REČICA OB SAVINJI	MOZIRJE
Sarins/*.
Leto XXIII
v
Številka J Marec 1991
Cena 15 din
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Občinska vlada ni padla
Ljubno si želi sodobne prometne rešitve
V	DELU je bil 9. 3. 1991 objavljen prispevek z naslovom: Konec prepira o Ljubenskem mostu. V njem je rečeno, daje bila po štirimesečnih razpravah, ki naj bi razburjale krajane zaradi lokacije novega Ljubenskega mostu, naposled na sestanku na Ljubnem sprejeta dokončna odločitev. Gre za sestanek, kije bil 7. 3. 1991 na pobudo Republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora in ki so se ga poleg izvedencev tega sekretariata, širšega odbora za odpravo posledic poplav, sveta krajevne skupnosti in številnih zainteresiranih občanov, udeležili tudi predstavniki cestarjev, vodarjev, občine Mozirje in Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane.
Odločitev krajanov je bila, kot piše v omenjenem prispevku ta, da se naj zgradi krajša obvoznica z novim glavnim mostom nekaj sto metrov višje ob toku Savinje. Na kraju, kjer je stal ob povodnji porušeni most, pa naj se za lokalni promet zgradi manjši most za osebna vozila.
Sprejeta odločitev ni nova, pač pa je natančno ta, kot je bila posredovana s strani predstavnikov Ljubnega ob priliki lokacijskega ogleda za novi most takoj po poplavi novembra lani.
Razhajanje, ki se je kasneje pojavilo med krajani, je bilo samo to, ali naj se na mestu starega mostu zgradi brv, ali pa most za osebna vozila z nosilnostjo do tri tone. Proti krajši obvoznici pa ni bil praktično nihče, vse od poplav do danes, razen redkih posameznikov. Zanjo seje opredelil odbor za odpravo posledic poplav, svet krajevne skupnosti in zbor občanov. Tudi krajan, kije zbral preko sto podpisov prebivalcev, ki so terjali, da naj se na lokaciji dosedanjega mostu zgradi manjši most in ne brv, je na sestanku izrecno poudaril, da je bil tako on, kot tudi sopodpisniki, za izgradnjo obvoznice.
Navsezadnje seje za krajšo ali daljšo obvoznico opredelilo 72 odstotkov od 161 ljubenskih družin, ki so od 225 družin odgovorile na anketo, ki je bila ob koncu februarja izvedena na Ljubnem. Na Ljubnem se jasno zavedamo, da nam republika Slovenija ne bo zgradila dveh mostov. To od nje tudi ne pričakujemo, saj je ona odgovorna le za cesto in most, ki imata regionalni značaj. Manjši oz. lokalni most smo s pomočjo 2,3 mio din, ki jih je za ta namen zbralo DELO v svoji humanitarni akciji in iz drugih lokalnih virov, pripravljeni zgraditi krajani sami.
V	skladu z zahtevo ožjega odbora za odpravo posledic poplav sem 18.2. naslovil Republiškemu sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pismo, v katerem sem poleg drugega iz-
razil željo, da naj se z gradnjo obvoznice prične čimprej, ne glede na to, ali bi bila na mestu starega mostu brv ali pa mostič za osebna vozila. Hkrati sem poudaril, da sama obvoznica in z njo povezan most med krajani Ljubnega nikdar nista bila sporna, čeprav da je tudi naslovu znanih nekaj drugačnih predlogov, tudi pisnih. Pri tem sem mislil zlasti na pismo upokojenega prof. FAGG dr. Marka Breznika iz Ljubljane, ki gaje poslal na vrsto naslovov in v katerem pravi, daje presenečen in prizadet nad tehnicističnim pristopom, ki naj bi bil značilen za obvoznico, saj da je brez vsakega smisla za vključitev v naravno okolje in daje v nasprotju z odlokom o zaščiti župnijske cerkve. V nasprotju s tem pisec predlaga, da naj se most obnovi na dosedanjem mestu, obvoznica, če je potrebna, pa da naj se spelje po. desnem bregu Savinje, kakšen kilometer višje od središča Ljubnega.
Na koncu svojega pisma Republiškemu sekretariatu za varstvo okolja in urejanja prostora sem poudaril, da na Ljubnem vsekakor vztrajamo pri gradnji obvoznice, da pa nas je strah, da ne bi na mestu dosedanjega mostu zgradili nadomestnega mostu, na obvoznico, ki je za nas iz razvojnega vidika usodnega pomena, pa bi se enostavno pozabilo, ali pa bi se kasneje ugotovilo, da zanjo ni denarja, čeprav je bilo iz najbolj kompetentnih mest slišati, da je denar zanjo že zagotovljen.
Žal je bil moj strah najbrž utemeljen, saj so nam gostje na sestanku 7. 3. navkljub vsemu, kar sem tukaj napisal, predlagali, da se naj iz strokovnih razlogov, ki zadevajo varstvo naravne in kulturne dediščine do nadaljnjega odpovemo obvoznici, čeprav daje v bodočnosti po vsestranskih proučevanjih tudi ta v načelu možna. Kljub večurnemu razgovoru kakšnih zares prepričljivih argumentov proti obvoznici nismo slišali. Gostje iz Ljubljane so nam dejali, da smo bili pomanjkljivo obveščeni, ko smo se odločali za obvoznico in da naj se strinjamo z njihovim predlogom, da naj se na mestu dosedanjega mostu zgradi nadomestni most. Prisotni Lju-benci se s tem nismo mogli strinjati, saj je središče Ljubnega že sedaj prometno preobremenjeno, skozenj pelje poleg številnih osebnih avtomobilov dnevno tudi 20, 50 ali še več avtobusov, s težkimi kamioni pa se letno skozenj po ozki in vijugasti cesti prepelje do 40.000 kubičnih metrov hlodov, pri čemer je na enem kamionu tudi 20 in več kubičnih metrov lesa.
Prometno rešitev na Ljubnem pa bomo s takšno ali drugačno odločitvijo dobesedno zabetonirali za naslednjih 50, 100 ali več let, kar nam nalaga še
prav posebno odgovornost pred bodočimi generacijami.
Vrh tega bi bila obvoznica in most vidna samo iz nenaseljenega dela Ljubnega, še dodatno pa bi jo bilo mogoče zakriti z različnim zelenjem in nasadi, kot to počnejo povsod po svetu.
Ko govorim o stališču prisotnih Lju-bencev, moram resnici na ljubo reči, da je od okrog sto prisotnih domačinov bil v svoji diskusiji eden izmed njih proti obvoznici. Odločno pa je bil proti krajši obvoznici (ne pa tudi proti daljši) tudi dr. Marko Breznik, ki gaje na sejo najbrž povabil pobudnik sestanka. Ta je dejal, daje po materi Ljubenc in da kot takšen in kot Slovenec tudi govori na tem shodu. Na Ljubnem smo prepričani, da so dr. Marka Breznika vodili pri njegovi poglobljeni razpravi in drugih aktivnostih za ohranitev stare podobe našega kraja izključno strokovni razlogi in motivi in da ni bil prav nič pod vplivom dejstva, da bo tekla krajša obvoznica le nekaj metrov proč od vikenda, ki ga ima njegov brat na Ljubnem.
Na sestanku dne 7.3. navkljub temu, da so bili prisotni vsi, ki imajo ali bodo imeli kakršnokoli besedo pri gradnji mostu na Ljubnem, nismo slišali niti besede o denarju, ki bi bil potreben za eno izmed štirih različic, ki so nam bile predstavljene. Prisotni domačini so to dejstvo razumeli tako, kot da denar pri nobeni varianti pač ni problem, kot temu pravimo.
Seveda pa smo na koncu sestanka le pomislili, da bi utegnil imeti pri izbiri variante tudi denar kakšno vlogo. Tem bolj, ker nam je bilo na našo izrecno zahtevo jasno povedano, da letos ne bo denarja za že večkrat obljubljeno obnovo ceste Ljubno —- Luče, kije v katastrofalnem stanju in katere sestavni del sta tudi obvoznica in most na Ljubnem. Očitno so zopet druge ceste po Sloveniji bolj potrebne obnove kot ta, ki je bila ob poplavah v velikem delu povsem uničena, ali pa struktura interesov in moči odločanja v republiki pač ne gre njej v prid.
Skratka, krajani Ljubnega smo tudi tokrat, kot že večkrat doslej, jasno izpovedali svojo voljo. O tej stvari zato ne želimo več razpravljati. Na potezi sta sedaj stroka in oblast, ki naj čimprej sprejmeta odločitev in pričneta z gradnjo. Časa za to je bilo do sedaj več kot dovolj. Krajani na Ljubnem se ne čutimo krive niti za en sam dan zavlačevanja z gradnjo obvoznice in novega mostu. Od vseh odločujočih in temu ustrezno odgovornih dejavnikov odločno zahtevamo, da se z gradnjo krajše obvoznice in nanjo se nanašajočega glavnega mostu takoj prične. Pri tem se republiški dejavniki naj ne obremenju-
jejo z gradnjo manjšega mostu za osebna vozila na lokaciji starega mostu, ker bo to stvar kraja in občine, vendar šele po tem, ko se bo pričelo z gradnjo obvoznice. Velika nevarnost in tudi verjetnost je, da utegnejo spomladanske povodnji vzeti vojaški most, če tega že prej ne bo storila sama vojska, kot je mogoče slišati.
V kolikor pa seje morda nekdo nekje že dokončno odločil, da tako kot obnove ceste od Ljubnega do Luč, navkljub volji večine krajanov ne bo iz različnih razlogov tudi obvoznice na Ljubnem in njej pripadajočega mostu, naj se nam to takoj, jasno in nedvoumno pove. Ne želimo več nikakršnih proučevanj, prepričevanj in taktiziranj. Terjamo odkrito besedo, ne glede na to, kakšna bo. Tudi to bomo razumeli, da pač ne razumemo stroke, če nam bo tako rečeno.
Še hitreje pa bomo razumeli, čeprav tega ne bomo tudi opravičili, da za nas ni denarja, če bo odgovor naravnan v to smer.
Ne glede na vse to pa predvsem rabimo v zelo kratkem času nov most. Če bi se zgodilo, da bi bili navkljub številnim obljubam, vključno s strani najvišjih predstavnikov oblasti, na našem poplavljenem območju glede obvoznice od širše družbe pozabljeni in prezrti, pa smo v stanju nadomestni most na Ljubnem s pomočjo denarja, ki gaje v svoji vse zahvale vredni akciji zbralo DELO, in z drugo pomočjo, zgraditi tudi sami, brez sodelovanja republike, čeprav je to izključno njena dolžnost. Ker nam denar neusmiljeno požira inflacija, pričakujemo dokončni odgovor ob občinskih in od republiških organov o tem, ali se bo t.im. krajša obvoznica gradila na Ljubnem ali ne, najkasneje do 20. 3. 1991. Enako velja za zagotovila za pričetek same gradnje, ki naj bi bil še pred prvim majem (tega leta).
Ljudje na Ljubnem se v celoti zavedamo, daje sredstev za obnovo malo in da je neprimerno gledati podarjenemu konju v zobe. Zato od širše družbe pričakujemo le to, za kar ocenjujemo, daje neobhodno potrebno.
Čeprav to ni namen tega prispevka, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem znanim in brezimnim darovalcem za veliko pomoč, ki smo je bili doslej deležni. Posameznikom je nastala škoda ob poplavah v veliki meri že pokrita, mnogim tudi v celoti, žal pa so še vedno odprte zelo velike rane na infrastrukturi, česar ne bo mogoče v celoti sanirati tudi v več letih.
Predsednik odbora za odpravo posledic poplav na Ljubnem ob Savinji dr. JOŽE ZAGOŽEN
Prvo letošnje zasedanje skupščine in osmo doslej je bilo dokaj pestro in razburljivo, vendar ne tako vroče, kot so nekateri pričakovali. Že sam dnevni red je obetal zanimivo zasedanje, razvnela pa sta ga pravzaprav dva dodatna predloga za dnevni red Najprej je Franjo Štajner zahteval, da se poslanci ostro odločijo proti odtujevanju bencinskega dinarja, katerega velik del naj ne bi bil namenjen za ceste. Točko so uvrstili na dnevni red in o tem pozneje.
Drugi predlogje podal predsednik izvršnega sveta SO Mozirje Alfred Božič, in sicer glasovanje o zaupnici njemu osebno, oziroma vsemu izvršnemu svetu. Le na kratko o vzrokih. Zaradi napadov, obtožb in podtikanj po različnih časopisih, na drugačne načine in tudi iz vrst liberalne stranke je A Ifred Božič že na zadnji seji izvršnega sveta napovedal, da bo na skupščini predlagal glasovanje o (ne)zaupnici njemu osebno, člani pa so zahtevali, da predlaga glasovanje za celoten izvršni svet. Glavni očitki so nespoštovanje moratorija, vmešavanje v kadrovske zadeve v Elkroju, delitev sredstev za sanacijo poplav in trditev, da ne vodi več politike, kakršno je sprejela občinska skupščina.
Poslanci so predlog gladko zavrnili Najprej je to zavrnilo predsedstvo skupščine na svoji seji, proti se je opredelil Demos, tudi ostale stranke se s tem niso strinjale, poleg tega pa na skupščino ni prišel nikakršen uradni zahtevek.
Takšno stališče so potrdili vsi tudi na zasedanju, tudi nekateri poslanci in proti glasovanju se je odločila tudi večina (2 proti, 2 vzdržana). Morda navidez presenetljiva, vsekakor pa razumljiva enotnost, saj skupščina vseskozi podpira delo izvršnega sveta, ob tem pa bi bil kakršenkoli »državni udar« v tem času in v teh razmerah več kot nesmisel.
Druga dodatna točka je bila prav tako in še bolj razburljiva.
Gre namreč za predlog vlade, da 2,3 milijarde bencinskega dinarja izloči za druge namene, ne pa za ceste. V tako zmanjšanem proračunu naj ne bi bilo prostora za, denimo, Trojane, kar celo Štajersko ■pravzaprav in seveda tudi ne za povsem uničeno cesto Ljubno—Luče. Vsekakor je to nedopustno ravnanje vlade, zloraba vseh pooblastil, kršenje vseh sklepov in dogovorov.
Zato so poslanci, dali vsa pooblastila republiškim poslancem, da na vse načine to preprečijo, spraševali so se, kje so predvolilne in poplavne obljube republiških gospodov, ki se
jih je kar trlo po dolini (njihove obljube in zagotovila imajo dokumentirane); posebej so poudarili, da to ni miloščina za Zgornjesavinjčane, zahtevajo le spoštovanje zakonov, ne pa norčevanje vlade iz vse Slovenije in tudi poplavljencev.
Zato so takoj na vse republiške ustrezne resorne organe poslali oster protest in zahtevo, da se vsi odseki vnesejo v plan izgradnje in obnove za leto 1991 in da se spoštuje za letos načrtovan obseg del Seveda to velja tudi širše, skratka — bencinski dinar naj gre za ceste. Enak protest z vso podporo so poslali tudi republiškima poslancema.
J. P.
Beseda
urednika
Po svoje je bil pretekli mesec odločilen za obstoj Savinjskih novic. Ker so strokovnjaki že pred letom dni napovedovali propad vseh časopisov, ki ne bodo imeli naročnikov, so se tudi Savinjske novice odločile za zbiranje naročnikov. Zanimive so bile prognoze. Ni jih bilo prav dosti, ki bi si upali staviti, da bo polovica gospodinjstev časopis v bodoče tudi pripravljena plačati. Pa se je to vseeno zgodilo. Lahko bi rekli — 23 let dela ni bilo zaman in to delo je bilo z najboljšim dokazom potrjeno. Mogoče bi lahko še kaj raziskovali v zvezi s svetovnim rekordom glede na primerjavo števila prebivalcev in naročnikov. Pa ne bomo. Naj to stori kdo drug.
Ko že govorimo o naročnikih, je treba povedati marsikaj. Opozorili smo vos, da naročniško mrežo ustvarjamo tako, da plačnike vnašamo v računalnik. Pri tem pa smo imeli kopico težav in nekaj teh je bilo nerešljivih. Kar lepo število je bilo takih, ki so naročnino plačali, prostor, kjer je na položnici namenjen imenu in priimku ter naslovu, pa preprosto pustili prazen. V uredništvu takega plačnika seveda nismo mogli vnesti med naročnike. Dosti je tudi takih, ki se ne morejo pohvaliti s čitljivo pisavo. Zato bo morda kakšno ime in kakšen priimek tudi nekoliko spremenjen. Zato vas prosimo za razumevanje in predlagamo, da nam kakršnekoli težave takoj sporočite. To še posebej velja za tiste, ki ste plačali naročnino, pa časopisa niste prejeli.
Kot že rečeno — vsi cilji v zvezi z naročniško mrežo so doseženi. S tem rezultatom se kot urednik poslavljam od spoštovanih bralcev ter štafetno palico predajam drugemu glavnemu in odgovornemu uredniku. Kdo bo to, ob izidu pričujoče številke, še ni znano. Pred njim ne bo lahka naloga, saj ga čaka reorganizacija in registracija časopisno založniškega podjetja Savinjske novice. Takrat pa bomo lahko rekli, da je časopis na res trdnih nogah.
Hvala bralcem, hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali oblikovati te, kakor ste jih sami pogosto imenovali, »naše Savinjske novice«. Ostanite jim še naprej zvesti.
Glavni in odgovorni urednik RAJKO PINTAR
Zganjanje politike ni zastonj
V osnutku proračuna občine Mozirje za letošnje leto je (bila) precejšnja postavka za financiranje strank, po ustreznem ključu seveda. Pa se člani izvršnega sveta s to postavko niso povsem strinjali. Menili so namreč, da naj se stranke financirajo same, če se že gredo politiko. Eden od članov je celo dejal, da jih nikakor ne kaže plačevati za to, da bodo kasneje »nagajale« pri vladnih in drugih odločitvah. Predvideni znesek so zmanjšali za polovico, drugo polovico pa namenili za ceste. Kaj bodo o takšnem predlogu menili v skupščinskih klopeh, bomo kmalu videli in slišali, v najslabšem primeru (za stranke) pa se bodo strankarski aktivisti vozili po malo boljših cestah.
