ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZUAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ PMI_W gl zmcua Številka 6 JUNIJ 1982 Leto XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Proizvodnjo je treba prilagoditi omejenim možnostim dobave surovin in drugih materialov V Zmaju moramo takoj organizirati proizvodnjo tako, da bo v skladu z našo trenutno možnos^^f ne p& z našimi potrebami. Takšna ugotovitev je bila izhodišče zasrazpravo in izčrpno informiranje članov delavskega sveta TOZD'Baterije, ki so se v četrtek 10. junija zjtH^ajjses^ali na izredni seji. Za kaj pravzaprav gre ? Gre pravzaprav za takojšnje ukrepanje in organiziranje proizvodnje v obeh temeljnih organizacijah skladno z omejenimi možnostmi dobav surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza in tudi z domačega trga. Informacija, da se bomo letos srečevali z gospodarskimi težavami oziroma, da se že srečujemo, ni nova. 0 tem smo govorili že lansko leto in še zlasti letos ob zaključku prvega periodičnega obračuna. Najhujše težave nastopajo zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov iz uvoza, ker so za organizacije združenega dela omejene možnosti razpolaganja z deviznimi sredstvi. Organizacije združenega dela imajo zdaj naslednje obveznosti: 17 odstotkov morajo združevati za uvoz energetskih surovin, 5 odstotkov znašajo skupne devizne potrebe federacije. Solidarno in vzajemno morajo združevati 20,9 % za odplačevanje anuitet v republikah, 15,9 % solidarno in vzajemno za odplačevanje anuitet v federaciji ter okrog 11 odstotkov za skupne družbene potrebe v republikah. Če vse to seštejemo, pomeni, da je teh sredstev 69,8 odstotka in da nam ostaja le okrog 50 odstotkov ustvarjenega deviznega priliva s konvertibilnega področja. To nam ostane na voljo za plačevanje surovin, repro materialov ali eventualno za kakšno opremo in rezervne dele. Ker smo prej razpolagali s 65 odstotnim deviznim prilivom in smo ob tem imeli že velike težave v proizvodnji, moramo ob dejstvu, da zdaj razpolagamo še z manjšim odstotkom, takoj ukrepati in sprejeti take akcije in ukrepe, ki bodo najmanj vplivali na prekinitve ali daljše ustavitve proizvodnje oziroma, da zagotovimo v nastali situaciji najboljše optimalne rešitve. V zvezi s tem smo že storili sledeče: na ravni naše delovne organizacije se je sestal krizni štab, ki je ugotovil, do kdaj imamo imamo reprodukcijske materiale iz uvoza za redno proizvodnjo in kdaj pričakujemo prve motnje v proizvodnji. SOZD Iskra je organizirala sestanek v naši delovni organizaciji dne 21. maja letos, na katerem so bili sprejeti tudi določeni ukrepi. Z našimi družbeno političnimi organizacijami je bil tudi organiziran razgovor, na katerem so bili po informaciji o nastali situaciji v Zmaju, sprejeti tudi določeni ukrepi. Na zadnjem kolegiju direktorja delovne organizacije smo obravnavali vse te možne predloge in ukrepe ter v prvi fazi sklenili predlagati delavskima svetoma TOZD Baterije in TOZD Specialne baterije, da takoj ukrepata v organizaciji proizvodnje in da se začasno ustavi linija 3E 12 in da se delavci prerazporedijo na druga dela v enem ali drugem TOZD. Akcija je stekla in v prvi fazi naj bi trajala do konca junija. Za drugo fazo pa že pripravljamo celovit predlog akcij in ukrepov do konca letošnjega leta in ki jih bomo predložili samoupravnim organom. Upamo kljub vsem težavam, da bo možno organizirati proizvodnjo v obeh temeljnih organizacijah tako, da ne bi prihajalo do daljših prekinitev ali drugih večjih motenj. Vukašinovič Milan Dobimo se v Semiču “juKa MLADIČKO BREZJE oooooooooooooooooooooooooo V delovni skupnosti so bile volitve Dne 10. junija letos so delavci v delovni skupnosti skupnih služb neposredno volili delegate v delavski svet in delegate v disciplinsko komisijo. DELAVSKI SVET : KUHELJ Tomislav, vodja konstrukcije iz tehnično razvojnega področja MAJSTOROVIČ Zoran, področni komercialist FRANCELJ Rudolf, vodja nabavne službe, oba iz komercialnega področja KOLAR Slavica, knjigovodja DIS iz finančno računovodskega področja PODRŽAJ Zlatko, varnostni inženir iz splošno kadrovskega področja, investicij in vodstva delovne organizacije SMRDEL Aleš, organizator poslovanja iz plansko organizacijske službe SEDEJ Zalka, merilni laborant iz službe kakovosti Letošnji dan Iskre - dan borca bomo praznovali v Semiču v Beli Krajini in sicer na soboto 3« julija. Koliko udeležencev iz Zmaja se je prijavilo do 20. junija, ko je bil zadnji rok za sprejem prijav, tokrat še ne vemo, ker je bila redakcija glasila zaključena 17. junija. Vemo pa iz preteklih let, da je bila udeležba vedno več ali manj zadovoljiva. Upajmo, da bo tudi letos. Cena letošnjega paketa bo 260 dinarjev, vsak udeleženec pa naj bi prispeval polovico cene, s čimer se je strinjalo tudi predsedstvo KOS SOZD Iskra, ko je obravnavalo potek priprav na letošnje praznovanje. Paket naj bi vseboval skodelo, žlico, hlebček kruha, steklenico vina /pivo ali sok/, papirnat prtiček, vrečko in golaž. Na takšnih srečanjih Iskrašev smo preživeli že veliko prijetnih ur. Če pa bo še vreme prispevalo svoje, kot je lani v Kranju, ne bo nikomur žal lepega izleta v Belo Krajino. Zatorej: DOBIMO SE V SEMIČU 3. julija letos. TT z naslovne strani Pred nami so letni dopusti. Utihnili bodo stroji in proizvodnja bo v celoti zamrla. To pa bo obenem čas za večje posege vzdrževalcev in slika na naslovnici, ki predstavlja neobičajen pogled v notranjost stroja paperlined, simbolizira napovedano odsotnost z dela zaradi zasluženega letnega počitka. DISCIPLINSKA KOMISIJA : PREBIL Boštjan, predsednik PODRŽAJ Alenka, nam.preds. KOBETIC Olga GUSIČ Anica KALISEK Joža LAMPIČ Ciril, tehnolog - iz liste Zbora združenega dela SO Lj. - Šiška MODIC Mirko, vodja pravnega sektorja - iz