobrala zopet enega vrlega moža. Umrl je namreč dne 17. rožnika občespoštovani Franc Mak p dom. Škorjanc na DobroVi- 'Od dneva sv. Jožefa, ko ga je zadela srčna kap, ni več okreval. Vodenica mu je prerezala nit življenja. Mnogo je moral trpeti, pa trpel je moško. Tudi v bolezni si je ohranil vedrega in veselega duha. K pogrebu ga je spremilo veliko število ljudi. In kako tudi ne! Saj je bil povsod priljubljen in vedno zvest in zaveden pristaš S. L. S. Ob volitvah nikoli ni izostal in še nekaj dni pred letošnjimi državnozborskimi volitvami je dejal:	»Če
bom količkaj mogel, se bom pustil peljati k volitvam!« Škoda, da je bila bolezen že pretežka in se zaradi tega volitev ni mogel udeležiti. Kako je gorelo njegovo srce za čast krščanske vere in blagor slovenskega jezika, je pokazal tudi s tem, da je še na smrtni postelji poslavljajoč se od svojih dragih in skrbeč za bodočnost svoje rodovine dal svojemu sinu očetovski nauk s tern, da je rekel: »Voli pa vselej tako, kakor sem jaz!« Bog nam daj mnogo takih mož in prihodnjost Slovenije bo slavna.— Spomin rajnega naj pa zato živi v vrstah naših mož, ki so izgubili v njem enega svojega soboritelja za pravice slovenstva, neprestano naj jih opominja, biti stanovitnim v tej borbi do smrti. Naj mu bo zemljica lahka! Zeni-vdovi in vsem sorodnikom bajiskrenejše sožalje!
Loče pri Beljaku. (Nova šola) «e bo začela najbrž kmalu graditi. Stavbenik Anion Moretti iz Brnce je napravil dva načrta, ki sta bila od bel jaške nacionalne gospode zavržena, ker sta bila v svojej zunanjosti preveč enostavna in nista kazala staronemškega sloga. Dosihdob so se gradila naša šolska poslopja, kar se zunanjosti tiče, čisto enostavno, kar je iz vseh ozirov tudi popolnoma pravilno in tudi najmanj velja. A gospoda, ki nima nobenih gospodarskih skrbi. ampak gre prvega vsakega meseca v davkarijo, da si napolni mošnjiček in potem posredno svoj trebušček, ihia na račun težko delajočega krnela tudi še druge okuse. Zanaprej nova šolska po-?l°Pja ne smejo biti samo od znotraj nemška, ampak tudi od zunaj. Zunanjost mora Piti v staronemškem slogu, kakor to kaže najnovejši načrt naše nove šole, ki ga je Papravil arhitekt Stubner. Da načrti niso
napravljeni zastonj, je samoobsebi umevno. A ko Moret ti zidarska dela ne dobi, se mu mora plačali samo za napravo dveh načrtov s stroškovniki vred 1600 K. To je huda reč, ki da misliti in ki dokazuje, da je napravila beljaška gospoda k novi šoli plaču-jočim slovenskim kmetom loškega šolskega okoliša stroške, kateri bi bili prav lahko izostali. In ako se je 'hotelo slovenske kmete žaliti še posebej s staronemškim slogom, tedaj naj bi se jim bilo pa vsaj prihranilo stroške za Morettijeve načrte, kajti Stubner ni šele letos prišel na svet, ampak je znal takšen načrt za šolsko stavbo napraviti tudi že takrat, ko je beljaška gospoda, za katèro caplja brezglavno bekštanjska, svojega slovenskega jezika se sramujoča nemškutarija pod vodstvom slavnega nem-škonacionalnega učiteljstva, ukazala, delati Morettiju načrte. V nedeljo, 9. julija, se bodo vršila glede oddaje del pri zgradbi nove šolske stavbe posvetovanja. Skoraj gotovo dobi zidarska dela g. Moretti, k čemur bodo pripomogli veliko narejeni načrti. Po staronemškem slogu se zvišajo stroški za šolske stavbe za 10.000 K in po vrhu še nič pametnega ne bo, ampak ne posebno lepa, draga in slovensko prebivalstvo žalujoča stavba.
Doferlavas. (Izid volitev pri na s.) Kakor po celem okraju tako so se tudi pri nas potegovale za glasove tri stranke: S. L. S., nemškonacionalna in socialnode-mokratična stranka. Vse stranke so delale, nobena ni počivala, in zato so si tudi vse zaslužile za delo plačo. In plača je bilo število glasov. Mi smo jih imeli 184, nemški nacionalci 140, socialni demokrati 79, § 14. je imel 1 glas. Volilcev je bilo v imeniiku po rešitvi reklamacij 553. Volilne dolžnosti ni izpolnilo torej 149 volilcev, t. j. 2694% ali od sto jih 27 ni prišlo volit. Primerimo ta izid z izidom iz leta 1907! Tedaj je bilo volilcev 491. Dobili so Grafenauer 187, Sei-fritz 184, Kristan (soc. dem.) 11 glasov. Volit jih ni prišlo 109, t. j. 22T9 % ali od 100 jih ni volilo 22. Mi vidimo iz tega, da je bila udeležba pri letošnjih volitvah slabša kakor pri volitvah pred štirimi leti kljub temu, da je zdaj glasovalo 404, leta 1907 pa samo 382 volilcev. Kar je bilo letos opazv-vati splošno, se je zgodilo torej tudi pri nas. Ozrimo se zdaj na posamezne stranke! Računi nam povedo, da smo mi letos nazadovali za 3 glase nasproti volitvam leta 1907, nemški nacionalci pa za 44 glasov, socialdemokrati pa da so napredovali za 68 glasov. Potemtakem je v naši občini obdržala S. L. S. približno prejšnjo moč, dočim so nacionalci izgubili 44 glasov, t. j. nazadovali za 24 odstotkov. Ta izguba je pa prišla v prid socialni demokraciji, ki je na račun nemškega nacionalizma narasla od volitev leta 1907 za 68 glasov, od volitev iz leta 1909 pa za 49 glasov. Nemški nacionalizem pri nas torej ne vleče več. Slovenci, oklenimo se zato še trdneje svoje stranke in delajmo, da bo naša armada rasla tudi pri nas in da bodo tudi tisti, ki so to pot, gotovo ne iz prepričanja, ampak iz nevednosti in iz ne-
zadovoljnosti oddali svoj glas mednarodni socialni demokraciji, izprevideli, da je resničen blagor vseh stanov na slovenski zemlji najti le v Vseslovenski Ljudski Stranki. Bog jo varuj in okrepi!