Delitev sredstev za poplavljence m občinskem nivoju
Zap. št.	Pomoč poslana od	Znesek	Opomba
1.	Republiški sklad	220,0 mio	
2.	KARITAS	8,8 mio	KS Ljubno 3,8; KS Luče 5,0
3.	Občinski proračun	1,2 mio	sredstva, dana kmetom in obrtnikom
4.	Republiški RK	1,7 mio	sredstva razdeljena prebivalstvu po liniji RK
5.	Obrtniško združenje	2,0 mio	sredstva porabljena za kritje škode pri obrtnikih
6.	Ostalo (posamezniki podjetja)	19,2 mio	KS Ljubno 6,7; KS Luče 5,9 posamezniki v KS Luče, Ljubno
	SKUPAJ:	252,9 mio	
Sredstva, ki smo jih prejeli iz republiškega solidarnostnega sklada smo razdelili po naslednjih ključih (sistem je bil pripravljen v finančni komisiji, verificiran pa na Izvršnem svetu in Skupščini
občine Mozirje).
Industrija	37,0%
obrt in drobno
gospodarstvo	7,5%
kmetijstvo	12,0%
stanovanjska dejavnost	5,0%
komunalna dejavnost	4,0%
občinske ceste
in mostovi	28,0%
plazovi v gozdovih	4,0%
ostalo	2,5%
skupaj	100,0%
Večja podjeta (Gorenja MGA Nazarje, Gorenje GLIN Nazaije in Elkroj Mozirje) so prejeli do sedaj med 10 — 1)2% prijavljene škode; manjša podjetja (ZKZ Mozirje, Savinja Mozirje, Turist Nazarje, RTC Golte Mozirje, Kovinarstvo Ljubno, Delavska univerza med 40 in 45% prijavljene škode, industrijski obrati Cinkarne Celje, Vegrada Ljubno in Iskre Feriti Ljubno 25% prijavljene škode.
Obrtniki in mali podjetniki so skupno prejeli 18,5 mio. Delila jih je komisija, ki jo je predlagalo Obrtno združenje Mozirje. Skupno število oškodovancev je bilo 110, od katerih je bilo 107 zadovoljnih s pomočjo, trije pa so prvo ponujeno pomoč odklonili z obrazložitvijo, da ni pravična in da je odločno premajhna. Dva od teh treh sta kasneje po dodatni obrazložitvi sprejela prvotno ponujeno pomoč v prepričanju, da je v danih možnostih delitev bila korektna. Tretji je pomoč, določeno po enakih kriterijih kot za ostalih 109, sicer sprejel, je pa še vedno nezadovoljen in prepričan, da bi moral dobiti še več. Poudarjam, da smo za njega uporabili popolnoma enake kriterije kot za vse ostale.
Skrb nad delitvijo sredstev, namenjeno kmetijstvu, smo poverili ZKZ Mozirje, katera je sredstva iz republiške solidarnosti in druga sredstva, ki jih je ZKZ dobila za odpravo posledic po kriterijih potem razdelila med neposredne oškodovance. Po in-foramcijah, kijih posredujemo, je bilo na ta način 100% nadomeščeno tistim, ki so izgubili živino in krmo. Druga škoda pa je bila nadomeščena v materialnem delu (plačilo goriva za traktorje, plačilo drugih materialov, ki so bili potrebni za odpravo itd.). Kmetje so še do sedaj (bodo pa še v bodoče)
napravili veliko delovnih ur pri odvozu naplavin.
Sredstva, namenjena za odpravo škod na stanovanjih, smo nakazali posameznim KS, katera so še z drugimi sredstvi, ki so jih dobili občani v KS, potem razdelili med občane. Kriterije je določala KS sama (občinska komisija je dala le smernice). Večjih pripomb pri 700 oškodovancih ni bilo (nam so znane le tri pripombe). Tistim pa (18), ki so izgubili hišo pa se jim je škoda nadomestila v višini najmanj 1 mio din.
Odpravo škode na komunalnih objektih (vodovodi, čistilne naprave, kanalizacija) smo poverili Komunali Mozirje. Vodovodi so že vsi usposobljeni, kanalizacija tudi — odprto je le še centralno odlagališče za smeti in most v Grušovljah čez Savinjo, čez katerega pelje cesta do centralnega odlagališča (sedaj koristimo obvoznice). Most v Grušovljah je v postopku reševanja.
Največ problemov je odprtih še na lokalnih, krajevnih in gozdnih cestah ter objektih na njih (mostovi, škarpe). Zadeve se urejujejo, potrebujejo pa daljši čas za odpravo. Podobno je s plazovi. S plazov smo 80% že uspeli posekati les in razbremeniti plazečo maso. Kako bo s posameznimi plazovi, pa bomo videli po spomladanskem deževju oz. po dokončanih umiritvah zemlje. Zasilno je odprtih še več kot 90% vseh poškodovanih cest.
Izvršni svet SO Mozirje je imenoval dve komisiji, ki bdita nad sanacijo razmer po poplavi. Finančno komisijo sestavljajo:
Božič Alfred, mgr. oec., predsednik, predsednik Izvršnega sveta
Vrhovnik Anton, dipl. oec., direktor ZKZ Mozirje
Miklavc Dominik, dipl. oec., finančni direktor Gorenja MGA Nazarje
Vrtačnik Marija, oec., v.d. direktor Elkroja Mozirje
Miklavc Franc, ing. les. ind., direktor Savinje Mozirje
Komisija za sanacijo in nadzor:
Božič Alfred, mgr. oec., predsednik
Plaznik Lojze, dipl. ing. agr.
Supin Leopold, ing.
Vidmar Bogomir, gradb. teh.
Kopušar Karol, dipl. ing. gozd.
Cajner Milan, dipl. ing. gozd.
Poznič Franc
Rakun Rade, dipl. ing. org. dela
Predsednik IS SO Mozirje ALFRED BOŽIČ, mgr. oec.
Smeti ali voda?
Skupina 96 krajanov Gneča je podpisala oster protest in zahtevo skupščini občine Mozirje, ki se nanaša na predvideno gradnjo odlagališča smeti in odpadkov v opuščenem kamnolomu v vasi Gorenje. Prebivalci Gneča, pridružuje se jim tudi del prebivalcev Gorenja, takšne gradnje ne nameravajo dovoliti, od skupšči-
ne občine Mozirje pa zahtevajo, da jih podpre in gradnjo z vsemi možnimi sredstvi prepreči. Zahtevajo tudi, da bivši upravljalec kamnolom zavaruje in sanira tako, kot zahtevajo predpisi. Od SO Velenje pričakujejo, da bo takšna stališča upoštevala, sicer pa nekateri namigujejo na vodovod v Ljubiji. 0'p)
Bralci Nedeljskega dnevnika so ljubenski zdravstveni postaji podarili priljubljeno katrco, ki bo zdravnici in patronažni sestri prišla še kako prav.
V proračunu primanjkuje denarja
Izvršni svet SO Mozirje je razpravljal o osnutku odloka o proračunu za letošnje leto, kije v celoti višji od lanskega za 8 odstotkov. Velja seveda dejstvo, da je večina prihodkov zakonsko določenih in le na manjši del lahko vpliva občina sama. Kakorkoli že, denarja primanjkuje, zato so veliko večino predlaganih postavk morali znižati in s tem seveda okrniti prenekatero dejavnost. To velja za vzgojo in izobraževanje, kjer za dodatne programe enostavno ni denarja, pospeševanje razvoja gospodarstva so črtali iz proračuna, vsekakor premalo denarja bo deležno pospeševanje proizvodnje hrane, pa tudi varstvo okolja je krepko prikrajšano. Ob tem velja omeniti »zanimivost«. Za okolje je predvidenih
570.000	dinarjev, za delovanje strank in organizacij pa 1.230.000 (samo za stranke 942.000). S takšnim razmerjem se člani niso strinjali, menili so, daje za stranke preveč, zato predlagajo znižanje za polovico, drugo polovico pa za ceste. Vprašanje seveda je, kaj bodo dejali v skupščinskih klopeh. Nekaj postavk v proračunu je novih, nekaj jih je prešlo na republiko, nekatere pa naj bi ukinili (občinski praznik in nagrade). Osnutek proračuna bodo zaradi časovne stiske (da ne bo v kratkem času dveh sklicev zasedanj občinske skupščine) poslancem poslali pismeno, prav tako pismeno morajo poslanci vrniti pripombe, nakar bo izvršni svet izoblikoval predlog odloka o proračunu, konec marca pa ga bodo sprejemali na seji vseh treh zborov skupščine.
Obravnavali so tudi uresničevanje nalog pri pospeševanju proizvodnje hrane in program spodbujanja kmetijstva v letošnjem letu, za kar bo letos namenjenega bistveno premalo denarja. Že lani so uresničili le tretjino nalog, predvsem zaradi izjemno nezanesljivega vira — iz dobička podjetij. Sprejeli so tudi poročilo o izvajanju 4. samoprispevka po
posameznih krajevnih skupnostih. Morali bi ga že decembra, vendar v krajevnih skupnostih zaradi poplav poročil niso uspeli pripraviti. Dejstvo vsekakor je, da brez samoprispevka v krajevnih skupnostih ne bi mogli uresničiti prak-
tično nobene večje naloge. V nadaljevanju so člani izvršnega sveta sprejeli sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za RTC Golte, ob obravnavanju stanovanjske problematike, da bodo v mozirski občini letos pridobili celih pet stanovanj.
Pomembna je tudi sprememba v organizaciji upravnih organov občine Mozirje. Narekovala jo je poplava, gre pa za ustanovitev direkcije za izgradnjo Zgornje Savinjske doline. Vsa zahtevna dela ob sanaciji posledic je doslej ob svojem rednem delu vodila skupina strokovnjakov, kar ni moglo biti dovolj učinkovito, zato so z odobravanjem republiškega sekretariata namesto uprave za urbanistično planiranje ustanovili omenjeno direkcijo. Ime je predlagala republika, ki bo za njeno delo prispevala tudi znatna sredstva.
Med drugimi točkami velja omeniti še soglasje k zaposlitvi inšpektorja družbenih prihodkov. Zaradi slabe kadrovske zasedbe uprave (čeprav je to najpomembnejši vir lastnih prihodkov), so zaposleni dobesedno zasuti s kupi papirjev, kontrole na terenu praktično ni, obseg dela seje bistveno povečal zaradi večjega števila obrtnikov (pavšalisti), na drugi strani pa bi obrtniki v tem času pomoč in nasvete še najbolj potrebovali.
jp
Bo Ljubno imelo obvoznico ali pa bo most na mestu, kjerje bil prejšnji? Pričujoča slika je ena redkih, ki prikazuje most tik preden ga je vzela voda.
Občinski praznik — DA ali NE
Sprašujete se, zakaj takšen naslov članka, saj je vsem znano, da je praznik občine Mozirje 12. september. Ta dan se praznuje v počastitev partizanskih akcij za osvoboditev Zgornje Savinjske doline v začetku septembra 1944, 12. septembra pa je bilo osvobojeno še Mozirje. Vse to daje na prvi pogled vtis, da je s tem datumom vse v redu. Kljub temu se je že pri razpravi o praznovanju občinskega praznika v letu 1990 postavilo vrsto vprašanj o primernosti tega datuma in to predvsem zaradi dogodkov, ki so sledili tej, začasni osvoboditvi
Občinska skupščina je lani sprejela stališče, da naj predsedstvo skupščine organizira okroglo mizo, na kateri bi se pogovorili o dilemi: občinski praznik da ali ne in če da, kdaj in kako bi ga praznovali Da bi okrogla miza lažje dala konkretne odgovore na zastavljena vprašanja, predlagam vsem zainteresiranim posameznikom, da v svojih sredinah izobli-
kujejo stališča in jih posredujejo predsedstvu SO Mozirje. Okroglo mizo bomo organizirali predvidoma konec aprila, točen datum pa bomo objavili v aprilski številki Savinjskih novic.
S to razpravo ne želimo razvnemati ideoloških strasti, želimo le na osnovi argumentirane in strpne razprave razjasniti tisto, v kar do sedaj nismo smeli dvomiti Pričakujemo, da boste v svojih razmišljanjih našli konkretne predloge za čas, način in vsebino praznovanja občinskega praznika.
Razmislite tudi o vsebini in obliki občinskih nagrad. Dosedanji način je razvrednotila »inflacija« nagrajevanja, kar se je pokazalo že pri zapletih v lanskem letu. Menim, da je ravno lanska občinska nagrada primer, kako bi se odločali v prihodnje.
Odprtih vprašanj je torej precej. Sodelujte in predlagajte, da se bomo v skupščini lažje odločili Andrej Presečnik
Kdaj ni treba plačati davkov
Na dnevnem redu Zborov občinske skupščine Mozirje, dne 20.2.1991, so poslanci razpravljali med drugim tudi o osnutku Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1991 ter o osnutku Odloka o davkih občanov občine Mozirje.
1.	Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Pri plačevanju davka so z zavezanci prvega dednega reda (sinovi, hčerke) izenačeni zeti, snahe, pastorki in dedič, kije z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Davka ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. V zvezi s priznavanjem davčne oprostitve po prejšnjem stavku se gozdna zemljišča istovetijo s kmetijskimi zemljišči. Davka prav tako ne plača dedič ali obdarjenec — prevzemnik kmečkega gospodarstva, ki se v skladu z zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev šteje za kmetijo, pa tudi v primerih, ko dedič ali obdarjenec — kmet podeduje ali dobi v dar celo kmetijo.
Če dedič ali obdarjenec, kije bil oproščen davka, podedovano ali podarjeno nepremičnino pred pretekom petih let odtuji, ali se v tem roku preneha z osebnim delom ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, ali ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se mu davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev, kot je bilo predhodno navedeno.
Davek na dediščine in darila ne plača poleg dediča prvega dednega reda (sinovi, hčerke) tudi dedič kateregakoli dednega reda, ki podeduje stanovanje, če nima drugega stanovanja in je ob smrti zapustnika živel z njim v skupnem gospodinjstvu.
2.	Osnova za davek od premoženja
(stavbe, deli stavi?, stanovanja in garaže, prostori za počitek oziroma rekreacijo) je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občina. Osnova za davek od stavb se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, ugotovljene na zgoraj omenjen način. Davčna osnova se zniža pod pogojem, daje lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma
stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo.
Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:
a)	od kmetijskih gospodarskih poslopij
b)	od poslovnih prostorov, kijih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti
c)	od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njegovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva
d)	od lastnih stav)? konzularnih predstavništev ter od lastnih stavb predstavništev mednarodnih organizacij, v katerih imajo poslovne, prostore
e)	od stavb tujih držav, v katerih stanujejo člani in uslužbenci konzularnih predstavništev, če velja vzajemnost
f)	od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik
g)	od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati
h)	od stanovanjskih stavb, za katere se v postopku vrednotenja stavb ugotovi, da ne presegajo števila točk oziroma vrednosti, kot to določa občinska skupščina
i)	od cerkve, samostanov in drugih cerkvi pripadajočih stavb, če se ne oddajajo v najem ali v brezplačno uporabo za druge namene.
Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljanje in obnavljanje stanovanjske hiše oz. stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oz. stanovanja ali garaže povečala za več kot 50%.
Doba za desetletno oprostitev se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Če ob pričetku uporabe, stavba še ne ustreza osnovnim pogojem za bivanje, se doba do izpolnitve teh pogojev ne všteva v dobo oprostitve, kljub temu pa se davek za ta čas ne odmerja. Če obstaja dvom, ali so izpolnjeni osnovni pogoji za bivanje, odloči o tem davčni organ na podlagi podatkov za stanovanjske zadeve pristojnega občinskega upravnega organa in Krajevne skupnosti. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu.
Začasne oprostitve ne veljajo za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, če tudi so sestavni del stanovanjske stavbe.
UDP
STANOVANJSKA ZADRUGA
MOJ DOM
MOZIRJE
OBVESTILO
Obveščamo vse člane Stanovanjske zadruge, daje prišlo do sprememb
v poslovanju po Ur. listu SFRJ št. 4/91.
1.	Stanovanjska zadruga lahko nabavlja za svoje člane zadružnike brez prometnega davka gradbeni material za graditev, rekonstrukcijo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš, za katere sije član pridobil gradbeno dovoljenje, ni pa več mogoče nabavljati gradbeni material brez plačila prometnega davka za vzdrževanje stanovanj — stanovanjskih hiš na podlagi priglasitve del.
2.	Prodaja gradbenega materiala brez plačevanja prometnega davka stanovanjskim zadrugam se lahko vrši v maloprodaji in veleprodaji.
V kolikor bi prišlo do sprememb, vas ponovno obvestimo.
• STANOVANJSKA ZADRUGA MOJ DOM MOZIRJE
O Glinu danes in jutri
Razgovor z glavnim direktorjem Janezom Živkom
Novi zakon daje vodilnim delavcem tolikšna in tako široka pooblastila, da se na začetku vsiljuje vprašanje, kaj še sploh ostaja v okviru soodločanja zaposlenih oz. »bivšega samouprav-Ijalca«?
Sprememba zakonodaje na tem področju je posledica prilagajanja tržnim pogojem gospodarjenja in siceršnjih sprememb, ki so nastale v naši družbi po volitvah. Osebno mislim, da podobno kot na vrsti drugih področij tudi na tem vlada določena zmeda, kar pa je do neke mere razumljivo. Sele takrat, ko bodo razrešena lastninska vprašanja, bo mogoče pričeti izgrajevati pravo vlogo in položaj poslovodstev, pa tudi soodločanje vseh zaposlenih bo dobilo svoje pravo mesto. V tem prehodnem obdobju pa je potrebno paziti, da ne zapademo v ekstreme. S tem seveda razumem, da je potrebno ne glede na zakonodajo poizkušati uveljaviti pravo mero soodločanja in vodenja, in to na prvih mestih.
Če odmislimo moratorij na sečnjo in poplavo, kakšni zunanji in notranji vzroki so krivi za sedanji finančni položaj GLIN-a?