liste Zbora združenega dela SO Lj. -Šiška. Čeprav na splošno velja, da ob koncu koledarskega leta opravimo nekakšno bilanco našega dela za minulo leto, ne moremo mimo ugotovitve, da za naše glasilo v nekem smislu označuje zaključek dosedanjega izhajanja nastop letnega dopusta oziroma premora. Uredniški odbor odhaja na zaslužene počitnice. To pomeni, da bo naše glasilo in tako je predvideno za vsako leto, izšlo šele v mesecu septembru. če se v tem trenutku ozremo nazaj, ugotovimo, da je polnih deset mesecev izhajalo redno, polnih deset mesecev zapored pa se je bilo treba "boriti" za pridobitev dopisnikov in ustreznega gradiva. Da pa je bilo med polovico in tričetrtino objavljenega gradiva največ urednikovega, so dokazi na dlani. Vemo, da to ni prav in tudi nekaj pripomb je bilo že slišati. Tudi od sodelavcev, ki bi informiranje morali gojiti tudi z dejanji in ne samo z besedami. Če bo pa po dopustu bolje, bomo videli. Izkušnje preteklih let niso vspodbudne. Kljub vsemu, vsem sodelavcem želimo prijetno počitniško razpoloženje, nabiranja novih moči in pripravljenosti, da se bomo lahko spoprijemali z vsemi težavami, ki nas še čakajo. Dopisnikom in bralcem pa NASVIDENJE V SEPTEMBRU ! O rož im Anton predsednik aktiva Zveze borcev SOZD Iskra V ponedeljek 31. maja letos je bila v Iskri seja aktiva Zveze borcev SOZD Iskra, na kateri so obravnavali predvidene kadrovske spremembe v aktivu ter izvolili novega predsednika. Ker je dosedanji predsednik Križnar Franc iz Kranjske Iskre, ki je 15 let predsedoval aktivu, bil razrešen zaradi odhoda v pokoj, so po širšem razgovoru in mnenju predlagali novega. Tokrat so funkcijo predsednika aktiva Zveze borcev zaupali našemu sodelavcu Tonetu Orožimu, ki mu na tem mestu izrekamo čestitke in obenem želimo Simveč plodnega dela. Prav zato ga želimo na tem mestu predstaviti skozi njegovo gledanje na delo, ki ga je sprejel in skozi njegovo mnenje o vlogi tovrstne funkcije na ravni SOZD. Ob vsem tem pa ne gre zanemariti vprašanja o nadaljni aktivnosti Zveze borcev tudi v Zmaju. Povedal je: V veliko čast mi je, da mi je bila zaupana tako velika in odgovorna funkcija, kot je predsednik aktiva ZB SOZD Iskra. Ugled te organizacije je velik, saj so bili ravno borci tisti, ki so opozarjali na razne nepravilnosti in so jih v svoji dejavnosti z vso odgovornostjo Morda je v tem času odgovornost funkcije, ki sem jo sprejel, še večja, ker želimo ugled organizacije vsaj obdržati. Kar zadeva Zmaja in borcev v tej delovni organizaciji, naj odgovorim takole: Kot povsod, je tudi v naši orga- Delavci skupnih služb so na volišču 10.junija letos volili kandidate v delavski svet in disciplinsko komisijo brez delavnosti oziroma delajo dokaj slabo uslugo organizaciji, katere funkcionarji so. Zveza borcev počasi izginja iz delovnih organizacij in se seli v krajevne skupnosti. Preostali borci so dolžni, da prenašajo tradicijo NOV na svoje mlajše sodelavce že zato, da se mladina obvaruje grozot vojne in drugih sovražnih dejavnosti, ki rušijo mir med narodi. Z delom so borci že dokazali svojo pripadnost in zaupanje družbi. Toda samo delo ni dovolj za popularizacijo organizacije. V naši delovni organizaciji se ne pojavljamo dovolj v glasilu "Glas Zmaja". Izgleda, da želimo pozabiti grozote, ki smo jih preživeli in se jih nočemo preveč spominjati. Vendar, če želimo, da prenašamo tradicijo NOV, se moramo spominjati in o tem zapisati kdaj tudi v našem glasilu. To je naša resnica in tudi pravica. T.Orožim odstranjevali. Danes borci gledamo dokaj kritično na današnjo situacijo, čeprav nam nekateri iz mlajše generacije očitajo, da smo mi odgovorni za takšno stanje. Ne bi se želel popolnoma izogniti odgovornosti. Verjetno imajo mlajši delno prav, čeprav so kot enakopravni člani družbe imeli pri odločanju enake pravice in dolžnosti. nizaciji potrebno dobro vodstvo. Čeprav se pri nas število članov stalno manjša zaradi odhoda v pokoj, moramo biti ostali toliko bolj aktivni in da se naša dejavnost čuti v delovni organizaciji, ne pa, da o njej ne bi nihče ničesar vedel. Če pa je slabo popularizirana, pa je odgovorno vodstvo, ker je neaktivno in spada v tisto vrsto funkcionarjev, ki so samo okrašeni s funkcijami 4. julij - DAN BORCA Dan borca je veliki dan vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. V njem je vsa veličina skupne volje in želje po svobodi, ki je bila izbojevana v štirih težkih in krvavih letih. Boju za svobodo so ob prazniku posvečene mnoge fotografije. Ostajajo nam spomenik dogodkom in ljudem, ki so si izbojevali vse, kar imamo danes. Po puški so segli Slovenci, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Bosanci in Hercegovci, Makedonci in vsi iz vrst narodnosti, ki so bili za svobodo pripravljeni dati tudi svoja življenja. Na poti do zmage so mnogi padli, toda svojih življenj niso žrtvivali zaman. ustvarjamo. V graditvi in delovanju samoupravnega organizma nas čakajo še številne, zelo pomembne naloge. To so torej naše bitke, v katerih se potrjuje sleherni borec. "Upor je postal požar, ki je pometel z grozovitimi tujci. Toda pot do svobode je bila od prvih začetkov boja do zmage še dolga. Veliko jih je ostalo po gozdovih, po taboriščih in moriščih". Sleherni dan, v sleherni organizaciji združenega dela, na delovnem mestu ali s stališčem pri sprejemanju samoupravnih odločitev, potem pa v njihovem uresničevanju dokazujemo dejansko pripadnost veliki Titovi poti boja in dela za boljšo prihodnost sedanjih in prihodnjih rodov. Za takšno idejo se velja bojevati in angažirati. D.Hostnik ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ 22.julij - DAN VSTAJE slovenskega naroda Borci osvobodilne vojne in so-cialističe graditve, stari in mladi, enako odločeni, da vztrajajo na Titovi poti, revolucionarni poti, izpolnjujejo