Goselnavas pri Dobrlivasi. (Volilni s h o d.) S. L. S. za letošnje državnozborske volitve smo imeli tudi na naši vasi. Udeležilo se ga je okoli 30 vaščanov, med katerimi je bilo kakih 20 volilcev. Vsi so pazljivo poslušali izvajanja g. kandidata, sedaj že državnozborskega poslanca Grafenauerja, ki je v poljudnih, vsakemu lahko umljivih besedah povedal, kaj se je v minulem državnem zboru delalo in kako je nemškonacionalna stranka gospodarila v veliko škodo nižjim slojem ljudstva, zlasti kmetom in delavcem. Rekel je tudi, da je ta stranka protikrščanska, kar je dokazal tudi s tem, da je povedal, da so pripadniki te stranke v Šmohorju v Ziljski dolini odstranili sveti križ iz šolskih sob. Tako dejstva govore! In dejstvom moramo bolj verjeti, kakor pa besedam raznih nemških agitatorjev, ki se hlinijo ob času volitev najprid-nejše kristjane. Zato, Goslinčani, kar vasje morda iz raznih vzrokov pri tej stranki, bodite moški, obrnite hrbet nemškim nacio-nalcem in izstopite tudi vi iz nemškonacio-nalne ladje, ki se vozi po jezeru slovenske zemlje in recite z drugimi možmi vesoljne slovenske domovine: »Naj se vozi prazna, brez potnikov, brez pristašev!« Kaj premore moška odločnost, spoznate lahko iz »Mira« štev. 33. Berite tam na strani 214. članek: Žitaravas. (Volitev.) Našim zvestim, neupogljivim, srčnim pa:	Ostanite, kakršni
ste! Saj zmagala je naša misel. Zato pa:
Trdno dajmo se skleniti:
Sloga pravo moč rodi;
Vse lahko nam bo storiti,
Ako združimo moči.
Bekšianj. (Odmevi državnozborskih volitev.) S kakšnimi sredstvi je delala beljaška gospoda za svojega neizvoljenega dr. Angererja, je našim Bek-štanjčanom povsem znano. Znano pa to ni drugod, posebno pa še dejstvo, da so se začeli celo nemškutarski kmetje sramovati beljaške frakarske gospode. Kakor divji so se vozili po celi obširni občini s strašanskim avtomobilom. Pri tem se je posebno trudil g. učitelj Franc Klingen iz Brnce, čeprav ni imel volilne pravice. Upamo, da bo oblast nekoliko potipala njegove vročekrvne žile. Poštenim volilcem, ki so jih nabasali med potjo, so preiskovali žepe, trgali nasprotne glasovnice ter usiljevali svoje na gospoda dr. Angererja se glaseče. Koliko jih je bilo, ki so 'se tej gonji udali, veliko jim je pa kazalo fige ter so kljub temu volili kot jim je ukazala organizacija. Pripeljali so lepo množino gluhih, slepih, kruljavih, pijanih in norih ter jih zlorabljali v svoje politične namene. Ko so imeli glasove teh siromakov, pustili so jih na cesti ali po gostilnah, tako da so jih morali slovenski volilci že iz človekoljubnosti spraviti na svoje domove. Tistim,
c^;Stilec. Reči moram, lep, izobražen fant, kako hud nasprotnik moj je bil obenem, !,eka se on ni zavedal, pač pa jaz. Torej tisti
lam
ali bolje rečeno gospod, je prišel ne-
(jka večera, bilo je nekaj dni pred volit-j, Kii, in mi govoril o neki sreči, ki je nisem zhrneia .Oprostite,’ gospod, sem mu rekla, K? bi poznala sreče ob Vaši strani. Zdi se 1 Jako globok prepad med Vami in menoj.’ ’y? razumim Vas, gospica.’ se je izrazil, i isoku yas cenim in rtiislim, da, odbijate t °jo srečo; prepričajte se!’ Moje prepri-geuie pa je že davno dozorelo. Tisti večer ,ri se čutila jako nesrečno.«
Vrneg^akaj ?« poseže zdaj gospod kratko
. »Zakaj, ker sem postala ravno Nemcu
SllnPatična!«
, v»Odveč, gospodična,« je skoraj zaupil in iaecica ga je oblila.