Položaj in stanje v GLIN-u ni mogoče gledati statično, temveč skozi več let nazaj. Značilnosti zadnjih 5 let so bile:
• — povečan obseg poslovanja, delno kot posledica programskega prestrukturiranja, delno pa večje fizične produktivnosti. Ta povečani obseg poslovanja je zahteval več obratnih sredstev
—	izvoz seje več kot potrojil. S tem smo se »privajali« na svetovne cene in zmanjševali dohodek, kar je seveda vplivalo na naš finančni položaj
—	izvedli smo vrsto modernizacij tehnologij, pa tudi novih investicij v vrednosti preko 10 mio DM, od tega precejšen del iz tekočega poslovanja
—	GLIN je vsa leta posloval z razmeroma majhnim deležem lastnih sredstev, vendar je pokritost naših zalog s tujimi viri financiranja danes podobna kot vsa zadnja leta.
Brez dvoma smo v preteklih letih premalo pozornosti posvečali deležu naših lastnih sredstev, vendar sem prepričan, da brez zgoraj naštetih aktivnosti danes ne bi imeli nikakršne šanse, tako pa imamo danes trg pa tudi
programe, na katerih je mogoče graditi naprej.
Po drugi strani pa je tekel prepočasi proces notranje sanacije oz. preobrazbe, predvsem je bilo veliko premalo narejenega na boljšem izkoriščanju materialov in povečevanju produktivnosti, opraviti imamo z delno prezaposlenostjo v režiji, predvsem pa smo se »v glavnem« prepočasi pripravljali na današnje spremembe. Gre torej za celovit proces sprememb, ki gaje potrebno nadaljevati v celotnem Glinu in v vsaki njegovi glavi.
In končno: problemi, navedeni v vprašanju, niso nevažni in so pomembno prispevali k našim sedanjim težavam. K temu je seveda treba dodati tudi znane težave, ki so posledica ekonomske politike zadnjih dveh let.
Ste pri izvajanju reorganizacije podjetja obstali na pol poti, oz. kakšna je željena končna oblika reorganizacije, ki bi zagotavljala uspešnost poslovanja?
Uspešnost poslovanja sama po sebi ni odvisna od organiziranosti podjetja, temveč predvsem od uspešnosti delovanja posameznih funkcij in predvsem njihove medsebojne usklajenosti. Res pa je, da lahko hitreje dosegamo boljše učinke, če imamo razmeram prilagojeno organiziranost.
V teku izvedbe oz. izdelave strateškega plana Glina se je v celotni družbi zgodilo marsikaj, kar v določenem smislu menja nekatere cilje. Ena od takih stvari je prav gotovo proces privatizacije (za katerega zakonodaja še ni sprejeta). Zato je pred nami naloga priprave novega koncepta jutrišnjega Glina, ki bo vseboval ugotovitve iz projekta Lisberg, vključevanje zunanjih partnerjev (tujih in domačih) in proces lastninjenja, v katerem bo moral imeti svojo konkretno vlogo vsak zaposleni (oz. imeti možnost).
Zaradi katerih vzrokov še ni prišlo do tujih sovlaganj v vaše programe? In s tem v zvezi — kakšna je možnost obstoja Iveme?
Vprašanje se navezuje na prejšnje. Na realizacijo v tej smeri vpliva vrsta faktoijev:
—	program in obojestranski interes
■— ustrezna cena sovlagateljskega
deleža
—	stanje tovrstne zakonodaje pri nas
—	politične razmere in varnost naložb.
Za obe naši predelovalni tovarni (pohištvo in predelava masive) so stvari v teku in konkretne odgovore in pobude lahko pričakujemo v razmeroma kratkem času. Vprašanje obstoja oz. nadaljnjega življenja tovarne ivemih plošč pa ni toliko vprašanje sovlaganj, temveč v prvi vrsti preveritve vseh parametrov, ki (ah pa tudi ne) dokazujejo smotrnost rekonstrukcije in nadaljnjega dela.
Primerjalni podatki z lesno industrijo v Sloveniji kažejo na to, daje delež Glinovih obresti v celotnem prihodku za 77% višji od povprečja. Ali ima Glin kakršnekoli realne možnosti za pridobitev sredstev iz ugodnejših finančnih virov? -
Rekel bi, da vprašanje ni postavljeno pravilno, zanimivo pa je zaradi tega, ker v veliki meri odraža razmišljanje v Glinu, to je, da lahko kdo drug in ne mi sami spremeni strukturo virov. Delati več in kvalitetneje tako v proizvodnji, organizaciji in pripravi proizvodnje in strokovnih služb, je edini način za izboljšanje finančne strukture.
Raziskave v programu Lisberg kažejo na negativna izvozna pokritja pri več izdelkih. Ali je sodelovanje z obstoječimi tujimi partnerji edina možna varianta? Ali morda delate na dodatnih raziskavah tujega trga za pridobitev novih partnerjev?
Ko govorimo o negativnih pokritjih, moramo najprej razčistiti, zakaj so le-ta takšna: ali zaradi prenizkih prodajnih cen, ki jih dosegamo v izvozu ali zaradi naših previsokih stroškov na proizvod.
Z vso gotovostjo trdim, da gre pri nas za ta drugi problem, ki pa se ga odgovorne službe po programih premalo učinkovito lotevajo. Zelo težko oz. nemogoče bo komurkoli najti kupca v tujini, ki bi bil pripravljen plačati Glinove in družbene previsoke stroške na enoto proizvoda. Razmišljati moramo pričeti drugače, posebej še sedaj, ko bomo mo-
Množica uslug in storitev
JANEZ ŽIVKO
rali še hitreje povečevati delež izvoza v celotni prodaji, saj se domači trg z bliskovito naglico oži.
Strokovno znanje na področju sodelovanja s tujino je pomemben dejavnik razvoja in obstoja. Smatrate, da obstoječi kader zadostuje za naloge, ki so pred vami?
S tem vprašanjem se v današnjih spremenjenih pogojih in razmerah srečujejo praktično vsa podjetja in malo-katero bi lahko nanj odgovorilo pritrdilno. V prvi vrsti gre za cilje, ki si jih postavljamo: Ali želimo resnično vključitev v tržno gospodastvo ali ne? Mislim, da druge alternative praktično vsaj na dolgi rok ni, zato moramo tudi na kadrovske možnosti gledati skozi to prizmo. Moj odgovor na to vprašanje je: ob uveljavljanju tržne ekonomije je potrebno podpirati in dati možnost tistim kadrom, ki ta prehod razumejo in ga sprejemajo. Proces uveljavljanja tržne ekonomije in kadrovskega ekipiranja pa je vzporeden proces, kar pomeni, da bomo s selekcijo (in usposabljanjem) na tem ključnem vprašanju uspeli izgraditi tudi ekipe. Menim, da ima Glin za to dovolj dobro kadrovsko osnovo.
(Inf.)
Vegradova poslovna enota »LESNA« z Ljubnega ob Savinji s svojim šoštanjskim obratom si vse bolj prizadeva, da bi zagotovila ljudem vse več in najbolj različnih drobnih uslug in storitev, ali na domu, ali v enem obeh obratov. Razlogov za to je veliko; na prvem mestu je seveda občutno pomanjkanje takšnih zmogljivosti, neposredno povezanih z vse večjimi potrebami. Hvale vredno odpiranje do ljudi torej.
Osnovna dejavnost obrata »STREHA« na Ljubnem je vsestranski razrez hlodovine, tudi konstrukcijskega lesa za strešne konstrukcije vseh vrst in namenov. To velja za klasične izvedbe in za sistem žebljenih nosilcev, ki imajo večje razpone od klasičnih ostrešij. »Jež« nosilci so izvedeni v novi tehniki z uporabo vtisnjenih na-zobčenih jeklenih plošč, prednosti tega sistema pa so: manjša poraba kvalitetnega lesa; sodobnejša tehnologija pomeni kvalitetnejša vozlišča in prihranek na času; možnost uporabe pri večjih razponih; za 30 odstotkov manjši stroški izdelave ostrešij; Vegradovi strokovnjaki nudijo pomoč pri izbiri strešne konstrukcije in njene optimalne izvedbe, tudi glede načina izvedbe in izbire kritine, kar zagotavlja visoko stopnjo namembnosti.
Posebna ponudba je izdelava raznih provizorijev in drugih trajnih ter začasnih objektov po želji kupca; za uslugo je lahko delna po fazah ali celotna »ključ v roke«; tu je nadaljnja predelava lesa v stropne opaže, ladijski pod, brunarice za fasadne obloge in podobno; skrbijo za sanacijo strešnih konstrukcij in ostrešij; izdelujejo lesene mostiče in brvi manjših razpr-tin; izvajajo protiglivično in protipožarno zaščito lesa, s tem podaljšujejo dobo uporabnosti in varčujejo pri denarju in času. Predelujejo tudi odpadni in žagarski les za namensko in kvalitetnejšo uporabo. Posebej ponujajo graditeljem betonske mešanice, pri čemer nudijo delno uslugo ali uslugo na ključ od opaža do zabetonirane plošče, nudijo pa tudi prevoze za svoje storitve.
Preden omenimo še ponudbo šoš-tanjskega Mizarstva, naštejmo še prednosti Vegradovega odpiranja do ljudi. Skupno sodelovanje, povezava strokovnosti in kreativnosti, pomeni 100-odstotni uspeh, ki zbuja zavist; vsi stroji in znanja so na enem mestu, treba je le priti in se dogovoriti; v vsakem izdelku ali storitvi mora biti del vas samih za popolno zadovoljstvo po opravljenem delu; sodelovanje s poklicem in stroko ob istočasni rekreaciji pomeni tudi novo znanje in večje obzoije možnosti.
Soštanjski mizaiji nudijo kopico dodatnih uslug. Izdelujejo vse vrste stavbnega pohištva po naročilu ali izmerah na licu mesta z vsemi kooperantskimi deli (steklo, oplesk, police, senčila); izvajajo stropne, stenske in podne obloge kot celovito uslugo ali samo kot delo; sušijo les; razrezujejo iveme in druge lesene plošče po želji naročnika; strojno obdelujejo les do zahtevane faze kvalitete; izdelujejo razne utore kot pripravo za nadaljnjo lastno kreativnost; na voljo so hišne, balkonske in vrstne ograje kot usluge ali po dogovoru za možno lastno nadaljnje delo; po želji, ideji in naročilu izdelujejo razne ostale izdelke; strokovno pomagajo pri raznih sanacijah; dolžinsko spajajo lesne odpadke za nadaljnjo finalizacijo v tehnični izdelek; izdelujejo razne okvire za slike; nudijo tudi ostale strokovne in tehnične usluge in nasvete, skrbijo za ponudbe, predračune in podobno.
In kako do teh uslug? Velika prednost je v tem, da vam ni treba tekati od enega do drugega obrata. Oglasite se tam, kjer je za vas najbolj ugodno, povejte svoje želje in potrebe. Strokovnjaki vam bodo prve nasvete dali takoj, vaše želje pa posredovali naprej na ustrezna mesta, od koder boste v najkrajšem času dobili pismeni odgovor.
Naslov za vaše pismene ali telefonske želje je: Poslovna enota »Lesna«, Ljubno ob Savinji, telefon (063) 841-112 ali (063) 841-099, v Šoštanju pa (063) 881-373.
S ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91
■j. in ■ ■ ,	.	''	*	"
V	dveh prejšnjih številkah je občinska popisna komisija (v nadaljevanju OPK) na kratko obvestila bralce o rokih in delu v zvezi s popisom.
Sedaj v mesecu marcu tečejo intenzivne priprave za izvedbo te akcije. Imenovani so inštruktorji in določeni so popisovalci. Žal vseh vlog za popisovalce nismo mogli upoštevati, ker je bilo pripravljenih več, kot pa jih je za popis potrebnih (88 popisovalcev in 6 inštruktorjev).
Popis bo trajal od 1.4. — 15.4.1991 — v tem času vas bo prav gotovo obiskal popisovalec, ki bo predložil pooblastilo. Prepričani smo, da jih bo vsako gospodinjstvo sprejelo prijazno in ne bo problemov pri izpolnjevanju obrazcev.
Namen popisa je zbrati osnovne podatke o prebivalstvu, gospodinjstvih, stanovanjih in kmečkih gospodarstvih v republiki Sloveniji. Popis je eno izmed najobsežnejših raziskovanj, s katerimi zbiramo podatke za našo republiko.
V	nadaljevanju vas želimo opozoriti na vprašanja, kijih vsebujejo posamezni obrazci in na katere je potrebno odgovoriti oziroma pripraviti dokumente.
1.	obrazec je POPISNIC A,
na katerem so že izpisani osnovni podatki: priimek in ime, naselje, ulica, hišna številka, enotna matična številka občana (EMŠO) — pripravite, prosimo, osebne izkaznice ali drug ustrezen dokument za kontrolo te številke.
Sledijo vprašanja o spolu, rojstnem kraju, zakonskem stanu, številu živorojenih otrok, narodnostni pripadnosti (vsakomur je po ustavi zagotovljena popolna svoboda izjavljanja in opredeljevanja narodnostne pripadnosti, zato bo popisovalec vpisal vaš odgovor, v kolikor pa občan ne bo želel odgovoriti oz. se opredeliti, bo popisovalec vpisal, da se ni želel opredeliti), enako je pri vprašanju o veroizpovedi (lahko se odločite, da na to vprašanje ne boste odgovorili), materin jezik (je jezik, ki se gaje oseba naučila v zgodnjem otroštvu v krogu družine ali drugem okolju), pogovorni jezik v družini in v okolju, sledijo podatki o šolski izobrazbi (najvišja dokončana šola, vrsta in naziv šole,
odsek, skupina ali smer) — predlagamo, da pripravite izkaze, kjer so vidni vsi podatki ali si izdelate izpis, saj boste s tem zelo olajšali delo popisovalcu; poklic-delo, ki ga oz. so ga opravljali starši, delo ali bivanje v tujini; poklic-delo, ki ga oseba opravlja (gre za vrsto del, ki ga opravlja ne glede na šolsko izobrazbo — vpiše se popoln naziv dela), opredeli se vrsta stalnih dohodkov, (pokojnina, dohodki socialnega značaja itd.), podatki o poklicu vzdrževalca, o družbeno ekonomskem položaju (položaj: delavec, lastnik — solastnik podjetja itd. ter oblika lastnine); dejavnost (opredelitev — s čim se ukvarja organizacija, podjetje, kjer oseba dela), ime podjetja, organizacije, kjer občan dela, stopnja strokovne izobrazbe (opredelitev od nekvalificiran do dr. znanosti—glede na dokončano šolo, priznane delovne sposobnosti), dela, ki jih je oseba občasno opravljala v preteklem letu (dela so opravljali občasno ali nekaj ur vsak dan); način prihoda na delo, odsotnost zaradi poti in podatki o delu v tujini.
Popisnica se izpolni za vsakega občana, ki ima stalno prebivališče na našem območju.
2.	Obrazec je vprašalnik ZA STANOVANJE IN GOSPODINJSTVO (P-2)
Podatki o stanovanju — zajemajo stanovanja, naseljene poslovne prostore, zasilno naseljene prostore.
Opredeliti bo potrebno uporabo stanovanja (samo za stanovanja, za stanovanje in opravljanje dejavnosti, samo za upravljanje dejavnosti, začasno nenaseljeno stanovanje, nenaseljeno ali zapuščeno stanovanje, počitniška hiša ali stanovanje); skupna površina stanovanja v m2 (prosimo, da pripravite podatke o skupni površini celega stanovanja, to je seštevek površin vseh prostorov, ki so v sestavi stanovanja ter vsota površin, pri tem upoštevate: loggia — 75% celotne površine, pokrite terase — 50% celotne površine, balkoni in odprte terase — 25% celotne površine). Predlagamo, da vsako gospodinjstvo samo pripravi popis prostorov z označeno kvadraturo — s tem boste popisovalcu zelo olajšali delo. Posebej je podatek o površini kuhinje ter številu sob v stanovanju oz. hiši (štejejo se sobe s površino 6 m2 in več). Popisali se bodo podatki o napeljavah (vodovd, kanalizacija, elektrika, način ogrevanja), o lastniku, legi stanovanja, letu zgraditve stavbe, ter podatek o materialu, iz katerih so zgrajeni zunanji zidovi stavbe (tudi material ali slabši material)
Podatki o gospodinjstvu se nanašajo na opredelitev ali uporablja gospodinjstvo stanovanje kot lastnik, imetnik stanov, pravice, najemnik, itd., način oskrbovanja s pitno vodo, podatki o površini zemljišča, ki je v lasti članov gospodinjstva, in sicer ločeno:
1.	vse zemljišče skupaj,
2.	obdelovalna zemlja, kamor se štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki
Površine se bodo vpisovale v hektarih (ha) in arih (a). Popisovalec bo najbolj vesel, če boste pripravili posestni list, na njegovi osnovi se bo najlažje izvedel točen popis.
V zvezi s površino zemljišča so tudi podatki o tem, ali in koliko gaje gospodinjstvo dalo v najem, vzelo v najem ter o številu delov zemljišč, ki med seboj niso povezani (to so zemljišča, ki na vseh straneh mejijo na tuja zemljišča.
Popisuje se živina, in sicer: konji, mezgi, mule, osli, goveda, ovce, koze, prašiči, odrasla perutnina vseh vrst (kokoši, race, gosi, purani), čebelje družine ter opredelitev ali ima gospodinjstvo kmečko gospodarstvo in predvidenega prevzemnika.
Kmečko gospodarstvo je tisto gospodarstvo, ki uporablja:
a)	najmanj 10 arov obdelovanih zemljišč
b)	manj kot 10 arov obdelovanih zemljišč, vendar ima najmanj:
kravo in tele ali kravo in mlado goved (pri vprašanjih 12.2 in 12.3 ste vpisali 1 ali več) ali kravo in dve odrasli drobnici ali pet odraslih ovac ali tri odrasle prašiče ali odrasle ovce in prašiče skupaj ali 50 odrasle perutnine ali 20 čebeljih panjev
’ V kolikor se je na osnovi definicije za kmečko gospodarstvo ugotovilo, da gospodinjstvo spada v to kategorijo, je potrebno izpolniti
3.	obrazec: VPRAŠALNIK P—K,
ki obsega naslednje podatke (v ha in a) o:
njivah (so zemljišča, ki se lahko oijejo in kopajo, med njive sodijo tudi površine, ki eno ali več let iz kakršnihkoli vzrokov niso bile obdelane), vrtovih (so zemljišča, največkrat okoli hiš, posebej urejena za trajnejše pridelovanje zelenjave in cvetja), sadovnjakih (zemljišča, na katerih so zasajena sadna drevesa v strnjenem nasadu, pri tem so ločeni sodobni sadovnjaki — plantaže); vinogradih, travnikih, pašnikih, ribnikih,
močvirjih, nerodovitnih površinah in gozdovih.