zaobljubo revolucije in Titu. Revolucija se nadaljuje v mislih in dejanjih milijonov njenih starih in novih privržencev in udeležencev v bitkah za svobodo in nove socialistične samoupravne odnose med ljudmi. Kolikor več je borcev, toliko uspešnejše so bitke. Kolikor večji so rezultati, toliko večja in privlačnejša je moč revolucionarne preobrazbe. Bitk in mest v bojnih vrstah je dovolj za vsakogar, ki se resnično hoče bojevati. Stabilizacija gospodarstva nedvomno najnujnejša sedanja in dolgoročna ekonomska in politična naloga, pomeni večjo angažiranost in določeno odpovedovanje slehernega izmed nas, ne glede na področje, na katerem gospodarimo in ne glede na oblike udeležbe v delitvi in porabi tistega, kar Iz leta v leto se spomin vrača k dnevu vstaje. Dva razloga ohranjata trdoživost tega spomina. Najprej je tu epohalni dogodek po sebi. V Sloveniji so 22. julija 19*1 počile prve partizanske puške. Ta dogodek je še zgodovinsko svež in spominsko neiztrošen. Drugi razlog tiči v prepričanju, da nam je krojiti sedanjost in ves način življenja dosledno po takratnem vzoru. To pomeni: tudi v miru odločno in dosledno stopati proti ciljem ne glede na žrtve in dileme. Zvestoba idealom vstaje je vzidana v vse uspehe, ki smo jih dosegli. Ce se ob letošnjem 22. juliju kot ponavadi zazremo v prihodnost, nam kajpada ne ostane prikrito, da nam bo duh vstaje potrebne jši, kot nam je bil kdaj koli poprej. Pred nami se vzpenja klanec, strm, prašen in pust - klanec stabilizacije. Pogumno, vztrajno, s pripravljenostjo na odpovedi in žrtve se moramo vzpeti vanj in ga premagati, kakor smo bili premagali doslej vse trde preizkušnje. Težavam naših razvojnih iskanj se zdaj pridružujejo še nove: svetovna gospodarska kriza, številne naravne nesreče, slaba letina, razmere hladnih in vročih vojn, diskri-minalna politika velesil, odsevi nasilja in terorizma v svetu... Tu in zdaj in za jutri moramo oklicati dan vstaje. Veže nas nadaljevanje revolucije, veže nas obramba vsega, kar smo dosegli in kar hočemo. Zbrati moramo vse zaloge zavesti, napeti vse moči rok in uma. Stabilizacija ni nič drugega kot del Titove poti v socializem. d.Hostnik Krožki za izboljšanje proizvodnje bodo zaživeli V prejšnjem glasilu ste že prebrali informacijo o nameravani organizaciji krožkov za izboljšanje proizvodnje. Seminarja, ki je bil od 17. do 20. maja 1982 v Škofji Loki, sta se iz naše delovne organizacije udeležila TURK Jože iz TOZD Baterije in ZADEL Peter iz TOZD Specialne baterije. Seminar je potekal v prostorih hotela Transturist in se ga je udeležilo 27 udeležencev. Vsakdo od njih je ob koncu prejel tudi potrdilo o uspešno končanem strokovnem usposabljanju po izobraževalnem programu. Štiridnevni seminar je bil tematsko zaokrožen na štiri osnovne teme in sicer prvi dan: obravnavanje osnov krožkov za izboljšanje proizvodnje, drugi dan: način in tehnika dela v krožku, tretji dan: uvajanje krožkov ter četrti dan: merjenje rezultatov in povzetek. Seminar je bil organiziran tako, da so slušatelji opravljali tudi praktično delo, pristop k organizaciji krožkov, njihovo vodenje in slišno. Seveda pa zdaj vsakega zanima, kako dati pobudo za organizacijo tovrstnih krožkov tudi v Zmaju, kako predočiti pomembnost in ne nazadnje, tudi cilje s praktičnimi rezultati. Vodstvo TOZD Baterije je na osnovi moje informacije 4. junija bilo seznanjeno z namenom in dejavnostjo takšnih krožkov in v celoti podprlo začetek organiziranja teh skupin. Najprvo bo zdaj treba pridobiti člane krožka in sicer delavce iz različnih kvalifikacijskih struktur. Vsak član krožka bo potem imel priložnost povedati svoje mnenje o problemih, ki naj bi jih obravnavali in reševali v krožkih. Krožki bi v osnovi delovali za: - izboljšanje proizvodnih procesov ob istočasnem zmanjševanju stroškov, - izboljšanje naših proizvodov v smislu kakovosti, - izboljšanje obstoječega poslovanja nasploh ter - stremeti za smotrno ravnanje s polizdelki v smislu varčevanja. Da bi krožki zaživeli kot je načrtovano, bi se morali vanj vključiti delavci, ki bi se res- nično angažirali za redno obiskovanje krožkov in aktivno sodelovali pri reševanju problemov. Za vsak problem, ki bi bil v krožkih obravnavan in zanj nakazana rešitev, naj bi bil posredovan vodjem oziroma izvajalcem. Ob vidnih rezultatih pa bi bilo pričakovati večji interes sodelavcev za vstop v krožke, katerih dejavnost bi bilo moč tudi še razširiti. Turk Jože ttv.vIvIvM* Uspešen zaključek tečaja za splošne enote civilne zaščite Tečaj za splošne enote civilne zaščite, ki se je pričel za delavce TOZD Baterije in Delovne skupnosti skupnih služb 8. aprila letos, je bil zaključen 1. junija 1982. Splošni del učnega programa za enote civilne zaščite, ki je obsegal 14 tem oziroma JO učnih enot in je bil razdeljen na pet tematskih skupin, je bil izveden po samoizobraževalni metodi na ta način, da je vsak obveznik civilne zaščite sam proučil učbenik OSNOVE CIVILNE ZAŠČITE /določenega poglavja povezana s tematskimi področji/. Preizkus znanja za splošne enote civilne zaščite je uspešno opravilo J8 obveznikov civilne zaščite kar pomeni, vsi slušatelji seminarja. Prvotno je bilo prijavljenih 46 kandidatov, od katerih pa je 8 s spričevalom dokazalo že v preteklosti opravljen tečaj. J. Debeljak Ob dnevu šoferjev Ob prazniku šoferjev 13. juliju, ki spominja na ustanovitev prve avtočete v narodnoosvobodilni borbi in ki je kot prva sodelovala že pri osvoboditvi Žužemberka, naj za letošnji dan šoferjev v našem glasilu na kratko predstavimo našega "najstarejšega" šoferja v Zmaju in preko njega našo današnjo transportno službo, ki jo vodi Jakomin Milan. Peter GROJZDEK je pri nas zaposlen že 25 let. "Četrt stoletja sem že Zmajevec", se mi je pohvalil s širokim šaljivim nasmehom, v katerem je bilo