j , Gospodična je uprla oči v njega in že se . notela oprostiti, da njemu ni hotela delati ^yice,t°da gospod je čutil, da ni postopal no in je hitro nadaljeval:
»In kaj je bilo potem?«
pa je delal on dvakrat toliko za .^stranko, in jaz sem ga štirikrat bolj azila. Prišel pa je dan .volitve. Žalibog,
moram pripoznati, da se je njegov timd dobro obnesel. O tem me je nekdo takoj obvestil. Bilo je proti večeru. Solnce se je bližalo gori, kjer je imelo zatoniti. Neka nevidna moč me je gnala gor na holm, kjer je bil lep razgled po dolini. Ko sem dospela na vrh, je solnce ravno zahajalo. Bled oblak se je prikazal in zakril je zlate žarke. Dobil je obliko, kakor da bi hotel točiti krvave solze nad ljubo slovensko dolino. Zdelo' se mi je, da pošilja sovražne poglede tistim ošabnim Nemcem, pomilovalne pa zatiranim domačinom. Kako jih je karal zadnji solnčni zarek za oblačkom, tega naši nasprotniki niso opazili, ne, oni so kurili ogenj in čez nekaj časa so zagrmeli topiči v znamenje zmage. Meni se je zdelo, zdaj in zdaj moram zaplakati, ali plakati niti mogla nisem, srce se mi je skrčilo in kolena so se mi uklonila; objemala sem mater zemljo, klečala sem na tleh, molila sem, da, molila naglas za naš narod. Zopet so puhlo grmeli topiči in smodnik je zasmrdel, na nebo pa je priplavala luna. Zdelo se mi je, da se mi ljubko smehlja in nebrojno zvezdic ž njo. Hladna sapica je zapihljala v mene in mi vdihnila neko upanje — sladki up na boljše čase za naš narod. — Drevje je zašumelo in zmotilo me je v molitvi. Levica mi je upadla, des-
nico pa mi je vleklo gori, gori proti nebu. — Gospod,« je vzkliknila vsa vzhičena in plamteča, »to je bila noč, ki mi je ostala v spominu, noč, tako bridka in sladka obenem! Lepši še nikoli ni bil lune soj in zvezdice mi še nikoli niso tako lepo migljale. Da, bilo je čarobno!«
Gbspodičin glas je trepetal, iz oči so ji sijali žarki ljubezni, ljubezni do naroda. Gospod, kateri je tako vestno sledil vsaki njeni besedi, vsakemu njenemu migljaju, je bil uverjen, da ponavlja prisego. Gledal ji je v oči, v srce, katero mu je tako odkrila. Veš zdaj, — si je mislil, — kar si hotel vedeti. Ona ljubi narod; v čarobni noči pri svitu lune in zvezdic na domačih tleh je prisegla 'zvestobo slovenskemu narodu in sveta ji je ta prisega. Da nisem njenega naroda !
Premaganega se je čutil. Vstal je in pri-klonivši se ji, je vzkliknil: »Gospodična, to je prevelika žrtev!«
Tudi ona je vstala, mirno mu je segla v roko in odločno dejala: »Gospod, ni prevelika žrtev to, marveč je samo dolžnost do naroda. Z Bogom!«
»Z Bogom!«
ki niso hoteli na njihov nobel avtomobil sesti, tistim, ki so ostali možje značaji, pretijo z gospodarsko oškodbo. Podpirajo z vso močjo privandrance, tujce, domačine pa hočejo oškodovati, ako mogoče celo uničiti. Tako se hoče vpeljati v Bekštajn strahovlado. Ne bojimo se ničesar, ker smo možje trdni značaji.
Št. Tomaž. (Zborovanje.) Društvo »EdinosU je na praznik sv. Petra in Pavla popoldan napravilo zborovanje v Rogar ji vasi v gostilni pri »Krofu«. Govornik g. domači župnik je govoril o položaju kmečkega stanu nekdaj in sedaj. Trpel in vzdihoval je kmet v sužnosti in podložnosti, dokler ni prišla leta 1848 ura rešitve. Takrat je kmet poslal svoboden gospodar na svoji kmetiji — in sedaj? Je zopet v sili. Govornik je naštel nekoliko vzrokov, zakaj kmečki slan dandanes propada, in obenem je pokazal sredstva, s katerimi si kmet more in mora pomagati. Posebno je priporočal združitev vseh poljedelcev na verski podlagi. Drugi govornik iz Celovca, g. Kriegl, je govoril o verskem življenju nekdaj in sedaj. Svoj izvrsten govor, ki je šel iz srca v srce, je osolil z mnogimi dogodki iz življenja. Nato so peli pevci narodne pesmi. Fant g. Blatnik iz Grabštanja je nastopil med burnim smehom kot piskrovez. Na citre so ga spremljali č. g. kaplan iz Grabštanja. Potem sta g. Blatnik in njegova sestra zapela pri spremljanju na citre kuplet: »Mož in žena«. Žela sta obilno pohvale, posebno ker sta oba izborna pevca. Udeležba je bila nad pričakovanje velika. Tudi nasprotniki so prišli in so se med zborovanjem še dostojno zadržali. Zborovanje se je izvrstno obneslo. Vsem, ki iso k temu pripomogli» srčna zahvala! Le tako naprej! V izobrazbi je moč!
Velikovec. (V e IT k o v š k a procesija.) Že zadnjič smo omenili, kako so haj-lali Velikovčani zvečer pri bakljadi na dan volitve po mestu. Danes dostavljamo le še, da se vse zgraža nad tem, tudi pošteni Nemci, da se je udeležilo toli šolske mladine te hujskajočo komedije. Dež je lil, kakor iz škafa in vendar pri tej priliki ni bilo nobene nevarnosti za otroke, da bi *se prehladili. Ako je pa potreba k verskim vajam, ki otroku srce blažijo, da ne posurovijo, takrat imajo stariši vse mogoče izgovore. Toda Velikovčanom (namreč nasprotnikom) tudi moramo privoščiti kako veselje. Saj h cerkvenim procesijam ne pridejo, morajo imeti torej druge pobožnosti in procesije, pri katerih molijo svoje vrste rožni venec, ki je sestavljen iz »Die Wacht am Rhein«, »Das deutsche Lied« in »Heil«. Ko so šli mimo »Narodnega doma«, so pljuvali v njega. Mi pa rečemo, da taki, ki uganjajo take surovosti, še vredni niso, da bi človek pljunil pred nje. Učitelji, med njimi seveda dobro znani zgodovinar (?) Hornbogner (tako se govori), so nosili baklje, kakor to storijo pri cerkvenih procesijah pobožni in pridni možje. Gostilničar Morak, kateremu je tekla zibelka tam doli nekje na Hrvaškem, je jezdil belo oblečen na belem konju z nemško trobojnico in s sulico v roki, ki jo je namerjal proti »Narodnemu domu«. Naj le nemškutarji pazijo, da se ta sulica ne bo še enkrat zoper nje obrnila. Ta mož je načelnik tukajšnjih veterancev, in nekateri so že rekli, da bodo zato izstopili iz tega društva. Le škoda, da naši slovenski zaslepljeni in kupljeni volilci po deželi niso videli te divjaške komedije! Gotovo bi nikdar več ne volili s tako stranko! Pa še naj reče kdo, da je v mestih olika doma?