Predlagamo, da pred popisom na osnovi posestnih listov pripravite dejanske podatke o resnični kulturi, ki je na posamezni parceli, prav tako pripravite podatke o številu jablan, hrušk, češpelj, sliv, češenj, višenj, breskev, marelic, orehov in vinskih trt.
Pri tem je pomembno, da date podatke za vsa sadna drevesa oz. vinsko trto, ki rastejo na lastnih in v najem vzetih zemljiščih, ne popisuje se drevesa, ki so na zemljiščih, ki ste jih dali v najem.
Na istem obrazcu se bodo zajemali tudi podatki o kmetijskih strojih in prevoznih sredstvih za enoosne in dvoosne traktorje, kombajne, tovornjake in kombije, traktorske pluge, traktorske krožne brane, traktorske druge brane, traktorske sejalnike, traktorske sejalnike za presledno setev, traktorske trosilnike umetnih gnojil hlevskega gnoja, cisterne za gnojevko, traktorske škropilnike, ko-silnike, zgrabljalnike, obiralnike za koruzo, kombajne, priklopnike, vprežne vozove, vprežne pluge, motorne robkalnike ter drobilnike.
Vpisovali se bodo podatki o številu posameznega stroja, ki so v lasti gospodinjstva in moč motoija v KM.
Za poglavja »agrotehnika 1990« je potrebno pripraviti podatke o: porabljeni količini umetnih gnojil (v kg), površini, pognojeni z umetnimi gnojili, porabljeni količini sredstev za varstvo rastlin, od tega količina za uničevanje plevela — herbicidi, površini, kjer so bila uporabljena sredstva za varstvo rastlin (ha in a) ter površina namakanih površin.
Posebej so opredelitve za kmetijske stavbe in druge objekte:
V m2 se bodo vpisali podatki za hleve za govedi in konje, prašiče, ovce, objekte za perutnino, prostore za shranjevanje kmetijskih strojev in kmetijskih pridelkov; za koruznjake, senike in kozolce, silažne silose in jame za gnojevko pa v m3.
Popisovalci bodo imeli veliko dela, saj bodo v strnjenih naseljih morali popisati več kot 200 oseb, vsa gospodinjstva, stavbe in kmečka gospodarstva.
OPK apelira na vse občane, da popisovalcu omogočijo, da bo dobil podatke in lahko izpolnil vse obrazce. Vsak popisovalec bo imel pooblastilo, s katerim se mora izkazati. V kolikor ga ne predloži, lahko to od njega zahtevate.
V	skladu z zakonom mora imeti vsaka stanovanjska hiša hišno številko. Prosimo vse tiste, ki si še niso uredili te formalnosti, da do 31. 3.1991 pri Geodetski upravi SO Mozirje (sedež v zgradbi Komunalnega podjetja v Mozirju) za to poskrbijo. Imamo tudi primere, ko lastniki hišne številke že imajo, vendar jih še niso pritrdili na zgradbo. Naprošamo jih, da to storijo in na ta način olajšajo delo popisovalcem.
V	primeru, da vas popisovalec ne bo našel doma, vam bo pustil sporočilo, kjer bo navedel, kdaj se bo ponovno oglasil. Takrat zagotovo poskrbite, da bo doma vsaj 1 polnoleten član gospodinjstva, ki bo lahko dal potrebne podatke.
Upamo, da smo imeli srečno roko pri izbiri popisovalcev in da boste z njihovim pristopom in delom zadovoljni, vse morebitne pripombe na njihov način dela pa naslovite na Občinsko popisno komisijo, ki bo poizkušala nesporazume ustrezno reševati.
Še enkrat poudarjamo, da se podatki, zbrani s popisom, lahko uporabljajo samo za statistične namene, razen tistih, ki bodo uporabljeni za vzpostavitev registra stavb in stanovanj ter register kmečkih gospodarstev.
Popisovalci, inštruktoiji, člani občinske popisne komisije ter osebe, ki so zaposlene v Zavodu RS za statistiko, ki vedo za vsebino podatkov, zbranih s popisom, so dolžni to varovati kot uradno tajnost.
Občinska popisna komisija
mWM|

’OPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * POPIS ’91 * PO
. .. . >■ .	,	-	• ■ ■	-	......	.... ..v	..... . ...	• ...	..	2
MB

mmm
■■H
Dekletom, ženam, materam za praznik!
Sedaj, v demokratični vladi, praznujemo meseca marca dva praznika, namenjena ženskam. To je 8. marec »dan žena« in 25. marca »materinski dan«.
Kaj naj zaželimo našim sopotnicam in spremljevalkam našega življenja ob njihovem prazniku?
V teh kriznih časih, kijih že vsi nekako več ali manj doživljamo, je najbolj važno, da jim želimo mir, spoštovanje in medsebojno razumevanje med sabo v družinah, na vasi, v podjetjih, na družbenih položajih, v državi...
Naša dekleta, žene in matere, ki so kakor koli zaposlene, si ob takšnem praznovanju zaslužijo še malo več pozornosti. Zaposlena žena, še posebej mati, je bila inje še vedno preveč obremenjena. Služba zahteva kot tako polno zaposleno osebo — družina potrebuje ženo, gospodinjo, predvsem pa ljubečo in skrbno mater, ki bi se lahko razdajala za svoje — posebno otroke.
Življenjski cilj vsake ženske (razen redkih izjem) je ljubiti in biti ljubljena, žrtvovana, se žrtvovati za svoje najbližje, rojevati in vzgajati otroke, jim nuditi zavetje in ljubezen, ki je tako močna, da bi gore prestavljala. Vso to nežnost in ljubezen drage žene in matere darujmo svojim najdražjim. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na tiste, ki si tudi želijo naše pozornosti in tolažbe. Te so starejše, obnemogle, osamljene ženske, ki si morda ne želijo kaj več kot nasmešek ali našo prijazno besedo, s čimer pa smo skoraj vsi preskopi.
Drage žene, mamice, ob vsem tem našem natrpanem umiku se razveselimo vsake drobne radosti, bodimo Bogu hvaležni zaj/se dobro in včasih tudi hudo. Življenjska pot ni samo rožnata, večkrat tudi trnjeva. Vendar z razumevanjem, z dobro voljo in vero v življenje, je vse lažje.
Slovenski materi!
Hudi in sila nepredvidljivi oblaki so se zgrnili in se še v bolj zgoščeni obliki zgrinjajo nad tvoj mali, od nikogar prav posebno spoštovan narod, slovenska mati.
Grenko je to spoznanje, a vendar kruta resnica. V tvoje blago naročje polagam svoje misli, ker vem, da si edina, ki zmore brez odlašanja in odvečnega pomišljanja vsa čuteča, kot znaš biti le ti, prisluhniti bridki stiski sinu naroda, katerega usoda se ni nikoli pisala z veliko začetnico, s katerim si trpela in zanj trepetala vse čase njegovega obstoja.
Žuljave in zgarane so tvoje roke, s katerimi se vedno znova vsakemu posebej razdajaš. Le kje bi lahko našel večje odrekanje, ki jim ni mar lastna blaginja, kje varnejše zavetje v času razbesnelih viharjev, kot so tvoje dlani, s katerimi nežno božaš svoj rod, kot pomladna sapica, ki po dolgi samotni zimi rahlo valovi prve poganjke poljskega cvetja. Tvoje plemenito srce trepeta za vse od prvega joka naprej, z boječim veseljem si spremljala negotov korak svojih otrok. S prikrito bojaznijo si znala, vedrega lica, pospremiti nadobudneža na prvo pot od zavetja domačega ognjišča.
Vse čase si sonce toplote in zvezda vodnica naših poti, katere se na tvojo žalost vse prevečkrat križajo z ideali medsebojnega
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora
OBVESTILO
Pri čiščenju in odpravljanju posledic poplav opažamo, da veliko občanov odlaga odpadni material ob in v vodotoke.
Zaradi tega obveščamo, da se ta odpadni material lahko odlaga le na mesta, ki jih odobrijo pristojne službe PUV NIVO Celje ali DO Komunala Mozirje.
Istočasno opozarjamo na določila Zakona o vodah in Odloka Skupščine občine Mozirje o obveznem čiščenju potokov in jarkov (Uradni list SRS, št. 34/79), ki obvezujeta lastnike priobrežnih zemljišč ob potokih in jarkih, da so dolžni redno čistiti brežine in korita teh vodotokov. Z rednim čiščenjem potokov in jarkov je mišljeno odstranjevanje neprimerne zarasti in odstranjevanje naplavljenih predmetov. Prod, pesek in mivko je dovoljeno odstranjevati iz potokov in jarkov, če predstavljajo oviro za normalen pretok vode.
Lahko trdimo, da bi lanskoletne katastrofalne poplave morebiti povzročile manjšo škodo, če bi bili urejeni tudi potoki in jarki, ne pa da so bili polni raznih odpadkov in smeti, ter neustrezno čiščeni. S ponovnim zasipo-vanjem vodotokov z odpadnim materialom zopet ustvarjamo pogoje, da nas še enkrat doleti podobna nesreča, to še posebno, saj so brežine vodotokov načete, sanacija pa bo zaradi ogromnega obsega škode dolgotrajnejša.
SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
spoštovanja in blagega sožitja. Edino ti veš, slovenska mati, za muke, iz katerih si rojevala gospodare slovenske zemlje, le ti smeš soditi o neprespanih nočeh, ko si polna materinske ljubezni drhtela od skrbi za svoje otroke, razkropljene po vseh krajih sveta. Vsa delovna in marljiva, kot drobna čebela, se sklanjaš nad grude prsti prekmurskih ravnic, vsa' znojna okopavaš trs žlahtne kapljice sredi vinskih goric, tvoja notranja energija je duša hribovskih vasic, vsa majhna kljubuješ buiji med bori kraških stezic.
V svoji prirojeni in naučeni skromnosti se nisi nikoli pritoževala nad svojo usodo, bridko pa te prizadenejo krivice in obtožbe, kijih mora prenašati tvoj sicer tako ponosni narod. Danes, ko stoji ves izmučen narod, katerega si na svojih prsih dojila, na pragu tistega, o čemer je skozi veke smel le sanjati in čemur rodoljubi pravijo resnična svoboda, danes smo potrebni tvoje modrosti in neuklo-njive vztrajnosti bolj kot ob katerem drugem času. Zakaj brez tebe je in bo vse prazen nič, le ob tebi in s teboj stojimo trdno na svojih nogah.
Zato in zaradi tega, kar ni moč izmeriti z besedami, nam ostani moč, upanje in tolažba — slovenska mati!
Edi Mavrič
Z vrha Rogatca je prelep razgled na Savinjske planine in dolini Savinje ter Drete — na tleh pa nobenega planinskega simbola.
Srečanje ljudskih godcev in pevcev na Ljubnem
Sekcija ljudskih godcev v okviru turističnega društva Ljubno vse od lanske uspešne prireditve ohranja ljudsko izročilo in aktivno deluje.
Tudi letos želimo razveseliti številne krajane, ki spoštujejo in uživajo ob izvajanju ljudskih pesmi Zato bodo godci in pevci v nedeljo, dne 14. 4. 1991, ob 15. uri v kinodvorani na Ljubnem, zopet sicer v nekoliko spremenjeni obliki, poskusili ohranjati tradicijo in razvedriti poslušalce in gledalce.
Naj povabilo na prireditev velja vsem ljudem dobre volje.
Predsednik TD Ljubno: Anka Rakun
Nič ali le malo novega
Pred dnevi je bila v Moziiju redna letna skupščina Zgomjesavinjske turistične zveze, ki je bila obenem tudi volilna. Ob tem, da so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo, so se seveda seznanili tudi z delom in problemi zveze, z delovanjem društev in z načrti za naprej. Pravzaprav ni bilo slišati nič novega, tudi vloga in pomen zveze se po tej skupščini ni spremenila, se pravi, da vse ostaja pri starem in neustreznem položaju.
Društva so redne naloge lani opravila, sicer pa poročil na skupščino ve-
činoma niso poslala. Ob tem ena ugotovitev vendarle velja. Strah namreč, kije zajel vsa društva; to je strah glede sedanje infrastrukture, kije po poplavah še slabša in se ob njej turizmu kaj slabo piše; še slabše pravzaprav kot doslej. Kakšnih posebnih načrtov niso sprejemali, saj je še v veljavi načrt do leta 1992 in v njem so zapisane tudi okvirne naloge za letošnje leto. Vsekakor je na to vplivalo tudi čakanje na nov zakon o društvih, ki se mu bo seveda treba prilagoditi, tudi v zvezi z bodočim načinom financiranja. In to je vse. (jp)
Planinci uredimo vrh Velikega Rogatca!
Zgornjesavinjčani smo zares lahko ponosni na naše prelepe hribe, na pravo gorovje, Savinjske Alpe, Golte, Raduho, Čreto, Menino in Rogatec. Stene in hribi privabljajo na tisoče planincev in plezalcev, veliko tudi iz tujine. Od vseh si obetamo lep kos kruha, predvsem zaradi turizma. Pa je ta kos kruha še majhen, ker si ga turisti prinesejo s seboj. Mislim na kompletno ponudbo, na odnos do naravnih lepot, kijih ne vzdržujemo dovolj skrbno.
Primer je pot iz Luč in Gornjega Grada na Rogatec ter Lepe-natko, ter urejenost vrha Velikega Rogatca (1557 m). Če So bile markacije v lanskem letu še^do-volj vidneje bil sestop proti Špehu po vzhodnem grebenu popolnoma neurejen. Na vrhu je nekdaj bilo kakšno planinsko obeležje, nekajkrat sem naletel na zanimivo rogovilo iz lesa, zdaj je podrto vse (pol leta je od tega, ko sem nazadnje obiskal vrh). Kažipotne
table ležijo po tleh in zarjavela škatla brez žiga je streli v orientir.
V zvezku sem sredi poletja zasledil številko obiskovalca 482, kar priča, da je gor prišlo do zime še kakšnih dvesto planincev več. Ivo Ermenc iz Kata je zapisal 1.1. 1989 ob 12.45 »srečno novo leto vsem obiskovalcem Rogatca in veliko lepih pogledov«.
S tem prispevkom želim vzpodbuditi organizirane planince iz PD Gornji Grad, da spomladi kaj ukrenejo, da bi se ta prelepa planinska pot uredila. Ko bo akcija, se ponudim za delo in reportažo, najbrž pa bodo lahko na pomoč priskočila še ostala PD, »Smreka« Gornji Grad ter ostali kolektivi iz občine. Že dobra volja pa bo vredna več kot denar, ki bi ga ob tem potrebovali.
Jože Miklavc
Prelepa silhueta Lepenatke in Rogatca spominja na spečega velikana, o katerem je zapisana legenda.
Kdor zna pa zna PTT vsekakor
A ni fajn, če se držiš načela »znajdi se, kdor se more«, še bolj fajn pa je, če ti to uspe. In menije, pa še zelo fajn, in sem vesel in zadovoljen. Že kakšna štiri leta v mojem kraju opazujem, srečujem in poslušam živčne, včasih prav besne so-krajane. Pred štirimi leti so iz denarnic in bančnih računov postrgali zadnje pare, da so plačali 95 milijonov za telefonsko številko, ki naj bi jo prav kmalu dobili. Kar milo se mi je takrat zgodilo, ko sem videl (slučajno) slovesne podpise samoupravnih (hvala bogu, da jih ni več) sporazume, PTT-jevci in naši domači predstavniki toliko da se v vsej vzhičenosti ob tako pomembnem dohodku niso objemavali in poljubljali, celo jokali bi lahko.
Če takrat niso, potem lahko danes z razlogom! Pa ne PTT-jevci, ti se (še kar) lahko privoščljivo smejijo. Skratka, ljudje in funkcionarji so pridno zbirali denar in pridno čakali, PTT pa je pridno zavlačeval, z različnimi izgovori podaljševal roke, obljubljal, obračal zbrani denar, kakor je hotel, samoupravne sporazume bi si podpisniki že takrat nekam potisnili, in tako naprej in tako dalje, monopolno seje sprenevedal in se še danes. Krajevni funkcionarji so prosili, tožili, zahtevali, si pulili lase in še kaj. Včasih so se tudi skrivali pred bodočimi naročniki, saj so bili v njihovih očeh edini krivci. Prav lepa je ta krajevna samouprava. Res.
Sploh, če lepo stojiš ob strani.
In sem stal. Na svojem balkonu v bloku in gledal pričetek del, po dolgem času seveda. Krajani sp pridno kopali jarke, polagali kabel, nazaj zasipali, pa počenjali še drugo, kar zraven sodi. Potem so spet čakali in od besa jokali. Najprej so spet plačali, nato pa spet čakali strokovnjake, da jim aparate priključijo. Prišli so, kadar so prišli, nekaterim priključili prej, drugim pozneje, tretjim še malo bolj pozneje, in so se naročniki križem gledali pa zmerjali in tako lepo naprej. Potem so dobili telefone, vse se je pomirilo in zdaj veselo kličejo. Pa jaz tudi. Znajdi se.
Malo sem se torej znašel, malo vrtal in se »dogovarjal« in izvrtal številko, kije prej ob hudem povpraševanju niti slučajno ni bilo in tako danes veselo kličem. Pa zares veselo. Priključen sem na primarni vod, ki so ga plačali in zgradili krajani, za številko sem plačal 150.000 dinarjev (oni so 1988 95 milijonov), za priključek pa še blizu 2.000 dinarjev, letos, oni so lani celih 150.000 dinarjev, pa še stroške v stanovanjih so imeli. Seveda ne smete živeti v sladki utvari, da je akcija telefonije že sklenjena; še dolgo ne bo, še veliko bo sprenevedanja monopolistov, jeze naročnikov, skrivanja funkcionarjev... Na začetku smo torej, važno pa je, da imam telefon, läBiüöÄöcT!-
J. P.
KOZERIJA
Šumeli
so gozdovi domači...