čutiti zalogaj ponosa. Prag Zmaja je prvič prestopil 27. aprila leta 1957 in se zaposlil v remontnih delavnicah kot ključavničar - varilec. Kaj kmalu je začel zaradi naraščanja službenih potreb pogosteje uporabljati volan kot šofer -amater in je kasneje opravil šolanje in izpit za pridobitev kvalifikacije poklicnega šoferja. V letu 1963 pa je bil kot vodja avtoparka že zadolžen za en poltovorni avto (nam vsem poznani Opel Blitz) in dva kombija DKW. Danes ima transportna služba v Transportno službo predstavljajo: JAKOMIN Milan, vodja GROJZDEK Peter LIPOVEC Janez PRETNAR Lado JUHANT Milan HASANAGIČ Ahmed RESNIK Renato BIVIC Franc DIMIC Stevo KRIŽ Pavle (zadnje dva sta stalno v Pančevu) Zmaju 15 avtomobilov in eno prikolico, od tega tri osebne avtomobile. Vodja službe je Jakomin Milan, ki je ob tej priložnosti med drugim povedal zanimivost, da je prav v tem času zmanjšane prodaje in pomanjkanja reprodukcijskih materialov znatno več dela, več voženj, kot pa v času normalnega poslovanja. Kajti, zdaj bi skoraj že bilo potrebno, da bi materiale "po kilogramih" in še s hitrejšo vožnjo dostavljali v proizvodnjo. Nesreč v zadnjem letu transportna služba ni zabeležila razen Da je bil ob deževnem vremenu stalen problem nakladanja in razkladanja materialov, depol paste in kartonske embalaže, ni treba posebej dokazovati. Zato sta se nad vhodnimi vrati proiz- dveh, manj pomembnih nezgod. Vsem našim poklicnim šoferjem ob njihovem prazniku izrekamo želje: SREČNO ZA VOLANOM ! My vodnega objekta v mesecu juniju pojavila dva kovinska nadstreška, ki ju je projektiral Industrijski biro, izvajalec del pa je bil MONTER iz Ljubljane. Nadstreška v velikosti 4 x 10 metrov sta sicer manjša, kot smo ju želeli imeti. Če bi zahtevali večji nadstrešek, bi ga bilo treba ojačati z dvema kovinskima stebroma, ki pa bi za voznike avtomobilov in viličarjev zahtevala večjo pozornost pri svojem delu. Nadstrešek nad vhodnimi vrati v skladišče bo nekako zadovoljeval svojemu namenu, dočim je nadstrešek nad vrati ob dvigalu za razkladanje depol paste občutno premajhen, meni vodja skladišč Erbežnik Lado. Vsekakor pa bo zdaj v dežju mnogo lažje delo, saj je za delavce in materiale precej zaščite pred padavinami. R.n. Nadstrešek nad vrati LANTERNAKAMP Le 12 kilometrov od Poreča dalje boste ob cesti zagledali tablo z napisom LANTERNA. Slika je bila objavljena v prejšnjem glasilu. Zavijte desno in po kakih 3 kilometrih boste prišli do odcepa v desno /glej črno piko na sliki/. Po prijavi na recepciji vozite dalje naravnost po asfaltirani cesti /približno 1 kilometer/ in se po strmem klančku spustite do obale in zavijete strogo levo /proti črki Z na sliki/. Tedaj je že ozka, še vedno asfaltirana pot. Takoj zatem je na levi strani majhen kiosk VALA. Še nekaj metrov dalje in asfalta je konec. Tedaj je najbolje, če izstopite in si peš ogledate okolico. Na levi strani ob strmem bregu je naša prikolica, ki ima na strehi nad oknom veliko številko 680 in druga prikolica, ki je kakih 50 metrov dalje tudi ob hribu, ima številko 681. ATJTOCAMP "STOJA" Ko prispete v Pulo, se usmerjajte strogo desno, saj morate iti ob o"bali mimo ladjedelnice. Pazite na table z napisom STOJA. Oznak je dovolj. Do kampa je iz centra mesta le 3 kilometre. Ko prispete do recepcije /na sliki črka R/, in kjer se tudi prijavite, vozite naravnost in se pri odcepu dveh poti v obliki črke V usmerite na levo po rahlo vzpetem klančku kakih 100 metrov. Na desni strani v rahel breg /glej črko Z/ ne tik ob cesti sta locirani Zmajevi prikolici, druga od druge nekoliko bolj odmaknjeni. Prva prikolica ima registrsko številko Lj 73-88 in električni kabel je napeljan do priključka številka 39. Druga prikolica ima registrsko številko Lj 73-89 in električni priključek številka 41. Zlahka ju boste našli. Verjetno bo /kar ob zaključku redakcije glasila še ni/ na oknu tudi oznaka Z. Ker bomo delavci Zmaja letos prvič letovali v štirih počitniških prikolicah v dveh kampih, zanima vsakega prijav-ljenca, kako bo prišel in našel z nakazilom določeno mesto. Zato si dobro oglejte obe sliki in sledite napotilu. Smo na pragu letošnjega dopusta Kaj bodo nekateri delali med kolektivnim dopustom Z 28. junijem se bodo stroji v proizvodnji dokončno ustavili. Začel se bo kolektivni letni dopust. Prav ta čas pa bodo morali vzdrževalci krepko zavihati rokave, če bodo hoteli dobro in vestno opraviti načrtovane remonte in druga opravila. Ne bi zdaj nizali celoten program predvidenih del, vendar jih le nekaj lahko izpostavimo, je na vprašanje "kaj se bo delalo med dopustom" odgovoril vodja vzdrževanja Mrhar Franc. Opraviti bo treba remonte strojev po načrtu, še posebno pozornost pa bomo posvetili liniji 3R 12. Montažni stroj bo treba preurediti tako, da bo lahko priklopljen avtomat za pokrivanje baterij, ki že nekaj časa stoji izdelan v strojni delavnici. Prav tako bo treba usposobiti verigo, na kateri bo možno uporabljati poleg sedanjih kartonskih še plastične stročnice. Obstaja *torej majhna možnost, da bo po dopustu priključeno avtomatsko pokrivanje ba-terij, kar že dolgo pričakujemo. PRIJAVNICA za letovanje na Uskovnici Za letošnje leto je bila ponovno sklenjena pogodba z lastnikom planinske hiše na Uskovnici za uporabo oziroma najem treh sob in kuhinje. Zato imate priložnost, da si načrtujete letošnje počitnice tudi na Uskovnici. Vaša dolžnost je le, da izpolnite prijavnico in jo čimpreje oddate v kadrovsko-socialno področje. Cena za najem vseh prostorov je 150,00 dinarjev dnevno. Priimek in ime .................................... želim letovati od....... do ALI od.............. do Datum in podpis: /zaradi večjega števila interesentov navedite dva termina za lažje vsklajevanje, podčrtajte pa tistega, ki vam najbolj ustreza/ Na kratko velja še omeniti preurejanje jedilnice. 