240
Pogreb dr. Luegerjev na Dunaju je bil velikanski. Naša slika nam kaže trenutek, ko se pomika mrtvaški izprevod mimo državne zbornice. Zadaj je mestna hiša, odkoder so pripeljali mrliča. Pred državno zbornico, na katere dovozu so zbrani poslanci in člani gosposke zbornice, se je poslovil od pokojnika predsednik parlamenta.
Balkanske države so v neprestanem nemiru: Ali se koljejo vojaki in vstaši, ali se bijejo diplomati. Oba balkanska kralja sta odšla na diplomatična potovanja v Peterburg in Carigrad. Kralj Peter srbski in kralj Ferdinand bolgarski sta hotela vsak na svojo stran spraviti carja in sultana. Zdi se, da je Peter bolje opravil kakor Ferdinand. Za srbskega kralja je veliko vredno, da ga je car sploh sprejel, kajti zaradi umora Obrenovičev niso hoteli vladarji doslej osebno občevati s Karagjorgjeviči. Zdaj je Peter od carja sprejet v družbo evropskih vladarjev.
Tudi Turčija je bolj nagnjena Srbiji kakor svoji sosedi Bolgariji; to je pokazala v Makedoniji, koder podpira srbski element proti bolgarskemu. Albanci so se pa zopet uprli — pravzaprav se nikdar Turčiji še podvrgli niso — in so v krvavi bitki potolkli turške čete.
Etna, največji evropski ognjenik, bljuje. Ob pobočju te veličastne gore je raztresenih 65 mest in vasi, ki so v veliki nevarnosti. Nekaj jih je zasula ognjena lava, ki se je razlila iz bruhajočega žrela. V 36 urah je Etna iz štirih žrel izbruhala 9 milijonov kubičnih metrov lave, ki se je kot štiristo metrov široka ognjena reka razlila v dolino. Nič ne more ustaviti prodirajoče lave, ki počasi leze naprej, vse pokori-čujoč s svojo vročino. Le počasi se ohladi na površju, spodaj pa drži vročino skozi stoletja.
Vladar Abesinije, neguš Menelik, ki je pri Adni premagal Italijane, je umrl, star 66 let. Menelik je bil brez dvoma najodličnejši vladar v Afriki. Njegova soproga Taitu je jako častihlepna in je imela veliko oblast do pokojnega Menelika.  Hotela  se je polastiti moči,  a so jo odstavili in
¦»
ker nima Taitu otrok, je abesinski prestol zasedel Menelikov vnuk Lid Jeasu, ki je še jako mlad.
Kulturni boj na Francoskem je rodil kaj čudne sadove. Svobodomisleci so uveljavili takozvani zakon „o ločitvi cerkve od države". Pa namen ni bil ločitev od cerkve, ampak uničenje katoliške cerkve in versko preganjanje. Svobodomisleci so pridobili ljudstvo s tem, da so mu ob-ljubovali, da bodo iz prodaje cerkva in cerkvenih in samostanskih posestev pridobili miljardo frankov, ki jo namenijo za ljudsko starostno zavarovanje. Cerkveni rop se je izvršil, katoličanom so vzeli njih dolgoletno posest, krasne cerkve, najlepša svetišča so prodajali v posvetne namene. A zdaj se vprašuje po miljardi frankov, in miljarde — ni nikjer! Framasonski likvidatorji, ki so jim izročili prodajo cerkva in samostanov, so goljufali in kradli tako, da danes Francija od ogromnega cerkvenega ropa nima drugega, kakor svetovno sramoto. Vprašujemo se, kako je mogoč tak škandal v prosvetljeni dobi dvajsetega stoletja pod krinko napredka in svobodne misli! Likvidator Duez je poneveril mnogo milijonov; vedeli so za njegovo početje, pa so ga pustili, da je s svojimi prijatelji kupčeval dalje! Kam je šel ta denar? Duez je frivolno priznal, da je na stotisoče frankov podarjeval raznim galantnim damam, svojim prijateljicam. Ta Duez je n. pr. cerkev redemptoristov v Parizu (slika str. 239) prodal za en frank nekemu svojemu prijatelju, ki prireja zdaj iz cerkve stanovanja. Za take kupčije pa so si zaračunavali framasonski likvidatorji velikanske nagrade za „trud", tako da je pri mnogih njihovih kupčijah država več stroškov plačala, nego je dobila dohodkov. Žalostni zgled Francije dovolj jasno uči, kako je stremljenje takozvanih svobodomiselnih" strank tudi v drugih državah. Kajti ,.svobodomiselna" organizacija ima svoje središče v „Velikem Orientu" v Parizu, v osrednji framasonski organizaciji, ki izkuša tudi v drugih državah pod naslovom „ločitev cerkve od države" uprizoriti enako versko preganjanje.
IZBRUH ETNE: ŽAREČA  LAVA  PRODIRA V VASI