Kot v pravljici daje bilo, mije pripovedoval oče in počasi mu bom moral verjeti. Počasi zato, ker naj bi to bilo pred vojno, jaz naivnež pa sem mislil, da nam (mi) je bilo zelo lepo tudi po njej. Bilo je namreč takole: moj dedje imel veliko gozdov, ob strugi so se vrteli mlinski kamni, mala elektrarna jim je dajala luč, krasna venecijanka pa je veselo in pridno žagala. Tudi kakšen flos je ded spravil po Savinji in Savi in tako naprej. Resje bilo lepo, rad verjamem, zlasti danes.
Prišla je vojna in ni bilo lepo. Vojna je seveda minila, pa v osvobojeni domovini kljub vsemu ni bilo najlepše, še zlasti ne v svobodnih gozdovih. Ded namreč ni bil preveč vesel, ko so mu med drugim vzeli veliko gozdov, ko so se ustavili mlinski kamni, koje mrknila luč iz domače elektrarne, ko je utihnila venecijanka...
Pa smo vseeno preživeli in niti preveč slabo nam ni bilo. V domačih gozdovih je oče pridno sekal, malo za domačo porabo, malo za oddajo in malo za kam drugam, predvsem pa za mene, da bi nekoč bolje živel. In navsezadnje tudi sem. Obnovili smo hišo, zgradili nov hlev, kupili stroje in sploh umno kmetovali, se pravi tako umno, kot so nam dovolili in kakor smo se umno tudi sami znašli. Ob tem so v naših nekdanjih gozdovih pridno sekali tudi gozdaiji in sploh skrbeli za gozd. Tudi veliko gozdnih cest so zgradili in vsi skupaj smo se veselo vozili v dolino in nazaj v hribe.
Res je (bilo) krasno, malo žal pa mi je vendarle bilo za nekdanjimi velikimi gozdovi. Kar sline
so se mi cedile in se mi pred volitvami tudi pocedile. Obljubili so, (žal obljubljajo še danes), da nam bodo vrnili Vse nasilno odvzete gozdove in še kaj drugega tudi. Tega sicer še niso storili, bodo pa kaj kmalu, in prav to meje počasi pričelo skrbeti. Najprej zato, ker v »tistih« gozdovih gozdarji že nekaj mesecev ne smejo sekati, in prav je tako, saj bodo vendar moji, zato pa tudi cest ne vzdržujejo več. To ni dobro, še zlasti ne, ker jih je precej uničila povodenj, pa zima in tako naprej. In zdaj jih naj sam čistim, če hočem v dolino, in jih bom moral tudi v prihodnje, ko bo gozd spet moj. Ob tem se pojavlja še nekaj. Žlahta. Žlahta je namreč žlahta in vidi svoje »interese« tudi v vrnjenih gozdovih, demokracija je demokracija, pa četudi v lastni hiši.
Demokracija pa me moti (zlasti zadnje čase, prej me ni) še na enem področju. Obresti in davki nam pijejo kri, pravijo. Meni že in to pospešeno. Gozdarji so v tistih gozdovih posekali, kar so, nekateri namigujejo, da preveč, nekaj podobnega seje zgodilo z domačim gozdom. Pa se republiški davčni izvedenci spomnijo in mi obljubljajo davek od biološke zmogljivosti mojih sedanjih in bodočih gozdov, ne pa kot doslej od (ne)oddanega lesa. Taje pa lepa. Kje pa naj dobim vse potrebne kubike in denar?! Ti kubiki so bili in so §li. Nekaj malega jih je sicer še, a bo zato davka veliko preveč. Vse bolj se mi v sanjah prikazuje demokracija z Omanom na čelu in vse bolj sem nemiren in razdvojen, najbrž niti ne vem, kaj si sploh še žellim. Šumijo gozdovi...
J. P.
Še	enkrat: »Hvala bogu,
da so prišli težki časi!«
Petru Ježu v opravičilo in bralcem v pojasnilo; opravičilo zaradi zlorabe naslova. Peter Jež gotovo ne želi slabih časov, ne sebi, ne drugim. Jeza je nastala zaradi prvih, ki so prebrali samo naslov in zaradi drugih, ki vsebine in njenega bistva niso razumeli. Peter Jež gotovo ve, kaj trdi. To namreč, da bodo ljudje naše doline v teh težkih časih končno pričeli
iskati možnosti zaslužka in preživetja v turistični dejavnosti. Zal ali na srečo to doslej ni bilo potrebno, ni bilo povezano z možnostjo preživetja. Na srečo zato, ker nam je bilo dobro, žal zato, ker že desetletja na ves glas vpijemo o pomenu in možnostih na turističnem področju, stanje pa je (bilo) vsak dan slabše. Zato se s Petrom Ježem strinjam. (J. P.)
Za slušno prizadete
Nov slušni pripomoček za naglušne
Na našem tržišču je nov proizvod — elektrodinamični telefonski vložek, ki omogoča uporabnikom slušnega aparata boljše slišanje pri telefoniranju.
Vložek SL 6 MT lahko vgradimo v družino aparatov ETA 80 in v vse starejše tipe telefonskih aparatov. Namestitev je enostavna, saj ga samo zamenjamo z že vgrajenim vložkom in s tem izboljšamo slušnost.
Telefonske vložke SL 6 MT lahko kupite na sedežu naše organizacije.
Tečaj gestovnega govora
Temeljni handicap slušno prizadetih se kaže v govorno socialni komunikaciji. Gluhi zaradi okvare sluha ne slišijo niti sogovornika, niti lastnega glasovnega izražanja. Mnogi med njimi nikoli ne zmorejo za slišeče večinsko okolje prepoznavne verbalne ekspresije. Gluhi so v medsebojni komunikaciji razvili svoj specifični komunikacijski model, vizualni jezik, znakovni ali gestovni jezik. Znakovni jezik je med gluhimi dogovorjen sistem znakov — gest za posamezni pojem, ki podpira nacionalni glasovni jezik, vključujoč po potrebi enoročno in dvoročno abecedo.
Gluhi se v svoji vsakdanji socialni komunikaciji poslužujejo tolmačev, prevajalcev v znakovni jezik. Tolmači za gluhe so ljudje zdravega sluha, ki obvladajo znakovni jezik gluhih in poznajo problematiko komuniciranja invalidov sluha in govora.
Specifika komunikacije gluhih je mnogo bolj zapletena in občutljiva, kot jo lahko na tem mestu opišemo. Gluhota je lahko ovira pri uveljavljanju temeljnih človečanskih in državljanskih pravic in mnogokrat je tolmač edina oseba, ki lahko gluhemu pomaga.	•*.
Na področju občin Velenje in Mo-ziije premoremo eno samo prevajalko v znakovni jezik, kar je absolutno premalo za potrebe gluhih na tem področju. To je razlog, da smo se odločili pripraviti tečaj gestovnega govora v Velenju. Tečaj bo trajal 80 ur. Izvedli ga bomo v dveh delih: prvi del v času od marca do junija, drugi del pa v času od septembra do decembra 1991. Tečaj bo vodila prevajalka D. Berločnik iz Celja po programu sekcije tolmačev pri ZDSPS. Vse, ki bi si želeli pridobiti znanje gestovnega govora, vabimo, da se oglasite na sedežu našega društva na C. bratov Mravljakov 1 v Velenju ali po telefonu 858-179 vsak ponedeljek od 7. do 10. ure, sredo od 15. do 18. ure in petek od 10. do 13. ure.
D.	MEH
Poslovilna vežica v Nazarjah
Hiter porast števila prebivalcev v Nazarjah in okoliških vaseh v preteklih letih je povzročil hitrejše izkoriščanje obstoječega pokopališča, vzporedno s tem pa se je pojavila tudi potreba po izgradnji poslovilne vežice.
Po dolgotrajnih prizadevanjih je vodstvu KS Nazaije le uspelo pridobiti geološko in sanitarno neoporečno zemljišče, ki leži v podnožju hribčka, na katerem stoji cerkev in obstoječe pokopališče. Zemljišče v izmeri 1 ha je bilo odkupljeno od župnišča in predstavlja glede na predviden razvoj kraja trajno rešitev. Urejanje novega pokopališča in poslovilne vežice poteka kompleksno.
Pokopališče bo sodobno opremljeno in bo v skladu s tem razdeljeno v tri sekcije:
L sekcija bo za klasični način pokopa,
2.	sekcija bo za žare in
3.	sekcija bo za posip pepela.
Ob pokopališču stoji poslovilna vežica z dvema prostoroma za poslovilne obrede in kapelo za opravljanje sakralnih obredov. Izvedba objekta je bila določena v soglasju z župnijskim uradom.
Glavni vir sredstev za izgradnjo celotnega kompleksa je krajevni samoprispevek, v manjši meri pa so bila sredstva pridobljena tudi s prostovoljnimi prispevki krajanov, nekaterih obrtnikov in župnijskega urada.
Realizacijo ureditve celotnega kompleksa vodi gradbeni odbor, ki predvideva, da bodo dela končana do konca avgusta letošnjega leta, v primeru seveda, da se pogoji financiranja na spremenijo.
F. K.
Ljubenski petošolci so še ujeli nekaj snega v Logarski dolini, da so lahko izvedli šolo v naravi.
Sneg je skopnel in črna odlagališča so spet vsem na očeh. Zato je prav primeren čas, da se jih lotimo.
Goran Horvat razstavlja v Singnu
Mesto Singen v Nemčiji je v teh dneh v znamenju razstave našega slikarja in grafika Gorana Horvata, ki v tem mestu razstavlja od 7. do 31. marca. Sama razstava je plod sodelovanja med mestom Singen in Celje. Slike je izbral g. Zoran Kržišnik, direktor MGLC iz Ljubljane, kije pripravil tudi tekst za katalog. V njem je zapisal:
»Prav gotovo smo ob njegovih slikah soočeni z avtorjem velike ročnosti in izredne, naravnost presunljive domišljije, z umetnikom, ki zajema iz polnega in čigar nadaljnja pot je nepredvidljiva, utegne pa pripeljati na strme vrhove. Tudi če mu to ne bo dano, če se bo iz kateregakoli razloga
ustavil pri sedanjih dosežkih, je vsaka njegovih slik in risb presunljivo avtentična izpoved sodobnega iskateljskega duha, ki zaznamuje svoj prostor na svetu s širokosrčno pripravljenostjo sprejeti vse, kar življenje ponuja, in ga enako velikodušno obdariti s celotnim bogastvom izjemno mno-gostranske umetniške osebnosti, ki še ni razvila vseh svojih potencialnih energij. Toda: pri cvetju je tako, da velikokrat bolj občudujemo njegovo popje kot polni razcvet; pač zato, ker pomeni razcvet že venenje in konec. Pri umetnikih ni tako: radujemo se njihovih začetkov v pričakovanju njihove zrelosti. Tega se nadejamo tudi pri Goranu Horvatu«.
R. P.
Javni nastop učencev glasbene šole
Vpetek, 1. marca 1991 je bil ob 18. uri v veliki dvorani Delavskega doma v Nazarjah javni nastop učencev Glasbene šole pri Delavski univerzi Mozirje.
Prireditev je spadala v okvir 6. meseca kulture v občini Mozirje, je pa tako rekoč že tradicionalna, saj jo organizirajo že vsa leta, odkar se je šola preselila v Nazarje.
Letošnji nastop si je v nasprotju s preteklimi ogledalo zelo veliko število gledalcev, ki so popolnoma napolnili dvorano. Med njimi je bilo veliko pedagogov iz vseh osnovnih šol v občini, ki so s propagandno akcijo prav gotovo prispevali levji delež k tako številnemu obisku. Prisotni pa so bili tudi gostje iz Velenja in Tržiča.
Prvi od njih so bili predstavniki Glasbene šole in Rudarske godbe iz Velenja. Rudarska godba je namreč priredila dva koncerta, od katerih je bil prvi v Velenju, drugi pa v Nazarjah. Izkupiček od obeh je bil namenjen za obnovo dvorane Delavskega doma po poplavi Glasbena šola iz Velenja pa je takoj po poplavah pripeljala domači glasbeni šoli v uporabo za nedoločen čas dva pianina.
Drugi gostje so bili predstavniki Zavoda za kulturo in izobraževanje iz Tržiča. Omenjeni zavod je po katastrofalnih poplavah v naši občini organiziral prodajno razstavo slik priznanih slovenskih umetnikov in izku-
piček le-te namenil mozirski glasbeni šoli za nakup novih instrumentov. Iz tega naslova je šola kupila naslednje instrumente: en kvaliteten pianino, eno harmoniko, eno kvalitetno kitaro in še nekaj učil za glasbeno vzgojo. Štirinajst neprodanih slik na omenjeni razstavije zavod podaril šoli v trajno last
Vprogramu javnega nastopaje sodelovalo dvajset učencev, ki so svoje točke pripravljali pod mentorstvom osmih učiteljev. Gledalci so bili nad prikazanim glasbenim znanjem navdušeni in so z gromkim aplavzom nagradili nastopajoče.
Kljub težkim materialnim razmeram, v katerih se nahaja celotna družba, Glasbena šola pri Delavski univerzi Mozirje uspešno deluje in izpolnjuje svoj program. In ne samo to. V toku nekaj preteklih let je vzgojila že kar nekaj lastnih strokovnih kadrov, kar tudi po svoje dokazuje kvaliteto dela v tej šoli Najbolj svež dosežek pa je formiranje podmladka za godbo na pihala.
Zahvali za solidarno pomoč obeh ustanov iz Velenja in Tržiča se pridružujemo tudi mi, kajti več kot očitno je, da bomo ob tako kvalitetnem delu in solidni materialni opremljenosti prihodnje leto spet priča odličnim nastopom mladih glasbenikov.
F. K.
KEMIČNA ČISTILNICA IN AVTOPREVOZNIŠTVO ANA PEČNIK, NAZARJE 151
Sprejemamo naročila za premog z dostavo od 5 do 101, po najugodnejši ceni 800,00 din za tono do razdalje 20 km.
Pokličite na telefonsko številko 063 831 -567
O nazorskih gasilcih
Člani GD Nazaije so se 16. februarja 1991 zbrali na rednem občnem zboru in pregledali dejavnost društva v minulem letu.
Z zadovoljstvom so ugotovili, da so realizirali skoraj vse zastavljene naloge, izmed katerih je bila materialno najbolj zahtevna zamenjava dotrajanega kombija z novim. Pri tem so še posebej poudarili, da so bila sredstva zanj pridobljena z najetjem kredita in ne s prostovoljnimi prispevki, kot je sicer kar običaj. S to potezo so ohranili visok kvalitetni nivo opreme za gašenje, ki jo poleg omenjenega vozila sestavljajo še:
—	cisterna s 4.000 litri vode in 400 litri penila,
—	orodni avtomobil in
—	3 motorne brizgalne.
Vsi avtomobili so opremljeni z UKV postajami, kar jim zelo olajša sporazumevanje in poveljevanje v vseh oblikah intervencij.
Požarov na področju, ki ga pokriva GD Nazarje, v preteklem letu ni bilo, pač pa so sodelovali pri gašenju požara na Dobrovljah in pri gašenju velikega požara nad Vranskim.
Na operativnem področju dela društva so uspeli uresničiti dolgoletno željo. K sodelovanju so namreč pridobili žensko člansko desetino in desetino pionirk. Tako so na lanskem občinskem tekmovanju sodelovali v vseh kategorijah razen desetine mladink. Doseženi rezultati na tem tekmovanju so bili, gledano celovito, zelo dobri, še posebej pa so pohvalili člansko B desetino, kije v svoji kategoriji premočno zmagala, člansko A desetino in žensko desetino za doseženo 2. mesto ter pionirsko A desetino za doseženo 3. mesto.
Glede na to, da so na območju, ki ga pokriva nazarsko gasilsko društvo, locirane največje delovne organizacije, kot so: Gorenje Glin, Gorenje MGA, Elkroj in GG Transport in gradnje, se člani dobro zavedajo pomena konti-
nuiranega izobraževanja, ki zagotavlja dovolj znanja za uspešno posredovanje v vseh primerih. Zato temu posvečajo tudi dovolj pozornosti.
V gasilskem domu v Nazaijah se nahaja UKV poveljniška postaja za celotno občinsko gasilsko zvezo. Vsako soboto ob 12.05 uri se vrši preizkus zvez z vsemi postajami v dolini.
Člani GD Nazaije so bili maksimalno angažirani tudi pri odpravljanju posledic novembrskih poplav tako v delovnih organizacijah kot po domovih krajanov. Ob tej naravni katastrofi je bil močno poškodovan tudi njihov gasilski dom. Škoda je bila ocenjena na približno 300.000 din. Za saniranje posledic so do sedaj prejeli samo prispevek od KS Nazaije v znesku 15.000 din.
Število članov društva se je povečalo za 25 in tako imajo sedaj 128 operativnih gasilcev, izmed katerih je en višji gasilski častnik, trije častniki I. stopnje in 12 nižjih častnikov.
Za letošnje leto so si nazarski gasilci spet zadali obilo nalog:
—sanacija poškodovanih spodnjih prostorov v gasilskem domu,
—	sodelovanje na občinskem tekmovanju z vsemi desetinami,
—	organizacija tečaja za gasilce I. stopnje,
—	nadaljevanje republiške akcije »100.000 pregledov,
—	delovne akcije v krajevni skupnosti,
—	predavanja v osnovni šoli pod geslom »Mladi gasilec«,
—	izvedba programa v okviru meseca požarne varnosti.
Upoštevajoč že dosežene rezultate, ne gre dvomiti, da jim bo zastavljene naloge uspelo uresničiti. V ta namen tudi niso izvršili nobenih kadrovskih sprememb v vodstvu društva, ki ga bo torej še naprej vodil predsednik Roman Krajner.