0 načrtovanih delih smo v našem glasilu že pisali. Stene proizvodnih prostorov naj bi tudi na novo prepleskali ter popravili poškodbe in odrgnine oziroma odkruške. Tudi zunaj proizvodnih objektov bodo v tem času pleskali vse kovinske ele- mente, katere je že načel zob časa, kjer je vidna korozija od table na vhodu do stopnic na streho, vmes pa še svetlobne jaške za kletne prostore. Kaj od vsega načrtovanega bo v resnici narejenega, bomo videli ob vrnitvi na delo. -Ur. Kako po novem stanovanjska graditev Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki se je začel praktično izvajati od 27. januarja 1982, kot tudi Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zadovoljevanje in usklajevanje samoupravnih družbeno - ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ukinjata gradnjo za trg. To pa praktično pomeni, da se lahko poslej občan vključuje v soinvestitorstvo za gradnjo stanovanj samo preko organizacije združenega dela, v kateri je zaposlen. V ta namen je bil prav nedavno izveden razpis za vključevanje v družbeno usmerjeno stanovanj- sko gradnjo v Ljubljani kot soinvestitorji za lastniška stanovanja in kot soinvestitorji za družbeno najemna stanovanja. Iz razpisa samoupravnih stanovanjskih skupnosti Ljubljane je bilo moč razbrati, da je načrtovano iz programa II. skupine zgraditi 1.312 stanovanjskih enot, medtem ko je iz programa III. skupine načrtovano izgraditi 4.597 stanovanjskih enot. Sodimo, da naši delavci v TOZD Baterije in DSSS niso prav dobro dojeli novega načina vključevanja v soinvestitorstvo družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, saj sta se v TOZD in DSSS prijavila kot interesenta za nakup lastniškega stanovanja le dva delavca, če upoštevamo, da je dokončanje gradnje stanovanj iz programa III. skupine vezano celo do leta 1987• Na podlagi tako skromnih pobud delavcev, da si v bližnji bodočnosti zagotovujo lastniško stanovanje ter upoštevanjem, v srednjeročnem planu opredeljenih možnosti zadovoljevanja stanovanj skih potreb po družbeno-najemnem stanovanju, sta delavska sveta TOZD Baterije in DSSS odločila, da se vključujeta v soinvestitorstvo za nakup dveh lastniških stanovanj ter petih družbeno-najemnih stanovanj (3 TOZD in 2 DSSS). Sicer je to skromen korak k načrtnemu razreševanju dela socialne politike v naši delovni organizaciji, je pa usmeritev, ki daje kontinuiteto skrbi za urejanje stanovanjske problematike delavcev. . „ Dolgo pričakovana novost je na pragu Stroj za izdelavo LR 6 baterij, ki ga je skonstruirala Strojna fakulteta v Ljubljani in je v fazi montaže, je bil že večkrat predmet različnih vprašanj, predvsem pa, kdaj bo stroj dostavljen v tovarno ZMAJ. Odgovori so nas največkrat spravljali v slabo voljo, zato je v tem trenutku razveseljivejša novica, da bomo med kolektivnim dopustom ustrezno pripravili prostor, v katerega naj bi stroj namestili takoj po dopustih in s poskusno proizvodnjo pričeli že letošnjo jesen. Prostor, v katerem sedaj proizvajamo alkalne baterije, je s premestitvijo obstoječih naprav že pridobil zahtevano površino. V njem bo opravljenih nekaj zidarskih in montažnih del ter energetskih priključkov. Omenili smo že, da bi poskusna proizvodnja stekla jeseni. Takšna napoved pa je še precej dvomljiva če vemo, da je nekaj rešitev na stroju možno uresničiti šele ob praktičnem preizkusu stroja. To pa pomeni, da sam pričetek obratovanja tega stroja ne moremo in ne smemo istovetiti z začetkom obratovanja strojev paperlined, ki smo jih takoj po montaži uporabljali v redni proizvodnji. Bili so utečeni in preizkušeni. Stroj za alkalne baterije pa je le skonstruiran in izdelan, dočim bo za njegovo praktično uporabo in utečenost potrebna velika mera strpnosti vseh nas. Mn Pripis: Pred zaključkom redakcije našega glasila smo predstavniki TOZD Baterije obiskali Strojno fakulteto ter ocenili, da bo verjetno prišlo do zakasnitve treh ali štirih mesecev. -Dr. nul,,,, [a ia tara ta ra ta ta ra ra ra ra ra ra ra fa [a [a[ Športne igre BATERIJADA 82 Kot vsako leto doslej smo se tudi letos udeležili že tradicionalnih iger baterijcev Jugoslavije. Organizacijo srečanja XI. športnih iger je tokrat prevzela delovna organizacija TESLA iz Gcspiča in jo tudi odlično izpeljala. V petek 28. maja po drugi uri smo se zbrali na Zmajevem dvorišču in sicer že preje določene tekmovalne ekipe ter tudi nekaj "navijačev", ki naj bi bodrili tekmovalce Zmaja na igriščih. Pripeljal je Integralov avtobus, nakar smo naložili prtljago in tekmovalne rekvizite, posedli v avtobus in nekako ob pol tretji uri odpeljali proti Kočevju, kjer smo se okrepčali za dolgo pot proti Gospiču. Vožnja je bila precej naporna, saj nas je vroče sonce obsevalo vse tja do Senja. Bilo je že enajst ponoči, ko smo prispeli v Lički Osik in tam prespali. Drugi dan, bila je sobota, smo se odpeljali še nekaj kilometrov in prispeli v Gospič pred tovarno TESLA. Tu so nas že šakali gostitelji in tudi gostje iz CROATIE Zagreb. Sledil je ogled tovarne, pogostitev in po kratkem pozdravnem govoru pričetek športnega dela, ki naj bi popestril medsebojna srečanja med delavci vseh treh proizvajalcev baterij v Jugoslaviji. Pomerili smo se v nogometu, streljanju moški in ženske, kegljanju moški in ženske, šahu in namiznem tenisu. Tekmovanje se je odvijalo v "fer" igri in športnem duhu. Tudi z uspehi oziroma rezultati smo bili zadovoljni, saj smo razen nogometa osvojili vsa druga mesta. Tudi v nogometu bi lahko z malo več sreče bilo bolje, vendar je tudi tretje mesto častno, saj je bistvo teh srečanj SODELOVATI. Na tem mestu je treba posebej pohvaliti BALIGAČ Valentino iz TOZD Specialne baterije, saj je bila na baterijadi najboljša strelka z zračno puško. Po zaključnem tekmovanju je bil ogled mesta in tudi rojstne hiše Nikola Tesle. Nekako ob 18. uri je sledila podelitev medalj in pokalov. V skupni uvrstitvi je zmagala CROATIA s 16 točkami pred TESLO s 15 točkami in Zmajem s 14 točkami. Želim si, kakor tudi vsi Zmajevci, da bi se takšna srečanja nadaljevala sicer z malo več discipline in športnega obnašanja. Organizacija naslednje BATERIJADE XII. športnih iger proizvajalcev baterij Jugoslavije bo prihodnje leto v mesecu maju v Ljubljani, v organizaciji ZMAJA. Rogliš Marjan gibanje članstva V maju je bila sprejeta v delovno razmerje: DIZDAREVIČ Andreja, proizvodna baterijska delavka za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 24.5.1982 V maju so prenehali delovno razmerje: STOJNIC Dragomir, transportni delavec v TOZD Baterije dne 4. 