O učitelju Kochu v Lipici se nam poroča: V Lipici je učitelj, ki se odlikuje po svojem sovraštvu do slovenskih duhovnikov. Vsako priliko porabi, da o njih kaj poroča v lutrovsko »Bauernzeitungo«. Tako je porabil tudi volilni čas, da je mogel kaj pisati o ruškem gospodu župniku in goren-škem provizorju, ki sta pri volitvah menda oba Eicha volila, kar da se jima zamore celo dokazati; zaradi tega da zaslužita, da bi jima v obraz pljunili itd. Gospod Koch,
zakaj pa niste prišli na shod v Gorenče. Te-j daj bi izvedeli, zakaj da smo raje s sociji volili, nego z naceljni. Sicer pa Vi menda še ; pastirske liste ljubljanskega škofa berete; kar skoro ni verjeti! Gorenškega gosp. pro-vizorja imenujete »Zundholzlagenta«, Vi pa ste sami največji agent za vžigalice, pa ne »za obmejne Slovence«, ampak za »Stidmar-kine«; celo okolico oskrbujete ž njimi. Nadalje pripoveduje g. Koch o gorenškem pro-vizoriju, da so si dali neposredno pred volitvami en blek iz rokava »izpegljati«. — Glej ! Glej ! Tako natanko ste opazovali gospoda provizorja! Ali ste morda še kaj drugega videli? Morda ste celo zapazili še kako drugo gubo na obleki? Nadalje pripoveduje gospod učitelj, da je Eich hodil po župniščih, tudi na Rudi je bil v župnišču. Vsa čast Vam, gospod Koch, lagati se pa znate! Eich ni bil v župnišču na Rudi, kakor smo poizvedeli. Pa še celo pesmice zlagati znate:
Kedar Eich v župnišče gre,
J upa j di ja j upaj da, —
Saj njemu tam le slabo gre,
Namestil vina vodo žre.
Kako hudo bodo imeli sedaj sociji, pravite, čez ta črne zdaj še kaj pisati in reči ne bodo smeli. Ob koncu svojega neslanega dopisa pravite:	»Zu einem Roten geh’ ich
nicht mehr beichten!« To je ipa imenitno! Dosedaj ne poznamo še nobenega rdečega duhovnika na Koroškem! Pa idite h kakemu drugemu, saj bi bilo menda celo zdravo za Vas, da bi si enkrat debelo vest izpraševali, in trdni sklep storili, poboljšati se. Sploh pa Vam svetujemo, da svojo učiteljsko modrost kje drugod porabite nego v lutrovski »Bauernzeitungi«. — Eden iz Gorenče.
Iz pliberške okolice. (V Pliberku) je bilo oddano za Grafenauerja samo 19 glasov, tako da se nam vzbuja sum, da so celo ljudje, ki žive skoraj izključno od okoliških Slovencev, glasovali za nemčurskega nemškega nacionalca Schumyja. V bodoče bo treba te laži-Slovence natančneje opazovati ter jim na podlagi resničnih podatkov strgati z obraza krinko laži-slovenstva ter jih slovenskemu ljudstvu pokazati kot nemško-nacionalne volkove v kožuhih krotkih slovenskih ovčic.
Črna. (P o volitvah.) Šumejevci ne morejo .preboleti Grafenauerjeve zmage. Saj pa je tudi umevno. V potu svojega obraza so delali zanj, agitirali z vsemi sredstvi (ali so bila dovoljena, ali ne, jim ni bilo mar), vsaka uta, vsako drevo, vsak kamen je kazal Šumija. Vse, kar na nemško komando leze in gre, vse je moralo iti njega, volit; seveda v veliki večini proti svoji volji in prepričanju. In vendar vse zaman! Ostala jim je samo še pobožna želja, da bi bila volitev ovržena. Drugi imajo pa lepšo tolažbo in pravijo, da je Grafenauer oddal svojo izvolitev (svojo štimo) nemškemu nacionalcu. (Kateremu, seveda sami ne vedo.)
Črna. Gospod stražmojster Rajoh! Kaj pa vas to skrbi, koga je kdo volil? Ali res mislite, da priprosto ljudstvo ne ve, da vi nimate pravice o tem izpraševati oziroma celo odpoditi tiste, ki niso volili po vaši nemškutarski želji. Ne delajte si še več sovražnikov, kakor jih že imate! Saj menda veste, da celo vaši nemškutarski bratci ne marajo za Vas!