F. K.
Spomin na tovarišico iz Švice
Lepo sončno dopoldne je bilo tisti torek, ko smo imeli v razredu obisk. V gosteje prišla tovarišica iz Švice. Prvo uro pouka smo jo pozdravili in se ji predstavili. Čeprav ni znala slovenskega jezika, nas je celo dopoldne spremljala pri pouku, najprej pri slovenščini, kasneje pri angleščini in nato pri glasbenem pouku, ki ga je tudi ona učila. Naučila nas je pesmico in eno igrico. Pouk je hitro minil, vendar smo tudi popoldne preživeli z gostjo. Organizirali smo srečanje v Lokah. Že na začetku smo se a ustavili pri sošolcu Romanu doma, ker smo hoteli gostjo >. seznaniti z običaji in načinom življenja pri nas. Od Romana
smo šli še k Kokaljevim. Tam pa smo imeli družabno srečanje in pojedino s samimi domačimi specialitetami, ki so jih pripravile naše mamice. Tovarišici Margrit smo zapeli nekaj domačih pesmi, pokazali družabne igre in plese. Tudi sama seje vključila v veselo rajanje in petje. Tako smo jo naučili »Pouster tanz« in ples z metlo, igro s klobuki in še druge igre in običaje. Ko smo odhajali domov, je bil zunaj že mrak in pričelo je snežiti. Tega dne ne bom nikoli pozabila, prav tako pa upam, da je bil všeč tudi tovarišici Margrit in da nas bo zato še obiskala.
Mateja Podlipnik
O.	Š. Moziije
Traktorsko rotacijsko kosilnico BCS v brezhibnem stanju ugodno prodam telefon 831-415.
Vsak smučarski tečaj se mora končati s tekmovanjem in podelitvijo / znanj najboljšim.
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
SPOŠTOVANI KUPCI!
V našem podjetju smo za praznike pripravili raznovrstno ponudbo blaga po ugodnih cenah in nakupnih pogojih.
Nudimo Vam:
—	konfekcijo in tekstilne izdelke za razne prilike in svečanosti
—	bogat izbor izdelkov iz zlata
—	kozmetične in parfumerijske proizvode
—	široko izbiro živilskega blaga
—	izdelke gradbene, kovinske in elektro industrije
—	in še kaj...
OBIŠČITE NAS!
Želimo se Vam zahvaliti za dosedanje zaupanje in Vas vabimo, da še naprej ostanete naši zvesti kupci.
* NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO *
PRODAJA PLINA odslej tudi v naših prodajalnah.
Najprej na Rečici ob Savinji, v samopostrežbi MARKET, kasneje pa še v Nazarjah in Mozirju.
PONUDBA OBSEGA:
—	prodajo plina in plinskih jeklenk (cena plina 116,00)
—	regulatorje za plin
—	tesnila in gumi cevi
—	ključe za priklop
—	nudimo tudi 2 in 3 kg jeklenke za kampiranje.
»SAVINJA MOJA TRGOVINA«
Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka vas vabi
Slovenska kmečka zvezaje ena najmočnejših političnih strank v Sloveniji, kar dokazuje s svojo zastopanostjo tako v republiškem parlamentu kot tudi v naši občinski skupščini SKZ je prva povojna politična stranka, kije bila ustanovljena pred približno tremi leti. Takrat je prehitevala čas, saj se uradno ni mogla registrirati kot stranka, ker ni bilo ustreznega predpisa. Od vsega začetka se je aktivno vključevala predvsem v politična, organizacijska in strokovna vprašanja, ki so povezana s slovenskim kmetom in kmetijstvom. Ni pa se zadovoljila le s tem, saj je kmet vendarle steber slovenstva. Že od začetka delovanja je predstavljala opozicijo takratnemu enopartijskemu sistemu. Bila je najštevilnejši kolektivni član v Bavčarjevem Odboru za varstvo človekovih pravic. Člani SKZ so povsod po Sloveniji sodelovalipri oblikovanju novonasta-jajočih političnih strank in s tem pri slovenskipolitični pomladi Širino v sodelovanju soji priznali tudi volilci na lanskih volitvah. Tudi zato seje na decembrskem občnem zboru preimenovala v SKZ — Ljudsko stranko.
Zgomjesavinjski odbor SKZ-LS se aktivno vključuje v razreševanje odprtih vprašanj, predvsem na področju organiziranosti kmetijstva in gozdarstva v naši občini Želimo predvsem, da bi zemlja in gozd bila optimalno izkoriščena in da sadove ne bi koristil le lastnik, ampak posredno tudi vsi tisti, ki so jim surovine, pridobljene na zemlji in gozdu, osnova za njihovo delo.
Zato vas vabimo, da se vključite v naše vrste, da bomo sooblikovali našo prihodnost Če vam je dosedanje delo SKŽ-LS všeč in ji zaupate, če smatrate, da bi z vašim članstvom v SKZ-LS lahko aktivno sodelovali pri delu, vas vabimo, da se včlanite. Pristopne izjave lahko dobite pri članih našega odbora Ti so:
Franc Bezovšek, Lenari
Ivo Rihter, Tirosek
Stane Zagožen, Bočna
Boris Šporin, Rovt, Šmarino/Dreti
Pavel Goličnik, Šmihel
Jure Fužir, Lepa Njiva
Jože Bider, Dol Suha, Rečica/Savinji
Oskar Slatinšek, Savina Ljubno/Savinji
Tone Kumer, Krnica, Luče
Marko Suhadolnik, Logarska dolina
Vse dosedanje člane obveščamo, da lahko članarino za letos plačajo pri članih odbora Na časopis Slovenske brazde, ki ga izdaja SKZ-LS, se naj naroči vsak posamezno.
Zgomjesavinjski odbor SKZ-LS
RAZPIS
A.	Delavska univerza Mozirje sporoča da sprejema prijave za vpis v začetni tečaj nemškega in angleškega jezika
Tečaja se bosta pričela v začetku meseca aprila Obsegala bosta po 60 učnih ur. Pozneje bo možno nadaljevati v tečaju na zahtevnejši ravni, če bo za to izkazan številčno dovolj velik interes, v kar ne dvomimo, saj se vsi zavedamo koristnosti znanja tujih jezikov.
B.	Zakon o prevozih v cestnemprometu (Ur. L SRS, št 45/87) določa da morajo vozniki motornih vozil (nad 3500, kg nosilnosti) imeti strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje zahtevnosti, tj. poklicno šolo.
Da bi občanom, ki si želijo pridobiti ustrezno izobrazbo za opravljanje poklica voznika motornih vozil na čim pristopnejši način (s štu-dijemob delu) omogočili pridobitev zakonsko zahtevane izobrazbe, bo Delavska univerza Mozirje organizirala oddelek za odrasle.
V ta namen že sprejema prijave zainteresiranih kandidatov. Pogoj za vpis je dokončani 8. razred osnovne šole.
Zainteresirani kandidati lahko pošljejo svoje evidenčne prijave na Delavsko univerzo Mozirjefs sedežem v Nazarjah) po pošti ali po telefonu našt 831-938. Prijave bomo sprejemali do izpolnitve števila učnega oddelka.
Vse dodatne informacije so na voljo na Delavski univerzi v Nazarjah.
ŽELITE ŠOLANEGA PSA
Izšolali si ga boste sami na tečaju
Kinološko društvo Mozirje obvešča vse lastnike mladih psov v starosti nad 7 mesecev, da smo že pričeli s tečajem šolanja vodnikov in psov.
Informacije: vsako nedeljo dopoldan na društvenem vežbališču v Varpolju.
Komisija za šolanje
INPUT, d.o.o.
Volog 17, Šmartno ob Dreti
Podjetniki, obrtniki!
Knjigovodske in računovodske storitve,
vodenje poslovnih knjig in ostale ekonomske storitve
vam vključno z računalniško obdelavo podatkov nudi
firma INPUT, d.o.o.
Strokovnost, ažurnost in tajnost poslovnih podatkov zagotovljeni.
Telefon 842-189
(ob delavnikih od 15. ure dalje)
DIMNIKARSKO PODJETJE
PREŽIHOVA 17 RAVNE NA KOROŠKEM
Objavlja prosta dela in naloge za področje Mozirje:
2 dimnikarska pomočnika ali 2 kvalificirana delavca z možnostjo prekvalifikacije
Delovno razmeije sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s poskusno dobo tri mesece.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v osmih dneh po objavi na zgornji naslov.
Delavska univerza Mozirje in Kozmetični studio in pedikerstvo Zakrajšek Milena Velenje organizirata
TEČAJ KOZMETIKE
Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del ter bo med drugim vseboval diagnozo kože, nego in zaščito kože, nego obraza, vratu in dekolteja, manikiranje in pedikuro ipd. Tečaj bo trajal 8 ur. Prijave sprejema Delavska univerza Mozirje, p. Nazarje, tel. 831-938.
SUROVINA
P. C. Radlje
Na področju Mozirja, Gornjega Grada, Ljubnega, iščemo honorarne kooperante za zbiranje uporabnih odpadkov (železo, papir, barvne kovine).
Zainteresirani morajo imeti v bližnji okolici navedenih krajev prostor, kjer bi se vršil drobni odkup navedenih artiklov. Vsi interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na naslov:
SUROVINA PE VELENJE Cesta Talcev 45 63320 Velenje
PLANINSKO DRUŠTVO
GORNJI GRAD
• v v
isce
OSKRBNIKA V DOMU NA MENINI
Zaželjen oskrbniški par, lasten prevoz obvezen. Oskrbovanje doma od 1. junija do 30. septembra, delo in plačilo je po pogodbi. Informacije na tel.: 842-042 (Miran Ugovšek, Franc Rop), dopoldan.
Pisne prijave pošljite na PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD, p.p. 4, do 1. aprila 1991.
Obenem vas obveščamo, da izven sezone v domu poteka dežurstvo naših člahov.
Dom je tako odprt vse sobote, nedelje in praznike.
Poleg toplega zatočišča vam nudimo še čaj, pijačo in prenočišče.
MENINA VAS VABI!
SELIŠNIK EMIKA LUČE
KITAJSKA KUHINJA V LUČAH
V gostilni Raduha v Lučah (SELIŠNIK Emika) lahko prve tri tedne v aprilu uživate v specialitetah kitajske kuhinje, kijih bo pripravljal gost iz Kitajske — renomirani kuhar
LINZHEN
Kitajska kuhinja bo odprta od 4. do 21. aprila vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 15. ure dalje.
Ne zamudite enkratne priložnosti! Vabljeni!
Gostilna Raduha, tel. 844-025
Krajane Gornjega Grada
obveščamo, da zopet lahko obiščejo knjižnico v novih prostorih kulturnega doma.
Knjižnica posluje vsak PETEK od 17. do 19. ure.
ZAHVALA
Še prej, ko prišla je pomlad,
tvoj glas je onemel, zastal je tvoj korak.
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
Jožefe Plavše
roj. 16.2. 1911
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, Zvezi borcev in vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti 17.2.1991 na pokopališču v Moziiju. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Topolšica za zdravljenje in lajšanje bolečin, gospodu Petku in sosedi Danici za vse, v srce segajoče besede ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi duhovniku za opravljena obreda.
Žalujoči: hčerka Marjana, Angela in sin Milan z družinami
_______PISMA BRALCEV
Globina velikonočnih skrivnosti
Ko slišimo besedo Velika noč, se pač mnogi spomnijo na pirhe, šunko, potice. Tisti, ki malo bolj živijo s Cerkvijo še pomislijo na božji grob, na vstajenjsko procesijo, na veselo pritrkavanje zvonov; spet drugi na obisk prijateljev, sprehode po pravkar ozelenelih livadah, užitkih na spomladanskem soncu, s šopkom trobentic ali vijolic v roki.
Kdor pa odrine na globoko, pa doživlja še veliko več. Po eni strani seje na tisto judovsko Veliko noč zgodil najhujši zločin vseh časov, ko je bil neskončno pravični na najgrozovitejši način umoijen. Po drugi strani pa je na to Veliko noč bila opravljena najvišja spravna daritev in žrtev brezmejne ljubezni. Od tiste Velike noči naprej ni več trpljenje, ponižanje, zasramovanje in smrt pravičnih njihova poguba, ampak zmaga v velikonočni skrivnosti. Prežeti z vero v zmago velikonočnega Jagneta so kristjani vzdržali tristo let krvavega preganjanja. V moči vere smo vzr-žali tudi v našem dvajsetem stoletju, kije bilo kakor neskončno dolgi veliki petek in za milijone ljudi kakor ena sama kalvarija in mučilnica, ko so oblastniki po svojih podrejenih mučili ljudi in si naprtili na svojo vest na milijone nedolžnih žrtev samo zato, ker so ti bili drugačnega prepričanja ali veroizpovedi.
Zgodovinski viri poročajo: »Trpel pod Poncijem Pilatom.« Za mučence dvajsetega stoletja bi veljalo zapisati: trpeli in umirali so v ječah in mučilnicah pod Stalinom, Hitlerjem, Maozetungom, Hoxom, Causeshujem... v našem prostoru pa pod Titom, kot glavnim poveljnikom in režiserjem množičnih povojnih pokolov in likvidacij ter kreatorjem zloglasnega golega otoka.
V luči velikonočne skrivnosti lahko spoznamo in smo prepričani, da njihova žrtev, ponižanje, trpljenje in mučeniška smrt ni poraz ali uničenje, ampak zmaga ljubezni in krona življenja, kamor moč preganjalcev ne seže.
Velika noč torej nas ne odrešuje od fizikalnih zakonitosti trpljenja na zemlji, ampak spreminja bolečino in temo smrti v zarjo novega življenja.
Kakor ljubezen prinaša življenje, tako sovraštvo prinaša smrt. Kdor ljubt, ta prinaša in podarja življenje. Ljubiti pomeni: darovati se, žrtvovati se — sebe ne druge!
Ker je človek zamenjal ljubezen s sebičnim uživaštvom, mora v Sloveniji letno umreti 18000 nedolžnih, še nerojenih otrok. (Liberalni demokrati zahtevajo ustavno pravico do splava — umora. Nerojeni pa nima po njihovem druge pravice, kot pravico do smrti.)
To resnico izpričuje že zakonitost narave, kise po zimskem spanju prebudi k novemu življenju.
Pšenično zrno in vsako seme ne ostane pokončano v zemlji, ampak vzklije v novo življenje. Tudi cvetovi trobentic so kakor klicatji k novemu življenju. Navsezadnje nam vsak nov dan pove, da kakor moč sonca premaga vsako temo, tako je božje Sonce — Kristus na Veliko noč z žrtvijo ljubezni premagal sovraštvo, ki prinaša smrt, človeku in človeštvu pa je bodaril poroštvo neminljivega življenja. Ce sprejmemo in živimo velikonočno sporočilo in vabilo božje ljubezni, bomo deležni nekoč tudi zmage in slave neminljive Velike noči.
IVAN GLUŠIČ Mozirje
Gozdarjem!
Vsekakor je hvalevredno'prizadevanje gozdarjev, da svoje delovanje preusmerijo od dosedanjega polpolicijskega v svetovalno in pospeševalno smer.
I Pri tem morda ne bo od muh opozoriti jia podatke, ki sojih v svoji četrti številki 'objavile Slovenske brazde. Pisec primerja dvoje po velikosti skoraj enakih gozdnih področij. Gre za področje bivšega GG Slovenj Gradec pri nas in področje IDeutschlandsberga v sosednji Avstriji.
L :	«gsŽBi:
Turizem smo ljudje
Obe podrotji obsegata približno 60.000 hektarov gozdov, primerljive sestave. V Deutschlandsbergu je zaposlen 1 (en) gozdarski inženir in 4 gozdarski tehniki, med tem ko Slovenj Gradec zaposluje 32 gozdarskih inženirjev in 15 tehnikov.
Se morda kaže ob tem podatku nekoliko zamisliti nad našo potjo v Evropo?
IVO JAKOP Konjski vrh
; Drži kot pribito. Prijazna dobrodošlica, vljudnost in pripravljenost postreči gostu so zagotovo eni izmed najpomembnejšjih faktorjev uspešnega zaslužka. Žal pa niso najpogostejši. Mrk pogled prodajalca, natakarja, uslužbenca na bencinski črpalki in še koga drugega pa da turistu — gostu naše dežele črno piko, ki ga primora, da z negotovostjo potuje naprej. Saj je naš namen privabiti goste, jih zadovoljiti in izvleči dobiček, kajne? Namen je že, a kaj, ko tega ne znamo, ali preprosto nočemo. Zakaj želimo v Evropo kot prebivalci z visokim življenjskim standardom, z razvito industrijo, prometom turizmom...
Želela bi opisati le delček naših želja po Evropi, a žal v negativnem pomenu. Ker je letos zapadlo dovolj snega za nekaj lepih dni na smučiščih, sem tudi sama izkoristila to priložnost. V soboto, 16. 2. 91, sva se s prijateljico odpravili smučat v naše smučarsko središče — Golte. Bil je lep
In, sončen in topel. V Žekovcu je bilo rkirišče zasedeno do zadnjega kotička tudi vrsta smučarjev, ki so čakali na ndolo je bila dolga. Po prihodu v hotel r se šli preobut v garderobo. Zdaj bom začela. Ena sama klop, za katero je bil liator, je služila neštetim potovalkam, hrbtnikom in vrečkam, ki so ležale dru-nad drugo. Stali sva v vrsti, da sva se iko usedli in preobuti. Da ne omenim laric, ki še komaj stojijo na nogah. Po-nljene, zvite, zarjavele... Nadaljevala m s sanitetnimi prostori. 5 ogledal z Umivalniki, kjer je le na dveh ali treh pipa, spodaj pa en sam koš za toaletni papir. Pod radiatorjem je bila zarjavela posoda, v katero je curljalo. Le odkod? Po čakanju za vožnjo s sedežnico sva si privoščili dve uri užitka po belih strminah. Polastila se Inajuje lakota in odšli sva v hotel po pizzo.