5. 1982 NOVAK Matej, strojni vzdrževalec v TOZD Baterije dne 4. 5. 1982 Letni remont toplotne postaje Skozi priprta vrata v kletnem hodniku smo pokukali v našo toplotno postajo. Delavci Iskra-Invest servisa so opravljali redni letni remont že v mesecu juniju. V glavnem je treba opraviti pretesnjenje ventilov in črpalk, večjih poškodb pa ni bilo opaziti. Pozna se, da je toplotna postaja še skoraj nova, še pet let ni stara, so povedali serviserji in dodali, da manjše napake v času obratovanja itak odpravljajo sproti. Mi pa menimo, da je že v poletni vročini gospodarno misliti na mrzle zimske dneve. -an. BOŽIČ Mihaela, finančni administrator za določen čas v skupnih službah dne 27. 5. 1982 C E N C E L Branka, proizvodna baterijska delavka v TOZD Specialne baterije dne 17. 5. 1982 MARTINEC Marjan, tehnolog kakovosti v skupnih službah dne 51. 5. 1982 Na rob nekega srečanja Po vsaki večji izpolnitvi neke naloge, sploh pa, če ima še družbeno političen prizvok in nedvomno ga srečanje športnikov med dvema republikama ima in to z dolgoletno tradicijo, je prav, da sodelujoči sedejo skupaj in analizirajo dejanja in pomanjkljivosti ali drage odklone z namenom, da se jim v prihodnje izognejo. Letošnje srečanje nam je pustilo priokus razočaranja. Kvaliteto športnega srečanja ni treba meriti po rezultatih in kdo stoji na zmagovalni stopnici. Važno je sodelovati. To kaj radi povdarjamo, če nam ne gre najbo- ki so jih nekateri mladinci /tudi nekatere mladinke/ ali dragi uprizarjali kjerkoli, naj-sibo že od avtobusa dalje. Kaj je v resnici bilo, vedo udeleženci sami. Res pa je, da je bila sklicana konferenca 00 ZSM Zmaja 4-. junija letos z dnevnim redom BATERIJAHA. Prisotnih je bilo 4-7 mladincev in nekaj povabljenih. Govorili so o nastali škodi v avtobusu, o razrešitvi funkcije predsednika 00 ZSM, o izreku ostre kritike dvema članoma in o prepovedi udeležbe nekaterih na naslednjem srečanju v prihodnjem letu in tako dalje. Letos smo montirali na hodniku ob sektorju vzdrževanja blizu vhoda v jedilnico polico za naše glasilo, ki je bilo preje vedno položeno na radiatorje v jedilnici in so ga nekateri ob izidu prezrli. Zdaj pa je na polici svoj prostor našlu tudi glasilo ISKRA. Zdaj je oboje bolj dostopno mimoidočim, ce na njej ni športnih rekvizitov, kar je tudi večkrat opaziti. 1je. Toda, kako... Letošnje sodelovanje - naše -ni bilo na tisti ravni, ki smo jo nekoč že postavili in si pridobili ugled kot udeleženci polni dobre in zdrave volje, ki smo z vedrim pogledom in prisrčnim stiskom rok pozdravili stare prijatelje, ki jih nismo videli že leto dni. Prvi delovni dan po vrnitvi z letošnjega srečanja so začele povsod /in po vseh vogalih/ krožiti resne ali hudomušno obarvane novice o posameznih dogodkih, Zapisnik tega sestanka je postal samemu sebi namen. Sprejet ni bil noben sklep in vse bo ostalo pri starem /da se pozabi/. Takšen vtis dobi bralec tega zapisnika. Ostaja pa vprašanje, zaupati v prihodnje izpostavljene funkcije ali organiziranje kakršnih koli manifestacij /z dokajšnjo finančno udeležbo/ vsem tistim posameznikom, ki so na letošnjem srečanju vznikli kot "zmagovalci" neprimernih vtisov ? Predsednik DS DO naš lozdovec komentira... PO VIŠINI FINANČNIH SREDSTEV, KI JIH NAMENIMO ZA BATERIJADO, BI LAHKO V PRIHODNJE UVEDLI NOVO "ŠPORTNO DISCIPLINO" ZA GOSTILNIŠKIM SANKOM. NEKATERI ŠPORTNIKI SO ŽE NA LETOŠNJEM SREČANJU NA IZRAZIT NAČIN DALI PRAKTIČNO POBUDO. Ker z letošnje BATERIJADE nimamo niti ene spominske slike smo segli v arhiv po nogometno reprezentanco ZMAJA na igrišču TABOR v soboto 26. maja 1973. 1 m m n Sosedje nas ograjujejo Nemalo smo se začudili, ko smo neki dan v mesecu maju zagledali delavce, ki so za našega soseda, Industrijsko montažno podjetje začeli s postavljanjem ograje -na našem zemljišču. Podrto drevo in kopanje jam za nosilce ograje na naši zelenici, ki jo je od odtvoritve dalje od soseda omejevala živa meja, nas je razburila. Kako je to mogoče. Informiranost je zašepala. Zato naj tokrat omenimo dogovor izpred štirih let (9«11»1978) o razmejitvi mejnega področja med ISKRA INVEST ter IMP IKO. Dogovor bazira na osnovi dogovora in zapisnika s sestanka 13.10. 1978 ter predloga zazidave ISKRE (risba od oktobra 1978 ter predloga zazidave IMP IKO v industrijski coni SP 5> kjer je razvidna meja med obema sosedoma, na osnovi obstoječega stanja in delno že zgrajene ceste. Odmik od objekta ISKRA - ZMAJ je opredeljen na 17,5 metra. Na podlagi tako opredeljenega dogovora je bila izvedena geo-metrska izmera in zakoličena meja. Torej je bila dogovorjena regulacija meje, ki je tekla po' krivini in je zdaj izravnana. 