Libuče. (Naš g. nadučitelj Hans G r e g e r) je začel nositi v Libučah veliki nemško-nacionalni zvonec. Med tem ko je prišel iz zavednega Št. Danijela še precej krotak, se je v Libučah razvil v zagrizenega nemčurskega nemškega nacionalca, tako da je že čisto pozabil, komu se ima pravzaprav zahvaliti, da je danes »gospod nadučitelj« in ne komi ali pa rokodelski pomočnik. Ker je nam vse prav dobro znano, svetujemo g. nadučitelju, naj bo med nami, ki smo značajni Slovenci, vsaj popolnoma miren, ako že misli, da je bolj »nobel« biti nemčur kakor pa značajen Slovenec. Ako pa g. nadučitelj našega blagohotnega nasveta ne bo
hotel slišati, tedaj pa smo, žal, prisiljeni javno povedati, kakšno vlogo so igrali v njegovem življenju »farji« (tako imenuje gosp. nadučitelj namreč slovenske duhovnike).
Ruda. Naši Naceljni se nasproti dobrim kristjanom radi bahajo, da so pravi kristjani; temu pritrdimo tudi mi, če pomislimo, kako so se ravnali pri nas Naceljni pred ožjo volitvijo po svetem evangeliju, ki pravi o priliki velike pojedine: Povabljeni niso hoteli priti na veliko pojedino in so imeli razne izgovore; tedaj pošlje hišni gospodar v drugič hlapce na ceste in ulice mesta, plotove, da naj prisilijo slepe in kruljave, da se napolni njegova hiša. Ravno tako je bilo tudi pri nas pri ožji volitvi. Ko so nasprotniki videli, da prihaja čimdalje več našincev na volišče in jim je jela že trda presti, pošljejo še po slepe (tri leta že slep) in kruljave in jih prisilijo na voz in hajd v diru k volitvi! Naj še potem reče kdo, da niso »goreči kristjani«. Ali ob sklepu volitve so morali svoj strašanski poraz pripo-znati, da še niso gospodarji. Vsem značajnim volilcem pa kličemo: Slava!
Libeliče. (Štacunar in gostilničar Pugelnig in mašinski agent F 1 e i fi ) sta se poleg iz Rusije privandra-nega barona Mohrenschilda izkazala kot najhujša nemška nacionalca ter bi najraje vtopila. vse Slovence v žlici vode. Pri Schu-myjevem izborovanju je bil Pugelnig tisti, ki je najprej klical po žandarmeriji, Fleifi je pa vpil, da so Slovenci dali Srbom deset milijonov kron, da bi se ti mogli bojevati proti Avstriji. Fleifi, ali Vas ni nič sram, da agitirate s tako grdimi, za pametne ljudi pa tudi že preneumnimi lažmi?
Medgorje. (Župan S u š ni k.) Župan Jožef Sušnik je v Podgradu dne 11. junija t. 1. po sveti maši na sejmišču pred šolarji publiciral:	Torek bo volitev; te druge ne
poslušajte; vera nima nič čude (zraven); eni kakor Radiški (^župnik) so še fletni, a ti drugi so pa takle (z roko na čelo [Med-gorski] zmešani)! Isti je dne 13. junija pri volitvi pred celo komisijo podpisanega zavrnil: Es ist verboten, hier im Wahllokale zu sitzen, es darf niemand hier sein als die Kommission! Isti je dne 2. junija v Medgor-jah po sveti maši na sejmišču pred volilci in šolarji publiciral to-le: Duhovniče poslušajte kar, oni so vsi faloti ! Sej v'Ljubljani in v Celovcu so celo šperkaso opravili! Ko bo že slednja krava iz hleva šla, potem boste še le je spoznali! (Prič je za to okoli 15!) Isti je dne 23. junija pred voliščem ukazal: Vsaki, ki šribat ne zna, more v saletl k frajli (gdč. učiteljici Pavli Huber), ta mu ceti našriba! Saletl je pa le 15 korakov od volišča. Ko se je volilec Anton Drobilnik ustavil, je vpil na njega: Es ist besehlossen, dass die Fraulein die Zettel schreibt! Drobilnik: Wer, ivo, wann und wie hat es be-schlossen? Župan: Es ist besehlossen! . . . Isti je ta dan pred voliščem večkrat vpil: Do sollen keine Lumpereien (?) sein! Die Lumpen werden wir auf einige Zeit absper-ren (!) —! Die Wahl muss ganz genau stimine n (?). Herr Stress jun , passen’s auf, blei-ben’s hier beim Tisch sitzen! (Pri mizi je bil podpisani, ko je ravno iz vrta (saleteljna) prišel, saj je župan vpil: Sie diirfen hier nicht fortstehen! Volilni komisar iz Celja je izmeril razdalje od hiše do mize (18? korakov) in zavpil: Der Pfarrer gehort in die Kirche und nicht hieher!? Ich werde die Wahl unterbrechen (?) wenn Sie nicht fort-gehen! Podpisani ni nikakor agitiral, ampak je zraven šole povedal, da še ni slišal takih surovosti kakor dd župana Sušnika. Tudi nikjer ni v postavi, da se glasovnice mora pisati le v saletelju! Vsled postopanja nasprotnikov je slovenska stranka gotovo izgubila 15 do 20 glasov! Fijaker Koglnik iz Grabštajna (z g. dr. Lemmer) je javno rekel: Die Schworzen haben sich bemiiht auf Mord und Brand ... — Medgorje, 23. junija 1911. Župnik Anton Kaplen. — Ta-le dopis označi, s kakim terorizmom so delali pri volitvah nasprotniki. Zares lepe komisarje je poslalo na deželo celovško okrajno glavar-
Dobro rodbinsko kavo

priredi že mali dodatek „pravega : Francka s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre-košene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v vsakem gospodinjstvu.
Tnl n 4 n litin Ir n filnlinn** ki i® edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla
I limiliVr\HI! \|m UHI voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško.