Saj pri vhodu v hotel piše, da imajo tudi pizze, hamburgerje, hot-doge... Ja, piše že. V prazni, mrzli pizzeriji sem čez čas ugotovila, da bom morala kar sama »za šank«, saj je bil natakar ograjen z vseh strani in sploh ni mogel ven. Naročila sem dve pizzi, a meje natakar prekinil, da jih nimajo. Bila sem presenečena. Saj piše, sem rekla. Ja piše že.
Potem se bova pač zadovoljili s hotdogom. Okrog mene se je že nabralo nekaj lačnih in žejnih ust in natakarje na mojo malico pozabil. Sosedu je dal pivo, sosedi sok, onemu zadaj tri ore... Računal ni pa nič, saj ni mogel! Stregel je kar brez reda in ko so poštenjaki želeli plačati, ni vedel, kaj naj računa. Opomnila sem ga za hot-dog in začel je nekaj mencati okrog pulta. Ko mi je serviral, sem naročila še dva čaja. Čaja pa nimamo! sem slišala.
Kako nimate vrele obarvane vode? sem bila začudena. Ja, nimajo pač. Želela sem gosti sok, pa mije sredi zime vrgel v kozarec pet kock ledu. Na mojo reakcijo jih je sesul nazaj. Saj nismo na Sejšelih! Po petnajstminutnem čakanju sva grizli suh kruh, v katerem je bila mrzla hrenovka.
Koliko sva plačali sploh ni važno, saj je bilo trikrat zabeljeno. Odšli sva na teraso, kjer so na tleh ležale smeti. V rata sem skoraj podrla, saj so še komaj stala na svojem mestu. Ne bom nadaljevala, ker je škoda papiija, saj je treba tudi z njim varčevati. Samo toliko sem želela povedati o turizmu, Evropi, ljudeh, o gospodu natakarju Vladku (PRIIMKA NISEM MOGLA PREBRATI). Sezone bo kmalu konec, na Golteh pa bodo delili vrelo obarvano vodo. Zastonj. Če jo bo le še kdo hotel.
PETRA SLATINŠEK
Pismo iz tujine
Spoštovane gospe in gospodje!
Ravnokar sem bil prejel Vaše, meni tako drage »Novice«, ki so zame tu v tujini še dvakrat novice. Težko jih pričakujem in nekako me je kar stisnilo pri srcu, ko ste poročali in že skorajda tvegali o nadaljnjem delu in strah me je že bilo, da bi Vam zmanjkalo moči in denarja. Ne odnehajte! Prišli bodo boljši časi tudi v dolini, katero imamo tako radi, verjemite mi!
Vaš cenjeni časopis ne konča v smetišču. Ko preberem »Novice«, jih dam še drugim »Savinjčanom« in vsi jih z veseljem preberejo. Pa tudi, ko jih dobim že lepo predelane in obdelane, jih shranim, naj bo tu v našem misionu tudi ta časopis shranjen. Torej kot lahko viditeVše’^Novicam« tu na Nemškem kar dobro godi. Malo šale ob tako žalostnih pustnih praznikih. Vojna v Zalivu je tudi pusta zelo
prikrajšala. Saj se ne moremo veseliti v tako žalostnih časih, ko padajo in umirajo mlada življenja za tako smešno Sadamovo politiko. Le kdaj bo konec?
Še enkrat Vas lepo pozdravljam in se Vam toplo zahvaljujem za Vaš časopis in Vam še enkrat kličem — ne dajte se, zdržite, potrpite in vse bo prav kmalu pozabljeno. Prihajajo lepši časi — časi svobode, ki bodo s sabo prinesli tudi blaginjo — verjemite! Tako vedno znova govorim in oznanjam našim ljudem, ki so tudi zelo zbegani in se boje za našo deželo, čeprav tako daleč, pa naj bo kakršna že, samo naša!
Mnogo poguma in dobre volje Vam pošilja in moli za Vas Stanko Čeplak, diakon za Slovence v škofijah Aachen, Essen, Munster in Paderbon. (Moja župnija je večja kot celotna Slovenija).
Pred dnevi je bila v mozirski galeriji razstava platen Lojzeta Perka.
Spet bogat splet kulturnih dogodkov
Tradicionalni kulturni dogodek v mesecu februarju je za nami. Letosje bil izveden že 6 po vrsti. Kljub vedno večji agoniji današnjega dne lahko ugotavljamo, da še vedno radi prisluhnemo prisrčnemu petju, se sprostimo ob prijetni glasbi in sliki ter razvedrimo ob lepi besedi.
V programu MESECA KULTURE OBČINE MOZIRJE seje zvrstilo 19 predstav domačih izvajalcev (Knjižnica in Galerija Mozirje, prosvetna društva občine, Glabena šola Mozirje, Godba na pihala občine Mozirje), ki jim je prisluhnilo okrog 1460 poslušalcev in 8 predstav gostujočih skupin, kjer je bilo okrog 1340 obiskovalcev. Na odrih naše doline seje pokazalo 450 domačih in 50 gostujočih izvajalcev kulturnih programov.
Na OŠ Luče, ki je letos gostila kar 4 kulturne prireditve meseca, je potekala tudi slavnostna otvoritev. Žal je bila zaradi odpovedi gostujoče skupine BIG BEN HIT QUARTET-a zelo slabo obiskana. Tudi letos smo ob tej priložnosti podelili 7 priznanj in zlatih plaket Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje najzaslužnejšim sodelavcem s področja kulturnega delovanja. Kulturni program so prispevali pevci domačega prosvetnega društva.
Veliko več obiskovalcev pa je pritegnila zadnja prireditev v Lučah v mesecu kulture, ko so zapeli kar trije zbori doline in obljubljeni kvartet otvoritvene prireditve BIG BEN HIT QUARTET.
Tudi krajani Ljubnega so se imeli priložnost razvedriti ob poslušanju koncerta treh pevskih zborov in nasmejati burkam gledališčnikov iz Nove Štifte. Šolska mladina je imela v gosteh skupine iz Glasbene mladine Slovenije.
Na Rečici sta bili žal odpovedani obe načrtovani prireditvi zaradi problemov neurejenih prostorov v kulturnem domu.
Tudi domačini v Šmihelu so se vključili v februarsko kulturno dogaja-
nje z dvema prireditvama v svojem kulturnem hramu.
Gornji Grad je imel v gosteh gledališko skupino sosednje žalske občine, osnovnošolci pa skupino iz Glasbene Mladine Slovenije. Kulturni večer ob 110-letnici kulturnega delovanja v kraju je prijetno zaključil dogajanja v mesecu kulture krajanom Gornjega Grada.
Tudi v Bočni sta obe prireditvi pritegnili v dvorano kar lepo število poslušalcev.
Amaterski oder je tudi letos spet oživel v Novi Štifti. Preprosta komedija je gledalcem doma in v drugih krajih omogočila prijetno urico sprostitve.
Delavski dom v Nazarjih je bil zaseden do zadnjega kotička na prireditvi Glabene šole, kjer seje na odru pokazalo njihovih 25 gojencev. Koncerta pevskih zborov in Rudarske godbe ter mladinskega pihalnega orkestra Velenje pa sta imela premalo poslušalcev.
Orgelski koncert pa je bil izveden v frančiškanski cerkvi Nazarje za 8. razrede OŠ Mozirje prav na kulturni dan.
Krajani Mozirja so se v času poteka kulturnega meseca udeležili večera predstavitev nove knjige avtorice Anke But in si v prostorih Galerije Mozirje ogledali dve razstavi. Prisluhnili so koncertu pevcev domačega prosvetnega društva in pevkam iz Bočne. Samostojni koncert orkestra Godbe na pihala občine Mozirje je zaključil letošnje prireditve Meseca Kulture 1991. Ob tej priložnosti je orkester v svoje vrste sprejel 6 novih, mladih članov. Dolgoleten trud priprav za zahtevno vključitev je bil poplačan z močnim aplavzom poslušalcev.
Današnji čas ni najbolj naklonjen kulturnim ustvarjalcem. Tega se zavedajo tudi kulturni delavci sami, ki so se potrudili in nam ob minimalni finančni pomoči ponudili spet prijeten splet kulturnih dogodkov.
Ljudje za ljudi
Novembrske ujme, kije hudo prizadela bolj potrebno in pomembno ter da so da-in opustošila našo lepo dolino, se še vsi našnji izumi plod računalniškega znanja, dobro spomnimo. Res da nekateri bolj,	Zato se bomo sedaj lahko tudi mi izobra-
drugi manj, pa vendar. Našim ljudem so	ževali in dograjevali svoje znanje s pomoč-
takoj priskočile na pomoč mnoge delovne jo računalnika. In kdo ve, mogoče bo kdo organizacije, šole in dobri ljudje. Tudi izmed nas učencev postal nekoč slaven in naša šola je bila v teh dneh deležna takšne	priznan inženir ali celo znanstvenik,
pomoči, saj nam je MDS informacijski in- Zato se v imenu učiteljev in učencev ženiring MET ALKA iz Ljubljane podari-	naše šole iskreno zahvaljujemo tej delovni
la nov računalnik.	organizaciji za to humano, lepo in korist-
Tako učenci kot učitelji smo zelo veseli,	no gesto. Hvala,
saj nam bo ta računalnik dobro služil.	Katja Rakun
Vsi vemo, da je znanje vedno bolj in	OŠ Mozirje
Zaskrbljenost krajanov Podvolovljeka in Luč
„Dolgo sem se pripravljal k temu pisanju, predvsem zato, ker sem upal in čakal, da se bo problem že rešil, o katerem vam bom sedaj pisal.
Moj dom je bil v Podvolovljeku nad Lučami, na območju, ki gaje najbolj prizadela poplava 1. novembra 1990. Plaz je zamašil dolino in voda je zalila celotno mojo domačijo. Škoda je bila ogromna, vendar je zlata človeška solidarnost omilila bolečine in tudi materialno je bila pomoč velika. Zato bi se še ob tej priliki rad zahvalil vsem podjetjem, organizacijam in posameznikom iz občine Mozirje, Slovenije in iz Avstrije za denarno, materialno in delovno pomoč.
Začasno sedaj stanujemo v Lučah. Vsak dan hodimo na domačijo kaj delat. Čedalje bolj pa nas skrbi, kaj bo spomladi. Po treh mesecih in pol še ni ničesar jasno, kaj bo z dolino Podvolov-
ljeka. Strokovnjaki so prihajali in odhajali, vendar še ni nobene informacije, kakšna bo rešitev in sanacija tega področja.
Plaz je še vedno tak kot je bil, s sanacijo se predolgo čaka. Struga Lučnice je spremenjena in preozka. Cesta je le zasilna. Sploh ne moremo planirati, kako bomo obnovili naše domačije, ker še ni ničesar znano. Pomlad se zelo hitro približuje, gradbena sezona bo tu, 300 prebivalcev Podvolovljeka pa sploh ne ve, kako bo z usodo doline.
Zato prosimo Upravne organe občine Mozirje in Republike Slovenije, da izpolnijo obljube in hitro ukrepajo, da škoda ne bo še večja. Predvsem pa bi radi informacije, kako bo s plazom, cesto in regulacijo struge.
Bojimo se, da se bo solidarnost prehitro končala, zato smo zelo zaskrbljeni.
JOŽE BREZNIK Luče
Smelo zastavljeni načrti
Upravni odbor TVD Partizan iz Gornjega Grada se je v letu 1990 odločil za dograditev in obnovo že obstoječega športnega igrišča v Gornjem gradu. Podaljšali in razširili so košarkarsko in nogometno igrišče in na ta način pridobili okoli 300 m2 novih igralnih površin. Velika pridobitev je vsekakor nova varovalna ograja, kije bila zaradi bližine ceste življenjsko potrebna. Kljub omejenim sredstvom so uspeli postaviti novo konstrukcijo ko-šarskarskih košev in pa manjši večnamenski objekt, ki se izredno lepo uklaplja v okolje. Vsekakor veliko lepše kot propadajoča stavba nekdanjega sokolskega doma.
Ker v naši družbi pač ni dovolj denarja za potrebe telesne kulture, še za bolj pomembne stvari ga ni, so se člani Partizana organizirali, zavihali rokave in prenekate-ro zagato rešili pač s prostovoljnim delom. Vseh prostovoljno opravljenih ur je bilo okoli 600, k temu pa je potrebno pripisati še okoli 130 traktorskih in pa 25 strojnih in kopaških oziroma ba-gerskih ur. Na pomoč so jim priskočili učenci OS Gornji Grad, domače podjetje Smreka in pa KS Gornji Grad, • kar pa ne zmanjšuje zaslug športnih zanesenjakov, ki so večino ur svojega prostega časa prebili z lopato v roki na športnem igrišču.
Edi Mavrič
Revitalizacija starega trškega jedra v Mozirju
V KS Mozirje pričenjajo v teh dneh javno razpravo o revitalizaciji starega trškega jedra. Osnovni projekt, ki omenjeno revitalizacijo obravnava na celovit način, je bil izdelan na Fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo v Ljubljani. Projekt je seveda samo osnutek za javno razpravo, v kateri bodo laho vsi občani posredovali svoje pripombe in predloge in tako neposredno vplivali na spremembe v njem. V ta namen bo Svet KS Moziije organiziral zbor krajanov.
Kot je znano, je staro trško jedro v Moziiju zaščiteno. To je upoštevano tudi v projektu, po katerem se vsi zaščiteni objekti ohranijo v osnovnem ambientu. Trg naj bi bil namenjen trgovini in turizmu in skladno s to usme-
ritvijo bi bili urejeni tudi lokali v njem. Glavna prometnica skozi trg se preoblikuje v peš cono, kar je pogojeno z dokončanjem izgradnje obvoznice. V trgu se bo torej dovoljeval samo še dostavni promet.
Taka ureditev starega trškega jedra pomeni tudi določene probleme glede lastništva objektov v njem, vendar je le-te mogoče objektivno rešiti s sodelovanjem vseh prizadetih. Iz tega razloga poziva Svet KS Moziije vse krajane, kijih omenjena problematika zanima, da se ustvarjalno vključijo v javno razpravo in tako pripomorejo k čimboljši rešitvi revitalizacije.
Projekt se nahaja na vpogled na sedežu KS Mozirje.
F. K.
DIMNIKARSKO PODJETJE
PREŽIHOVA 17 RAVNE NA KOROŠKEM DE VELENJE
Cenjene stranke prosimo, da omogočijo pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav v KS na območju Moziija.
Dela se bodo opravljala preko celega leta.
Menina je gostila smučarje planince
Po slabih dveh zimah je letošnja zima poskrbela za obilico snega.
Planinsko društvo Gornji Grad je dne 10. 3. 1991 organiziralo tradicionalni XII. Meninski veleslalom. Povabili smo vse smučaije planince iz občine Moziije in planince iz Tuhinja.
Tekmovanja so se udeležile ekipe Gornji Grad, Mozirje, Luče, Ljubno in Tuhinj.
Kljub dežju, kije padal v nedeljo dopoldan, seje tekmovanja udeležilo 75 tekmovalcev v vseh kategorijah. Vzdušje na progi in v domu je bilo pravo planinsko in mislim, da ni bilo
nikomur žal napora, da se je tekmovanja udeležil.
Žahvalil bi se vsem planincem iz PD Gornji Grad, ki so pomagali pripraviti progo na Ovčjem Stanu dolžine 800 metrov in to na star način s »štamfanjem«, kakor tudi drugim, ki so pomagali pri izvedbi te tekme v zares težkih pogojih.
Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili: Lucija Poličnik, Rok Drotelnik, Anica Pumat, Jožica Tir-šek, Petra Marolt, Stane Marolt, Alojz Fortin, Zdenko Pumat in Milan Storgelj.
Rafko Žerovnik
Vodniki Kinološkega društva Mozirje so se udeležili lavinskega tečaja na Južnem Tirolskem.
Jezdna pošta
Ko dobivamo poštne pošiljke, sploh ne pomislimo, kako stara je poštna dejavnost. Vemo, da so že stari Rimljani imeli to službo dokaj dobro organizirano, saj je kar na dlani pomembnost sprotnega in zanesljivega obveščanja med oblastmi. Pri tem so seveda odigrali poštni sli odločilno vlogo. Preko njih je bila gotovo zveza najhitrejša in za tiste davne čase najprimernejša.
Že leta 1578 se je nadvojvoda Karel pogodil s kranjskimi deželnimi stanovi za drugo poštno zvezo, (južno pošto) na relaciji Maribor — Ljubljana. Leta 1496 pa so v Nemčiji in Avstryi vpeljali za uradne potrebe prvo redno poštno zvezo od severa do juga države s sli tekači. Pošta s poštnimi vozivi pa je morala čakati od leta 1516. Že leta 1584 so uvedli jezdno poštno zvezo med Gradcem — Ljubljano in Gorico. Jasno je, da je jezdec, kije menjaval konje na poštnih postajah vzdolž proge, pomenil v tistih časih najhitrejšo možno zvezo.
Da so v te proge bili vključeni tudi naši kraji, priča jezdno znamenje pri Požarniku nad Novo Štifto. Teh je gotovo bilo vzdolž jezdne proge več, oziroma so bila na vsakih toliko milj, pa so jih ljudje ali odstranili ali pa spremenili v kapelice, saj so po zunanji podobi nanje tudi ličila. Gornji grad je bil kot sedež ljubljanske škofije zelo pomemben kraj in je več kot verjetno, daje zato bil tudi vključen v redno jezdno progo. Domnevamo, da je ta vodila v dve smeri, proti Ljubljani in proti Gradcu.
Sicer smo pa redne poštne urade v dolino dobili pozno. Tako vemo, daje v Mozirje prispevala prva redna pošta iz Celja leta 1863, pred tem pa so imeli občasno prenašanje poštnih pošiljk iz Celja organizirano s pomočjo poštnega pota, ki jih je nosil kar v košu. Nosil jih je do Gornjega grada in tudi sproti delil. Potem ko so imeli poštni urad, je prihajala pošta redno in dnevno v dolino. Po izgradnji železnice Celje — Velenje so jo prevažali dvakrat dnevno do Gornjega grada. Po letu 1877 so v Mozirju dobili tudi brzojav in bili ta-
ko povezani s svetom na tedaj najsodobnejši način. Jasno je, da so tudi po našem okolju vozile poštne kočije. Ena smer je bila proti Gornjemu gradu, druga pa po dolini Savinje do Ljubnega. Ko so po prvi svetovni vojni pričeli uvajati avtobusne proge, je pošta imela lažje opravilo, po dolini so vozili tako, tja do Logarske doline in po Zadretju do Gornjega grada in pozneje še preko Černivca.