0 tem in še o čem je tekla beseda tudi na delavskem svetu TOZD Baterije, na katerem je bilo slišati zahtevo, da končno le zvemo, koliko kvadratnih metrov zemljišča ZMAJ ima in kakšna je naša participacija v Stegensko infrastrukturo. Ker pa je bila medtem postavljena ograja še za proizvodnim objektom, bo počasi zaživela cesta (industrijska ?) skoraj tik ob proizvodnem objektu, kjer danes raztovarjamo depol pasto, kjer so kesoni za odpadni material in "čez" cesto na zelenici klopi za počitek med odmorom. Skratka, načrtovanja izpred štirih let se uresničujejo. Vodja investicij bo končno le enkrat moral temeljito poročati delegatom DS TOZD Baterije in vsem nam, ki smo uporabniki tega (kolikšnega?) zemljišča in ne nazadnje, kakšna je naša participacija za javno - industrijsko cesto, ki poteka ob naši tovarni. Anica Vidic V 83. letu je umrla naša nekdanja sodelavka Anica Vidic, upokojena uradnica. Pogreb je bil v petek 11. junija 1982 ob 12. uri na ljubljanskih Žalah. Anica Vidic je bila rojena 28. februarja leta 1900 v Trnovem. V Zmaju se je zaposlila leta 1928, ko je imel svoje delovne prostore še na Miklošičevi cesti. Upokojila pa se je leta 195^• Skoraj redno se je udeleževala naših letnih srečanj upokojencev v Zmaju. Lani je ni bilo. Bolezen jo je priklenila na posteljo. Sicer pa smo radi prisluhnili njenim spominom in razživela se je, kadar smo pogovor napeljali na njeno aktivnost v Zmaju. Takšnega profila delavca praktično danes ne poznate, mi je nekoč dejala. Od vodenja kartoteke polizdelkov do kontroliranja mezd v obratu je bilo moje področje dela. Anico Vidic smo poznali kot živahno, kleno, vitalno in zgovorno upokojenko. Takšno bomo ohranili tudi v našem spominu. Sestri Pavli Vidic, pravtako Zmajevi upokojenki in ki sta vsa leta živeli skupaj pa izražamo naše globoko sožalje. V imenu delavcev in upokojencev Urednik Ko smo mlajši, še polni načrtovanj za doseganje življenjskih ciljev, še polni idej in hotenj za popestritev našega vsakdana in ko nam je delovno življenje šele pričelo dotekati kot poživilo za ustvarjanje in izpolnjevanje željenih uresničitev, tedaj šele seštevamo in prištevamo leta našega dela. Ko pa se delovna doba prevesi čez polovico in še čez, nastopi čas odštevanja, dokler se ne izteče in ne odšteje do kraja, kot se je v tem času za naše tri sodelavke, ki so nam pred kratkim izrekle slovo ob njihovem odhodu v zasluženi pokoj. Upokojile so se tri naše sodelavke Peretič Julijana Polnih 22 let je hodila v tovarno ZMAJ. Hodila v njen drugi iiom, kar nam je neštetokrat dopovedovala. Niso bile to samo besede, izrečene kartako, niso bile fraze, ampak jih je vedno in stalno potrjevala z dejanji. Njena redna in stalna prisotnost na delu, pripravljena vsak trenutek, da delovnega dne ne meri z urami, prosta volja, da v krizi zamenja dan z nočjo in ne nazadnje, njen človeško topli odnos do sodelavcev z vedno pripravljeno lepo besedo, izreči jo človeku. Takšna je bila naša Beba. Iz vrste kontrolork je kot prva prepustila svoj prostor mlajšim. Solze ob slovesu so bile namenjene nujnemu spoznanju, da delovno mesto prepušča drugim. Tako pač mora biti. Vedno. Njen zadnji delovni dan pred nastopom letošnjega dopusta je padel na 25. maj. Dan mladosti je moj dan slovesa od vas vseh, je rekla. Sicer pa odhaja v pokoj s polno mero spominov. Mnogo je lepih, pa čeprav tudi iz časov hudih stisk. V kontroli je delala polnih 15 let. Zatrdila je, da se bo srečanja z upokojenci vedno udeležila. /Zdravje je dala pod vprašaj/ Ni pa izključeno, da nas bo obiskala kdajkoli vmes. Mi smo ji izrekli mnogo dobrih želja. Vse izrečene pa na tem mestu potrjujemo' Jovanovič Nada Bilo je leto 1960. Srbkinja iz okolice Negotina je prišla v Ljubljano, da si poišče zapos- litev. Brez večjega tavanja jo je pot zanesla na Šmartinsko cesto. Ni bilo daleč od železniške postaje in Zmaj jo je sprejel medse. To se je zgodilo 16. avgusta pred 22 leti. Ob obujanju spominov jo najprej vidimo pri vlaganju elektrolitskih lističev in leto kasneje pri vezanju celic v bloke. Še isto leto je bila dodeljena "filarcam" pri polnjenju čaš z elektrolitom. Tri leta kasneje je bila razporejena v oddelek grafitnih polizdelkov, kjer je namakala in prekladala mošnjičke BD. Nada je bila 15. marca 1969 razporejena na delovno mesto snažilke proizvodnih prostorov. Do upokojitve smo ji zamenjali veliko nazivov dela in prostorov, vendar je bistvu ostala snažilka do zadnjega dne pred upokojitvijo. Ob letošnji razstavi ročnih del naših delavk ob 8. marcu se je predstavila z ročno izdelano narodno nošo. In ko smo jo vprašali, kako prihodnje leto, je rekla: udeležila se bom razstave. To pa obenem pomeni, da bo Jovanovič Nada po sedanji ugotovitvi edina in prva upokojenka razstave ročnih del. Ob slovesu je bila deležna vrsto zahval za vestno opravljana dela ter mnogo želja za življenje v pokoju. Žagar Nada Od svojih sodelavk v finančno računovodskem področju se je ob odhodu v pokoj poslovila Nada Žagar. V Zmaju se je zaposlila 19. oktobra 1970 in sicer kot saldokontist dobaviteljev, šest let kasneje pa je opravljala delo saldokontista kupcev. Lani v aprilu smo ji zaupali dela in naloge knjigovodja kupcev, kar je opravljala do zadnjega dne, ko je bilo treba reči "adijo". Za to suhoparno besedo pa se je skrivala otožnost vseh njenih ožjih delovnih kolegic, katerim je bila poleg svojih nalog izredno dober svetovalec in pomočnik in vedno pripravljena s praktičnim primerom in rutinirano prakso nakazati izhod iz nastale situacije. Zato ni čudno, če so ji priznavale vzdevek "star maček", kar pomeni priznanje za strokovno usposobljenost, in ki jo je nesebično znala prenašati na druge. Prav v tem je bilo čutiti njeno izrazito karakterno črto, ki jo je izoblikovala v dolgoletnem delu. Kaj pomeni odhod vestne in požrtvovalne sodelavke, ki je tudi v trenutkih slabega razpoloženja znala olepšati dan in razvedriti monotonijo dela ali prikrasti nasmeh, ko ga ne bi pričakovali, vedo povedati kolegice, ki se vprašujejo: kaj res ni več naše Nade? V dolgih letih skupnega dela so natkale vrsto lepih spominov in del teh je Nada odnesla v zasluženo upokojitev. Poleg vseh dobrih želja za