* Ulil LU 11 UIIU Ul II I1BIU	od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamorfnaročnik določi.
stvo. Sedaj že res ne vemo, ali so komisarji zato pri volitvah, da psujejo poštene ljudi ali pa da varujejo postavo. Kakšno stališče zavzame celovško okrajno glavarstvo?
Velikovški okraj. (Letina) kaže letos prav lepo. Sena se je nakosilo obilo in tudi večjidel dobro posušilo, ker smo imeli lepo vreme. Bog nas obvari še za prihodnji čas hude ure, da bi mogli tudi žito v lepem spraviti. Rž, jarca, pšenica,, ječmen in oves lepo kažejo, samo tupatam je zopet črv pod-jed ovsu škodoval. — Tudi krompir in tur-šČica in svinjska krma dobro rastejo1. Murk (ali kumare) iz naših polj pa Celovčani še he bodo tako hitro poskušali. So' malo zaostale. — Od sadja bodo večjidel le hruške, tupatam tudi jabolka. Res, komaj bi bilo, da bi se letos po več hudih letih naš kmet 'Zopet malo, okrepčal in dobil veselja za svoje trudapolno delo.
Šolske zahteve tržaških Slovencev. Preteklo nedeljo so tržaški Slovenci priredili Velik manifestacijski shod, na katerem so Ponovno povdarili svoje šolske zahteve, ki so zahteve vsega slovenskega naroda. Shod je obenem manifestiral proti krivicam, ki se nam gode v Trstu na šolskem polju. Na shodu so bile soglasno sprejete naslednje zahteve: Uverjeni, da je pravična ureditev šolstva v Avstriji mogoča le na podlagi načela harodne avtonomije, poživljajo vlado in zakonodajne korporacije, da prepuste potom državnega zakona ustanavljanje, vzdrže-
vanje in vodstvo vseh šol posameznim nahodom, oziroma narodnim svetom, izvolje-him za vsako narodnost na podlagi enake in splošne volilne pravice z vporabo propor-hionalnega zistema. Dokler pa do takega zakona ne pride, zahtevajo: 1. da se že s prihodnjim šolskim letom 1911/12 uvede na vseh c. kr. ljudskih in meščanskih šolah v Trstu slovenščina kot obvezen predmet za slovenske otroke, kar je naravna posledica Tire db, po katerih je postala slovenščina ?hvezen predmet za Slovence na c. kr. realki hi gimnaziji; 2. da se nemudoma podržavijo hi primerno izpopolnijo vse tržaške ljudske s°le, ki jih doslej vzdržuje slovenska šolska dhužba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; T da se ustanovi popolna realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, oziroma da se vpeljejo slovenske vzporednice realno-gim-hazijskega značaja na c. kr. državni gimna-ziji v Trstu; 4. da -se potem izpremeni c. kr. Pripravni ca za srednje šole v Trstu in na fhoseku v slovensko ljudsko, oziroma meščansko šolo-, ker z izpolnitvijo zahteve pod T odpade vsak predpogoj za njen obstanek;
ha se podržavi, oziroma izdatno podpre h° državi obstoječa ..^sebna slovenska trgovska šola v Trstu; 6. da se ustanovi v smi-8 u v državnem zboru že sprejete resolucije, slavljene po poslancu dr. O. Rybafu, sloven-"hu obrtna šola v Trstu; 7. da se z ozirom na |renapo]njenost posameznih okoličanskih p \ hi na oddaljenost mnogih krajev v oko-i od šolskih poslopij ustanove nove slo-]\j she okoličanske ljudske šole, zlasti v M. GjZ^hodnji, Rocolu, Kjadinu, Škorklji in za ciVepa<Jo in. Padriče; 8. da se ustanovi vsaj 9. (j^he§canski šoli v Skednju in Rojanu; hju d Thedloži vlada v prihodnjem zaseda-hega 'T'hoega zbora tržaškega načrt dežel-sveti So*skega zakona z ločenimi šolskimi teh z^h Slovence in za Lahe. — Referat o Thžav -eva*i ie imel ravnatelj g. Ulčakar. hariih^ Poslanec Rybaf je na shodu oh vi-skeàa^ ogorčenja bičal neumnost avstrij-vence Z^s.lema> ki za kulturne potrebe Slo-lijan , hima denarja, pač pa ga ima za ita-Itaiin G 8°T; v Albaniji,- s katerimi odpira sko ti- *JOt. v Albanijo, da tam ubija avstrij-----_ kovin o jn industrijo.
Društveno gibanje
Juliia ed90rie- Ker se bo v nedeljo, Zala« ponavljala v Celovcu igra »Wj loži ’ zatP se Pri nas igra »Vestalka«
cer se vPrih0^j0 nedeli° dne 16- iu 'i-i1 ip, se vrši po določenem sporedu. d r u ž n ^na ^aPla. (Občni z h o r bo vršil ^C,-e >>S 1 o v e n s k e Straže Lenartu rJas v nedeljo dne 9. julija slovesen ?.a ]PorPško-štajerski meji na način m po jako zanimivem
redu. Zato vabi k prav obilni udeležbi vse zavedne Slovence odbor.
Vogrče. V nedeljo, dne 9. julija se vrši popoldne po blagoslovu pri »Škofu« ustanovni shod podružnice »Slovenske Straže«. Pride govornik iz Celovca. Zavedni Slovenci in Slovenke! Prihitite vsi! Vabi pripravljalni odbor.
»Pliberško katol. slov. izobraževalno
društvo« vabi k društveni prireditvi v nedeljo dne 9. j u 1 i j a ob 3. uri pop. v »Narodnem Domu«. Uprizori se igra »Z a križ in svobod o«. Slovensko ljudstvo, pridi v obilnem številu, da dostojno proslavimo sv. Cirila in Metoda, zaščitnika naših verskih in narodnih svetinj ! — Odbor.