Pa se povrnimo spet malo nazaj v čase »hitre pošte« po jezdecih. Šoštanjski zbiralec kulturnega blaga Zvone Čebul nam je prijazno odstopil cenik hitre pošte iz leta 1789. Iz njega je razvidno, katere proge je tedanja avstrijska pošta vzdrževala. Treba je upoštevati velikost nekdanje monarhije in prav to daje vtis izredno dobre organiziranosti poštnih storitev. Gre torej za cenik, ki zajema pisma in pakete za območje celotnega kraljestva Avstrije, pozneje pa Avstro-Ogrske države. Cene so ločene v dve skupini, prva za dežele znotraj države in druga za tujino. V načelu so ločili navadna pisma po teži pol lota in dvojna, težka cel lot. Glede pošiljk tistih v okviru države in tistih v tujino so uveljavljali dva razreda. V prvem so zajeli vse pošiljke zunaj državnih meja, dočim so v drugega razvrstili pošiljke znotraj države. V prvi skupini so bile tuje države, rimsko cesarstvo, Nizozemska, Toskana in vališke države. V drugi skupini so bile vse dežele znotraj države. Posebno določilo je veljalo pri ceni za večjo težo od enega lota, za takšne pošiljke so doplačali za vsak dodaten lot po dva krajcarja v prvem in po krajcar v drugem razredu. Če pogledamo, je stalo pismo v prvem razrednem območju 8 krajcarjev, pošiljka težka 4 lote, pa je stala že goldinar in štiri krajcarje, medtem koje enako težka pošiljka v drugem razredu stala le 4 krajcarje.
Da bodo utežne mere razumljive, povejmo: 1 funt je tehtal 16 unč ali 32 lotov, ali drugače 1 funt je tehtal 560,60 grama, 1. unča 35,00 gramov in 1 lot 17,50 grama.
A. Videčnik
Pozabljene zgodbe
Daleč nazaj, v časih, ko še ni bilo do vsake hribovske hiše ceste, ko še niso ljudje svoj prosti čas prebili pred ekrani in ko zvoki radija še niso motili miruje prevladovalo pripovedovanje raznih zgodb in pravljic, tudi srhljive vsebine. Ljudje so posebno v zimskem času opravljali fazna dela v hiši in tedaj je bilo priložnosti dovolj, daje vsako povedal, kako ga je strašilo, kako je slišal kakšen »cahn«, kaj so pripovedovali stari, nikoli ni zmanjkalo snovi za pripovedovanje. To je seveda treba razumeti tudi iz okoliščin, v katerih so nekoč ljudje živeli, predvsem velja to za hribovske prebivalce. Tam seje pač le tedaj kaj dogajalo, ko so prišli razni rokodelci v »štiro«, ko so pripravljali lan in predli volno, ko so kožuhali in ne nazadnje ob raznih »likofih« po poljskih delih.
Nekaj teh zgodb bomo tokrat objavili in če bo zanimanje, bomo nadaljevali še z zgodbami iz drugih predelov naše doline.
Zadnji medved in volk na Golteh
Tako pravijo, da se je medved zadnjič pojavil pod Belo pečjo okoli leta 1800 in da ga je lovec »Smajs« s kre-menjačo ustrelil. Bojda je tudi tega leta izginil zadnji volk s planine.
Izdelovanje sveč
V izdolbljeno repo so vlili loj in vanj vtaknili treščico, povito s prejo in vse skupaj ohladili.
Žalžene
Razpodovnik je bil kmet v Belih vodah. Blizu tam, v Momovih pečeh so bile žalžene. Pozimi, ko je bilo najbolj mrzlo, so klicale: »Razpodovnik sej bob!« Tako dolgo so klicale, daje kmet resnično posejal bob. Seme je veter odnesel proti pečem, kjer so bivale žalžene, vendar pa je ob letu bila obilna žetev tako žita, kot boba...
Ena od žalžena je hodila redno leč k Razpodovniku, na veliko jezo njegove žene, ki je to opazila. Ni si vedela po-
magati inje šla po svet k župniku. Taje vprašal, če ima žalžena lase razprte zunaj postelje ali v njej. Žena je dobro videla razpete lase žalžene po tleh zraven postelje in je to župniku tudi povedala. Ta ji je svetoval lase žalžene poljubiti in jih v posteljo poravnati. To je žena tudi storila, žalžena pa je vzkliknila, da jo je pičila kača in da odslej ne bo več prihajala v hišo in seveda ne več v posteljo. Baje niso tudi nikoli več klicale k setvi...
Kontabanteiji pod Golčko planino i
Najbrž bo res, da so tudi preko naše planine vodile kontrabantarske poti. Več zgodb pripoveduje o tem. Bojda so v glavnem tihotapili tobak iz Hrvaške v spodnjo Avstrijo oziroma na Koroško. Tihotapci (kontrabanteiji) so radi uporabljali za hojo in obrambo 2 m dolgo palico, na kateri so spodaj pritrdili oster del kovine, taje bil nabrušen, takšno palico so ljudje poimenovali »kontraban-terska štekljavka«, »rebrajterji« (orožniki) so se te palice zelo bali! Baje so pri vsaki hiši pod Goltmi imeli tihotapljen tobak. Dolgo so ljudje vedeli za »rebraj-stersko leso« na meji med jesenovskim in zabreškim svetom. Imenovali so jo tako, ker so tam običajno ždeli v zasedi rebrajteiji in lovili tihotapce, ko so ti hodili v cerkev k maši. Zato so imeli vedno pri sebi le »cesarski« tobak v »mehuiju«, da jih niso ujeli s tihotapljenim. Kazni so bile visoke tako v denarju kot v tlaki, pravijo, da je bilo treba za takšen prekršek delati za gosposko kar 10 do 15 dni! Če so pa našli tobak v kakšni domačiji, je gospodar moral teden dni »rediti« 5 do 10 Soldatov, pa še s konji so prišli...
Coprnica na Režekovem
Na Režekovem na Brezju je bila neka stara ženica. Ko seje bližalo deževje, se je iz njene hiše močno pokadilo, tedaj so ljudje vedeli, daje ženska-coprnica šla v megle...
Pa še drugič kaj več!
A. Videčnik
Opozorilo
To številko Savinjskih novic so prejeli vsi, ki so pravočasno poravnali naročnino. Ostali jo boste lahko kupili tudi v kioskih po vaši dolini. Novi naročniki naj nakažejo naročnino na račun, katerega številko najdete v kolofonu. Takoj, ko bomo prejeli obvestilo o plačilu naročnine, vas bomo uvrstili v seznam naročnikov in boste časopis prejemali na dom.
Uredništvo
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I. MLADINSKA LITERATURA: Blyton: V krempljih ugrabiteljev 14. del 5 prijateljev, Slikanice: Pošastno, Ribnica v šoli, Zakleta hiška, Asterix: Gladiator, Veliki, Prosen: Veliki in mali medved.
n. STROKOVNA LITERATURA: Fürst: Filozofija, Korošec: Ljubljana skozi stoletja, Janežič: Marketing: Strategija menjave, Ribnikar: Uvod v finančno ekonomijo, Uganke časa in prostora, Nostradamus: Tisočletje: kaj nam prinaša prihodnost, Stele: Večne lipe, Leonardo da Vinci, Perške&Klepič: Moja zabavna matematika, Kopač: Davki po novem, Brejc: Temni modernizem.
IH. LEPOSLOVJE: Rožanc: Brevir, Tomizza: Beneška dedinja, Kocbek: Dnevnik 1945, 1946, Kocbek: Rane pesmi, But, A.: Čakanje — pesniška zbirka.
Ignac Orožen o Radegundi
Tokrat je — za mozirsko — na vrsti nova župnija, in sicer Šmihel nad Mozirjem. Pregledujemo vse tiste odlomke, ki jih je o po-družnih cerkvah napisal Ignac Orožen in jih objavil v knjigi Das Dekanat Oberburg (Dekanija Gornji Grad) leta 1877, zato je tokrat torej na vrsti podružnična cerkev sv. Radegunde. Do leta 1788 je bila to podružnica mozirske fare, tega leta pa je bila dodeljena novo ustanovljeni lokaliji Šmihel (ali sv. Mihael) nad Mozirjem.
Sv. Radegunda na Golteh (1). Na vzpetini, ki se dviga poleg te cerkve, je pred leti stal grad, kije izginil brez sledu, ob njem pa je bila kapela sv. Vida, po kateri se je vsa tamkajšnja okolica še leta 1603 imenovala Sveti Vid. Tako je v fevdni listini z datumom 14. maj 1603, s katero nadvojvoda Ferdinand pooblaščencem štajerske dežele daje v fevd utrdbo Vrbovec, naveden gornjegrajski podložnik Ožbalt Gostečnik iz Svetega Vida nad Mozirjem (2); njegova kmetija je ležala ravno v sedanji občini Sveta Radegunda.
Ta, stara kapela sv. Vida je gotovo sedanja podružnična cerkev sv. Radegunda, ki se je — kot se bomo prepričali pozneje — še leta 1631 imenovala cerkev sv. Vida ali sv. Radegunde pod Goltmi
(3), leta 1688 cerkev sv. Vida in sv. Radegunde, leta 1690 pa cerkev sv. Radegunde.
Cerkev sv. Radegunde, mala, neugledna stavba, ima glavni oltar, izdelan leta 1853, in dva stranska oltarja, izgotovljena v zadnjem času, in sicer Marijinega
obiskanja na ženski strani in sv. Martina na moški strani.
Cerkev ima dva zvonova, od katerih so tistega, ki ga je leta 1657 ulil Miklavž Boset v Celju, leta 1845 prodali inje bil prepeljan v pokopališko kapelo sv. Stefana v Moziiju. Sedanja dva zvonova sta iz leta 1810 in 1845.
Iz prejšnjih časov lahko izvemo o tej cerkvici še naslednje:
1631,4. decembra: Cerkev sv. Vida ali sv. Radegunde pod Goltmi (3). V prezbiteriju ima posvečen oltar sv. Vida, poleg tega pa še oltar sv. Radegunde in sv. Martina. Na evangeljski strani je v zidu kamnita skrinjica, v kateri so shranjene kosti svetnice, po kateri se imenuje cerkev. Tukajšnje relikvije so dvomljive, vendar pa jih ni treba vreči stran, temveč naj se kar častijo. Leseni oltar na pokopališču je uničen. — Tu je 98 krav, 162 ovc. Vpisanih je šest maš. (4)
1655,12. aprilaje Janez Plevnik, vikar v Moziiju, prosil, da bi generalni vikar Filip Terpin dal narediti bakreno skrinjico za re-
likvije v cerkvi sv. Radegunde. Naročena skrinjica se še zdaj nahaja v zgoraj omenjeni zidni niši cerkve, v njej shranjene kosti pa niso pristne.
1668: Cerkev s.v Vida in sv. Radegunde je posvečena od zdavnaj. Ladja ima lesen strop. (4)
1690: Cerkev sv. Radegunde ima en vinograd. Tukajšnja cerkev je pogorela; streha je obnovljena. (4)
V zvezi s tu omenjenim požarom pripovedujejo, da si je v bližini cerkve zakuril neki pastir, močen sunek vetra pa je zanesel ogenj na cerkveno streho. V zvoniku je še mogoče videti sledove požara.
Na dan sv. Radegunde (5) je bil pri tej cerkvi pomemben praznik, ki pa ga že kako desetletje ne praznujejo več.
Cerkvene posesti. L Stanovanjska hiša, v kateri živi cerkovnik (6) in v kateri toči vino-za cerkev. Stara mežnarija (6) je stala bližje cerkvi in pod potjo, kije vodila od sedanje stanovanjske hiše k cerkvi. 2. Vinograd na Brezju pri Moziiju s površino 849 kvadratnih sežnjev (7).
Nekaj korakov od cerkve stoji kapela s sliko sv. Radegunde. V severozahodnem kotu te kapele je v zidu pri tleh luknja, ki se izgublja v zemljo. V zvezi s to luknjo
obstaja pripovedka, da gluhe ali naglušne osebe, če vtaknejo glavo v luknjo in pri tem molijo, ozdravijo, pri tem pa slišijo blagoglasno glasbo. Zato je bilo v prejšnjih letih včasih mogoče videti gluhe, ki so hodili k tej kapeli in na omenjeni način iskali ozdravitve.
OPOMBE: (1) V izvirniku: »St. Radegund in der Golding Alpe (v Goltih).« — (2) V izvirniku: »zu St. Veit ob Prassberg.« — (3) V izvirniku: »Ecclesia s. Viti seu s. Radegundis sub Goutmi.« — (4) Ta odstavek je v izvirniku pisan v latinščini. — (5) Trinajstega avgusta. — (6) Ob tem naj bo omenjeno, da je cerkovnik knjižni izraz za mežnaija (mežneija), mežnarija pa je prav tako knjižni izraz za mežnijo. — (7) En kvadratni seženj je 3,60 metra, torej je vinograd meril dobrih 30 arov in pol. — K poznejši zgodovini cerkve je treba povedati še to, daje potres v noči s 14. na 15. april 1895 to cerkev poškodoval tako zelo, da jo je bilo treba podreti «n postaviti novo, sedanjo, kije bila posvečena leta 1903. (O tem piše Avguštin Stegenšek v knjigi Dekanija gornjegrajska, Maribor, 1905, str. 101.) — Kraj se danes imenuje Radegunda, do leta 1955 seje imenoval Sveta Radegunda, še prej pa se mu je najbrž reklo Sentradgenda (iz časa po letu 1820 je zapis Shent-Radegand). Zelo mogoče je, da so kraju nekoč rekli Šentvid, kot razlaga Orožen. (V prevodu je zaradi negotovosti imenovan Sveti Vid, pač po nemškem St. Veit.) Uvod, prevod in opombe PETER WEISS
Slika je bila najdena na Ljubnem. Morda nam lahko kdo pomaga razvozlati, kdo so ljudje na njej?
Osnovna šola II. grupe odredov Moziije
Osnovna šola Moziije objavlja prosto delovno mesto kuharice
na podružnični šoli Rečica ob Savinji za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoj: KV kuharica z delovnimi izkušnjami.
Nastop dela po dogovoru.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Osnovna šola Mozirje, Svet šole, v roku 8 dni po objavi.
Dežurna služba Elektro Celje za mesec april 1991
Od 1.4,— 7. 4. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 Od 8. 4. — 14. 4. Nadvežnik Srečko, Nizka, tel. 831-706 Od 15. 4. — 21. 4. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 22. 4. — 28. 4. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 29. 4.— 5. 5. Marolt Marko, Moziije, tel. 831-877 V slučaju kakšnih srememb pokličite Elektro Celje, tel 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
Veterinarsko dežurstvo
18. 3. do 24. 3. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 25. 3. do 31. 3. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 1. 4. do 7. 4. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 8. 4. do 14. 4. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 15. 4. do 21. 4. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769
Kino »Dom« Mozirje v aprilu
4. NIKOLI NE SPI SAMA — ameriški film — erotični
7.,	6. POBALINI VRAČAJO UDAREC - ameriški film — akcijski 11. STARI GRINGO — ameriški film — western
13.,	14. PONORELA OPICA — španski film — psihološki triler
18. NEWYORSKE ZGODBE — ameriški film — Disney — tri melodrame
20.,	21. PLES V TEMI — angleški film — komi-drama 25. NE VIDIM IN NE ČUJEM — ameriški film — drama
Kino »Jelka« Nazarje v aprilu
3 KO JE HER1 SREČAL SELU, ameriški film — ljubezenski 6— 7 TANGO IN ČAS, ameriški film — akcijski 10 V TIGROVEM GNEZDU, Hong Kong film — akcijski 13 — 14 MUHA, ameriški film — spektakel 17 HERLEM V NOČI, ameriški film — akcijska komedija 20 — 21 KITAJSKA ZVEZA, ameriški film — karate 24 LAHKO KAKOR HOČEM, ameriški film — erotika 27 — 28 OTOK Z BLAGOM, ameriški film — triler
Kino Ljubno v aprilu
6. — 7. IV. SALSA — ameriški glasbeni film
13. — 14. IV. PLES V TEMI — angleški film, komedija
20. — 21. IV. PRIGANJALO DUHOV — znanstvenofantast. film
27.	— 28. IV. ONA TO DELA NAJBOLJŠE — ameriški trdoerotični film
28.	IV. HEIDI — ameriška risanka — OTROŠKA PREDSTAVA OB 16,30
Matična kronika za mesec februar 1991
ROJSTVA: Rodilo seje 10 dečkov in 10 deklic
SMRTI: Kerznar Franc, star 79 let, iz Dola 11; Suhoveršnik Apolonija, stara 77 let, iz Tiroseka 49; Žagar Antonija, stara 81 let, iz Gornjega Grada 128; Rakun Ana, stara 76 let, iz Prihove 2; Jereb Karolina, stara 85 let, iz Šmartnega ob Dreti 53; Pančur Frančišek, star 77 let, iz Krnice 29; Breznik Jože, star 78 let, iz Luč 55; Dešman Terezija, stara 64 let, iz Robanovega Kota 39; Oprčan Janez, star 90 let, iz Solčave 69; Rajter Jožefa, stara 60 let, iz Spodnjih Kraš 7; Vršnak Edvard, star 60 let, iz Spodnjih Kraš 31; Bezovnik Mateja, stara 9 let, iz Raduhe 17; Plavše Jožefa, stara 80 let, iz Mozitja, Harkova ul. 2; Atelšek Veronika, stara 81 let, iz Mozitja, Pokopališka pot 10; Jurič Marija,sjara81 let, iz Mozirja, Venišnikova ul. 1; Krumpačnik Vojko, star 33 let, iz Moziija, Ul. Šlandrove brigade 8.
E2S3 NOVICE
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Ustanovitelj: SO Mozirje — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Jana Trontelj — Fotografska priprava Ciril Sem —Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 —Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom GRAFIKA, Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.