Nado pa še povabilo: obišči nas še kdaj ! v začetku septembra šele bo zadnji rok za oddajo člankov uredniku za septembrsko glasilo mm v JULIJU Gabrijela DRAB Anton OROŽIM Janez DEBEVEC Marija HRANIČ Marta FELBI Cilka JERLAH Perunka KASAPOVIČ Anka HAJDAROVIČ Andrej KAJDIŽ Marija KERZNAR Anton ŽAGAR Šefik BOSNIČ Ana KOLENC Rozalija VIDIC Rufada BOSNIČ Fanija FILIPOSKA Dragan LEBAN Marija GRČA Anica NOVAK Milena PETERLIN Ilija VARDIČ Majda RECEK Vida ŠIME Anica KASTELIC Anton GROJZDEK Agata STRAH i Ignac STRMOLE Desanka ŽNIDARŠIČ Tanja MATJAŽ Marta JAKOMIN Anica MAVRIN Suada LIVADIČ Frančiška GORIŠEK Marija DIMNIK Darinka KUSARI Vojka ILIČ Marija VIDOVIČ ''VV- v ' -V mili V AVGUSTU Frančiška MOŽINA Marija ŠTEFANČIČ Rozalija KLEMENČIČ Rasim MESIČ Milan VUKAŠINOVIČ Marta BARBORIČ Aleksander JAKOMIN Marija MEDVED Anica KASTELIC Fikreta SINANOVIČ Marija KOPAČ Genovefa ZORC Janez PIRC Ana TRDIN Vinko MUHIČ Nada TILEVA Nevenka ZAKARIČ Justina MRAMOR | Anton NERAT Violetka DRAGIČ Janja PAJK Alojzija KUTNAR Ivo SMODIŠ Avgust GRABUEVEC Olga KOBETIČ Fadil ALIBEGOVIČ Franjo ŠTIGLEC Marjan BOŽIČ Janja KELBIČ Nada BURSAČ Zineta ČORDIČ Aleš SMRDEL Anton KONČAR Alojz OMAHEN Bojan PRIMOŽIČ Dobrosav VOJSKIČ Franc ULČAR Franc MAGYAR Mara OTRIN Marija PREK Anica GUŠIČ Jovanka KOSTREŠEVIČ V SEPTEBRU Anica PUC Rezka VINKLER Zoran ŠMIGIČ Obrenka DAMJANOVIČ Jožica KALIŠEK Zineta NUHANOVIČ Marija SITAR Anica FORTUNA Anton KASTELIC Dorica ZAGOREC Vera SIRNIK Alojzija KLEMENČIČ Stanka DIMITRIJEVIČ Jože DROBNIČ Stane KONČINA Mirko POŽENEL Nada MOSTAR Rezka KENDA Avgust KASTELIC Majda SMILJANIČ Fani PAVLIHA Ivanka SREBRNJAK Anka VRČEK Edvard BOMBEK Venčeslav MOHORKO Vidak MARINKOVIČ Žarko BEGO Peter ŽH1VA Jelka LOKAR Rudi FRANCELJ Ljubica NANUT Slavica KOLAR Katarina SMREKAR Za igralce Zmaja v bowlingu, ki so v pravkar zaključeni sezoni tekmovanj nanizali izredno zavidljive uspehe, nastopa poletni odmor. Skoraj v senci vseh drugih aktivnosti in v areni, kjer ni bilo navijanja in ploskanja so športno in častno zastopali in predstavljali ZMAJA. Njim velja naše skromno priznanje za velike uspehe -Ur. Že četrto zlato za igralce ZMAJA v bovvlingu Bowling klub TRIGLAV je ob počastitvi dneva Osvobodilne fronte 27. aprila priredil turnir za trojke in posameznike, na katerem so sodelovali tudi trije igralci ZMAJA. V konkurenci trojk so Zmajevci v postavi Igor in Stojan Tršan ter Tratnik zasedli zelo dobro drugo mesto. V tekmovanju posameznikov pa so se vsi trije uvrstili v finale, v katerem so na koncu zasedli S.Tršan 3. mesto, I.Tršan 4. in Tratnik 11. mesto. Po tem turnirju pa je bila vsa pozornost usmerjena na zaključni del slovenskega prvenstva za posameznike . V konkurenci za medalje pa sta bila tudi dva Zrnajevca S.Tršan in Tratnik. Po res lepih in dobrih igrah je zasluženo slavil Stojan Tršan, Tratnik pa je z najboljšim rezultatom zadnjega kola prišel s 7. na 3• mesto. Končina Stane je bil 28. Igor Tršan pa 30. To je že četrto zlato v naših vitrinah, saj smo pred tem že osvojili tri zlate v dvojicah, trojkah in peterkah. Na turnirju TIVOLI za peterke in dvojice je bilo tudi nekaj uspeha za igralce ZMAJA. V konkurenci desetih peterk je ekipa ZMAJA osvojila 2. mesto. V peterki so bili Redakcijo glasila smo zaključili 16. junija Končina, Bolta, Igor in Stojan Tršan ter Tratnik. Lep uspeh pa so tekmovalci dosegli v tekmovanju dvojic. Dvojica S.Tršan in Tratnik je osvojila 2. mesto, druga dvojica Končina in I.Tršan pa 5* mesto. Na državnem prvenstvu za dvojice in posameznike pa je bil zopet slab dan za igralce ZMAJA. V tekmovanju dvojic sta S.Tršan in Tratnik zasedla skromno 21. mesto Bolta in Končina pa 25. mesto. Med posamezniki ni moglo biti bolje, saj rezultat iz igre dvojic igralec nosi s seboj. Tako je bil S.Tršan na koncu deseti, Tratnik dvajseti, Končina pa je zasedel 45. in Bolta 47. mesto. Takoj po državnem prvenstvu pa je bil v Ljubljani četrti prijateljski dvoboj med reprezentancama Italije in Jugoslavije za "Lovoriko prijateljstva". Nepričakovano, toda zasluženo je zmagala Jugoslavija, za katero sta nastopila zelo uspešno tudi dva Zrnajevca in sicer S.Tršan in Tratnik Jani. V tekmovanju dvojic sta brez poraza v A konkurenci osvojila prvo mesto. V posamični konkurenci pa je osvojil prvo mesto Tratnik s petimi zmagami in enim porazom. Na koncu dvoboja pa je bil proglašen tudi za najboljšega igralca. Na turnirju Alpe-Adria je nasto- pila trojka v postavi Končina, S.Tršan in Tratnik in ki se je uvrstila na sedmo mesto in to zaradi nesporazuma. Igrati bi namreč morali v finalu, toda ker so bili prepozno obveščeni, se niso udeležili zaključnega tekmovanja. Na zaključnem turnirju je na naše veselje že drugič zapored slavil S.Tršan. Z izredno igro v predtekmovanju in nato še v polfinalu in finalu je bil res razred za sebe. Osmo mesto je zasedel Tratnik, Končina pa 34. mesto. Tako se je končala letošnja sezona, ki je bila - lahko rečemo dokaj uspešna za igralce ZMAJA. Naj na koncu omenim še lep uspeh igralke Zmaja Jane VLAH, ki se je v konkurenci 12 tekmovalk iz Ljubljane in Zagreba uvrstila na 1. mesto na odprtem prvenstvu Ljubljane. - T Pa še to! Da smo imeli pet ali osem zračnih pušk nedavno nazaj, niti ni tako pomembno, čeprav bi nas zanimalo, koliko smo jih resnično imeli. Kajti, zdaj nimamo nobene. Za letošnje športno srečanje BATERIJADO smo si sposodili dve puški. Kje so pa naše ? To je vprašanje, ki sproža celo vrsto podvprašanj in tudi to, kje so evidentirane, kdo je zanje zadolžen in tudi odgovoren in tako dalje. Pušk pač ni ! Bomo nanje pozabili kot pozabljamo na drese in jih vsako leto znova kupujemo ? Se bomo s to ugotovitvijo res sprijaznili...? Verjetno pa se ne bo samoupravna delavska kontrola. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73