Velikovec. Podružnica »Slovenske Straže« priredi dne 9. julija svoj občni izbor ob 3. uri popoldne v »Narodnem Domu« v Velikovcu. Na sporedu sta dva govora: 1. O Ciril in Metodovi ideji in 2. O potrebi in koristi čitanja ter dve kratki šaloigri. Ker se gre za naše obrambno društvo, zato pričakujemo najobilnejše udeležbe. Začelo se bo točno ob 3. uri. Čakali ne bomo nič.
Želiuje pri Velikovcu. (D r u š t v; e n o zborovanje) na praznik sv. apostolov Petra in Pavla se je prav dobro obneslo. Udeležba je bila dobra. Govoril je domači gospod župnik o liberalni ideji, kakor jo zasledujejo voditelji liberalne stranke v verskem, gospodarskem in narodnem oziru. Oni poznajo svobodo samo zase, drugim je pa ne priznajo. Prelepo je potem predaval g. šentjurski provizor Anton Benetek o vzrokih in vabah, ki vlečejo kmečke mladeniče in dekleta v mesta in tovarne, in kako goljufivo je vse to. Ostanite d o m a, 1 j u -bite domačo grudo, obdelavaj-t e j o pridno in boste ostali zdravi, močni, veseli, pošteni in si tudi kaj prihranili U—Nato so dekleta: Katica Ravnik, Lucija Kumer, Barbara in Neža Kasl uprizorile igro »Jeza nad petelinom in kes«, ki se jim je prav dobro posrečila. Tri izmed imenovanih deklet so tudi čvrsto deklamirale primerne pesmi. — Naj bi mladenči ne zaostajali za našimi zavednimi, navdušenimi dekleti! Bog Vas živi gospod urednik, pridite še Vi enkrat k nam! (Prav rad, ker so volitve pri kraju! Urednik.)
Cerkvene vesti.
Višje redove podele letos prevzv. gosp. knezoškof 13 g,g. bogoslovcem po sledečem redu: subdiakonat v sredo, 12. t. m., diako-nat v petek in mašniško posvečevanje v nedeljo, 16. t. m., ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi. ,	,
Nove maše bodo darovali letos sledeči gg. bogoslovci:	Iz IV. letnika: Jan. Krst.
Braun 1. avgusta v Obermiincben na Bavarskem; Karel Fellner 17. julija v bogo-slovski kapelici v Celovcu; Ferd. Gindele 23. julija v Frohnhofen na Virtemberškem; Anton Intihar v Škocijanu pri Turjaku na Kranjskem; Albert Mliller 23. julija v iSàckingen na Bavarskem; Alojzij Nage 1 s c b m i e d 23. julija v Lipaljivasi; pri-diguje č. g. prelat dr. Martin Ehrlich, profesor bogoslovja. — Iz III. letnika: Janez Kienberger 30. julija v Št. Lenartu v Labud-ski dolini; Franc Krasna 23. julija v
Trbižu; pridiguje č. g. dr. Fr. Cukala, profesor bogoslovja; (Mihael K ust eri e 17. julija v bogoslovski kapelici; govori č. g. P. Avguštin Widmer D. J., semeniški ravnatelj; Janez Lamprecht star. 23. julija v Mauthen; Telesfor Maier 17. julija v benediktinski cerk vi v Celovcu ; Alojzij Vanti 23. julija v Šmihelu pri Pliberku; pridiguje č. g. doktorand Gregor Rožman, duhovnik v Avgustineju na Dunaju; Blaž Wòlfel 30. julija v Štebnu v Podjuni; pridiguje č. g. Franc Uranšek, župnik v Zvabeku.
Gospodarske stvari.
Uporaba hlevskega gnoja. Piše A. Fritz. Da se kmetovalec izogne preveliki izgubi redilnih snovi v gnoju, se mora ozirati na naslednja pravila: V hlevu je treba paziti, da se vsi živalski odpadki dobro pomešajo z nastiljem, v ta namen se nastilja s kratko slamo. Najbolji in primeroma najceneji na-stilj pa je šota, veliko je pa še kmetovalcev, ki ne poznajo šote kot nastilja. Veliko' je še po naših krajih močvirja, ki leto in dan ne dajo vinarja dohodka, k večjemu jako malo slabe krme ali pa nezdravo pašo. Potom rezanja šote bi se dala taka močvirja dobro in primerno izkoristiti. Šota ima lastnost, da se v obilni meri navzame gnoja, posebno pa gnojnice, ki je gotovo naj dragocene ja redilna snov in se po naših kmetskih domovih po večini porazgubi v raznih jarkih in jamah ter ne da nobene koristi. Ako bi se močno nastiljalo s šoto, se tudi lahko prihrani gnojnična jama ter vožnja gnojnice. Šota iizikalično jako dobro vpliva na zemljo in tvori množico črne prsti ali humusa. Najslabši nastilj je vresje in kot gnoj jako male vrednosti. Na gnojišču se gnoj enakomerno razravna po plasteh; po vrsti naj se ne deli, ampak vse vrste, goveji, konjski, ovčji in svinjski gnoj naj se medsebojno dobro premešajo. Gnojišče se vsak teden dobro potlači z volmi ali mlado živino, isto se pusti lahko tudi vsak dan nekoliko časa po njem tekati. V poletni vročini se gnoj poškropi z gnojnico. Tako oskrbovan gnoj ostane vedno svež in pravilno vlažen, nikdar se ne prežge ali ne splesni. Pri razvažanju gnoja na polje je skrbeti, da se hitro za vozom raztrosi in ne pusti, kar se še pogostokrat vidi, cele tedne v kupčkih na njivi ležati. O porabi gnoja bodi še povedano, da se težko zemljo vobče močneje gnoji kot lahko, zato pa zadnjo tem pogosteje. Takozvani vroči gnoj, to je konjski in ovčji, se spravi v težke zemlje in vlaZ-nejše lege. Z govejim in svinjskim gnojem se gnoji pa peščeno in lahko zemljo. Kar se tiče rastlin, so najbolj hvaležne za hlevski gnoj: okopavine, koruza, krompir, repa. Direktno gnojenje ljubijo tudi: ogrščica, repica, ohrovt, zelena krma in razna zelenjad. Priporoča se tudi od časa do časa gnojiti pašnike, posebno stalne, ker jako vpliva na dobro rast trave. Pašnike se gnoji v pozni jeseni, ko se ne pase več, in spomladi se pašniki osnažijo, tudi različno grmičevje itd. se iztrebi. Dobro je imeti na vsakem pašniku posebne prostore za zbiranje živalskih odpadkov, plevela itd., to je kompost, ki je za vsak pašnik velike koristi.
Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade.
M7IGDEBURG-B0CK/IU
Podružnica Dunaj. UL. Heumarkt 21.
R.WOLF
Patentni vrnčeparni Inknmobili
z brezventilnim preciznim upravljanjem.
Izvirna sestava Wolf.10—800 HP.
Vseh izdelkov nad 760.000 HP.
r . VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani.

Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Hetodove »žisnlice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
Raznoterosti.
Maščevanje ulanca. Ulanec Marinkovič v Sarajevu je uporabil kustoško slavnost, da bi ustrelil stružnega mojstra. Krogi j a pa je zgrešila cilj in zadela nekega vojaka, ki se je mrtev zgrudil. Marinkoviča so takoj zaprli.
Otroka je položila na železniški tir neka Umuša Zahirovič v Sarajevu zato, ker njen mož ni hotel skrbeti zanjo in za otroka. Otroka so o pravem času našli in rešili.
Povodenj, ker je počila vodovodna cev. Pri Buffalu je počila vodovodna cev. Voda je poplavila vso okolico. Ob nesreči je bilo smrtno poškodovanih 6, nevarno ranjenih pa 30 oseb. Škoda znaša pet milijonov kron.
Aviatikom prepovedan polet nad Parizom. Iz Pariza poročajo, da je policijski prefekt Lepine prepovedal radi javne varnosti aviatikom letati nad Parizom.
Klub bosonogih. V Wormsu se je ustanovil klub bosonogih, ki ima namen vsako nedeljo dopoldne prirejati pešizlete z bosimi nogami. Za predsednika kluba ni bil izvoljen nihče drugi — kot čevljar Ludovik Ost v Wormsu, ki je tudi izvolitev sprejel ter živahno agitira za bosonogo društvo.
Mica in posojilnica v DjekSah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo dne 9. julija 1911 ob 3. uri popoldne v svojih uradnih prostorih pri Kramarju v Djekšah.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo o delovanju posojilnice in potrjenje zaključka za 1.1910.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
□c=3c=it=:(=a[=]c=jc3cac3cac=ic3c=]£
□
D
□
D	je nanovo izšla knjiga:
[j Življenje svetnikov D in svetnic božjih.
oic=3C3a □ D D D D D □ D □
D Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. D
Q	D
Q	Dva dela, druga izdaja.
D Cena Mehko vez. K 8-—, za družnike D [] K 6-—, po pošti franko KI’— več. — Q H V dva-dela trdo vez. z usnjatim hrbtom F n K 12’—, za družnike K 8’80, po pošti n q	franko K 1’— več.
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv.Perdanu vLjubljam.

rsoVpriddMzbrsiEinilaiffiai^R
Gospodarska zadruga v Sinčivasi
priredi svoj
redni letni občni zbor
v nedeljo dne 16. julija popoldne ob 3. uri v zadružnem poslopju v Sinčivasi.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem računu.
2.	Izprememba pravil.
3.	Volitev odbora.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Hranilno Id posojilno drušivo v Celovcu
vabi na
redni letni občni zbor
ki se vrši
v četrtek dne 19. julija 1.1. ob 10. uri pred-poldnem v posojilničnem prostoru, Pavličeva ulica št. 7, v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem računu.
2.	Volitev odbornikov.
3.	Slučajnosti.
Zaradi bodočega novozidanja
■ ■ ■■
hiše je krojno blago po
■■
■■
znižanih cenah
naprodaj.
Za prekupce posebne cene.
Z velespoštovanjem
Union RENKO, Celonec,
vogel Novi trg in Kramer j e ve ulice.
1000
družin se oblači s tkalnimi izdelki
te Sp Via!
Pošiljate» za poskušnjo po povzetju:
23 metrov zihenkanafasa »Rekordia«, rdeče ali modro prižastega, K 10’60-23 metrov belega platna za srajce »Iris« samo K 11’—.
Vzorce brokata, damasta, oksforda in apartnega modnega blaga razpošilja radevolje zastonj
Starek & Machané
Spy št. 59, Češko.
Jožef Božič iCclovcu
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in j prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor!žita,'maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano olje za večno luč incoglie za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
• družba z omel. zavezo
: v Borovljah Ulj) na Koroškem.
Ceniki brezplačno In poštnine prosto.
Prva borovska orožnotovar-nižka družba
Hotel Trabesinger o Celoucu
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Velikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
z“ “li™ kegljišče.
Poleti sediš na
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike duorane za shode in ueselice.
Lastnik: IVAN MILLONIG.
pozimi
zakurjeno.
senčnatem vrtu.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
Denarne vloge
I ]/. 01 on nne viose ^ 2 0 110111,0
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Cenlrala v Liimiiaiii. Možnice v Spljelu. Irslo, Sarajevu in Sorj
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8--komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vpla* čevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti potovini po dnevnem Kurzu-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.